St. 179 ua orati m u pun V Trsiu, r nadali* 1K- luHJa 1923. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLVIII Irhaj«, fzviemii ponddjek^gJ/^B^JfejT' Uredništvo: ulica it. Asiškcga St 20, L Gadstrople^|^Wj(^«e poBljaJo urcdnUtv. v ^ pieina se ne sprejemajo, rokopl^&S/^ vračao. Izdajatelj !a odgoti ■ _ ia* Anton Oerbec. — Lastnik tlritaTna Edinost Tiak tiskarna Edinost. ftaininlM meša ca mese: L 7.—, 2 mesece L 19.50, pol leta L 32.— la celo teto L flOl—* Za inozemstvo mesečno 4 lire več. — Telefon uredništva ia uprave it 11-87* Posamezne Številke v Trsta ta okolic! po 20 ceoL — Oglasi se računajo t Brokosti eme kolone (72 mm.) — Oglati trgovcev Ia obrtnikov ana po 40 cent •smrtnice zahvale, poslanica «■ vabila po L oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po SI cent beseda, najmanj pi L 3. - Oglasi, naročnina In reklamacije se poMJajo iakljačoo upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. PrančiSka Asifikega Stav. 20, L nadstropje. — Telefon jrednifitva la apravo M-57. Notranji in vnanji položni sedanje Italije Z oziram na naša predvčerajšnja* izvajanja, kjer smo ugotovili popolno in definitivno zmago fašizma nad opozicijonel-nimi strankami, bo» zanimalo čitatelje, kako rodita dve inozemski glasili1: «Prager Pres-se», češko, glasilo, ki služi vladni politiki, in pa znano nemško' glasilo graška «Ta-gespcst». Uvodoma ugotavlja prvo imenovani list, ia se fašisti sami čudijo svojim vspehom. Povod za to jim daje. dejstvo, da se je Gio>-litti ud al in pritrdil volilni reformi, ki zagotavlja fašizmu vladavino za dolgo časa, vsaj do prihodnjih volitev. Edini resnični veliki vspefo fašizma je bil doslej, ko je Mussolini dne 28. oktobra s svojimi črno-srajčniki zavzel Rim ter je s pravočasno cdreko republikanstvu dobil od kralja nalog za sestava vlade, v kateri cn, Mussolini, sam določa notranjo in vnanjo politiko. Devet mesecev je minulo od tedaj. Mussolini je poprej zaničevani parlamentarizem pomikstil ter si ga z. novim udarom priredil za svoje namene. Na podlagi sprejete vodilne reforme bo- novi ljudski zastop fašiste v s ki. Za spopolnitev fašistovske vladavine je Mussolini določil dalekosežen program. Z vsemi napori ne bo mogla opozicija preprečiti, da ne bi Mussclini sam določal tempa in trajnosti izvajanja tega spcpolnjevanja. Po osvojitvi parlamenta se Jadrana, da bi mogli zopet prorzroati kako zmešnjavo« Mussolini je obljubil izvedbo rapallsk© pogodbe in ravno sedaj so Mussolini in Contarini na eni, in Ninčič in Antonijevič na drugi strani v direktnih pogajanjih za gospodarsko rešitev reškega vprašanja:, ne da bi bilo potrebno kako posredovanje. Ko se v Italiji gervori o Jadranu, se misli vedno zopet na Sredozemsko morje, katerega vshrad zadtabi novo uredbo z ravnokar podpisano mirovno pogodbo v Lousanni. Italija se ni približala svojemu cilju. Ladje z njenimi izseljenci bodo morale tudi nadalje ubirati pot preko Gibraltarja, njen* izseljenci se bedo morali nadalje mučiti za borno plačiloi za ptuje posestnike rudnikov iii plantaž, ali za velikemestna podjetja vseh delov Amerike, mesto da bi na bliž- Zaktjurna seja velikega fašistovskega sveta. Prihodnje zasedanje v oktobru. RIM, 28. Včeraj se ie vršila zadnja seja petega zasedanja velikega fašistovskega sveta. Svet je raizpratljal o delovanju fa-šistovskib organizacij v inozemstvu; prepovedal jim je, da bi se vmešavale v lokalne politične razmere. Ing. P os t iglicam je poroča) o» razvoju fašiatovskih sindikatov: Vpisanih je do d'anes 1846 zadrug s 348.260 člana, ki' so podfcisaB 42,759.000 kapitala; v letu 1922, je biJo za 650.000.000 obrata. Naslednjo točko dnevnega reda je tvorila razprava o strokovnjaških odborih (gruppi di competenzaJT Ob zaključku je ministrski predsednik Mussolini opomnil svetovalce na delovanje fašistovskega tiska; nato je bila zal^ućeha seja in z njo petai zasedanje. Prihodnje zasedanje se bo vršilo v oktobru, da bo veliki svet ukrenil vse potrebno za priprave* na praznovanje obletnice revolucije. šičtf, ki je, kakor se čuje, prota aretaciji Ra«! diča po belgrajski policiji, ni pa mu nesimpa- in silo skleniti povišanje hoče Mussolini lotiti osvojitve občinske !ske pozicije in pridobi nove na Črnem politike, tega gnezda protifašistovskih! merju. Toda le tu, ne pa na kraških viša-strank. V ta namen postavi na čelo občin-' Tah cd Reke dc Kotura, je bodočnost ita->kih uprav državnega fašistovskega obcin^} Uffiske^a naroda! skega tajnika, ki bo imel na neitalijanskih Dcčim je praški list zajel vse področje, ozemljih nujno nalogo, da revidira liste ob- politično in gospodarsko, notranje in vna- "»arsmr rtrirlli ^^ I ----- 1 _ _ ± _ « t ~ ~ l-I J, ^ ____ 1____• ^__»1,1 njih ozemljih prispevali za gosp otdar ski Sporazum med Italijo ia Francijo glede do- razmah svoje lastne dežele. Ob evropskih* L—----- skrbeh na mirovni konferenci ni Italija dovolj opažala svcrije bodočnosti na vshod-nem Sredozemskem morju ia je tako tam ostala praznih rok! Niti tega ni moglai doseči, da bi se ohranilo prejšnje stanje, tako imenovano ravnovesje. Italija je podpirala Anglijo na zapadnem, Francijo pa na vzhodnem Sredozemskem morju, kjer je sedaj Kemal Paša na dobičku. Trebalo bo — zaključuje «Prager Presse» — trudapolne-ga dela, da Italija vzdrži tu svoje gospodar- :anov, prisili zakasnele optante, da zapuste občina in s tem Italijo, in da tako izvede poi talij ančenje nemškega in slovanskega prebivalstva. Z avtonomijo južnega Tirolskega je pri kraju in kmalu ne bo! več manjšinjskih poslancev v rimskem parlamentu. Gospodarsko in financijelno pa je Mus-solinijeva Italija še le na začetku svoje strme poti. Kritičen ziak stanja narodnega gospodarstva je izseljevanje. Tudi sedanja Italij a ne more zaposlovati svojega prebivalstva. Italija tipi na pomanjkanju industrije lnih, surovin in ne more ne v južni Rusiji, ne v Mali Aziji najti nadomestila za dragi nemški in angleški uvoz premoga, O državnih financah more biti sodba nekoliko ugodnejša, čeprav ne odgovarja resnici, da bi £3 bil pod fašistovsko vladavino primanjkljaj zmanjšal. Nasproti eni milijardi prihrankov stoji 800 miljonov večjih izdatkov za obnove in pa sedaj še nepoznana višina? zneska obresti in amortizacije velikih dolgov Italije evropskim zaveznikom in Amenki, čim pride do splošne uredbe teh zaostankov. To je točka, na kateri mora Italija' sodelovati za vspostavo francosko-angleškega sporazuma in za ustvaritev evropske pogajalne fronte napram ameriškim Zedinjenim- državam, ki nikakor nočejo z barvo na dan. Vnanja politika je posvečena v prvi vrsti ohranitvi stanja v Srednji Evropi, kakor «o ga, ustvarile mirovne pogodbe, ne d'a bi mogla izpolniti nade madžarskih nje politike sedanje Italije, se bavi graški list samo z bojem za volilno reformo in z označbo pomena te poslednje za1 bodoče politično življenja v Italiji. Predpravica ki jo ustvarja volilna reforma za vsakodoibno gospodovalno stranko, skrajna preziranje manjšin, je naravnost nerazumljivo. Član-kar se vprašuije, ali je nadmoć fašistov danes res tako velika, da so druge skupine morale dopustiti, da se jim narine taka krivica? Člankar meni, da ne! RcfVno nizko število glasov, ki naj zagotovi večino, dokazuje, kako je v resnici razmerje med1 političnimi silami v deželi. Ali bi se bile stranke res tako hitro pomirile radi volilne pre-osnove, če bi šlo tu v resnici le za faćistov-ski diktat? Člankar v graškem listu prihaja do zaključka, 'da je demokracija v Italiji v prvi vrsti kriva, da je prišla tako. Piše namreč: «Spoznali so parlamentarizem v njega najliberalnejših oblikah, leta so se trudili, da bi iz prerekanja strank čuJi pravi ljudski glas. Prerivali so se od krize do krize, niso pa mogli ustvariti porabne in trajne vlade. Takioi so v znamenju naijsvo-bodnejše: vol. pravice prišli na rob propada, od katerega je Mussolini potegnil držaiva v zadnjem trenutku. Tako je razumljiva* bojazen, da bi s svobodšnostno volilno pravico zopet začelo gorje prejšnjih let. Zato ni nova volilna pravica v Italiji nič drugega, nego izraz iza sramotni fiasko, ld ga je doživela demokracija v Italiji ob sodelovanju1 socijaKstov vseh smeri» Kakor vidite, se ta sodba v • graškem strijskih fašistov, ki bi hoteli poglede Ita- listu o opozicijonelnih skupinah precej lije obrniti izključno le na vzhodno obal sklada z našimi predvčerajšnjimi izvajanji. m av- Ita Sila Razpadanje popolarske stranke — Izključitve in druge kazni — Hude polemike med «Coniere d'Ita!ia>. in «Popolo» RIM, 28. Včeraj se je nadaljevalo zasedanje širšega odbora popolarske stranke. Na seji so bili storjeni razni sklepi, s katerimi je širši odbor javno potrdil, da so bile govorice o globoki krizi, ki razjeda popolarske vrste, popolnoma resnične. V tem pogledu je predvsem, važen sklep, ki se tiče izključitve nekaterih poslancev, kateri so se pregrešili zoper strankarsko disciplino povodom glasovanja o novem volilnem redu. Iz stranke so izključeni sledeči poslanci: Mattei-Gentili, ravnatelj lista < je objavil članek — najbrže izpod peresa svojega ravnatelja — v katerem zavzema stališče nasproti gornjim ukrepom vodstva stranke. List naglaša, da nima vodstvo nikake pravice siliti k odstopu poslance, katerih vdjilci so po veliki večini katoličani, ki nikakor niso včlanjeni v popolarski stranki. Zraven tega bx tabornica njihove ostavke niti ne sprejela, vsled česar bo ostala kazen, ki jo je sklenilo popolarske vodstvo, brez vsakih praktičnih posledic. V nadaljevanju opravičuje člankar zadržanje «Corriere d'ItaJia» in pravi, da ie bila dana ocm>olarski stranki orilika. da se odloči za eno ali za drugo pot, t. j. za odkritosrčno sodelovanje z vlado ali za odkritosrčna opozicijo. Vodstvo stranke se ni odločilo ne za eno ne za drugo in tako je ustvarilo položaj, ki ni nikakor jasen. «Corriere d'Italia» se tega položaja ne plan ši, toda predvsem je in ostane katoliški list. Priznava načela, na katerih sloni po-polarska stranka, toda hoče biti vzvišen nad zmotami voditeljev in njih nerazumevanjem političnih momentov in zgodo v in- na skJepe širšega cdbora, da so ti ukrepi bave premoga Italiji. PARIZ, 28. Dopisni urad «Havas» poroča: Po vesteh, ki prihajajo iz Berlina, bi bila Francija nasprotna, da bi Italija spet dobivala premog iz ruhrskih rudnikov in italijansko poslaništvo je baje že protestiralo proti temu. Te vesti niso točne; kajti te dni bc dosežen popoln sporazum med prizadetima državama, na podlagi katerega bi Italije} še nadalje dobivala premog iz Poraihrja. (Glede premoga, ki gd je Italija1 dobivala iz Poruhrja, je znano to-le: Takoj po zasedbi Poruhrja & strani Francoeov, se je dobava premoga zelo .znižala; meseca februarje? je znašala n. pr. samo 90.000 ton. Ko so ponehale razne stavke in so se razmere izdatno zboljšale, je dobava vdosegla zopet navadne številke, t. j. kakih 250,000 ton mesečno. To pa « 2 zadeli, ter sprejeli spravo s stranko, katero jim nudi vodstvo z ozirom na njihove dosedanje zasluge. Z zadnjimi dogodki v popolarski stranki se obširno bavi ves tukajšnji tisk, v katerem prevladuje mnenje, da bodo posledice ukrepov širšega odbora zelo škodljivo vpliva le na nadaljni razvoj popolarske stranke. Pobuda za izključitev in druge kazni, ki jih je ukrenila vodstvo popolarske stranke, se pripisuje vplivu Don Sturza, katerega volja odločuje v stranki tudi po njegovem odstopu z mesta njenega glavnega političnega tajnika. Francoaki glas o popolariL PARIZ, 28. «Echo de Pariš» piše o poro* čilu o sestanku narodnega sveta italijarajce popolarske stranke: Ta dejstva jasno pričajo, da namerava popolar. stranka ohraniti svojo pozicijo v političnem življenju v drŽavi ne* dotaknjeno. Samo dejstvo, da niso smernice desnice po nastopu Don Sturza obveljale in .pristanek na njegovo zahtevo po triumviratu v odboru nam dokazujejo, da bivši politični tajnik še nadalje vlada v stranki. Itaiijansko-jugosiofvenskc paritetna homm-sija prične 31. t. m. z delom. RIM, 28. I talijansko-jugoMovenska paritetna komisija m sistemizacija Reke bo pričela z delom dbe 31. L m. ws palači Chigi. Svrha cele zarote je bila, das e izolira Srbija od ostalih kraljev države in se je zato nameravala izvesti revolucija v Hrvatski, Slavoniji, Vojvodini in Makedoniji. V trenutku, ko bi izbruhnila revolucija, bi posegla vmes neka druga država, na katere račun so delali v o«, huni. Po izjavah Androličeve o špijonskem delovanju Makedonije so oficirji puščali vojne begunce v Bolgarsko in Albanijo. Ti begunci so se sestajali z Arnavti in drugimi v Elba-S'Jnu. Vsi kompromitirani oficirji so bili « zvezi z arnavtskim polkovnikom Ghilardijem. Sedaj je najvažnejše, da se najdejo še ostali dokumenti in ključi, s katerimi fa* se mogli dešifrirati. glasali, da je spravila nesrečna gospodarska in finančna politika vlade narod v skrajna stisko. Na desettisoče ljudi postopa brez posla p oberlinskihi ulicah, trgovine so deloma zaprte,- deloma pa razprodane. Ako hoče vlado* preprečiti polom in obnovitev dogodkov, kakor so bili v Frankfurtu in Breslau, potem mora nemudoma poseči po energičnih odredbah. Kajti, ako poči v Berlinu, potem nastopi v resnici težka ura. Od usode Berlina je namreč edvismi usoda Nemčije. Vodilno glasilo nemškega centruma «Germama* prinaša splošno pozornost vzbujajoč uvodni članek proti državni vladi, v katerem izvaja, da je zaupanje v vlado popolnoma omajano. Ne samo pri levici je doseglo to nezaupanje nevarna stopnjo, temveč tudi centrum obsoja z vso strogostjo postopanje Čunove vlade. Jasno je, da iz državna vlrda sama povzročila sedanjo bedo v državi, ket ie posebno podcenjevala pomen okupacije Porurja. List zaključuje, da bo moral državni zbor izvajati posledice proti Cunovemu ka* binetu. Smrtna obsodba ing. Georges izpremenjena na dosmrtn o ječo DOSSELDORF, 28. Predsednik francoske republike je izpremenil smrtno obsodbo, ki joi je izrekel vojni svet proti in|y. Georges, na dosmrtno ječo. Francozi prodirajo dalje. BERLIN, 28. Listi poročajo iz Mannheimr-, da so Francozi včeraj zasedli Rheinau, pred* mestje Mannheima. Dosedaj je bil zaseden samo en del pristanišča Rheinau. Diplomatska BELGRAD, 28. Za vojnega atašeja v Budimpešti je imenovan konjeniški polkovnik Vojin čolak Antič, dosedanji predsednik komisije za razmejitev z Madžarsko, za vojnega ataešja v Tirani! pa podpolkovnik Svetislav Dinič. Vprašaje Radrcev* aretacije. ZAGREB, 28. Sodišče dosedaj še ni prejelo sklepa narodne skupščine gfede izročitve Stjepana Ra svojo družino. Japonska vlada stoji na stališču, da je Rusija dolžna plačati popolno odškodnino za vso škoido, ki so jo pretrpeli pri tej priliki njeni državljani. Kar se tiče otoka Sahalina, pa je znano, da japo*nska vlada nikakor ne namerava izprazniti severnega dela, in to sedaj še lem manj, ker je, kakor smo že omenili, podelila sovjetska vlada predf kratkim' znatne koncesije za izkoriščanje petrolejskih vrelcev ameriški Sinclair Oil Company. Japonska jo že ponovno izrazila željo, da bi ji Rusifat svoj •del otoka prodala. Ti dve vprašanji se morata vsekakor povoljno rešiti, preden bi se nmglo misliti na sklenitev kakršnekoli pogodbe med obema državama. Ruski poslanik v Pekingu Joffe, ki se nahaja sedaj na Japonskem in vodi tozadevna pogajanja, je podal tokijskemu listu «Tbe Japan Adver-tiser» obširne izjave o stališču) ruske vlade z ozirom na ta vprašanja. Koncesija, ki jo je dobila ameriška Sinclair Oil Company, bi prišla ob vsaka veljavo, čim bi se ustanovila posebna rusko-japonska družba za izkoriščanje petrolejskih vrelcev severnega Sahalina. Sovjetska vlada ne nanaerava nikakor prodati Saha&ia Japonski. To dla je bila le njegova osebna ideja, o kateri ni še nikdar razpravljal s svojo vlado, Sahalin ima za Rusijo tako ogromno gospodarsko in politično) važnost, da je izključeno, da bi sovjetska vladla hotela o tem razpravljati. Rusija je storila že v prejšnjih časih slično napako s tem, da je prodala Ameriki polotok Aljasko. Sahalin bo. postal v bodočnosti vsled svojih neizčrpnih petrolejskih vrelcev in ogromnih ležišč premoga zelo važna postaja za> oglje in bo igral tudi v tihooceanskem zrakoplovstvu vele važno vlogo, Toda tudi če bi ruska vlada bila pripravljena na to kupčijo«, bi bila vendarle nemogoča, kajti ruski del Sahalina je vreden en bilijon rabljev v zlatu, ki jih Japonska ne bi mogla plačati. Nasproti japonski zahtevi po odškodnini sza pokolj v Nikolajevskii stavlja Rusija svoje zahteve po odškodnini za škodo, ki je nastala vsled! zasedbe ruskega ozemlja s strani japonskih čet. Tudi glede rusko-japonske mirovne pogodbe iz 1. 1905. se stališči Rusije in Japonske ne' ujemata. Japonska bi želela, da bi Rusija priznala veljavnost te pogodbe, medtem ko stoji Rusija na stališču, kakor rodnjakarjih». Le skrajna strankarska |agitatorji iz «mirnega ljudstva«, magari strast in sovraštvo se moreta spozabiti do podcfci preprostih pregarskih kmetic, take kivičnosti, da n. pr. tu<£ pQ zadhjih, — lahko rečemo, z ozirom na razmere — junaških nastopih v obrambo koristi naše narodne manjšine zasmehujeta dra. Wil-fana s «frazerstvom». Wilfan je nastopal z vso silo svojega intelekta in je častno vztrajal v najsilnejšem viharju. Zakaj pa ni junaški g. Šček?! pa ne-le to. Znan* pomagači Ščekovi — ako bo potrebno, bomo govorili konkretnejše — celo zasmehujejo na javnih krajih dra. Wilfana ravno radi zadnjih njegovih nastopov v parlamentu) in Naše avstrijakantstvo! Prejeli smo: Meni je bila sreča mila, da sem vsled starosti ostal med vojno doma. D csi pa nisem imel* posla na bojišču, sem vršil tu svoje avstrijakantstvo na sledeči način: V ulici Torricelli je zraven mene stanovala italijanska družina. Nekega večera, sem slišal, prišedši domov, kako je sin preklinjal cesarja F. J. in oče mu je pomagal. Naslednjega dne sem šel k sosedu ____________ _ ____________ _ in ga posvaril se radujejo, češ kako ga ^je «pOslancc 'radi neprevidnosti v njegovi družini. Rekel sem Giunta imenitno nagnal«. Dočim celo st.anuje. °8Ieduh. ki bi trezni Italijani obžalujejo, da se je poslanec Giunta tako nesrečno spozabil, pa so tu prijatelji Ščekotvi vesele «ušivcev» italijanskega poslanca, dasi bi morali vedeti, da ta žaljivka ni veljala osebi dra. Wilfa*ia, ampak našemu slovenskemu ljudstvu! Le strast in osebno sovraštvo moreta tako duši ti slovensko čustvovanje. Dr. Wilfan ne sovraži nikogar, ne odklanja sodelovanja kogar, spoštuje vsakega poštenega narodnega delavca, ceni bil lahko slišal kar sem slišal jaz — in potem!! Mož me je objel in poslala sva si najboljša prijatelja! Ker se mi je namignilo o 6—700 Slovencih, .ki da imajo biti internirani in med kcfterimi sem bil tudi sam prizadet, sem šel in posredoval pri vplivnih osebah v toliko, da je bila «lista» uničena. Pri tej priliki se mi je povedalo, da je 1100 Italijanov na črni listini in se me je vprašalo, imam li kogai na epikiOdgovoril sem, da sem prepričan o nedolžnosti popisanih sosedov — ker so vsi oni, ki so bili za Italijo, pobegnili pravočasne preko meje. Ne prisvajam si absolutne za od morja na Daljnem vzhodu, nakar bi Ja-1 smo omenili že uvodoma, da je Japonska ponska brez težkoč za go-spe darila v vz- ustvarila s svojo zasedbo vojno stanje in s hodni Sibiriji. Ti načrti se niso obnesli,. tem razveljavila vse pogodbe. Rusija bi kajti pogajanja so kmalu propadla. Vo j pristala na to, da se vršijo pogajanja na sprejetju nove ruske ustave pa se Japon- podlagi rusko-japonske- mirovne pogodbe ska ne bo megla več posluževati sličnih | le pod pogojem, da bi smeli obe strani zvijač, kajti Daljnovzhodna republika je j predlagati kakršnekoli izpremembe posa-postaia s tem podrejena država vseruske | meznih Členov. za Slovence, pač pa tudi za sosede druge narodnosti, Leta 1915. so črni elementi požigali' in grozili vsem ital. državljanom s pogromom. Jaz sem prestrašene ljudi vzel v zaščito in sem jim zagotovil, da le preko mojega telesa pojdejo napadalci nad regnikole! Tudi sem pri odgonu šel revežem na roko in jim branil premičnine. To in tako je naše avstrijakant-siva. — (Sledi podpis). Hora sežanskega okraja , *------—uviut vu, (ji t^u uicjE, lic pi is v txja.ni ai auauiULiie z. ci- visoka našo narodno duhovščino in njene j sluge; a storil sem, kar sem mogel, ne samo dragocene velike zasluge za narodno stvar v našem Primorju. Da bi hotel tu širiti kako «liberalstvo» — tega mu ne dovoljujeta njegovo čisto rodoljub je: spoznanje, da je v sedanjih hudih čas^fc koncentracija vseh sil — posebno raizumniških — vprašanje življenja jta naš narodi Ideje poštenega lojalnega sodelovanja brez vsakih zahrbtnih misli in namer — je dr. Wilfan vedno bil, je in bo glasnik. "Slovenec» naj »čuje nekoliko resnice o politični osebnosti poslanca Ščeka. Mož je res agilen, delaven in nadarjen. Toda te lepe liastnosti zatemnuje pri njem amJbici-joznost, ki ni v nikakem razmerju? z njegovimi življenskimdt m političnimi izkustvi. Absolutno noče poslušati nobenega nasveta tistih, ki so si že nabrali bogata izkustva v političnem življenju. Zanj so vsi, pra,v vsi — oprostite trdot besedo — ne-vedneži, nerodneži tepci in — pokvarjenci! V tej njegovi ambicijoznosti in pa nuade-niški nepremišljenosti je vir vsemu: zlu — tudi za njega samega.- Prav ima^« Slovenec», ko pravi, da- je slovensko ljudistvo ^onstran meje» zrelo za sodbo. In to Ijtsdstvo, kolikor se ne pušča omamljati od demagoškoga krika, je že izreklo svoja sodbo. sovjetske zveze. Med vprašanji, ki se imajo rešiti, da pride do sporaizuma, se najvažnejša sledeča: sklenitev trgovinske pogodbe, rešitev nikolajevske zadeve in vprašanje severnega Sahalina. Usoda pogajanj je odvisna predvsem cd rešitve teh dveh poslednjih vprašanj. Nikclajevska' zadeva je nastala 1. 1920., ko so sovjetske čete poklale v omenjenem mestu nad 700 Japoncev, Pokolj je bil tako neizprosen, da riiso Kakor se vidi, gre torej za globoka načelna navzkrižja, ki se morajo premostiti, preden bi mogla pogajanja uspešno napredovati. Pregovori se vršijo že več časa na ruskem jeziku. Japonsko zastopa g. Kava-kama, japonski poslanik v Varšavi, ki je bil poklican v. ?a nanjen v domovino. Dasi kažeta obe strani mnogo dobre volje, je vendar predvidevati, da bodot pogajanja zelo težka in da bodo trajala še precej dolgo. NEVNE VESTI • J ii j Svobodo stvarnega delovanja ne krati J naše vodstvo nikomur, marveč ga pozdrav-«S!ovenec» izjavlja najprej, da se noče; Ija in se ga veseli. Če se pa to « stvarno vtikati v politični spormed rojaki za mejo,' delovanje® očituje le1 v najogabnejši dema-potem pa pravi vendar, da je postopanje gogiji, v neprestanem rovarjenjuj proti na-tržaškega narodnjakarstva nasproti po- i šemu vodstvu, v najbrezvestnejših Ideve- c anni Qr£>lrn tnlvn Ho rfo ni m A^A ro ri ar'aI« Inn nArift Lrnn^k ——» __l.i.—.,1-L. slancu Ščeku tako, da ga ni mogoče dovolj ostro označiti. «Edincst» da prinaša v zadnjem času. tako ostudne napade na po^ slanca Ščeka, kakor tega ta jeguljasti list nikdar nj storil proti narodnim izdajlcam, a «kamo-li proti narodnim nasprotnikom, ki imajo oblast v rokah». Dalje trdi «Slovenec», da ne moremo odčitati poslancu Ščeku ničesar drugega, nego njegovo stvarno delovanje, ki daj ni za «frazerje». Poslanec Šček da zahteva le svobode« dela za tiste, ki hočejo Sudstvu dati več, nego nekaj narodnih fraz, ki hočejo to ljudstvo tudi nasproti pijavkam lastne krvi zavarovati in postaviti na lastne noge». Raizen tega je — nadaljuje «Slovenec» — Šček duhovnik iz notranjega prepričanja, «ki krščanskim naoelom iz političnih ozirov ne priliva vode». Vse to v zvezi z njegovo agilnostjo in sposobnostjo da označuje poslanca Ščeka «za najnevarnejšega sovražnika starega tržaškega liberalnega narodn jakarstva in od tod strupeno sovraštvo in strupeni napadi proti njemu- . «Slovenec» zaključuje: «Prepri-čani smo v dno duše, da je slovensko ljudstvo onstran meje dovolj zrelo, da si tu ustvari pravo? sodbo». Moramo že nekoliko odgovoriti »Slovencu«. Trdi, da se noče vtikati v politični spor med rojaki za mejo, obenem pa se vtika na način, ki je vreden najstrožje obsodbe z oizirom na strašni položaj teh «rojakov za mejo». Prvo! protislovje. Očita nam «strupeno» sovraštvo, par vrstic prej pa ugotavlja sam, da je Šček naš najhujši sovražnik. Drugo protislovje. Na očitanje, da si nas list nikdar ne upa tako hudo nastopati proti narodnim izda-jicam in tistim, ki imajo oblast v rokah, kakor postopa proti poslancu Ščekui, je naš odgovor lahek. Vsaka številka našega lista priča, da je rečena trditev v najdiamen-tralnejšem nasprotju z resnico. Ugotavljamo tc dejstvo, da se oblastniki silno hudlujejo na naš list, dočim sedijo — to vemo dobro — o tržaškem Ščekovem glasilu precej — drugače. Sicer pa opozarjamo, da skrbno hranimo dokument, ki priča, kdo je bližji narodnim nasprotnikom! lah, podtikanjih in včasih celo v direktnih lažeh, in slednjič v neugasnem osebnem sovraštvu proti voditelju naše stranke: petem, seveda, se ne moremo veseliti takega «stvarnega delovanja«, marveč ga moramo obsojati z ogorčenjem! To pa radi potreb in nalog, ki jih nalagajo sedanji težki časi, ki so prišli nad; naše ljudstvo. «Slovenec» se je povzpel do nezaslišane trditve, da sovražimo mi gospoda Ščeka tudi zato, ker je — duhovnik! «Slovenec» naj pride z dejstvi, naj pride s konkretnimi posnemki iz našega lista, ali iz izjav našega vodstva, v dokaz za resničnost te trditve! Apeliramo na njegovo poštenje in resnicoljub je. Ad vocem — napadi. Gospod poslanec Šček je pravi suženj svoje nesrečne diišev-nosti. Napada, dreza, sumniči mesece; če pa je na napadani strani slednjič prekipela mera potrpežljivosti, da začenja odbijati Sčekcve krivične napade, pa je ogenj v Sčekovi strehi in kriči v jokavem tonu po krivici užaljene, snežno-bele nedolžnosti: napadli so me! V svoji nesrečni duševncvsti smatra mož napadanje kot. svoj izključni privilegij, vsako obrambo od druge strani pa kot — grd napad! Tako je — gospoda pri «Slovencu». Po starih navadah iz predvojnih časov zasmehuje «Slovenec» tržaško «narodnja-karstvo». Tega zasmehovanja nam ni treba odbijati. Politična zgodovina tržaškega Slovenstva treh desetletij, njega trndbv, bcfcv in uspehov govorj dovolj glasno, kako je to «narodnjaka?stvo:» znalo delati: trezno, smetreno, neutrudno in — kadar je trebalo — tudi s skrajno odločnostjo, brez ozira na lastno osebno škodo in tudi oseb-n-s> nevarnost! Da ni bilo tega «narodnja-karstva», ne vemo, kako bi bilo danes s Slovenstvom na tržaškem ozemlju. SinriČo takih neutajljivih dejstev izzivlja zasmehovanje z «narodnjakarstvom^ le pomilovanje. Če ne bi bilo našega «narodujakar-stva», sploh ne bi imela g. Šček iti •Slovenec* danes možnosti zaj svoja zaletavanja v n-ofceoo slovenska vodstvo ker_ "ki ko ___- cr___ i . * . . Hic agitatorji - hlc ljudstvo Italijanski listi imajo izvrsten sistem, dia kako stvar v t epe jot v glavo svojim čitateljem: Ponavljajo jo neprenehoma, ob vsaki priliki; pppotnoma postransko je, ali je to, kar trobijo, resnično ali ne, le to je mal znak za resničnost kake njihove trditve, da neresnične stvari večkrat in bolj intenzivnoj ponavljajo. Entt taka stvar, ki se je stokrat ponovila in se bo> gotovo še, je lepi stavek o dobrem, mirnem slovenskem ljudstvu na eni strani in o hudih, zlobnih agitatorph na drugi strani, tfolikokrat smo ta stavek zavrnili, kolikokrat smo povdar-jali da so inteligentni sloji ljudje, ki soi bili deležni boljše izobrazbe oziroma ljudje, katerim je Bog dal v zibelko več božjih darov nego drugim zemljanom, tudi narod in sicer cvet narodai, da narod, ki ne proizvaja takih mož, sploh ni narod, da bi se za narod, ki takim svojim, sinovom! ne bi sledil, če bi se kje našel, moralo najti prav posebno ime, ki gotovo ne bi bilo častno; da je nesmiselnoi delati tako razliko med ljudstvom in «agitatorji», da je posebno ne-•-rjiselno in grdo tako početje se strani pripadnikov takega naroda kakor je italijanski, kateri je tekom stoletij dal človeštvu nešteto «agitatorjev», ki so se s svojimi idejami zelo razlikovali od* «ljudstva®; nesmiselno je oboževati, da vržemo kar tjavendan par imen, može kakor La-vanarolo, Danteja, Beccaria, Mazzimja, Carduccija, Mussoimija, ki so, izvoljenci naroda, delali za svoje ideje, za ^ljudstvo* proti vsaki zunanji sili in mnogokrat tudi proti «ljudfetvu» samemu, a obenem v istem hipu razlikovati pri Slovencih med «do-brim ljudstvom» in med «zlobnimi agita-torji». Vsak pošten, nepristranski čJovek, ki govori o Slovencih v Italiji, nam ne bo postavil kot zastopnika Slovencev ne Ti-netai Malasovega iz Škrbine, ne Franceta Pipotovega iiz Boljunca, ki ste gotovo izvrstna člana «dobrega slovenskega ljudstva«, ampak imenoval boi imenai kakor Gregorčič, Lavrič, Volarič, Dob rila, Močnik itd1, navedel bo ime Wilfan. To so možje, ki predstavljajo narod. Vse naše pobijanje pa je zaman, lepi stavek italijanskega časopisjai o ljudstvu in agitatorjih dela karijero* in iz vsakdanjih časnikarskih kolon je že napravil skok v uradna usta videmskega prefekta. Vendar hočemo opisati tu mal dogodek, za katerega smo slučajno zvedeli in ki bo gospode uradne in neuradne «razlikovalce» najboljše postavil na laž. Dve dbbri, skromni kmetici iz male vasice Pregarije v ktri sta vložili predlog, da se njiju moža proglasita za mrtva. Kmetici sta bili klicani v Pod grad na sodnijo in tam ju je uradnik vzel na zapisnik, katerega je — s trdb mu It o — sestavil v italijanščini. Ko se je šlo za podpis zapisnika, sta kmetici poolnoma logično izjavili, da česar ne raizumeta, tudi ne podpišeta. Nista se ustrašili niti prigovarjanj niti prizadevanj sodnika, ostalo je pri tem, da nista podpisali. Za ta primer smo slučajno izvedeli. Koliko se jih dogaja vsak diaii! Mirno ljudstvo brez agitatorjev ve,-kaj je njegova pravjca in obenem dolžnost, če hoče ščititi svoje koristi Vrli pregarski kmetici sta Sli lahko domioiv z zavestjo, da ste pravilno zastopali svoje koristi, a izveštna gospoda nna uraden, sodni spis na razpolago kot dokaz, da eksistirajo gotove razlike le v niio nplbl° ^ "at^ ^fp^ektTot Geometer Maksimilijan Premru iz Postojne je priobčil v tukajšnjem listu «Coda del Diavoilo» «odprto pismo» na dr. Alberta Rumerja, sedaj izrednega komisarja sežanske občine. Gospoda sta si bila menda precej intimna — neprijatelja, ko je bil Premru še v Sežani. Glavni vzrok za sedanji spopad pai je v tem, da Ruimer — kakor trdi Premru — intrigira proti temu, da bi bila Premrutova prošnja za opcijo ugodno rešena. «Odprto pismo» je dolgo in zelo ojstro, tako v stvajri kakor v obliki. Nas ne bi za-nimtš.1 ta spor med obema gospodoma, da ni g. notar in sedanji «izredni komisar» tudi za naše ljudstvo na Krasu precej — interesantna pojava, tako iz predvojnih, kakor tudi sedanjih' časov, Premru očita Rumerju, da je bii avstrijski birič v Času, ko so nad njegovo Premrutovo — glavo visele kar tri ovadbe radi veleizdaje, ter da izrablja svojo oblast v svoje osebne namene. Očita mu, da je najhujše izkoriščal prebivalstvo sežanskega okraja, ko je on, Premru, v svoji službi skušal ustrezati vsem željam ljudstva. Na vse hude očitke v listih da si ni Tipal Rumer nikoli poslati popravka. Ko so v letu 1916 vlaki vozili skozi Sežano goriške begunce, jim je šel Premru dan in noč na roko. Kje so bili tedaj — vprašuje pisec — «famozni sežanski Italijani»?! In odgovarja: Dr. Ruimer je začel zlorabljati blagajno Rdečega križa, ki se ga je polastil proti volji prebivalstva in kot avstrijski birič. Ko se je — pripoveduje Premru dalje — po zlomu ustanovila v Sežani začasna vlada, je bil on soglasno izvoljen za poveljnika sežanske oo-sadke. Tedaj je vladal v Sežani vzoren red', da-si bi(bilo imelo ljudstvo poravnati mar-sikak račun z avstrijskimi biriči. Ko je prišlo v Sežano kraljevo italijansko, vojaštvo, se mu je g. Premru stavil na razpolago z vso vnemo. In tedaj je prišel Rumer k Premrutu proseč ga, naj ne nastani pri njem italijansko vojaštvo. To prošnjo je Premru odklonil, ker bi storil s tem veliko krivicoi vsemiu drugemu prebivalstvu. Ko je bil — pripoveduje Premru — on na to nameščen pri poveljstvu posadke, da je izdajal potne liste ter dovoljenja za uvoz in izvoz, a potem kot vodja aprovizacije: se je vse vršilo v uzornem redu. Ko se je nekoč pobočnik vojvode di Breganze, neki major, izrazil, dat ne zaupa sežanskemu prebivalstvu, se je Premru iz lastne volje ponudil kot talca za ves sežanski okraj, če bi se skrivil le en las kakemu italijansike-muj vojaku. Pripravljen je bil žrtvovati svoje življenje za čast Sežane. Kje je bil tedaj g. dir. Rumer?! — vprašuje Premru. Odgovarja.: tedaj ga je biLo še sram predstaviti se italijanskim oblastvom. . Premru očita Rumerju, da je, kot je "slednjič zlo-rabno prišel do moči in oblasti, spravil prebivalstvo v najhujše ogorčenje in zmešnjavo. Prebivalstvo misli po krivem, dla je to anarhijo zanesla italijanska vlada. Ta pa da želi tui Je dobrih državljanov. Taki državljani pa se ne morejo ustvariti s tero^ rizanoim, kakor ga izvaja Rumer, ta podajač pokojne Avstrije, mesto da bi širil mir, tolažbo, civilizacijo in pravico. «Jaz sem — pravi Premru — zanemarjal vse svoje koristi, da sem varoval interese prebivalstva, vi — g. Rumer — pa zlorabljate uradno in oblast stranke v osebne namene !» Na koncu svojega «odprtega pisma» ob-siplje Premru Rumerja s tako hudimi žaljivkami, da jih mi tai ne moremo ponoviti. Pripravljen da je spraviti na dan vse, kar oferemenja vest g. Rumerja, da še enkrat reši Sežano strašne more, ki ga duši. V osebno zadevo med drom. Rumer jem in - geometrom Premrutom se mi ne vtikamo; prvič, ker nas ne zanima, v drugo pa, ker ne moremo presojati, v koliko so konkretne obtožbe poslednjega osnovane. Ugototviti pa moramo, da je bil sedanji sežanski <*izredni komisar* res mora tudi pred vojno za vse življenje v Sežani in na gornjem Krasu sploh. Sport pri Čehih. je sokolsko udruženje pri Cehih, to dobro ve vsak Slovenec in ni treba, da zgubljamo o tem besed. Poleg telovadbe pa gojijo Čehi vse vrste sporta s tako vnemo, da stojijo danes med prvimi športnimi narodi na svetu. Koliko razumevanja je pri Čehih za sport ne samo med narodom, ampak tudi v uradnih in vladnih krogih, nam kaže vest, da bodo v času od 28. julija do 5. avgusta velike športne tekme čehoslovaške vojske. Vojaki, katere bodo poslale posamezne garnizije po dovršenih domačihi izločilnih tekmah, bodo tekmovali v streljanju s puškami, strojnicami, pištolami, topovi, v metanju granat, v jahanju, kolesarenju, letanju itd. Poleg tega pa v vseh vežbah lahke in težke atletike. Tako bo vojaška uprava in občinstvo zadobilo jasno sliko o višini, katero je dosegla teles, vzgoja pri vojakih. Koli-,kega pomena je sistemat. športna vzgoia v vojski sploh za narod, se ne da preceniti. — Zanimiva je tudi vest, da bosta priredili v jeseni v Pragi praška in pariška policija iekmo v rokoborbi. Če pomislimo na druge policije... Društvene vesti Pevsko društvo «Ilirija», V pondeljek, 30. t. m. vaje za ženske ob 20.30. Pridite točno in vse, ker se bliža ponovitev koncerta. Odb, M. P. D. - Sv. Jakob. Jutri ob 20.30 re^ dni sestanek. — Preds. Nogometni odsek S. D. A. ima danes pri Sv. Soboti skupne vaje. Sestanek cb 8. in pol pri zadnji tramvajski postaji. — Vodja. Iz tržaškega življenja Poskusen samomor. Včeraj predpoldnc si je hotela vzeti življenje žena vratarja pri tovarni olja pri Sv. Andreju, 50-letna Marija Lah. V svojem stanovanju, ki se nahaja tik tovarne, je izavžila par pastilj veronala. Njeni domači so poklicali na lice mesta zdravnika rešilne postaje, ki je za-struipljenko spravil iz nevarnosti s tem, da ji je izpral želodec. Natoi so jo prepeljali v mestno bolnišnico. Lahova je imela nujne opravke v Jugoslaviji, a ni ji bilo mogoče dobiti potnega lista. Ta» okolščina jo je tako potrla, da je v obupu sklenila končati z življenjem. Njeno stanje ni nevarno. Vsakdanja žrtev avtotmobila. V našem mestu v zadnjem Času. skoro ne poteče • dne, da ne bi avtomobil koga/ podrl. Včeraj popoldhe je ta nesreča: doletefla 9-letn>ol GuerrinoJ Ferraldi, stan u ječo v ulici Pa-squale Revoltella št. 465. Na koncu ulice Settefontane, kc je Šla preko ulice, jo je neki avtomobil šiloma podrl na tla. Šofer, namesto da bi ustavil avtomobil in priskočil deklici na pomoč, je še hitreje po^ gnal motor ter izginil. Vendar je' neki gospod, ki je prisostvoval dogodku, utegnil videti številko avtomobila, katero je pozneje sporočil orožnikom. Ponesrečena deklica je1 dobila prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki je bil telefoničnim po-tomi poklican na lice mesta. FerraJdijeva je zadobila precej težke poškodbe po glavi, po rokah in po Levi nogi. Prepeljali so ya v mestno bolnišnico. Prireditev ruskih igralcev. Javljajo nam, da tukajšnja kvestura ni dovolila predstave ruskih gledaliških igralcev, ki se je imela vršiti v D. K. D. pri Sv. Jakobu. 2e napovedana prireditev odpade potemtakem v Trstu, pač . priredijo danes isti igralci predstavo v E Iz tržaške pokrajine t Fran Arko. Pretekli petek, 20. tm. je v krogu svojih dragih; umrl na Vrhniki bivši deželni notranjski poslanec in posestnik v Postojni g. Fr. Arko. Pokojnik se je redil leta 1857. v Logatcu, kjer je prebil tudi svoja otroška in raladeniška leta. Naravno nadarjen in poln iniciativ se je že v zgodnji mladosti zanimal za javne zadeve, bodisi gospodarske kakor politične narave, S pokojnim notarjem Gruntarjem sta v Logatcu marsikaj ukrenila v dobrobit' občine in pokrajine. Pokojni Arko je ustanovit v Logatcu posojilnico, katero je več let vodil in ki še danes jako uspešno deluje. Zamislil je drevored, ki danes stoji ob državni cesti iz Logatca proti Vrhniki, in je pač njegova zasluga, da je prišlo do tega lepega nasada. Tudi .je izposloval za Dol. Logatec lastno faro, ki prej ni obstojala. Jeseni 1. 1891. se je preselil v Postojno, kjer se je. poročil z vdovo pok. Matije Bur-gerja. Radi sposobnosti in priljubljenosti pokojnega Arkota fe postala gostilna pri dol. Burgerju v Postojni kmalu shajališče notranjske inteligence in že leta 1893. so notranjske kmetske občine volile pokojnika po smrti poslanca Jurija Kraigherja v deželni zbor kranjski. Te občine je zastopal celo sesijo potem pa so ga izvolila mesta Postojna, Vrhnika in Lož kot svojega zastopnika v deželni zbor. V svojstvu deželnega zastopnika je priče! svoje posebno plodovito delovanje. Ko se je zasnoval zdravstveni zakon za deželo Kranjsko, se je Arkotu posrečilo zagotoviti z deželno pomočjo zgradbo okrožne bolnice za postojnstki okraj, katera je danes pravi blagoslov tega okraja. Spopolnjeval je in vodil ta zavod do zadnjega. V času njegovega poslanstva je obstajala -na Kranjskem samo meščanska šola v Krškem in sicer z nemškim učnim jezikom. Arkotu se je z vztrajnim pritiskom na merodajne faktorje posrečilo, da se je na deželi zasnovala in otvorila prva meščanska šola s slovenskim učnim Jezikom in je dotično poslopje pravi ikras postojnskega mesta. Razume se, da je bil pokojni Arko tudi mnogoletni član postojnskega občinskega odbora. Bil je tudi stalni poročevalec o občinskem proračunu. Marsikateri njegovih stvarnih predlogov je v sejah prodrl in marsikaj se je v Postojni izvršilo, za kar je dai on inicijativo. Bil je tudi član gospodarskega odseka mesta Postojne in v nješgovo dobo spada tudi zgradba vodovoda in električne ^naprave. Bi! je tudi član takratne jamske komisije, kjer je stvarno in uspešno marsikate-rikrat posegel v debato. Iz občinskega odbora je bil potem voljen v krajni šolsSi svet, kateremu je bil mnogoletni predsednik. Bil je tudi predsednik zdravstvenega okrožja, član c.krajnega šolskega sveta in cestnega odbora, tako da vidimo Arkota povsod na delu. Ko se je leta 1909. ustanovila občinska hra-nrlni^. v Postojni, je bil pokojnik boter tudi tega zavoda, kateremu je pozneje vse svoje moči posvetil. Bil mu je duša, dokler ni moral zapustiti Postojne. Pokojni Arko je bit gospodarsko naobražen mož. Čital je vedno liste Frick's Rundschau Oekonoma in Domačega kmetovalca. Kar je tu čital, je praktično izvajal in zato je zamo-gel dati marsikateremu gospodarske praktične nasvete. Umevno je, da je bil izvoljen tudi za predsednika postojnske kmetijske podružnice, katero je uspešno vodil. Marsikateri kmetrč se je obrnil za nasvet do pokoj-niteft V Trstu, dne 29. folija 1923. «EDINOST» m. Svojo rodbino je pokojni vzgojil v strogo narodnem duhu in nemara je t>ilo tudi to vzrok, da je postal ^rtev političnih raemcr; Čeprav se je prilagodil novemu položaju in fpoStoval zakone. Koncem preteklega leta je >ral nenadoma zapustiti Postojno, ki se mu tako priljubila, in v njegovem mučnem sr-lem položaju se je rodila tudi kal njegove jlezni, kateri je podlegel. Umrl je, kakor rečeno, na Vrhniki, pokopan pa je v svojem rojstnem kraju v Logatcu, kamor so njegovo Iruplo prepeljali preteklo nedeljo. Mnogobrojna udeležba občinstva, tako na Vrhniki kakor v Logatcu, je dokaz, kake simpatije je pokojnik užival. Mir in pokoj njegovi duši, nam pa ostane vedno v hvaležnem spominu. Vesti x Goriškega IZJAVA. Cenjenemu uredništvu dnevnika »Edinosti* v Trstu* Z ozirom na razburjeno in izzvano vprašanje «Goriške Straže*, ki ga stavlja med dnevnimi vestmi v svoji 58. številki z dne 23. julija 1923., kdaj je G. S. v letu 1923. zavrnila kak dopis • Adrije* in sama na to odgovarja: nikdar!, smatramo za svojo dolžnost, da Vas v obrambo društvenih interesov in v podkrepitev Vaših čisto resničnih trditev, izra-fcenih v uvodnem članku «Edinosti» z dne 22. i. m. glede Akad. fer. društva «Adrija», obvestimo o sledečem dejstvu in tako dokažemo, da so neresnične" trditve G. S. ter Vas obenem pooblaščamo, da ga objavite v svojem listu. G. S. naglasa, da ni nikdar zavrnila nobenega dopisa «Adrije» v letu 1923., iz česar evidentno sledi priznanje, da je opetovano zavračala notice in poročila «Adrije» v letu 1922. A tudi ta trditev G. S. je popolnoma oere^aična! Kajti G. S. ni priobčila poročila o izrednem občnem zboru «Adrije», ki se je vršil 4. januarja 1923., dasi je urednik G. S. izrecno obljubil objaviti to poročilo, ki mu $a je izročil društveni predsednik osebno. Vsekakor se je to zgodilo leta 1923. Kako naj kvalificiramo tako postopanje G. S., ako ni to zavrnitev dopisov «Adrije». Ako že nočete priobčevati naših dopisov, pričakujemo da to vsaj priznale! Gorica, dne 25. julija 1923. Za: Akad. fer društvo «Adrija» v Gorici Josip Pavlin, cand. iur. it. č. predsednik. Z Vipavskega. (Pogreb Janka Vukasović-Stibi!-a). Preteklo soboto, 21. t. m. proti večeru se je premikal skoz Vipavsko dolino črn mrtvaški voz, v katerem je bila položena krsta. Oni, kateri so že nekaj dni prej doznali iz Ljubljane za tužno vest, so, videč to krslo, takoj uganili, da se v tem vozu vrača naš Janko Vukasović-Stibil v svojo ljubljeno domovino, katero je zapustil prostovoljno pred več kakor pol stoletjem. S čudnimi občutki in težkimi srci so molče sprejemali in pozdravljali skoz Vipasko dolino vračajočega se oni njegovi soroiaki, ki so poznali njega, njegovo idealov polno življenje in vzrok njegove odsotnosti, kakor tudi oni, ki so o tem le slišali. Žal, da se je prenos njegovih zemskih pstankov vršil tako nepričakovano in nenapovedano! Drugo jutro, v nedeljo so se pa začele zbi-raii v pokojnikovi rojstni vasi Vrtovin velike množice demačega ljudstva iz bližnjih vasi, koder se je v naglici raznesel glas o žalostnem povratku junaškega borca za vzvišene ideale vseh zatiranih in tlačenih. Posebno iz Vrlovina. Sela, Gojač, Kamenj, Dobravelj, Ajdovščine itd. je bila udeležba številna. Okrog 10. ure predp, so se množice zgrnile okrog doma, ki si ga je pokojnik bil dal prirediti, da je prebil v njem sem ter tja svoje dopuste in v katerem se je bil namenil prebiti v pokoju svoje zednje dneve, ki so človeku usojeni, kar se mu pa, v njegovo neizmerno žalost, ni moglo izpolniti, ampak koprneč po domači grudi je njegov duh moral zapustiti telo v zemlji, ki mu je postala druga domovina Le truplo je smelo še zadnjo noč prenočiti pod dom?.čo streho. Prihajale so množice in vsak js hotel še poškropiti pokojnikovo krsto in se pokloniti manom pokojnikovim. Po cerkvenem obredu, ki sta ga opravljala gg. župnika iz Kamenj in Ajdovščine, so prenesli krsto na mrtvaški voz, katerega, je obsiopilo 6 deklic iz Ajdovščine noseč velike šopke svežega cvetja. Ajdovski pevski zbor je zapel žalosiinko «Blagor rau», na .kar je kreni! sprevod — najprej za križem šohka mladrna, za vozom pc, pokojnikova hči in drugi sorodniki, prijatelji in za njimi nepregledne množice naroda, — proti domači cerkvi, pd koder je po končanem cerkvenem opravil« in potem, ko so pevci zapeli «Človek glej*, krenil dalje na domače pokopališče. Veličasten je bil ta, sicer priprosti sprevod, vijoč se med zelenimi bregovi proti Čavnu tja do vznožja sivega Kuclja, kjer si je pokojnik sam izvolil spaii svoje posmrtno spanje. Ko so krsto položili v novo grobnico, se je domači g. župan poslovil v leplib besed?ih od pokojnika, čigar življenski cilj je bil borba za pravico, obljubljajoč mu, da bodo rojaki čuvaii in ljubili njegov grob, kakor je on sam ljubil svojo domačo rcdnFO zemljo in dej se bodo klanjali njegovemu duhu, kadarkoli jih bo pot povedla tam mimo. Želel mu je miru in pokoja v tem tihem kotičku, ki si ga je sam izvolil, s pokojnikovimi besedami: «Ka-kor je neštetokrat v mojem življenju vihrakl burja okrog mojega života, tako naj mrzla burja sivega Kuclja divja okrog mojega groba f® — Po opravljenih molitvah in ko so pevci zapeli že «Vigred se povrne*, smo se še enkrat poslovili od dragega pokojnika, nakar so se množice razšle premišljajoč in pogovarjajoč se o nesebičnem burnem pokojnikovem •življenju. t Ti pa, popotnik, ki te kdaj povede pot skoz Vipavsko dolino, kreni tja pod sivi Kucelj in obišči grob onega velikega moža, kakršnih je naša borna zemlja malo rodila, pomoli tam za bolj&o srečo svojega naroda, za katerega se je pokojnik boril celo svoje življenje, ter skušaj mu biti v življenju enak! Isto stori ti planinec, to poležeš na Čaven in Kucelj, da si okrepiš duh in telo ter občuduješ lepoto naše domovine, kren i nizdol mimo razvalin Sv. Pavla v tiha dol, .kjer spi tšihi sen ta veliki mož, ki je tako neizmerno ljubil te naše dole in gore .kakor malokdo. • Tebi, dragi Janko, pa naj Ti bo lahka zemlja domača, po kateri si tako hrepenel, in v kateri naj se odpočijejo Tvoie od viharnega življenskega boja trudne kosti! Večna j a pamjat! Strašen umor ▼ Gorici. Pred sinočnjim so našli na cesti v bližini južnega! kolodvora v Gorici moža, ki. je krvavel iz mnogih ran po telesu. Ranjenca soj z avtomobilom' «Želenega križa* prepeljali v bolnišnico! usmiljenih bratov; njegovo stanje je bilo dbvLptio. Zdravniki soi mu skušali rešiti življenje, a zaman. Kmalui po prihodu je ranjenec izdihnil. Imel je sedem nevarnih ran po prsih, po hrbtu in po rokah. Našli so ga brezi jopiča in brez pokrivala. Kol se je že boTil s smrtjo je rekel,d' a ga je ranil neki «Pepi» iz Trsta. Pozneje je bil umorjenec identificiran zat 27-let ne ga Ruggera Falconer, brezposelnega šoferja, doma iz Ronchi, Orožniki so dognali, da je Falconer stanoval z dvema sumljivima možema, v kraju Campagnuizza v baraki št. 12; ta dva moža sta bila identificirana; eden je neki Filip Beppe, drugi pa neki Kalist Tardivo, star 31 let, doma iz starega kraljestva. Orožnikom se je pesrečilo zaslediti poslednjega ter ga. aretirati. Pri zaslišanju je priznal, da je prebil »noč v družbi Beppeta in Falconer ja; vsi trije dh. so bili pijani. Koinčno je med njimi izbruhnil prepir, tekom katerega je bil Falconer smrtnonevarno ranjen. Sum pri tem zločinu pada na Beppeta. Podpira ga okolišema, da je mož po dogodku izginil brez sledu. Orožniki preiskujejo to zad'evo. Seja kraljeve komisije ▼ Vidnra, V sredo popoldne se je vršila seja kraljeve komisije za izrednoi upravo dežele. Na dnevnem redu so bila tudi ntno-ga vprašanja, ki so v zvezi z nekdanjo goriško deželo. Komisija je razpravljala o ureditvi zgodovinskega: muzeja v Gorici. Komisar-likvidator goriške dežele je stavil važne predloge glede likvidacije dobrodfelnih skladov in ustanov, katere je svoječasno upravljal goriški deželni odbor. Sklenilo) se je nakazati potreb ne jšim vpokojencem Goriške izredno podporo. Ker je vsled' priključitve Goriške furlanska pokrajina znatno razširjena, se temin primerno razširijo tudi centralni uradi pokrajinske uprave. Prečitano je bilo poročilo vlade o načinih ureditve potovalnega kmetijskega poiuka na Goriškem. Komisija je sprejela vladni načrt v celoti ter je sklenila ustanoviti predlagane oddelka in jih gmotno vzdrževati. Komisija je nato razpravljala še o raznih drugih vprašanjih redne uprave dežele. Čudno postopanje. Društvo «Lipa* v Slr.pu pri Vipavi je razobesilo plakate z naznanilom, da priredi na binkoštne praznike v prostorih g. Malika društveno veselico. Nesreča je hotela^ da so bili ti plakati prenizko kol-kovani, ker zakon predpisuje za plakate različne dolžine in širine različno kolkovanje. j To pogreško pa je takoj opazilo budno oko | finančne straže iz Vipave, ki je tekoj nare-' diia ovadbo na finančno oblast. Vsega je bilo 1 razobeš. 30 plakatov, ki bi morali biti kol-kovani po 40 cent. vsak, kar bi znašalo skupno 12 lir. In radi te pogreške, ki jo je zakrivilo samo nepoznavanje za nas novega zakona, sta bila društvo «Lipa» in g. Miflik kaznovana na 900 lir globe. Ko so bile pred kratkim uvedene nove sodne pristojbine, je ministrstvo odredilo, da naj se postopa posebno v začetku z največjo obzirnostjo pri neizogibnih pogreškah in pomotah. Ministrstvo priporoča potemtakem obzirnost napram učenim juristom, proti vaškemu društvu pa se »postopa s tako strogostjo. Ne vemo, kako naj to imenujemo ali šikano ali zlobnost; vsekakor bi bila dol« žnost finančne straže z ozirom na to, da je zakon na novo uveden in da se celo večina juristov v njem ne spozna, najprej posvariti društvo, da 90 plakati nepravilno kotkovani, in šele tedaj napraviti ovadbo, ko bi jih dnu štvo kljub svarilu ne kolkovalo pravilno. Take vrste postopanje pač ne more vzbujati v naešm ljudstvu spoštovanja do zako-i'nov. Huda kazen. Radi neposlušnosti in pomanj-! kanja disc'pline so bili izključeni iz rihember« j škeg-i Iašj3 sledeči gg.: brata Mihael in Franc | Ličen, ter brata Leopold in Alojzij Hmeljak. j Ko bi začeli izključevati radi neznačajnosti, j to bi ne imeli niti enega slovenskega fašista! Hali oglasi a* račaaajo po 20 ®tot beseda, — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debela črke 40 «tot beseda. — Najmanjša pristojbina L 4—* Kdor išče službo, jltfi polovično cena BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Ljubezniva oskrba. Govori slovensko. Zajamčena tajnost. Corso Garibaldi 23, I. 1053 EGIPTOVSKI profesor grafologije pove na podlagi svojrh študij vsakemu svojo preteklost, sedanjost in bodočnost. Gorica, Rastello 41. 1051 STANOVANJE, 2—3 sobe, če mogoče z vrtom, se išče. Natančne ponudbe pod «Du-naj* na upravništvo. _ 1053 NASLONJAČI za brivske stolice in drugi brivski predmeti, se prodajo. Via Doni-zetti 5, Plesničar. 1054 KOMPENZIRAN LES ruske breze, velika partija, se proda po ugodni ceni. Molino Vapore 9. 1055 BABICA, autorizirana, sprejme noseče, porodnice. Govori slovensko, italijansko, nemško, češko. Nina Slavec, Via Giulia 29. 1056 GOSPODINJE! Kupujte edino-le pravo češko Vondraček-ovo cikorijo znamke *Miramar», ki je najboljša. Zahtevajte jo po vseh prodajalnah. Glavna 'zaloga Zeminek & Coc-nell« Tret, Via Trento 12, tel. 108. 1052 Potrti neizmerne žalosti naznaDjamo vsa m sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni sin in brat * AVGUST JURKIČ vojak 21. reglmtnla ie ▼ soboto, 21. t. m. v Carvi, preminul. * . . . Pogreb se bo vrfiil jatri, v nedeljo, 29. t m, ob 9. nr. zjutraj iz hiše žalosti pri Sv. Ivinu št. U0S. SV. IVAN, 28. julija 1923. Franc« ofte. Ivana« mati. Josipi na« Marija, sestri, hran, Franc, OabriJoB, Anton, bratje. (425) Mlete lo je jed,1 So Miren® hi se ah nkilaji GOSTILNA Spangher v Barkovljah sprejme p< šteno. pridno in sposobno deklo proti dobri plači in hrani. SOBA, lepa, meblirana, se odda. Via Ginnat* stica 37, m., 8. 1047 URARSKI učenec se sprejme takoj. Ivan Bizjak, Postojna 191. 1046 HIŠA v Volčah št. 136, se proda. Pojasnila se dobe pri lastniku, Volče 136. 1045 PRAŠIČI lepe vrste, dva meseca stari, se prodajo. Chiadino in Monte 155. 1049 TOMAŽEVO ŽLINDRO, garantirano, visoko-odstotno, nabavlja pod neugodnejšimi pogoji « Kmetijsko trgovsko društvo D. Bo-lonič & Comp.», Trst, Raffineria 7, I. nad. 1042 HRANO za L 180 mesečno, nudi družina Gladulič. Via Chiozza 18, II., desno. 1050 Delavsko Ronsumno društvo pri Sv. Jakobu v Trstu — v knjiže na -zadruga z omejenim poroštvom —' vabi svoje zadružnike na redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 19. avgusta 1923, ob 10. uri v društvenih prostorih« DNEVNTRED ; 1. Poročilo načelništva. 2. Poročlo nadzorništva. 3. Odobritev letnih računov. 4. Volitev načelništva. - 5. Volitev nadzorništve. 6. Slučajnosti. Na obilno udeležbo vabi (426) ODBOR. TISKARNO prodam zelo ugodno, eventuelno sprejmem družabnika, is HINKO SAX, Idrija. SOM, kmbliiiraiu, bela, tista, centrifo-girana. za perila. LBG zritan, noe-aa, ujfcoljli vrcta, v utk ia ntlah. KTIVA KISLIM, zaj. listi, za jedilne sirta U°/0 in 99° o- ULTUMilll. Mfcr, za perila, slikanji iti SUM. mmotine, zan-irre. JTOTajaalza stekla. UM na apno. GU1UTE BIR-VL EttAU bal M-BttlUtaCElKIT. Lirtltk BI olj« l mtafiadebaoa. Teksti ŠKILEČ. LASERI) kraopsljaa ia prestss senc, |or-žici, baiaa auka. T81PEL, bel, »raven oiftalioa, BHtesni prah, kiira, mobo-lc?ti, parketni vosek tistito za kovine. ranjtf,l2kiM.d ERGA KEMIČNO-TEHNIČNI ZAVOD Trst, Via Pier Lulgi da Paleatrina štev.. 2 G. DOLUNAR Trst — Via Ugo Polonio 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz —izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic ier valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 30 PLANINO ali glasovir v vsakem stanju, kupi uglaševalec Andrej Pečar, Trst, via Molino a vento 5, m. (6) SREBRO, zlato ki briljante plača več kot drug) Pertot, via S. Francesco 15. IL 45 KRONE, srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. 855 PRODAJALKO, starejšo, dobro izvežbano manu takt uristin jo, katera je že več let v večjih trgovinah servirala, zmožna slovenskega in italijanskega jezika,' z dobrimi referencami, sprejme takoj ali za mesec avgust V. Šket, manufakturna trgovina, Dir. Bistrica. 1008 NA PRODAJ V PTUJU velika, trinadstropna hiša z 8 stanovanji. Vsako stanovanje ima 4 parEetirane »obe, kuhinjo in pritikline. Lasten vodovod z motornim pogonom. Voda in plinska razsvetljava napeljana v vsako stanovanje. Pri hiši je 3000 qm obdelanega vrta. Hiša (ki je na zelo prometni ulici) je primerna za trgovino z mešanim blagom in gostilno ali katerosibodi podjetje. Cena zelo ugodna. Samo reani kupci dobijo pojasnila pri G. Bezenšeku, grajščinskemu oskrbniku v Ptuju (Jugoslavija). 1025 Oglarfl In drvarji, POZOR! Kupimo vsako količino oglja in drvi In plačamo po najvišjih cenah. — Obrnite se osebno ali pismeno na: KMETIJSKO TRGOVSKO DRUŠTVO D. BOLONIC & COMP. (427) Via Rafffneria 7, I. nadstr. ANTON OREL klesarski mojster v Barkpvljah ie odprl u Postojni zalogo SPALNE SOBE in kuhinje, moderne, prodajam. Sprejemam naročila in popravila. Majcen, mizar, Torquato Tasso 28, vogal Udine. 1034 HIŠA z vrtom m malim zemljiščem, se proda. Komen 131. 1036 AGENCIJA Fr. Bajt, Gorica, Via Corno 13, I., izvršuje občinam in posameznikom pisarniška dela, račune, vloge, prestave in prepise ter posreduje v raznih zadevali. 1038 OBČINA, ki potrebuje izučenega tajnika, naj 6e oglasi pri Agenciji v Gorici, via Corno 13, I 1039 POZOR! Kmetijska zadruga v Trstu, ul. Rai-fineria 7. — Vsled likvidacije, prodaja pluge, slamoreznice, Žganjske kotle, tehtnice, štelaže in drugo blago po jako ugodnih oenah._1040 POTNIK, dobro vpeljan pri kraških odjemalcih, s popolnim znanjem slovenščine, dobi dober zaslužek. Ponudbe pod «Kras» na upravništvo. 1041 vsake vrste. Delo solidno in čedno, g €•(•• zmerne. ZOBOZDRAVNIŠKI AMBULATORIJ POHIŠTVO. Poročne sobe, masivne, z velikimi ogledali, zajamčeno savonsko delo, po L 1200, 1400, 1700 in 1800, kuhinj L 750, stolice 12, že'ezne postelje z mrežo L 160. — 12 vrst poročnih sob, slavonsko delo, popolno jamstvo, 20% nižje cene. T0rk9 Via S. L a »ar o št. 10. Brez konkurenčne cene. PaSiijatve na deželo. Postojna (vila Jurca) Zdravljenje potom elektrike Vsak dan od 9-12 in 16-19. ^ Um milita I M. BIZJAK 428 sprejema od 9 do 13 in od 15 do 19 ob nedeljah od 10 do 12. fiale XI Mre (prej hpletto) 39,1, b. (nasproti Teatro Nazlonale), Trst. - Telef. 23-09. Šivalni stro]l ,Singer< s petletnim jamstvom po L 350.—, s centralno ladjico 500.—,za-klopni stroji, najfinejše vrste L 700.—. Pošiljatve na deželo. (57) Delavnica Cervelinf, Trst. Via Uasari 17. MED. UNIV. 421 Dr. RADO SFILIGO J ki je vsled bolezni prekinil svoje poslovanje,jeokrevalin ordinira spet v Gorici, Via Kameli 8,1. n Hovl dohodi i Prodala z lomstoom 422 50 spalnih sob, iz masivnega, trdega lesa, (bukove, jelove, mahagonijeve, javorjeve, hruškove) posebno močne, svetle, psiha, tri ogledala. Konkurenčne cene. — Priporočljive tudi za hotele, letovišča i. t. d. Prodajajo se tudi postelje za eno osebo. — — Pošiljatve na deželo. Trst — Via Udine štev. 25 — Trst PODLISTEK <«S) iANNIE VIVANTI: KERKA Roman Marije Tarnovske. - Poslovenila G. B. Nato se je vrnil veliki vojvoda s ceremoniel-nimi pokloni k meni in mi polfubil roko. Imela sem za trenutek krčevito željo, zgrabili tiste skrbno okrtačene lase in zavpiti: •Malopriden mož! Zakaj mi voziš proč moža?» Toda družabna dostojnost je nadvladala moj instinkt in ko je veliki vojvoda dvignil glavo, me je videl vso zadovoljno. • Očarujoče bitje,» je rekel Vasiliju. «Do-zdeva se, kot Boiticellijev angelj. Torej, nocoj ob desetih — pri Hermitage,..» In ob desetih manj en četrt mi je Vasilij poljubil roko in odšel nališpan, nažavban, parfumir:«:n. Ostala sem sama v dvorani, poln: zrcal, Juči in zarves. Kaj pomaga, b"ti> očarujoče bitje? Kaj pomaga, sličiti Botticelli-jevemu angelju? ^ Poklicala &em mojo sobarico Kafcio. dobro ženo a neizrgčeno grdo, (aizbrala sem ^o zato z navdušenjem) ter »okaje rekla, naj me sleče, da grem v posteljo. Medlem, ko me ie odpenjala je brbljala: «Če bi bHa jaz, ne bi šla v posteljo. Če bi bila jaz, bi položila bril^mtno tjaro na glavo, oblefcJa bi rdečo obleko iz tenčice izrezano okolu vratu in potem bi s steklenico vitrijola v žepu šla pogledat, kaj je novega.» «Ti bi šlcf?...?» «Ej, jaz mislim,» je odgovorila in njene premajhne oči so pošiljale jezne bliske na levo in desno. «Zakaj ne?» «Pa res, zakaj ne? Nimam'li vso pravico, slediti Vasiliju? Nisem mu pred enim letom Ito svečano obljubita v mali cerkvici stepe? «Slediti mul* S kakšno boječo radostjo sem ponavljala one besede za duhovnikom, po* Mevne in stanovitne. Veljajo tudi za restorant Hermitage? «Šla sem rekla s tresočim se glasom. A vse ženske si nadevajo na lice rudečilo in prah... in yaz tega nimam.« «Ima te pa osemnajst let, gospa.* * Oblekla sem izrezano haljo iz rdeče tenčice. Obula sem črevlje ognjene barve, na glavo sem si položila tjaro z briljanti m bini. zavila sem se v rdečo Seroo okrašeno z arabeskami v zlatu, ki je sličila šerpi iz plamenov. «Joj mene, Katja!* sem vzd&nila, opazujoč se v zrcalu, «kaj bi rekla moja mati?... Čemu sem podobna?* % •Podobna ste zepaljeni vžigalici,* pravi Katja. •. Hotela je z menoj v trojko. Jaz sem tolkla z zobmi od strahu. — Ona je prosila. In dospele sve pred bleščeča se vrata resto-ranta. •O Bog, Kaitja! Kaj poreče moj mož?* «Poreče, da ste lepa.* ...Kako sem se upala prekoračiti prag, bleščeč se od luči? Kako sem stopala po stopnicah z rdečimi preprogami — sprejeta in spremljanrf s pokloni, smehljaji in z mrmranjem? Na "vrhu stopnic pred velikimi, belimi vrati se ustavim: srce mi je močno bilo, nisem mogla dihati. Slišala sem godbo ciganov, glas žensk, smeh moških in fcvenket kristalov. - •Pokličite...* sem jecljala priklanjajoči -se služabnikom, «pokličite,..* Pri misli na Vasilija, m ie zmanjkalo poguma. «Pokličite, velikega vojvodo Oldenburikega.* Čakala' .sera naslonjena na ograjo. Ođ vrat .sem, ki so se za hip odprla in zopet zaprla, me je oblizal kakor plamen zvok glasov. Hitro zatem se vrata odpro in prikaže se veliki vojvoda, hiter, s smehljajočim se obra-zom. - , . Premiril me je z očmi presenečen, ne da bi me spoznal. «V čem vam morem postreči... ali... ali.., za Boga.* Njegove oči so se raztegnile v neizmernem začudenju «Saj je Botticellijev angelj!... Jaz pravim: «da,» in zjokala bi se «Pa pridite, pridite...* je vzkliknil zamaknjen veliki vojvoda, me prejel za roko m od-vedel proti vratom. Sobarica jih je odprla. Imela 6em motno prikazen ene mize,' iskreče se od zk*te posode, žensk in rož. •Tarnovskijl* je zaklical vojvoda, stoječ na pragu, «srečen med umrljivimi! — glej, najbolj zmagoslavna tvojih osvojitev.* Vasilij je poskočil na noge in me gledat s presenečimi in začudenimi očmi. Prejel me je surovo za roko, stisnivši vso z svojo železno .pest. «Si pač nora!* je rekel in me motril od nog do glave —» ne s pogledom soproga, in tudi ne s pogledom ljubimca. Pač pa z mrzlim, razkrajajočiiB. premišljenim pogledom pravega poznavalca. «Pridi,» je rekel končno in me vlekel ki drugim, ki so se hrupno smejali. «Opisal sem te svojim prijateljem kot snežinko. Pa nisi,* In se je smejal. «Pridi, požigalka.* * * * Od takrat me je holtel mož vedno s seboj. •Vlekel je mojo nevedno mladost od sestanka do sestanka, na večerje, na pojedine, na dirin-daje in oigije; vesel mojih doživljajev, zaba-vajoč se nad mojo naivnostjo. Moja nedolžnost je bila spremenjena V maelstrom njegovega razuzdanega življenja. Hotel je, da pogledam izprijenosti na dno, poljubljajoč moje preplašene in oskrunjene oči. Ponujal je mojim ustnicam vse čaše nesramnosti; zdelo se mu je sladko, piti oskrunjene solze moje zasremovane mladosti. Bil je v resnici strašen m strasten učitelj, mentor slabega, apostol nečistosti. Oh, če bi me, tresoč se, ob mejitvi mladositi, potegnila mehka in močna roka na varno — ne bi li bila kot druge žene, srečne žene, ki gredo ob solncu z visokim čelom, svete in neusmiljene v njih neoskrunjeni čistosti? Toda ko sem stopila s počasnim in upornim korakom iz podaljšanega detinstva, me je potisnilo tisoč knitih rok proti brezdnu. IV. V Trstu, dne 29. julijd 1923. Zaključek goriškega škandala. V torek Sb je končala pred goriško poroto pef&nevaa razprava radi tako razkričanega goriškega skladala. Vsi trije obtoženci: Lutman, Pe lizzon in Marija Bosig ao bili oproščeni radi neobstoja delikta, z oprostitvijo obtožencev pa so bili ohsojeni vsi oni, ki so iz najrazličnejših nagibov hotefc na vse načine ustvariti škandal. 2e tekom procesa; in potem z razsodbo so se vloge temeljito spremenile: iz tožiteljev so postali obtoženci in iz obto» žencev tožitelji. Pri celi stvari najbolj žav lostno pa je dejstvo, da je eden iz obtožencev, 64-letni Anton Struchel med preiskavo umrl, da je najbrže kriva obdolžitev če ne zakrivila pa vsaj pospešila njegovo smrt m da ni dočakal dneva, ko bi bila oprana njegova Čast. 8—10-letne deklice, ki so bile zaslišane kot priče, so — akoravno telesno nedotaoknjene — izpo veda vale međ razpravo take ^goro-stasnosti in so padale v taka protislovja, da se je na bujni domišljiji zgrajena obtožba za-* čela rušiti že tekom razprave, tako da je branitelje stalo le malo truda jo popolnoma razraišti. Goriški škandal zares obstoja, ampak za-' dobil je popolnoma* drugačno lice. Škandal je, da so bile v ta proces zavlečene mladoletne deklice, ki so se med preiskavo na^ učiie stvari, o katerih se jim prej niti sanjalo ni. Pa še en^ga se ob tej priliki spominjamo, ki bi bil tudi obsojen, ko bi bil še živ; je to nekdanji «Corriere di Gorizia*, ki je ob «od-kritju» škandala polnil cele predale s podrobnostmi tega škandala in ki je na vse pretege hvalil modrost varnostnih organov, ki so ta šksndal na.n<4 L!l _1_ X_£ _1_____11' *__ ker drugače bi bilo moralo zapaziti ta nered in ukreniti potrebno, da se ne bi uresničile usodne posledice navedene v današnjem po^ ročilu. Ravnnteljstvo pa je zagrešilo lahko-mišljenost, da je sprejelo samo odgovornost za posle, katere bi bilo smelo opravljati samo s privolitvijo upravnega sveta. Le tem težkim pogreškom se ima očividno pripisati velikanski iznos nepokritih in neiztirljivih ter* jate v. Zato mislim, da ne smemo kar brez drugega bil občni zbor zaključen. Gospodarstvo Gibanje tečajev na italjanskih borzah. Tudi v Italiji predstavlja vprašanje vzpostavitve ravnoteže v državnem gospodarstvu zadevo, ki se ne da tako lahko rešiti. Finančni minister de Steiani si gotovo resno prizadeva, da bi dosegel to ravnotežo z var- _____________________ ____________ _ čevanjem, toda opazovalec se ne more ubra- odobriti bilanc in da "ne smemo "dati absolu> niti viiskaf da bo treba premagati še velčke torija dosedanjemu upravnemu svetu. Zato daiOTire- Na dru£i strani Pa zahteva odredba se ustanovi in natančno določi eventuelna od- I fašistovskega gospodafl-stvenega načrta vehke govornost za zgube, katere trpijo delničarji,' žrtve, ki se bodo dale težko kriti z novimi Jn tudi zato, da se da udeleženim činiteljem dohodki, kajti davčni vajak je v Italiji navit * " kakor v malokateri drugi državi. Po zadnjem izkazu so znašali dohodki od davkov v dobi od 1. julija 1922. do 30. junija 1923. 12*78 mi- prilika, dal »e izkaže njihovo pravilno ravnanje in pomanjkanje krivde, predlagam, da občni zbor: 1) ne odobri predloženih bilanc, 2) ne da absolutorija upravnemu svetu in nadzorni štvu, 3) imenuje komisijo treh čista o v s polnim . . - pooblastilom, da izvede, eventuelno s po- 2) 'velika srebrna pozlačena .svetinja, 4).rmoČjo izvedencev revizijo poslovanja in pre-srebrna svetinja. Na slavnosti se bodo raz- iskavo, da se ugotovijo eventuelne odgovor-delile tudi svetinje iz prve vzpodbujevalne n<>sti in da eventuelno postopa v imenu del-dirke in pa diplome športne prireditve na ličarjev, ako treba tudi sodnim potom proti Prošeku. Istotako se bodo razdelile vse kl s-° Ppgavcrm za odškodnino. go'-i na v edene svetinje s 50-kilom. dirke v Razdrtem. Čas za vpisovanje: Najkasneje do prihodnjega petka pri Gasilskem d!ru-štvu v Razdrtem in pri tajniku SDA (Žer-jal Drago, Trst, Guandiellai 801) — Odbor. Obini zbor Jadranske banke Dne 14. julija 1923. se je vršil občni zboi. Jadranske banke v Trstu v njenih prostorih. Predsedoval je podpredsednik g. Ante Bog-* danovič. Najprej je konštatiral sklepčnost Dbčnegr: zbora, katerega se je udeležilo 70 delničarjev, ki zastopajo 9.000.000 delniške glavnice. Za zapisnikarja je bil notar dr. Bruno Sandrin. G. rc.vnatelj Kamenarovič .je prečita! po* ročilo upravnega sveta, ki se glasi tako-le: Na občnem zboru od 28. avgusta 1920. so bile odobrene bilance za upravna leta 1918, 1919, 1920. Izkazalo pa se je kasneje, da bilance za leta 1919. in 1920., dasi točne v računskem obziru in napravljene v smislu zakonitih predpisov za konverzijo kron v lire, niso izkazovale resničnega stanjaJ banke. Dejanski društvena glavnica in rezerve niso našle kritja s konverzijo po 60% v lirah in torej deianski niso bile konvertirane. Dejstvo ss razlaga s tem, da se je delokrog našega zavoda, po velikem delu, raztezal na kraje, ki so bili priključeni k Jugoslaviji. Tako je prišlo, da so bile terjatve naše centrale nai-sproti našim filjalkam ip drugim zavodom, ki se nahajajo v inozemstvu, popolnoma izklju* čene od .konverzije. Razne terjatve, ki so bile prej krite, so zgubile pokritje po konverziji. Iztirjanje nekaterih naših terjatev v inozemstvu je bilo suspendirano po zakonitih predpisih v zvezi z izvršitvijo mirovnih pogodb. Poleg tega nismo mogli, kljub naporu, rešiti sekvestracije del naših aktivnosti v krajih smtante. Vse to, kakor tudi težave v vtirjevanju, je naš položaj zelo poslabšalo. Iz predloženih bilanc za leta 1921. in 1922. izhajajo naslednje zgube ustanovljene po naši reviziji: a) Zgube v upravnih letih 1921 in 1922 Lit. 5,211.361*43; b) Pologi nekonvertirani pri zunanjih bankah in pri naših filijalkah Lit 12,723.040 16; c) Zgube pri insolventnih dolžnikih, menicah in predujmih na vojaška potrdila in vojna posojila Lit. 15,464.663'97. — Skupaj Lit. 33,399.065.56. O! tega sp ima odbiti Lit. 13,000.000, ki nam jih je vlada naklonila v zmanjšanje zgube radi konverzije. . Ostane zgub Lit, 20,399.065*56. Odbivši rezerve od Lit. 5,308.800*23 znaša zguba Lit. 15,090.265'33. Ta zguba izčrpa popolnoma ves delniški kapital, ki znaša Lit 15.000.000*—. Da se izognemo likvidaciji, ki bi bila pogubna in ki bi imela posledice za splošne gospodarske interese naše krajine, za delničarje in skoraj gotovo tudi za naše upnike, med katerimi se nahaija dosti delničarjev, smo napravili potrebno za vzpostavitev glavnice z novimi finančnimi viri v zvezi z nacijonaliza«. cijo našega društva. Teko se nam je posrečilo določiti principi jelen program z nacijonalno grupo kapitalistov, ki hoče finansirati naš zavod in vzpostaviti društveno glavnico. iU( družnic. Bilanca -za leta 1919. in 1920. je sestavljena v smislu naredb za konverzijo in računsko popolnoma pravilna. Zgube se je moglo konstatirati šele kasneje, ko se je natančno doznalo za izvršitev konverzije in nje posledice. Ponovno razlaga položaj v smislu že preči-tanega poročila. Povdarja, da so kapital in rezerve banke bili od državnega zaklada izključeni od konverzije. Zgube v poslovnih letih 1920. in 1921. izhajajo večinoma iz tega, ker se je banka z obzirom na svoje stanje morala omejiti na počasno likvidacijo svojih Ravnatelj Kamenarovič odgovarja Januarja 1920. je izvanredni občni zbor zaključil preno9 centrale v Zagreb in pretvo-ritev tržaške centrale v podružnico. Italijanska vlada je ta sklep odobrila pod pogojem, da banka predhodno izvrši svoje obveze glede konverzije nasproti državnemu zakladu in upnikom v Julijski Krajini, česar banka ni mogla storiti. Tržaška banka je bila pasivna . - - , že leta 1920. za en rniljon. Izkazani skupni -fkrfenie kupčij. Večina efektov se je držala dobiček je^bil rezultat jugoslovenskih po- - ljard lir ita so bili za 13 milijonov manjši nego v isti dobi prešnjega finančnega leta. Tudi če se upošteva pri tem dejstvo, da bodo zneski od izrednih vojnih davkov polagoma izginili, in da se morajo smatrala celokupni dohodki ? tega stališča za manj nepovoljne, je vendar upravičeno mnenje, da bi ae moglo novo povišanje davkov prenaiati le z največjo težavo. Za tekoče proračunsko leto se predvideva 18 miljard stroškov, medtem ko bodo znašali dohodki okroglo 12 % miljard, tako da je treba še vedno računati z nekritim primanjkljajem v znesku 4 Y* miljard. Finančni minister vidi položaj seveda v nekoliko lepši barvi in upa, da se bodo dali spraviti davčni dohpdldi v kratkem na 15 miljard lir. Italijanski finančni krogi upa'jo, da se bo načrt finančnega ministra posrefiil. Bližan je borznih počitnic je povzročilo novo klavrno, vendar pa so tečaji padali v ome jenem obsegu. Pomankanje denarja) se v Italiji ne čuti kakor po drugih državah, in m bilo opažati pretiranih špekulacij na nobenem polju. Reportne mere so se vrtele med 5% m 514%, diskontna mera v svobodnem prometu pa med 5H% in 5%%. Padanje tečajev v zadnjem času ni bilo toE&o v zvezi s položajem na trgu, temveč je Itreba iskati pravi vzrok prej v tehničnih momentih, trn to tem bolj, ker imajo obiskovalci botrz v Italiji navado likvidirati svoj položaj pred nastopom borznih počitnic. Državnim papirjem se tečaj ni posebno iz- poslov, ne da bi mogla napraviti novih poslov, ♦preminjal. Isto velja glede delnic prometnih dočim so režijski stroški ostali isti, in radi m paroplovnih podjetij. Večje povpraševanje zgub na devizah in efektih. Radi tega je bila Pa je bdo po bančnih delnicah m ravno tako zguba neizogibna, ne da bi bili vodilni fak- P° delnicah veleuidustrijskih podjetij, katerim torji krivi na tem. so ?e tečaH »ekoKko dvigmk. Delnice «An- " saldo» so poskočile v teku enega tedna vsled Dr. Abram opozarja, da glasom poročila ni starim delničarjem zagotovljena nepogojno za vsako staro ena nova delnica Jadranske banke, Beograd. Želi pojasnilo in konkretni sklep." Pridružuje se gospodu Mihelčiču, da se ne zadovoljuje s pojasnilom g. Kamenaro-viči. Priporoča sprejem predloga g. Mihelčiča, za katerega bi morali glasovati tudi sami udeleženi faktorji, če imajo čisto vest. G. Supilo se pritožuje, da je bil občni zbor, z obzirom na sedanje slabe prometne razmere, prenaglo sklican. Da v Jugoslaviji in posebno v Dalmaciji ni bila stvar dovoljno razglašena, kakor tudi, da ni bila dana možnost, da bi mogli delničarji svoje delnice v danem roku položiti in si preskrbeti potno dovoljenje za udeležbo na občnem zboru. Jadranska banka bi bila morala ukreniti potrebno, da bi se smelo položiti delnice za udeležbo pri občnem zboru, pri vseh podružnicah Jadranske banke Beograd. Radi tega in z obzirom na iz redno važnost občnega zbora in katastrofalne posledice za delničarje, predlaga, naj se občni zbor odloži za mesec dni in naj se priprave za občni zbor vršijo primerneje in pravilneje kakor za ta občni zbor. G. ravnatelj Kamenarovič je proti temu predlogu, ker je bil občni zbor po pravilih in zakonu pravilno sklican. Odvetnik dr. Ara je tudi proti prenosu občnega zbora. Opozarja na to, da bi utegnila grupa, ki je prevzela garancijo za vzpostavitev delniškega kapitala, odstopiti, če bi 6e dalje odlašalo in da bi v tem slučaju morala banka falirati, kar bi imelo usodne posledice. Na poziv, naj upravni svet izrazi svoje stališče glede predlogov g. Mihelčiča, odgovarja g. Bogdanovič, da se odboru zdijo predlogi neoportuni, da se bodo' pa člani upravnega sveta vzdržali glasovanja o njih. Na vprašanje, koliko odborovih sej je imel upravni svet v zadnjih letih, je odgovoril gospod Kamenarovič, da so se sklicevale seje po potrebi in da ni bilo pogostih sej tudi radi prometnih težav. Slednjič je g. Kamenarovič pojasnil, da je starim delničarjem zagotovljena.' po ena ak- 15.000.000'— lir z emisijo 75,000.000 novih' cija Jadranske banke Beograd sa vsako staro delnic po nom. Lit. 200'—, za katere bodo akcijo pod pogojem, da pride do v poročilu imeli sedanji delničarji opcijsko pravico VI predlagane ureditve.' Te Te akciie stavi na raz- Največja svetovna zavarovalnica Ustanovljena 1828. Kapitali v veljavi čez 70 miljard frankov Zavarujte proti toti. Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA E Stya znana zlatarna MIH. ZITRIN Corso Vlit. Em. III. 47 kupuje in zamenjuje zlato, srebro it? Irage kamne po najugodnejših cenah. - Lastna delavnica za izdelovanje in popravila vseh v tO stroko spada}očih del. (53) Žveplo Modra galica Železna galica Smirek Stekliti papir Špaga Ovojni papir Papirnate vrečice Metle in krtače Konoplje Proso Oves Kava Poper Cimet ' Piment Paradižnikova kons. Neapeljske testenine Mineralna voda „CorHcella" itd. itd. ANTON GAMBEL — Trst Via Coroneo 1 a 312 Octova kislina Laneno olje Jedka voda Sušilec Povlaka in email Oljnate barve Barve v prahu Štuk Čopiči . Mazilo za vozove Kristalizirana soda Lug Milo Navadna milnica Sveče Petrolej Nočne lučice Škrob Mizarski lim (Jltramarln Naftalina C JUSTA SUBAN Vrdela, Tlmignano štev. 1407 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in okolici svojo dobro založeno trgovino jestvin in kolonijalnega blaga po konkurenčnih cenah. — Ima tudi veliko zalogo apna, cementa, peska, drv, oglja in petroleja. Postrežba točna. Pošilja se tudi na dom. Telefon 31-10. (281) Znana slovenska tvrdka Josip KerM «U - Stolni K sten. 9 (desno) - GGSiea mehanik, puškar in trgovec se priporoča slavnemu občinstvu za nakup najboljših šivalnih strojev Original Mundtos nem, ških tovaren, katere jamCim za tlobo 25 let. — Brezplačen pouk v umetnem vezenju, krpanju in šivanja. — Imam v zalogi tudi najboljša dvokolesa znamke Columb:a ameriških tovoren, za katere jamčim 2 leti, ter vse dele spadajoče v mehanično in puškarsko stroko. L = Delavnica In popravijalnica, Gorica, Stolni trg štev. S — i. Ma Vla Geppa it. 6. telef. 34-48. Zaloga papirja, lepenke in vreiic. Zastopstvo tvornic papirja GIACONO BOSSO M TUHINJU Bogata izbera papirja in vreclc vseh vrst, zavitkov, lepenk, crnila „ATR994" 422 nove pogodbe z vlado za 10 do 13 lir; pozneje so pa zopet padle. Živaihna je bila tudi kupčija z delnicami predilnih podjetij. Ali je to dejstvo posledica zboljšanja položaja v pre-drini ćndustriji ali tiči vzrok le v teilrničnih momentih, se z gotovostjo ne more še razvi-detr. i V Trstu je bil -promet nenavadno majhen. Z držE.«vnimi papirji se ni sklenila skoraj nobena kupčija; prodanih je bilo le nekoliko sedemletnih zakladnih bonov, ki pa niso dosegli 'tečaja kakor po drugih italiajnskih borzah. Živahna ptf je bala kupčija z delnicami domačih! zavarovalnic. Delnice «Assicurazioni Generali* so prišle do 38.600 in «Riunione Adriatica« do 1.800 Er, Med delnicami paroplovnih podjetij so rastle le delnice Liberal Triestina (in to vsled arbitražnih kupčij) in so dosegle zaključni tečaj 414 lir. Delnice drugih paroplov. družb so se zanemarjale. C ocu-lichevi papirji so padli proti koncu prejšnjega tedna za 4 lire. ' * Književnost hi nmefnost "Ženski svet* Izšla je ravnokar 8. številka tega krasnega glasila naših ženskih udruženj s sledeča vsebino: Obrazi in duše. - VI. Lepa Vhdai. (Srećko Kosovel), Ga-brijan in Ševnbilija. (dr. Ivan Lah). - Nadaljevanje, — Olesja. A. I. Kuprin. (Iz ruščine prevela P. Hočevarjev*). Nadaljevanje. — Dekliška;. (Pokli Leskovec). — Slutnje. (Adela Milčinjovič). — Troje putk. (Josip Ribičič). — Lepi dom - ljubi dom. (Davo-rinka Dežefova). Konec. — Ne žensko — moško vprašanje! ($.). — Iz vest ja: Društvena poročila, Po ženskem' svetu, Gospodinjstvo, Higijena, Kuhinja, Književnost in umetnost, uprave. ^Pravni Vcstaflu, list za pravoslovje in pravosodje. Izšla je 7. številka III. letnika toga edinega slovenskega pravno-strokovnega lista* v Jul. Krajini. Iz bogate vsebine navajamo sledeče članke: A. V. «Nešto iz oblasti pomorsko-pravne terminologije» (v hrvatskem jeziku.» — ^Izvršitev razsodb jugoslovenskih •odnii v ItaKjL* — A. K. »Nekaj pripomb k' Ha Elija Culi u Gorici Piazza Cavour St. 9 naznanja tem potom slav. občinstvu, da je prejela zastopstvo najboljših in svetov. Šivalnih stojev „P7AFF". - s : SS UL-uUL^g xo ™>m O ^ s 5 ti « E .2 =_E Ji <3 'c Ik KJ ■■ — C3 OBO ko —« t? li? - 4 O 5e teplo pripsrača Elija Cukv sodni izvedene; Piazza Cavoar 2tev. 9. IIHffiSSI ■Ljubljanska kreditna banka i i Podružnica v Trstu. 2 Vogal vio ValMo II — Vla 30 ottoDre 11 Izvriuje vse bančne posle. Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje Dinarje. — Izvršuje nakazila Dinarjev v Jugoslavijo. Sprejema Dinarje na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje po 3 3U°lo netto |Bfg Vloge na tekoče račune po 41|2°|0 »loga obrestni« najugodnaji« po tf 09 overil. L Glavni sedet banke: LJUBLJANA. Podružnice: Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metković, Novlsad, Ptuj, Sarajevo, Split. MtaUSka glavnica In razerva: Dinarjav 38,000.000.— Tet št. 5-1& Uraduje od 9 do 121/, in od I41/, do 16.