SLOVENSKI Izdaja tasoptsno-zaloZnlSko podjetje SZDL .Naš tisk. — Direktor: Rud) Janbuba — Odgovorni urednik: Sergej VoSnjak — Tiska tiskarna »Slov. poročevalca. — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica S, telefon 23-522 do 23-526 - Uprava Ljubljana, Tomšičeva SIL, telefon 23-522 do 23-526 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-836. za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 — Poštni predai 23 — Tekoči račun Narodne banke 601-.T.-163 - Me- sečna naročnina 200 din Predsednik Tito prispel v Burmo Prisrčna dobrodošlico v lap PREDSEDNIKA REPUBLIKE Ш NJEGOVO SPREMSTVO SO SPREJELI PREDSEDNIK BURMANSKE ZVEZE DR. BA U, PREDSEDNIK VLADE UNU S ČLANI VLADE IN DRUGE VISOKE BURMANSKE OSEBNOSTI — OGROMNA MNOŽICA JE PRIČAKALA JUGOSLOVANSKE GOSTE V RANG UNSREM PRISTANIŠČU BULVARJA OD GLAVNEGA POMOLA DO PREDSEDNIKOVE REZIDENCE ODGOVOR PREDSEDNIKA TITA (Radiogram našega posebnega dopisnika) RANGUN, 6. jan. Jutranje sonce j e začelo pripekati, ko je od pomola Lewis do mestne hiše stal že gost špalir ljudi: živahni šolarji z zastavicami obeh držav, orkestri z burmanskimi instrumenti. V rokah ljudi, na tablah ob hišah in na slavolokih pa gesla v burmanščini in srbščini. Rangun, ki je že od dneva neodvisnosti v praznični obleki, je svojemu slikovitemu okrasu dodal še tisoče jugoslovanskih zastav in pozdravov. Ljudje so odprli svoja srca, ko je danes zjutraj stopil na burmanska tia predsednik Jugoslavije maršal Tito s svojim spremstvom. Predsednik republike Josip Broz-Tito je stopil na tla prijateljske Burme davi ob 9. uri po krajevnem času. Pomol, na katerem se je predsednik Tito izkrcal v Rangunu, je bä svečano okrašen. Tito je prvi poglavar evropske države, ki je obiskal Burmo. Poglavarja jugoslovanske države so sprejeli predsednik Burmanske unije dr. Ba U, predsednik vlade U Nu s člani vlade in druge visoke burmanske osebnosti. Predsednik Tito je v spremstvu predsednika Burmanske unije Ba Uja in predsednika vlade U Nuja pregledal častno stražo. Prihod predsednika Tita v Rangun je pozdravilo 21 topovskih strelov. Letala burmanskega letalstva pa so v tem trenutku preletela burmansko pristanišče v obliki črke T. IN NA PLOČNIKIH SEDEM KILOMETROV DOLGEGA — POZDRAV V RAHGUNSKI MESTNI HIŠI IN gost špalir ljudstva, oblečenega v slikovito nošo, da pozdravi predsednika Tita. Predsednikov avtomobil se je moral ustaviti pri vsakem slavoloku — in teh je bilo mnogo — deklice in dečki pa so zasipali predsednika Tita s cvetjem in venci- Malo pred *1. uro je predsednik Tito prispel v rezidenco predsednika Ba Uja, kjer bo stanoval v času svojega bi-vanjav Rangunu. Danes opoldne je dr. Ba U priredil intimno kosilo v čast predsednika Tita Tako je potekal prvi dan obiska v Rangunu. Prisrčen in topel sprejem, ki so ga bili deležni visoki jugoslovanski gostje, je značilen za simpatične prebivalce te dežele. Kako globoki so že vezi med našima država- ma, smo imeli priložnost videti zadnje dni, ko smo čakali na prihod predsednika. Beseda »Yugoslav« zadostuje, da sa ljudje nasmehnejo in so pripravljeni storiti vse, da bi bil posel hitreje opravljen, ali da bi človek hitreje prispel na cilj. Tudi če ne bi bilo tega, bi bil naš glavni vtis prvih dni v Rangunu: Ulice so polne snažnih, vedrih in zadovoljnih ljudi, ki so nadvse uslužni, ne da bili servilni in ne da bi pričakovali nagrado za svoje usluge. Izredno topli sprejem predsednika Tita nas zato ni presenetil. Kot je pred dnevi zapisal eden vodilnih burmanskih listov: Predsednik Tito ne prihaja samo kot gost. ampak predvsem kot prijatelj, še več, kot drag tovariš. Aljoša Furlan Predsednik Burmanske zveze dr. Ba U Medsebojno priznanje za Urepitev prijateljstva Predsednik Tito odlikovan z najvišjim burmanskim odlikovanjem, dr. Ba U pa z »Redom jugoslovanske velike zastave« — Zdravica na slavnostnem banketu, ki ga je jugoslovanskim gostom v čast priredil predsednik Burmanske zveze RANGUN, 6. jan. (Tanju g). Predsednik Burmanske zveze Ba U Je izročil nocoj pred sednikn Titu najvišje burmansko odlikovanje red »Aga Maha Tiri Tudama«. Na isti slovesnosti je predsednik Tito izročil predsednika dr. Ba Cin najvišje jugoslovansko odlikovanje »Red Jugoslovanske velike zastave«. Ni besed, ki bi mogle prav qpfcaiü navdušeno klicanje v pozdrav in nasmejane obraze, ki so spremljali goste na vsej poti v mestno hišo. Povsod, koder je šla pot jugoslovanskih gostov se je trlo ljudi, druge sicer vedno živahne ramgunske ulice pa so bile popolnoma prazne in večina trgovin zaprtih. Mirno lahko trdimo, da je na kratki poti od pristanišča do mestne hiše pozdravil jugoslovanske goste, če ne ves pa vsaj večji dal Rang un a. Predsednik Tito se je pripeljal pred mestno hišo skupaj s predsednikom dr. Ba Ujem v odprtem avtomobilu naravnost iz pristanišča. Veliki trg okcii prelepe pa gode Sula je bil obdan z vencem ljudi nad katerimi so migotale zastavice, na vrtu pred poslopjem in v dvorano samo pa sta držali špalir dve vrsti skavtov in skavtinj, ki so v svojih uniformah okrašenih z najrazličnejšimi značkami, resno pozdravljali prihajajoče goste. Cim je predsednik Tito stopil v mestno hišo, je zadonela jugoslovanska himna. Skoraj tisoč zbranih mestnih svetnikov in uglednih zastopnikov javnega in kulturnega življenja burmanske prestolnice pa ga je pozdravilo z gromkim »Jugoslav Tamada-dži Tito camabaze« (Živel jugoslovanski predsednik Tito!) V imenu rangunakih meščanov ga Je pozdravil predsednik U Ba Njunt. Predsednik Tito. ki je odgovoril na pozdrav predsednika Ranguna, se ie najprej zahvalil za prisrčni sprejem in izrazil svoje veselje, ker je lahko obiskal Burmo, posebno pa še Rangun, katerega svobodo- Rangun, 6. jan. (Tanjüg). — V svojih odgovorih na vprašanja glavnega urednika ran-gunskega »New Times of Burma« je Tito poudaril, da je namen njegovega obiska Burmi in Indiji nadaljnja poglobitev in okrepitev prijateljskih odnosov med tema dvema državama in Jugoslavijo. Vprašanje: Vaša ekscelenca je pokazala dobro voljo, kakršne do Azijcev ni pokazal še noben Evropejec, s tem, da je obiskala Indijo in Burmo- Kaj je bil prvi motiv vaše ekscelence, ko se je odločila za to dolgo pot? Odgovor: Prvi motiv je bila želja, da od blizu spoznam prijateljski državi Indijo in Burmo, ki sta postali neodvisni po vojni ln sta s svojo konstruktivno zunanjo politiko pripomogli k zmanjšanju napetosti v svetu. Radi bi še bolj poglobili ta okrepili prijateljske odnose, ki jih imamo s tema dvema državama. Vprašanje: Skupna izjava vaše ekscelence in indijskega predsednika vlade g. Nehruja je dobro-đočed glasnik zunanje politike. ljubne tradicije so, kot je dejal maršal Tito, doprinesle k veličini burmanske zgodovine. Govoreč o pomenu narodnoosvobodilne borbe v Burmi in Jugoslaviji, je predsednik Tito dejal, da je skupna borba za časa pretekle vojne skovala tesno prijateljstvo In bratstvo med obema deželama. »Vezi, ki so nastale na ta način, so se nujno morale okrepiti po Ali misli vaša ekscelenca, da bi bila obvezna koeksistenca med ZDA in ZSSR uporabna rešitev obstoječe nevarnosti atomske vojne, ki bi se razširila na vso zemeljsko kroglo? Odgovor: Ne vidim razlogov, zakaj bi obvezna koeksistenca ne bila primerna tudi za odnose med ZDA in ZSSR. Vse kar sva g. Nehru in jaz povedala o koeksistenci, velja za vse države. Vprašanje: Ali je koeksistenca mogoča, če sta oba bloka do zob oborožena? Odgovor: Koeksistenca pomeni novo obliko reševanja mednarodnih problemov, toda ne z oboroženo silo in jasno je, da je ne le mogoča, temveč da pomeni edini izhod iz začaranega kroga oboroževalne tekme. Vprašanje: Kakšne praktične ukrepe lahko storita Jugoslavija in Indija, oziroma Burma, da bi pomagale ZDA in ZSSR, da koeksistirata ena poleg druge? Odgovor: Vsaka država, čeprav le posredno, lahko pomaga pri reševanju nasprotij med drugimi državami in pri reševanju nerešenih perečih vpra- vojni in z zadovoljstvom lahko ugotavljam, da je za odnose med našima dvema deželama značilen duh, poln medsebojnega razumevanja in vsestranskega sodelovanja. Naš obisk v vaši deželi je izraz najbolj iskrenih želja, da še bolj utrdimo že obstoječe zveze prijateljstva in sodelovanja.« : Pred mestno hišo je čakal šanj sploh, pod pogojem, da se ne vključi v en ali drugi blok, in s tem, da s svoje strani stori vse, da se napetost na svetu zmanjša. Vprašanje: Arijske države, ki so se udeležile konference članic pakta Colombo, izražajo svoje prepričanje v aktivno neodvisno nevtralnost in so odločene, da bodo vodile tako politiko. Ali misli vaša ekscelenca, da bi se tudi v Evropi zbrala skupina narodov, ki bi aktivno vodila neodvisno nevtralno politiko? Odgovor: V Skladu s svojim gornjim pojasnilom politike koeksistence, smatram, da glavna oblika te politike ni v tem, da bi se v Evropi zbrala določena skupina držav, ki bi izjavile, da bodo v svoji zunanji politiki uporabljale načelo koeksistence. Napačno bi bilo označiti politiko mirne koeksistence kot »neodvisno nevtralno politiko« in g. Nehru in jaz sva se v najini skupni izjavi izrecno omejila od nevtralizma. Po drugi strani pa je med evropskimi državami prav gotovo dosti skupnih interesov in skupnih problemov. Naša država je zmeraj želela, da bi se v svetovnem merilu politike mirne koeksistence storilo vse kar je mogoče za tesnejšo povezavo Evrope kot celote. Burmanski predsednik dr. Ba U je z visokimi odlikovanji odlikoval tudi podpredsednika zveznega izvršnega sveta Aleksandra Rankoviča, državnega sekretarja za zunanje zadeve Kočo Popoviča, predsednika izvršnega sveta Srbije Jovana Ve-selinova ta podpredsednika izvršnega sveta Hrvatske Ivana Krajačiča, ki so prejeli red »Aga Maha Trej Situ«. Predsednik Tito pa je z redom »Jugoslovanske zastave L stopnje« odlikoval vrhovnega sodnika Burme U Tein Maunga, ministra za industrijo ta vršilca dolžnosti ministra za zunanje zadeve U Co Njena, ministra za narodno obrambo U Ba Sveja in vrhovnega komandanta burmanske armade generala Ne Vina. Oba predsednika sta izjavila v imenu vseh odlikovanih, da bo to medsebojno priznanje zaslug za krepitev prijateljstva med obema deželama pripomoglo k še večjemu zbližanju Burme In Jugoslavije. Po tej slovesnosti je predsednik Ba U priredil v svoji rezidenci slavnostni banket na čast predsednika Tita. Med večerjo je predsednik Burme dr. Ba U nazdravil predsedniku Titu z besedami: »Ekscelenca, gospodje. Pripadla mi je zelo prijetn; dolžnost, da nocoj nazdravim njegovi ekscelenci predsedniku Jugoslavije maršalu Titu. Predvsem bi rad povedal, da smo vsi zelo srečni in zadovoljni ker nas je Vaša ekscelenca lahko obiskala. Verjemite mi, ekscelenca, da Vam izražam iskreno in toplo dobrodošlico ne le v svojem imenn, temveč tndi v imena vlade in ljudstva Burmanske zveze. Kot vsi veste ima maršal Tito na mednarodnem prizorišču edinstveno in zelo pomembno mesto, tako edinstveno, da vsak, kdorkoli je in kjerk.li je, ve veliko o njem. Zato bi bilo odveč znova govoriti in razlagati kvalitete njegovega uma in njegovega srca. Slišali smo in brali o težavah, ki jih je premagoval maršal Tito v svojih mladib dneh, kako je postal član sindikatov in socialistov in kakšno vlogo je odigral pri ustvarjanju Komunistične partije v Jugoslaviji. Toda tisto, kar nas najbolj navdušuje, je njegova vloga pri zbiranjn partizanov, organiziranju gibanja odpora in uspešnem premagovanja neverjetnih težav za osvoboditev svoje dežele izpod tiranije zavojevalcev. Se bolj pa nas navdušuje njegova sposobnost, da je z lahkoto prišel od umetnosti vojskovanja «9 umetnact miru. Pod vašim sposobnim vodstvom, ki navdihuje tudi drage, je Jugoslavija stopila na pot napredka na vseh področjih svojega življenja in navdušuje ljudi v drugih deželah«. Tisto, kar nam je najbližje, Je vaša odločna borba za načelo, naj vsak narod uživa polno pravico do življenja, tako kot se njemn zdi najbolje. To načelo, ekscelenca, je z zlatimi črkami zapisano v Ustanovni listini Združenih narodov. Če bi to načelo bolj spoštovali in manj kršili, ki bilo na svetu manj nerazumevanja in manj napetosti. Vemo, da se vaša ekscelenca vztrajno bori za ure sničenje spoštovanja tega načela in zagotavljam vas, da pri tem lahko računate na naše sodelovanje in podporo. Čeprav smo zemljepisno oddaljeni, so naša načela, naše težnje, upi in bojazni iste. Zato bi lahko rekel, da naša srca enako bijejo. Zaradi tega vaš obisk na tem konca sveta ni samo zunanji in vidni znak vašega prijateljstva do nas, temveč tudi dokaz enotnosti naših teženj in ciljev. Zato mi dovolite, gospoda, da vas prosim, da dvignete kozarce na zdravje njegove ekscelence maršala Tita.« V odgovoru na zdravico predsednika Burme dr. Ba Uja je predsednik Tito dejal: »Gospod predsednik, gospoda, dovolite mi najprej, da se vam v svojem imenu In v imenu svojih sodelavcev toplo zahvalim za prijateljsko vabilo naj obiščemo vašo deželo in za ta edinstveni, prisrčni sprejem. Ta sprejem nam bo ostal v trajnem spominu, prav tako pa se najprisrčneje zahvaljujem za ljubeznive in prijateljske besede vaše ekscelence meni in narodom moje domovine. V teh besedah vidimo izraz iskrenih in prijateljskih čustev burmanskega ljudstva do jugoslovanskih narodov. Za nas imajo poseben pomen in toplino, ker so izraz čnstev naroda, ki ga visoko cenimo zaradi njegovih globoko zakoreninjenih, svobodnjaških in naprednih teženj. Burma in Jugoslavija sta zemljepisno oddaljeni, toda malo je narodov, ki bi si bili zaradi skupnih preizkušenj v preteklosti in zaradi sknpnib idealov, teženj in ciljev tako blizn kakor so sl naši narodi. Vaša velika borba proti zavojevalcem za osvoboditev, pod vodstvom herojske osebnosti Aung Sana, je jugoslovanskim narodom dobro znana. Z uresničenjem svoje nacionalne neodvisnosti, ki je bila krona te težke borbe in velikih žrtev vaših narodov za stvar svobode, je postala vaša dežela eden prvih glasnikov pomembnih sprememb na tem velikem kontinentu, sprememb, ki so hrabrile vse tiste, ki so se bori. za spoštovanje načel neodvisnosti in enakopravnosti med vsemi narodi na svetu. Dobro tndi poznamo ogromne napore in žrtve, ki jih dajejo vaši narodi pod vodstvom izkušenega borca za mir U Nuja in drugih vaših sodelavcev, da bi premagali težko dediščino preteklosti in zgradili boljšo in napredno bodočnost. Globoke simpatije in razumevanje, s katerimi so jugoslo-van. narodi spremljali in spremljajo to borbo in napore vaših narodov so lahko razumljive, saj so se tudi naši narodi srečevali s podobnimi problemi. Po drugi strani pa so naši narodi visoko cenili in cenijo prijateljske simpatije in razumevanje, ki ga kažejo narodi Burme do njih. Na tej podlagi se je skovalo iskreno burmansko-jugoslovansko prijateljstvo prežeto z duhom naj\rečjega zaupanja. Napori vaše vlade in vaših narodov za ohranitev miru v svetu in za miroljubno sodelovanje med narodi so identični z napori jugoslovanskih narodov in njihovih vodilnih ljudi. Narodi naših dveh dežel se globoko zavedajo ne le dejstva, da si samo v miru lahko zagotovijo svoj razvoj in boljšo bodočnost, temveč tndi dejstva, da vojne ne rešujejo problemov, temveč zmeraj rodijo nove še bolj zapletene. Zato se trudijo, da bi prišlo do izraza aktivno, pozitivno in konstruktivno sodelovanje med narodi, zgrajeno na načelu enakopravnosti nevme-šavanja v notranje zadeve drugih dežel in priznanja pravic vsakemu narodu in vsaki deželi do samostojnega raz-oja. Ni dvoma, da bi spoštovanje teb načel in uresničenje takega sodelovanja med narodi pripomoglo k odstranitvi še -edno obstoječe napetosti na svetu in da bi omogočilo trajno zavarovanje miru. V celoti se strinjam z vašo ekscelenco, da je ta naš obisk samo zunanji in vidni znak medsebojnega prijateljstva in simpatij med .ašima dvema deželama. Globoke sem prepričan, da bo kot posledica našib razgovorov in našega obiska prišlo do še širšega razvoja, vsestranskega sodelovanja med našima deželama v korist našib narodov in krepitve mira v svetu.« Zahvaljujem se za številne novoletne čestitke delovnih kolektivov, nstanov, ljudskih odborov, političnih organizacij, drnžtev ln mnogih posameznikov ter želim po tej poti vsem srečno ’n uspešno novo leto. MIHA MARINKO Načelo miroljubne koeksistence velia za vse države Intervju predsednika Tita rangunskemu listu »New Times of Burma« Program tehnične pomoči OZN Jugoslaviji v letu 1955 Izjava zastopnika uprave za tehnično pomoč OZN v naši državi Beograd, 8. jan. (Od našega beograjskega dopisnika). »Program tehnične pomoči OZN za Jugoslavijo je bil med najuspešnejšimi akcijami uprave za tehnično pomoč«, — je izjavil na današnji tiskovni konferenci g. Mayer Choen, predstavnik uprave za tehnično pomoč OZN v naši državi. Konferenca je bila posvečena trildtmci dela tehnične pomoči OZN v Jugoslaviji in njenemu programu za letošnje leto. Po izjavi g. Choema so bih vsi programi pomoči v Jugoslaviji uspešno izvršeni. V okvira teh programov je v preteklih treh letih obiskalo Jugoslavijo okrog 200 inozemskih strokovnjakov, ki so v glavnem pomagali pri izpopolnjevanju procesa proizvodnje. z druge strani pa je okoli 650 naših delavcev bilo na specializaciji v inozemstvu. Poleg tega, da sprejema pomoč, Jugoslavija tudi aktivno sodeluje pri tehnični pomoči drugim državam. Sedem naših strokovnjakov v raznih državah, predvsem v Aziji, je v okviru tehnične pomoči OZN pomagalo razvoju teh držav, mnogi Studenti, predvsem iz Izraela, Turčije, Indije, Norveške, Burme in Afganistana pa prihajajo na specializacijo v Jugoslavijo. Jugoslovanski štipendisti, — je naglasil g. Choen, — ki jih pošiljamo v okviru tehnične pomoči na Izpopolnjevanje v inozemstvo, so po mnenju strokovnjakov OZN dosegli odlične uspehe. Tudi jugoslovanski strokovnjaki, ki delajo v drugih državah, so v največji meri opravičili zaupanje. Stalne zahteve držav, v katerih delajo, naj se njihovo bivanje podaljša, je pač najboljši dokaz njihovega uspešnega dela. Največ ji del programa tehnične pomoči Jugoslaviji za leto 1955 je — kakor že prejšnja leta — posvečen industriji. y Jugoslavijo bo letos prišlo 22 strokovnjakov, 49 štipendistov pa bo odšlo v Inozemstvo na specializacijo. Pomembna novost v letošnjem programu tehnične pomoči bo inštitut za povečanje storilnosti dela, ki ga bodo odprli v Zagrebu bržkone meseca julija. Med- narodna organizacija dele bo dala temu inštitutu na razpolago določeno število strokovnjakov, ki bodo pomagali pri njegovi organizaciji in delu. Medtem ko je doslej program tehnične pomoči mednarodne organizacije dela zajemal predvsem delavce in preddelavce, bo naloga omenjenega inštituta predvsem, da vodilno osebje v tovarnah — direktorje in člane delavskih samoupravnih organov — spozna z načini izboljšanja organizacije dela. V inštitutu bodo imeli teoretični pouk, v raznih podjetjih v Zagrebu in njegovi bližini pa bodo delali praktično. G. Choen je nadalje dejal, da bo mednarodna organizacija za kmetijstvo in prehrano poslala letos v Jugoslavijo 25 inozemskih strokovnjakov, medtem ko bo mnogo njenih strokovnjakov odšlo na Izpopolnjevanje v inozemstvo, predvsem na Dansko okoli 40 štipendistov. Svetovna zdravstven* organizacij* pa bo poslala v Jugoslavijo 7 strokovnjakov In omogočila izpopolnjevanje v inozemstvu 15 našim štipendistom. V zvezi s prizadevanji za reformo šolstva v Jugoslaviji bo mednarodna organizacija za prosveto in kulturo (UNESCO) omogočila našim strokovnjakom proučevanje šolskih sistemov v drugih državah. Prot Gabrovšek iz Ljubljane je določen, da v centru UNESCO v Parizu sodeluje pri izvrševanju tega programa, v okviru katerega bodo naši prosvetni delavci proučevali šolske sisteme v skandinavskih državah, Franciji, Belgiji, Holandski, Avstriji, Veliki Britaniji itd. Na koncu konference se je g. Choen zahvalil našim oblastem za izredno dobro sodelovanje. Izrazil je upanje, da bo tudi letošnji program tehnične pomoči OZN uspešno izvršen, saj je bila Jugoslavija med prvimi državami, ki so uvidele pomen tehnične pomoči in je najaktiv-neje sodelovala pri njenem izvajanju. M. P. Hrvaški geologi so imeli posebne uspehe Nove velike zaloge premoga, natte in kovinskih rud li Požege so potrdila prejšnje indikacije, zato bodo raziskovali tudi letos. Redke kovin* prihajajo v glavnem po gorskih hudournikih in sedimen- Razprava o dodeljevanju investicijskih kreditov za kmetijstvo Zahaf pr r decembru? Primer protijugoslovanske gonje pod krinko »Slučaj Djilas-Dedijer« BEOGRAD, 6. jan. (Komentar zunanjepol. urednika Tanjuga). »Primer« Djilas-Dedijer ne izginja s strani dnevnega tiska v Inozemstvu. Za jugoslovansko javnost, pa tudi za vrsto ljudi izven nase države je postalo jasno, da je bila ta gonja naročena in tempirana v času, ko dobivata notranji razvoj Jugoslavije in njena zunanja politika čim dalje večji ugled in simpatije, kar se je zlasti pokazalo v zadnjih tednin med obiskom tov. Tita v Indiji in Burmi. Zdi se, da nekaterim krogom ne prija, da dobivata majhna država in njena potnika toliko prijateljev in toliko simpatij. Zaradi tega je »primer« Djilas-Dedijer dobil tolikšno publiciteto, da pa bi se predstavil v določeni luči. so se morali poslužiti neverjetnega prevračanja dejstev. Zakaj ta gonja prav v decembru? Inozemski javnosti so servirali, da se je vprašanje Dji-lasa-Dedijera sprožilo »ponovno, nenadoma v odsotnosti maršala Tita« z željo pokazati, da so v Zvezi komunistov različne struje. V zvezi s tem Je zunanjepolitični urednik Tanjuga zaprosil kontrolno komisijo CK Zveze komunistov Jugoslavije, naj mu dovoli pregledati dokumente, ki se tičejo tega primera. Iz pregledanih dokumentov Je razvidno naslednje: »IV. plenum CK ZK Jugoslavije, ki je zasedal 29. in 30. marca leta 1954, je sklenil, da se je komisija ponovno pozvala 15. decembra leta 1954. Kakor je znano, je Dedijer pred kontrolno komisijo skušal ovreči sklep IV. plenuma kot nestatutaren, s tem pa tudi pristojnost kontrolne komisije. Dejansko je poskušal Izogniti se, da bi pred Zvezo komunistov podal račun o svoji delavnosti. .eograd, 6. jan. (Tanjug) — V Narodni banki FLRJ je bil sestanek bančnih in kmetijskih strokovnjakov, na katerem so razpravljali o načinu dodeljevanja kreditov za kmetijstvo v letošnjem letu. Način dodeljevanja investicijskih kreditov po natečajih je z majhno izjemo ostal isti kakor je bil lani, investicijski krediti za nakup živine in kmetijskih strojev pa naj se po nekem predlogu ne bi dajali po natečajih, temveč di- Električni kabel med Dugnratom ln Bračem Split, 6. jan. (Tanjug). Med Dugimratom pri Splitu in Po- _____ _ stirami na otoku Braču bodo V primeru Mitre Mitrovič je položili v dolžini 8 km, brž ko bil postopek izveden v smisln sklepa IV. plenuma in se je kontrolna komisija razgovarjala z njo že pred V. plenumom. Iz vsega gradiva je popolnoma jasno razvidno, da je to postopek, ki se je razvijal nekoliko mesecev, vendar pa je bil inozemskemu tisku serviran šele v decembru zaradi nekakšnih posebnih računov in kombinacij. V zvezi s tem še postavlja rektno, in 'sicer takrat, ko jih kmetje zaprosijo- Govora je bilo tudi o mobilizaciji večjih investicijskih sredstev za napredek kmetijstva. Ustanovili so posebno komisijo, ki bo izdelala navodila o dodeljevanju investicijskih kreditov. Iz razprave na sestanku se da sklepati, da ne bo prišlo do sprostitve v načinu dodeljevanja kreditov, čeprav so to kmetijske organizacije že lani predlagale zveznemu izvršnemu svetu. Še naprej bo treba predložiti izčrpne elaborate. Zaradi tegu je bilo na sestanku poudarjeno, naj se vsem, ki bodo prosili takšne kredite, priporoči, da se pravočasno pripravijo na prvi natečaj, ki bo razpisan, čim bodo Izdelana potrebna navodila- Zagreb, v začetku Januarja, pri odpiranju novih oken. De- _.............. ___ . Hrvatska je republika, ki ima la se bodo nadaljevala tudi tirajo- Po teh sledeh iščejo znatna nahajališča rud. Po letos. Razen tega so odkrili strokovnjaki nahajališča rud, količinah nafte, boksita, ne- nahajališča premoga v dolini ln sjcer 0b vodah navzgor. Do kovin in redkih mineralov Kolpe vzhodno od Petrinje- se v nasprotnem primeru pa tenmi bodo nadaljevali zlasti, raziskovanja Hrvatske so de- bodo rudo poslali v že obšlo— da bi odkrili čimveč rjavega lale minulo leto na področju jege predelovalne obrate. Vse-premoga, ki Je potreben za slavonskih hribov okoli mesta kakor so ta nahajališča zelo proizvodnjo generatorskega Požege. Tu so naleteli na red- pomembna in predstavljajo plina v naših jeklarnah. Letos ke kovine, kot so zlato, volf- veliko vrednost za našo meso bila opravljena raziskoval- ram, Cirkonij in druge še red- talurgijo Raziskovanja naha-na dela tudi na področju Ra- kejše, ki že spadajo v obseg jališč železne rude v minulem še. Tu je bilo nekaj uspehov nuklearnih znanosti. Dela oko- letu so dovedla do dobrih rezultatov tudi na področju Beš-linca, kjer so naleteli med drugim na sledi svinčene, bakrene in srebrove rude. bodo vremenske razmete to dopuščale, električni kabel visoke napetosti, ki bo napajal z električno energijo industrijo tega otoka, ki ima razvitejše gospodarstvo- Pri. tem kablu gre za prvi primer v naši državi, da polagamo na morsko dno električni kabel visoke Razstavljali bodo napetosti v takšni razdalji, ameriški, nemški, Nova nahajališča boksita in nekovin Na področju Drniša so odkrili v planinah Promine nova Od 15. do 26. januarja 1955 bo v Bruslju v Belgiji letna razstava avtomobilov in motornih koles. Lani je ta razstava pri-žavi, da polagamo na morsko teknila čez 400.000 obiskovalcev. ' - ---- - - - - -.i—»—britanski, francoski, Sredstva za elektrifikacijo italijanski, češkoslovaški, šved-so darovali prebivalci Brača, ski in sovjetski proizvajalci av-izseljenci, ki živijo sedaj v tomobilov. Razstavljenih bo 82 drugo vprašanje: zakaj je sle- ZDA in večja gospodarska znamk avtomobilov in 67 dru- dilo objavljanje izjav Dedijer* in Djilasa prav v decembru? Djilas in Dedijer sta imela razne stike z inozemskimi političnimi osebnostmi in novinarji ves čas leta 1954. Djilas je imel vrsto stikov, razgovorov in intervjujev, med drugi-gim že v aprilu leta 1954 z g-Earlom, dopisnikom Reuterja, kasneje pa s skupino protestantskih študentov iz ZDA, s skupino nemških mladincev iz Berlina, z g. Ernestom Davisom, laburističnim prvakom in bivšim podsekretarjem za zunanje zadeve, z indijskimi in burmanskimi mladinci - socialisti, s profesorjem univerze »Columbia« iz ZDA g. Freedom War- pod j etj a na otoku. gih motornih vozil. Izvoz iz Slovenije večji za 15% Ljubljana, 6. jan. (Tanjug). Razmeroma najbolj se je Po podatkih Republiškega za- povečal izvoz izdelkov elek-voda za gospodarsko planira- troindustrije, kemične, živil-nje se Je izvoz iz Slovenije ske ln usnjarske industrije, lani, če ga primerjamo s pred- Po vrednosti smo največ iz-lanskim letom, povečal za vozili lesa in lesnih izdelkov, 15%, v primerjavi z letom barvastih kovin in izdelkov velika nahajališča dobrega 1952 pa za 32%. Skupna vred- tekstilne industrije. Povečal boksita, ki so ga odkrili prav nost izvoza je 2nesla nad 11 se je tudi izvoz kmetijskih hiko tudi v Istri- Od nekovin in pol milijarde dinarjev. proizvodov, čeprav se je nji- so našli geologi velike količi-Struktura izvoza iz Sloveni- hov delež v skupnem izvozu ne barita v Gorskem Kotorju je je iz leta v leto boljša, kar zmanjšal- Novih izdelkov je in na področju Topuskega, od-vidimo po tem, da se je koli- bilo lani iz Slovenije izvože- krili P3 so tudi dobra nahaja-čina izvoženega blaga precej nih nad 50, predvsem izdel- kšča kaolina, gline in m armo r-zmenjšala, medtem ko se je kov kovinske, kemične, tek- ia v Dalmaciji ter Istri, njegova vrednost povečala, stilne in elektroindustrije. M. Babič Lani se je zopet občutno pokončnih izdelkov. e'kOV Tako se nismo pogodili Sporazum o skupnem snemanju filma »Vojna in mira Zakaj je cirkusu Rebemigg odpovedano gostoljubje v naši državi pooblasti kontrolna komisija CK nerjem Nealom itd. Toda vsi ZKJ, naj prouči zadržanje čla- ti razgovori niso dobivali pu-nov CK Vladimira Dedijera in bllcltete ali pa go šele zabele- Mltre Mitrovič v zvezi z zadržanjem in akcijo Milovana Djilasa in naj svoj predlog predloži prihodnjemu plenumu CK. Ta sklep je bil sprejet v zvezi s tem, ker se je skoro v vseh organizacijah pojavilo vprašanje nastopanja Dediiera in Mitre Mitrovič iia zasedanju III. plenuma. Kakor je razvidno, je bil uveden postopek, kakršen se je vodil in se bo vodil tuđi v drugih političnih partijah in organizacijah in ki predstavlja norma- len pojav v političnem življe- nanje politike; ženi. Zdi se, da za organizatorje protijugoslovanske gonje ni bil ugoden čas. Potrebno je bilo izbrati ugodnejši trerttttek. Dejstva so dejstva, toda protijugoslovanska gonja ne bi bila takšna, kakršna je, ie bi se upoštevala dejstva. Očitno Je, da ima ta gonja za namen naslednje: da zmanjša uspehe notranjega razvoja Jugoslavije v graditvi socialističnih in demokratičnih odnosov ter uspehe njene zu- Z mednarodne konference študentov za kulturno sodelovanje v Ljubljani Lep razvoj kmetijstva v koprskem okraju nju sploh. Torej ničesar novega In ničesar posebnega. Iz dokumentov je nadalje razvidno, da je imel pred postopkom v kontrolni Komisiji tov. Aleksander Rankovii več razge- da vnese elemente nezaupanja in prepreči nadaljnji proces krepitve sodelovanja Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije socialističnimi partijami in gibanji po svetu, vorov z Vladimirom Dedijerom,- sodelovanja, ki je prav v letu ki so v ostalem običajni v prak- 1954 dalo zelo pozitivne rezul-si Zveze komunistov, ko gre za tate in ki kaže težnjo vse več-posamezne primere, ki se obrav- je krepitve, ter na koncu, navajo v kontrolni komisiji. Dedijer je med tem poslal vrsto pisem posameznim vodilnim osebnostim CK Zveze komunistov Jugoslavije. Tako razgovori da bi nekateri inozemski krogi izvedli direktno vmešavanje v notranje zadeve Jugoslavije, vmešavanje, ki ga je Jugoslavija uspešno odbijala v prete- z Dedijerom kakor tudi njegova klosti in ki ga bo uspešno od-pisma so pokazah, da je treba bila tudi v bodočnosti, o čemer vprašanje njegovega zadržanja ni dvoma. Posledice tega vmc- Koper, 6. jan. V okviru desetletnega gospodarskega načrta za napredek kmetijstva na Koprskem, je podjetje za obnovo vinogradov in sadovnjakov »Vino-sad« v Kopru doseglo lani lepe uspehe, saj je preoralo okrog 70 hà novih vinogradov in sadovnjakov- To delo nadaljujejo tudi letos. Urediti nameravajo še nadaljnih 140 ha Vinogradov, 100 ha novih oljčnih nasadov, 18 ha breskovih, 18 ha mändeljevih nasadov ter nove nasade češenj, sliv, jabolk, lešnikov, orehov in hrušk. Vse to bodo uredili na državnih posestvih ha Briču, pri Debelem Rtiču ter v zadrugah v Dekanih, Antonu, Kopru in Sečovljah. V Bujščini bo v kratkem tovarna konzerv »Podravka« začela urejevati obširne sadovnjake, da bo dobila z njih dovolj surovin za izdelavo marmelade in drugih sadnih izdelkov. Lani so v dolini Mirne, Kor» narijl, Marušičih, Umagu in Ka-nigri pogozdili okrog 50 ha goličav, v prihodnjih mesecih pa nameravajo pogozditi še nadaljnjih 60 ha goličav bujskega okraja. J. L. Volitve novih odborov SZDL v koprskem okraju Koper. 6. jan. V koprskem okraju bodo 16. t. m. volitve novih odborov osnovnih organizacij Socialistične zveze in volitve delegatov za okrajno konferenco. Prebivalstvo se za volitve vneto pripravlja, zlasti ker bo letos prvič volilo v svobodni socialistični Jugoslaviji. V številnih vaseh ln mestih koprskega okraja so imeli volivci letne občne zbore osnovnih organizacij Socialistične zveze, na katerih so podali obračun pretekle, ga dela ln poudarili pomen letošnjih volitev. Mnogo so razpravljali tudi o ustanovitvi komun ln poudarili njihov pomen za še uspešnejši gospodarski in kulturni razvoj koprskega okraja. Zanimivost letošnjih volitev je tudi v tem, da bodo dosedanje volilne enote združene v večje. Tako se bo po 10 do 12 dosedanjih volilnih enot v obalnih okrajih Združilo v 3 do 4 volilne enote, vsaka Z okrog 1000 volivci. in političnih stališč zaključiti v smislu sklepov IV. plenuma, ker je vse njegovo zadržanje po III. šavanja so bile v preteklosti in bodo tudi v bodočnosti edino v tem, da ge bodo morali jugo- *••«•• ttH|« *•**•* ••**••*••N1» *•*••• •••■• plenumu potrjevalo, da Vladi- slovanski državljani, ki so po-mir Dedijer ni izpremenil svo- stali instrument takega vmeša- jih stališč, da Je nadaljeval sovražno delavnost, začeto pred III. plenHmom, pri čemer je zlo- vanjb, zagovarjati pred sodišči naše države in da bodo morali prejeti zasluženo kazen. rabijal tolerantnost Zveze ko- Nobena suverena država, zlasti munistov in pod krinko prega- рз ne Jugoslavija, ne dovoljuje * njanega človeka v vrsti prime- nikomur, da bi se vmešaval v " rov obrekoval Zvezo komuni- njene notranje zadeve, pa ne bo t stov Jugoslavije, jugoslovansko dovolila niti sedaj, ko postaja ? socialistično demokracijo, Cen- »primer« Djilas-Dedijer očitno • traini komite Zveze komunistov primer direktnega vmešavanja • In posamezne člane zveze. Dedijera je kontrolna komi- V naše notranje zadeve. Mesec december je bil Izbran ■ija pozvala 17. novembra (torej *a tako politiko namerilo žara- • pred III. plenum in pred odhodom tov. Tita v Indijo), ker je smatrala, da mora podati poročilo V. plenum, ni pa bil zaslišan. ker ga ni bilo v Beogradu, ter je kftmisija sklenila, da po- di računa, da bi se to vmeša vanje v notranje zadeve Jugoslavije najlažje izvedlo V odsotnosti tov. Tita. Toda dogodki so pokazali, da je bil tndi ta račun napravljen brez krčmar - Tovarna »RAD0JE DAKIČ« - TITOGRAD potrebuje: STROJNEGA INŽENIRJA ca konstrukcijski biro * najmanj 8-letno prakso STROJNEGA INŽENIRJA za delavnico * najmanj 5-letao prakso TEHNIKA METALURGIJE a najmanj 10-letno prakso sa livarno (ali metalurškega Inženirja s najmanj 4-letno prakso) SAMOSTOJNEGA MODELARJA s* livarno SAMOSTOJNEGA ELEKTRIČARJA n vodjo električnega oddelka SAMOSTOJNEGA LIVARJA, ki dobro pozna vlivanje barvnih kovin in delo s strojem za brizgano vlivanje SAMOSTOJNEGA MONTERJA ta parno ogrevanje Plača dobra. Za inženirje in tehnike je razen plače zagotovljeno delo v šolah. Samo resne ponudbe na gornji naslov najkasneje do 15. januarja 19M. čaka njegove vrnitve, nakar ga ja. •••••* Ц*1>1<|44ф||фмВ*Цм|| »•**••*•* ••••( Beograd, e. jan. (Tanjug). Med Jugoslovanskim -filmskim podjetjem »Avala film« in italijanskim producentom »Ponta de Lauren-tis* je bil podpisan preliminarni dogovor o skupnem snemanju filma »Vojna in mir« po romanu Leva Tolstoja. Pričakujejo, da bo končni sporazum o snemanju tega filma v koprodukciji v kratkem sklenjen na pogajanjih v Beogradu. V razgovoru z zastopniki domačega tiska Je direktor proizvodnje filmske družbe »Pont! de Lauren-tis« g. Luigi de Laurentls izjavil, da se Je za snemanje tega filma zanimala tudi velika ameriška družba »Metro Goldwyn Mayer«. Direktor de Laurentls Je pristavil, da pripravlja njegova družba že dve leti snemanje »Vojne in miru« in da ima izdelan scenarij, ki so ga napisali znani pisatelji Jean Orange Bose, Enlo de ConCcini in režiser Mario Camerini. Za snemanje v Jugoslaviji so se odločili 2aradi pokrajine in široke možnosti za izbiro tipov iz Tolstojevega romana. V ostalem, Je dejal direktor de Laurentls, namerava njegova družba še bolj razširiti sodelovanje z Avala Bina om. Prvi posebni sestanek na deviznem obračunskem mestu v Ljubljani Dne 6. Januarja je bil na deviznem obračunskem mestu v Ljubljani prvi posebni sestanek za potrebe elektro-gospodàrstva (grana 111). Sklenjeni so bili večji zaključki-promptni, po obračunskih tečajih in sicer: avstrijski obračunski dolar po tečaju din 588, italijanska lira po tečaju din 93, nemška marka po tečaju din 14.824 v skupnem Znesku za din 109.700.000. Zaključene so bile tudi terminške prodaje z naslednjimi roki in devizami: za rok 20. februar 1955: avstrijski obračunski dolarji po tečaju din 58* (obračunski tečaj) Italijanske lire po tečaju din 93 (obračunski tečaj) ln nemške marke po tečaju din 14.824 (obračunski tečaj) v skupnem znesku din 48,300.000. Za rok 20. marec 1955; avstrijski obračunski dolarji po tečaju din 588 V skupnem znesku din 8.800.000. Za rok 20. junij 1955; avstrijski obračunski dolarji po tečaju 588 v skupnem znesku din 19.600.000 in za rok 20. september 1865: avstrli-Skl obračunski dolarji po tečaju din 588 v skupnem znesku din 9.800.000. Do licitacije tečajev ni prišlo, ker so se vsa zainteresirana podjetja v državi sporazumela, da celotno vsoto deviz kupi Elektrogospodarski sistem za Slovenijo in da io sporazumno porazdeli po republikah in podjetjih. Naslednji posebni sestanki bodo 8. januarja ln sicer V Ljubljani, za grano i»4 — Industrija volne; v Zagrebu za prano 126 — industrija gume; v Beogradu, za Brano 112 — proizvodnja premoga J« v Sarajevu, za grano 120 — velikokemlčna Industrija. V lanskem septembra so v Veliki Britaniji proizvedli 322 tisoč koles, to je 24 odstotkov koles več, kakor v septembru leta 1953. Isti mesec so izdelali tudi 13.340 motornih koles, isti mesec leta 1953 pa um Njegov prihod so najprej naznanili veliki letaki, nato zvočniki in končno časopisi. In ljudje to se razveselili njegovega prihoda; kako tudi ne; največji avstrijski cirkus .. .1 Pred blagajno so bile vsak dan dolge vrste, vsak dan se je prižgala nad blagajno luč — »Razprodano«. Denar je pritekal v potokih in bratje Reber-nigg so si zadovoljno meli roke: da, Jugoslavija jih je rešila kraha; tu bomo eedaj lahko obnovili vozove, nabavili nov šotor ln se vrnili spodobni konkurirati močnejšemu nemškemu cirkusu, ki nas je izpodrinil iz Avstrije. Ljudje so prihajali od vsepovsod, ne samo iz Ljubljane — in reševali pred propadom največji avstrijski cirkus. Ш končno zakaj tudi ne? Nihče nima ničesar proti cirkusu, temu ali onemu. Vsakdo se rad poveseli in za dobro zabavo tudi dobro plača. Bratje Rebemigg so hitro uvideli, da si tukajšnji ljudje lahko privoščijo obisk v cirkusu in so večkrat podaljšali svoje gostovanje v Ljubljani. — In v Jugoslaviji ni samo Ljubljana, ampak še druga mesta. To je rešitev! In lahko bi tudi bila, če ...? Da. ta »če«. Na zunaj se je cirkus deltoriral z našimi narodnimi in državnimi zastavicami, dekleta so se vrtela na vrveh in mahala z zastavicami ... Dobro so vedeli, s čim vse se lahko približaš našim ljudem. Vse pa je šlo le za reševanje cirkusa, za dobiček, profit — in ta je pritekal. Tudi pri plačah artistov in vseh drugih se je poznalo. Z denarjem, ki so ga prejemali, bi si lahko vsak kupil za kosilo celega prašiča, ne pa se hranil le v »Unionu« ali »Slonu«. Toda ne gre za to. Ko so se vedno dobro »naložili«, se je zdelo nekaterim med njimi najprimerneje, dajati »pametne« pripombe na našo družbeno ureditev. S temi vprašanji sta bila najbolj seznanjena Sn sta zato imela tudi največ povedati oba — Llliputanca, ki nastopata v cirkusu kot klovna. Čeprav sta vedela veliko povedati o nedemokratičnem režimu pri nas in Jim ni nihče pri tem »nedemokratič- no« zamašil ust, pa vsaj lahko na tem mestu povemo, da nam to ne ugaja in da želimo od gostov, ki jih gostoljubno sprejmemo in jim celo aplavdiramo, vljudnost in primemo spoštovanje. Zahtevamo pa tudi spoštovanje naših zakonov. V tem pa je tudi poglavitni vzrok, zakaj mora cirkus Rebemigg zapustiti našo državo. V nobeno državo na svetu ne moreš ilegalno vstopiti ln vsaka država ima za tak prest'«» predvidene kazni. Pri odgovornih organih, na katere smo se obrnili, smo zvedeli, da so se s cirkusom pritihotapili kar trije možje, ki jih je direktor cirkusa do zadnjih dni tudi spretno prikrival. Naj bodo te osebe take ali drugačne, izročene bodo sodišču, ki jih bo kaznovalo po členu 303 zaradi prestopa meje brez dovoljenja, medtem ko se bo direktor moral zagovarjati zaradi kršitve člena 281, ki pravi med drugim ... »ali kako drugače pomaga, da se storilca ne odkrije«. O tem se je po Ljubljani že veliko govorilo. Naj povemo sedaj v zvezi s tem še nekaj stvari, ki mečejo čudno luč na nekatere ljudi, zaposlene v cirkusu. Cirkus je zaposlil tudi nekaj tukajšnjih ljudi za razna težaška in druga dela, toda zanimivo, večina med njimi, ki si je najprej tam poiskala lahek zaslužek, so kriminalci, ki so Sele pred kratkim odsedeli kazen. Blagajničarka je bila tudi pred kratkim amnestirana, ko je bila zaradi sodelovanja z okupatorjem obsojena na 18 let. V cirkusu se Je skrivalo tudi nekaj oseb, Id so jih iskale naše oblasti. Med drugim Edmund Cugelj iz Crikvenice, ki je zaradi poskusa pobega čez mejo že odsedel 14 dni in so ga že dlje časa iskali zaradi odsluženja vojaškega roka. Neka Ljubljančanka in dva moška iz Srbije pa so bili v dogovoru z artisti, na kak način bi se po končanem gostovanju v Jugoslaviji spravili s cirkusom čez mejo. Dovolj je! Ne bom več našteval. Menin*. pa, da Je tudi dovolj povedano. zakaj mora cirkus Reber-nigg zapustiti našo državo. Tako kot so nekateri razumeli pogodbo v cirkusu Rebemigg, tako se nismo pogodili. •»*.»• •»..«. ,»„i, .»-•* *•>.»■■•■ .•»•—»■ ! Razpisujemo mesto ! GLAVNEGA RAČUNOVODJE i Pokoli: 8 let strokovne prakse. Popolna srednja Sola. ? Nastop službe po dogovoru. • Ponudbe poslati na »ROLETA«, mizarstvo, Kranj *•»»•« »•»»•» ••»■••»•»••»•••••• неиом#неме1 ■••*•* t j OPEJURNEJPOZOJU I Zaporni papir se bo v letu 1955 samo i ENKRAT IZDELOVAL TER ZARADI TEGA I POZIVAMO VSE OPEKARNE, DA NAM f JAVIJO SVOJO LETNO POTREBO PRIJAVE NA: VELETRGOVINO PAPIR — MARIBOR Gosposka ulica 3 ’ Вт. 4. — 7. januarja less I SLOVENSKI POROČEVALEC / str. 3 1 mc&bvf€h\ i—-------- V državnem sekretariatu za lunarrje zadeve v Beogradu sta c sredo državni svetnik sekretariata, veleposlanik Stanislav Kop-lok in svetnik za gospodarske zadeve pri veleposlaništvu ZDA e Beogradu g. James Killen podpisala sporazum o izročitvi ame-r:..:h kmetijskih presežkov Jugoslaviji. Naša država bo ipo tem sporazumu prejela 425.COO ton denke in za 10 milijonov dolarju, bombaža. Pšenico bomo dobili kot darilo, dinarsko protivrednost pa bomo na osnovi podpisanega sporazuma poraMi za razširitev cestnega omrežja, medtem ko bomo vrednost bombaža plačali z izvozom, ko bo to omogočila naša plačilna bilanca. Skupno s pšenico, za katero je bil v sredo podpisan sporazum, j.- vlada ZDA doslej dodelila naie državi 850.000 ton pšenice. Načelni dogovor o sporazumu, ki je bil podpisan v sredo v Beogradu, je bil med vladama FLRJ m. ZDA dosežen v Washingtonu n s embra preteklega leta, ko je bila v ZDA naša gospodarska delegacija s podpredsednikom zveznega izvršnega sveta Svetozarjem Vukmanovičem na čelu. Preteklo leto f e bilo leto napredka — ie dejal Eisenhower v tradicionalnem deJa! Eisenhower, morajo za™- ,».1 • . . .. ... . žene države Amerike že naprej poročilu na skupni seji ameriškega senata podpirati in krepiti Združene in predstavniškega doma, v katerem je v “arode> razvijati sistem kolek-splošnih črtah obrazlozd smernice zunanje in notranje politike ZDA Washington, 6. jan. (AFP). — V tradicionalnem poročilu »O stanju Unije« je predsednik ZDA Eisenhower danes izjavil, da je bilo preteklo leto leto napredka in da danes na svetu vlada mir. Dodal je, da mir še ni trden, da pa je upanje, da se bo okrepil, tembolj, ker danes nikjer na svetu ni aktivnih žarišč vojne. Eisenhower je poudaril, da sta rešitev tržaškega vprašanja in vrste drugih drugod po svetu in ustanovitev Balkanske zveze, znatno dopri- nesla k utrditvi varnosti in okrepitvi miru na svetu. O pariških sporazumih je dejal, da bodo odprli pot k enotnosti Zahodne Evrope in da je verjetno, da bo Zahodna Nemčija vključena v obrambo Zahoda kot enakopraven član. Eisenhower pa je dejal, da ogromni vojaški stroj sovjetskega bloka še vedno pomeni nevarnost za mir in da je treba še vedno imeti zadostne vojaške sile, da preprečijo agresijo. V svoji zunanji politiki, Je Prvi razgovori v Pekingu Včeraj so se začela uradna pogajanja med HammerskjSldora in Ču En Lajem Predsednik francoske vlade Mendès-France je na seji vlade, ki je bila v sredo dopoldne, poročal o sedanjem mednarodnem in notranjem položaju Francije. Glavne točke njegovega poročila^ Hongkong, 6. jan. (Reuter). Generalni sekretar OZN Ham-merskjöld bo danes začel uradna pogajanja s predsednikom kitajske vlade in ministrom za zunanje zadeve Cu En Lajem. Vče_ rajšnji razgovori, ki so se jih udeležili tudi Hammerskj öldovi in Cu En La j evi svetovalci, so bde: priprava za razgovore, ki bili omejeni samo na »izmenjavo iro imel V Rimu, razvoj fran- običajnih formalnosti«. Hammerskjold je prispel v Peking včeraj zjutraj s posebnim letalom z Hankaua. Dopoldne je generalnega sekretarja OZN sprejel predsednik vlade Cu En Laj. Sestanka so se udeležili člani Hammerskjöldovega spremstva, od Kitajcev pa podpred- eosko - tunizijskih pogajanj _ in sestanek med francoskim premier-y-n in nemškim kanclerjem Adenauerjem, za katerega je bilo uradno sporočeno. da bo 14. januarja v Badcn-Badenu. Najtežje je vprašanje pogajanj s Tunizijo, za katera je Mendès-France dejal, da so naletela na resne težave in da je bil kljub n'egovi osebni intervenciji na dveh sestankih, dosežen le minimalen in zelo omejen napredek. Predstavniki Tunizije zahtevajo, da dobijo v svoje roke tudi policijo, čemur pa se francoski predstavniki upirajo. Nesoglasja so tudi glede nekaterih vojaških in diplomatskih vprašanj. Predsednik tunizijske nacionalistične stranke Neodestitr Habib Bourgurbn je dal listu >France Observateur« izjavo, v kateri poudarja, da je naloga njegove stranke priboriti Ttmiziji neodvisnost ob podpori Francije. Po njegovem mnenju se pogajanja razvijajo počasi zato, da bi čim-bolje osvetlili vsa vprašanja in da bi niti eno vprašanje ne ostalo nepojasnjeno. Vsa njegova izjava ie precej optimistična. Bo-urguiba je namreč izrazil upanje, da bo v kratkem podpisan sporazum, ki bo enako zadovoljil francoske kakor tunizijske interese. Njegovo upanje se bo morda izpolnilo, če bo Mendès-Franceu usitelo po vrnitvi iz Rima z osebnim posegom v pogajanja rešiti nesoglasja, ki so privedla pogajanja v kritično fazo. Mendès -France je namreč na seji vlade izjavil, da se bo takoj po vrnitvi iz Rima osebno zavzel zato, da bi se francosko-tnnirijska pogajanja čimpreje končala. Britanska vlada še vedno ni rešila spora med nacionalno unijo železničarjev in upravo železnic, tako da nevarnost stavke, ki so jo železničarji napovedali za 9. januarja še vedno ni odstranjena. Arbitražna komisija, ki jo je imenoval minister dela Monck-ton, je v svojem poročilu obsodila tako sindikalno organizacijo železničarjev kakor tudi upravo železnic. Sindikate je obsodila zato, ker so prekinili pogajanja in napovedali stavko, upravo železnic pa zato, ker svojemu osebju noče priznati dostornuh plač. Komisija je predlagala, naj sindikat železničarjev odpove stavko, v proračunu pa je treba zagotoviti sredstva za zvišanje plač 450.000 železničarskim delavcem. Sindikat železničarjev, ki je napovedal stavko zajema v glavnem le slabše plačane železniške delavce, pomožno osebje in delavce, ki vzdržujejo progo. Strojevodje in mehaniki so člani drugega sindikata, ki je že dosegel zvišanje plač, vendar pa kljub temu ta sindikat, ki zajema okrog 70.000 železničarjev, ne namerava igrati vlogo stavkokazov, če bi prišlo do stavke. Na osnovi poročila arbitražne komisije so se v sredo začeli razgovori med ministrom dela Mon-cktonom, šefi vladne komisije za transport in zastopniki nacionalne unije železničarjev. V razgovorih doslej še ni bil dosežen noben sporazum, vendar pa je sekretar sindikalne unije izjavil, da sindikati smatrajo, da poročilo arbitražne komisije lahko sluzi kot osnova za kompromis, čeprav s tem poročilom niso popolnoma zadovoljni. Minister za delo Monckton pa je dejal, da spre- General Cook pri generalu Gošnjcku Beograd. 6. jan. (Tanjug). — Državni sekretar za posle narodne obrambe gen. polkovnik Ivan Gošnjak je danes dopoldne sprejel namestnika poveljnika ameriških sil v Evropi generala Orvala Cooka in člane njegovega spremstva. Generalni polkovnik Gošnjak se je zadržal z njimi v prisrčnem razgovoru. General Cook je obiskal tudi načelnika generalnega štaba JLA generalnega polkovnika Menderesov obisk v Bagdadu Ankara, 6. jan. (Tanjug) — Predsednik turške vlade Men-deres je danes odpotoval v Bagdad na povabilo iraške vlade. V delegaciji, ki spremlja predsednika vlade, so minister za zunanje zadeve Kö-prülü, minister za javna dela Zejtinoglu in več poslancev. Po vrnitvi iz Iraka bo turška vladna delegacija obiskala Libanon- sednik vlade in pomočnik ministra za zunanje zadeve z drugimi visokimi funkcionarji ministrstva. Popoldne je Cu En Laj priredil sprečan sprejem Hammersk-jöldu na čast, ki so se ga udeležile vidne kitajske osebnosti in zastopniki diplomatskega zbora v Pekingu. Alžir - notranji ali mednarodni problem London, 6. jan. (AFP) V pooblaščenih britanskih krogih izjavljajo, da se bo Velika Britanija uprla razpravi o »položaju v Alžiru« pred Varnostnim svetom, ki jo namerava predlagati Saudska Arabija. Isti krogi opozarjajo, da britanska vlada sodi, da zadeve francoske Severne Afrike spadajo v neposredno pristojnost Francije, k ima edina pravico o njih razpravljati s svojimi partnerji kot je bilo#to glede Maroka in Tunizije. Poudarjajo, da Je položaj Alžira notranji francoski problem, ki ne spada v kompetenco Združenih narodov niti Saudske Arabije. tivne varnosti in se truditi za omejitev oborožitve in za miroljubno uporabo atomske energije. Dalje je dejal, da morajo biti ZDA pripravljene na pogajanja vselej, kadar pogajanja nudijo možnost za okrepitev pravičnega in trajnega miru. Glede zunanje gospodarske politike je predsednik ZDA dejal, da bo 10. januarja imel v Kongresu posebno poročilo, ki vsebuje vrsto priporočil za razširjenje mednarodne trgovine m investicij, za zmanjšanje ameriških carin In ukrepe za pomoč nerazvitin deželam. Eisenhower je poudaril, da ZDA porabijo dve tretjini svojega proračuna za vojaške potrebe in izjavil, da v tem trenutku ZDA morajo imeti močno vojsko. Rekel je, da so pripravljeni novi vojaški načrti, ki predvidevajo prilagoditev ameriških sil novim orožjem in novi vojaški tehniki. Eisenhower je nadalje izjavil, da bodo ZDA v pričakovanju splošnega sporazuma o zmanjšanju oborožitve še vnaprej izpopolnjevale in večale oskrbo z nuklearnim orožjem, obenem pa bodo podpirale napore za miroljubno uporabo atomske energije. Govoreč o notranjih problemih, je" Eisenhower dejal, da so mu demokratski voditelji v Kongresu dali zagotovila o sodelovanju demokratske stranke na področju varnosti in zunanje politike. Potem, ko je poudaril da je bilo preteklo leto gospodarsko eno najugodnejših, je predsednik ZDA izrazil upanje, da bo bodoči gospodarski napredek omogočil znižanje davkov. Pozval je Kongres, naj sprejme predlog o zvišanju mezd od 74 na 90 centov na uro in naj revidira Taft-Hartleyev zakon o sindikatih. Predsednik je zahteval od Kongresa, naj Havajem in Aljaski prizna položaj zvezne države in naj sprejme ustrezajoče predpise, po katerih bi dobili volilno pravico vsi ameriški državljani, H so dopolnili 18. leto starosti. m ШШ č 11 "vv: V: m Rangun — sedež vlade, glavno mesto Burme, še do 1852 malo ribiško mestece. Tega leta je bila zgrajena prva pristaniška obala. Od takrat je Rangun začel cveteti kot izvozna luka za burmanski les, pozneje pa tudi za druge izvozne industrije. Mesto je mlado in zato grajeno po sistemu ameriške arhitekture ravnih in prostranih blokov ameriških velikih mest. Med prvo in drugo svetovno vojno se je Rangun razvil v velemesto, ki je postalo za Kalkuto in Bombayem največja južno azijska izvozna luka za Evropo in Ameriko. Med drugo vojno, od 1942—1945, je bil Rangun pod okupacijo Japoncev. Ob umiku so Japonci uničili četrtino Kadar pot zanese koga v burmansko prestolnico, Je vredno ogledati sl tamkaj predvsem naslednje objekte: pagode in samostane, bazarje in indijske trgovine, delavnice, luščilnice riža in rafinerije, univerzo, Javne parke in jezera ter ostanke mesta Sy- rriam. Glavna nuigunska pagoda Shwe Rikše na rangunskih ulicah Dagon, Je postala zaradi relikvij Gautama Buddhe in treh prejšnjih Buddh romarski cilj budističnih vernikov ne samo iz Burme marveč tudi iz Kambodže, Siama, Koreje in Ceylona. Stolp pagode je visok 50 metrov in ima dve veliki štiri vogalni terasi, eno pod drugo. Z njih je lep razgled na mesto in okolico. Obiskovalci stopajo v svetišče bosi. V notranjosti so na stenah freske iz življenja Gautame Buddhe. Na temeljni platformi so štirje hrami z ogromnimi figurami Buddhe. Na vsak oltar pod njimi se daruje riž ali cvetje. V stranskem prostoru je večja soba za odlaganje večjih daril, ki jih romarji prinašajo s seboj za Buddho. Na vhodu sta dva leva, ki čuvata svetišče. Te figure so verjetno ostanki starega, prebudističnega kulta. Pagoda Shwe Dagon slovi tudi po tem, ker je v njej vsega skupaj 25 ton zlata in 100 ton srebra, naj bo to kot okrasje ali kot figure. Pagoda je odprta noč in dan in je vedno polna romarjev in vernikov. Druge pagode v Rangunu niso niti znamenite niti zanimive, ker Je njihova osnovna struktura prt vseh enaka. Bazarji so važni trgovinski centri v Rangunu in so last mestne občine. Indijske trgovine so posebne trgovine z indijskimi posebnostmi. V Rangunu prebiva 209.000 Indijcev, ki so jih še pred vojno privedli v burmansko mesto britanski delodajalci, ker so bili Indijci cenejša delovna sila od burmanske. Luščilnice riža, tovarne olja in drugi veliki objekti industrije ne tvorijo četrt zase, ampak so razmeščeni, kakor so nastajali. V nekaterih služijo za vlečo sloni. Javna poslopja, univerza itd. so moderne stavbe, vendar brez arhitektonskih zanimivosti. Bogata in ljubka so jezera in parki v Rangunu. Zelo je obiskovan tudi zoološki park, kjer je znamenita zbirka živih repti-lov. Syriam Je nekdanje mestece nekaj milj izven Ranguna. To je mesto nekdanje, prve evropske naselbine v Burmi. Od mesta je ostalo le še nekaj malega, ostanki neke cerkve itd. Danes je to ozemlje kompleks zase. ki ga je prevzela Burma Oil družba in tam zgradila rafinerije olja. Vladna koalicija v nevarnosti Scelba skuša doseči kompromis med stališči liberalcev in socialnih demokratov glede reforme kmetijskih najemniških pogodb Indijski notranji in zunanji uspehi Ahmedabad, 6. jan. (IIS). V govoru, ki ga je imel včeraj v Ahmadabadu, je predsednik Nehru izjavil, da se je ozračje za reševanje indijsko-pakÄstan-skih problemov zdaj izboljšalo. Pri tem je poudaril, da je temelj indijske zunanje politike mir in da si je Indija zaradi tega pridobila spoštovanje drugih držav. Indijski premier je govoril tudi o javnih delih, ki jih zdaj izvajajo v 80.000 mestih in va- eeh. Po njegovih besedah kmalu ne bo nobene vasi več, kjer ne bi bila v teku kakšna javna dela. Glede gospodarskega položaja v deželi je Nehru dejal, da je problem pomanjkanja hrane rešen in da Indija sedaj celo lahko izvaža riž. Na koncu je Nehru poudaril, da je cilj drugega petletnega plana za gospodarski razvoj Indije gospodarska enakost, zaposlenost, zidanje šol, graditev stamovanj in proizvodnja zadostne količine hrane. Rùn, 6. jan- (Tanjug). Predsednik vlade Scelba je za jutri sklical sestanek štirih sekretarjev strank vladne koalicije. Na sestanku naj bi sprejeli dokončni sklep o stališču vlade do kočljivega vprašanja agrarnih pogodb. Ze pred to sejo se je zbralo vodstvo socialnodemokratske stranke. Po sestanku so sporočili, da reclini demokrati ne morejo odstopiti od svojih zahtev po reformi odnosov med lastniki in najemniki zemlje- Z' druge strani pa so tudi liberalci dali izjavo, v kateri poudarjajo, da bodo prisiljeni izstopiti iz vlade, če ne bodo sprejete njihove zahteve, naj lastniki zemlje dobe večje pravice in naj se utrdijo sedanji odnosi v poljedelstvu. Problem je potemtakem zelo Trst in Benetke zahtevata nove pomorske proge Koča Popovič o falzificiranju njegove izjave »Galeb«, 6. jan. (Tanjug). Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je dal »Tanjugu« naslednjo izjavo: »Moj odgovor na tiskovno konferenco 3. januarja v Kalkuti na vprašanje o zadevi Djilas - Dedijer, so nekatere tuje agencije med njimi »Associated Press«, kar najbolj grobo in tendenciozno popačile. Besede, ki mi jih pripisujejo, niso v nobeni zvezi s tistimi, ki sem jih dejansko izgovoril. Izvod stenograma s te konference imajo pristojni indijski organi, drugega pa imam pri sebi. »Tanjug« je bil pooblaščen, da objavi v pojasnilo izjave državnega tajnika za zunanje zadeve Koče Popoviča naslednji stenogram z njegove tiskovne konference v Kalkuti: Vprašanje: »Kako je Tito reagiral na sklep jugoslovanskega predsednika, da pride Titov prijatelj Vladimir Dedijer pred sodišče pod obtožbo, da je skušal minirati vlado, kakor tudi, ali je Dedijer apeliral na maršala Tita in kaj je le-ta v tej zvezi ukrenil?« Odgovor: »Predvsem ml ni znan kak sklep kakega predsednika v Jugoslaviji glede tega kar se tu trdi. Drugič tudi ne more biti govora o nikakšnem reagiranju predsednika Tita, ker bi to napravilo povsem napačen vtis, da sprejemajo zdaj v* Jugoslaviji sklepe brez soglasja in brez posvetovanja s predsednikom Titom. Glede tu omenjenega osebnega naročila ničesar ne vem.« Vprašanje: »Nedavna sodna obravnava proti biografu maršala Tita je bila označena kot poskus, da bi zastrašili demokratične elemente v partiji. .Ali je to točno? Baje je Djilas rekel, da želi demokratično razpravo namesto podreditve inkviziciji. Ali je verjetno, da se bo to .zgodilo? Baje je Djilas izjavil; da izvirajo sedanje gospodarske težave v Jugoslaviji v pišu jemo zadevi Djilas-Dedijer važnosti, ki bi ji jo skušali pripisati nekateri tuji krogi in časniki in zato menim, da dosedanja pojasnila, dana v zadnjem letu in v zadnjem času pri nas doma, povsem zadostujejo.« Vprašanje: »Kako lahko politiko Jugoslavije v korist miroljubnega sožitja spravimo v sklad z obravnavanjem sleherne notranje opozicije kot napada na varnost države?« Odgovor: »Mislim, da sem to vprašanje dobro razumel. Zdi se mi, da je eden glavnih pogojev za miroljubno sožitje, nevmeša-vanje v notranje probleme drugih dežel. Tisti, ki oznanjajo svojo demokracijo drugim deželam, bi morali po mojem mnenju to potrditi z dejanji in v svojih zunanjepolitičnih stikih z drugimi deželami, ne pa da zahtevajo, naj imajo druge dežele ista gledišča, kakor jih Imajo sami.« jema poročilo arbitražne komisi- bistvu iz pomanjkanja politične je. O sporu bo ponovno razpravljala tudi britanska vlada. NEW DELHI, 8. )an. (AfP). — Indijski »Uradni Ust« poroča, da ■e bodo francoske kolonije v Indiji odslej imenovale države Pondicherry. Država bo obsegala ozemlje Pondicherryja, Karlkala, lA Janama. demokracije in svobode razpravljanja. Kakšen je vaš komentar v tej zvezi?« Odgovor: »Skušal bom odgovoriti na vsa tri vprašanja hkrati. Prvič mi ni znano, da bi tekla sodna obravnava proti človeku, omenjenemu tu kot Titov biograf. Drugič, mi nikakor ne pri-i BEOGRAD, 6. jan. (Tanjug) Dopisnik ameriške agencije Associated Press iz Kalkute je sporočil svoji agenciji, da je državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, ko so ga vprašali na tiskovni konferenci o zadevi Djilas-Dedijer, izjavil naslednje: »Ne glede na to, kakšni sklepi so bili sprejeti, so bili sprejeti brez posvetovanja s Titom.* Mnoge tuje agencije in časopisi so objavili to »novico* Associated Pressa in jo komentirali na podoben način in v podobnem duhu, kakor so doslej komentirali celotno zadevo Djilas-Dedijer. Toda tokrat so jim servirali novo temo o nekakšnem nesoglasju v vladi Trst, 6. jan. V Benetkah je bil sestanek, na katerem so zahtevali predstavniki, ki so zainteresirani pri beneškem pomorstvu, da državne italijanske pomorske družbe okrepe pomorske linije iz jadranskih pristanišč v Trst in Benetke. Zahtevajo proge po Sredozemskem morju, ustanovitev proge ob jugoslovanski obali in proge proti Črnemu morju. Nadalje zahtevajo linije proti severni Evropi in Španiji, obnovitev proge z Avstralijo, vzhodno Afriko in Somalijo in vrnitev ladij »Saturnia« in »Vulcanla« Trstu, da obnovi progo proti New Yorku. Na sestanku so postavili zahtevo za polno izkoriščanje prista- Mendes-France v Italiji Rim, 6. jan. (Tanjug). Predsednik francoske vlade Pierre Mendès-France je danes popoldne prispel na neapeljsko letališče. Francoskega premiera so na letališču sprejeli minister za zunanje zadeve Martino in funkcionarji palače Chiggi. Mendès-France se je z letališča odpeljal v letovišče Postlano, kjer bo ostal do 9. t. m., nato pa bo odšel v Rim. Uradni obisk Mendès-Francea v Italiji pa se začne 11. t. m. zjutraj z obiskom pri predsedniku republike. Tadi Japonska na azijsko-afriški konferenci Tokio, 6. jan. (AFP). Japonski radio je objavil poročilo, da je japonski minister za zunanje zadeve Mamom Šige-micu za udeležbo Japonske na azijsko-afriški konferenci, ki naj bi bila februarja in marca hodnega tiska, posebno pa to,Vf t. 1. kako ga obravnava dopisnik Poročilo dodaja, da se je na-iste agencije v Beogradu, da čelnik oddelka za Azijo v ja- FLRJ o tem, da predsednik, republike baje ne odobrava ukrepov, ki so jih v domovini naredili proti Djilasu in De-dijeru itd. Kakor doslej, so tudi zdaj posamezni tuji dopisniki v Beogradu poskušali to »novico« iz Kalkute izkoristiti do skrajnosti, jo zlonamerno komentirati in ji dati tisto mesto in tisto vsebino, ki odgovarja samo sovražnikom neodvisnosti Jugoslavije. Dopisnik iste agencije iz Beograda je med drugim v svojem komentarju napisal naslednje: »V položaju, kakršen je sedaj, se postavlja vrsta vprašanj: Ali bo Kardelj poskušal prevzeti oblast v svoje roke? Ali bo Tito interveniral in ukazal, naj ustavijo kazenski postopek proti Djilasu in Dedijeru, dokler se ne vrne s svoje poti, verjetno februarja?* V Beogradu ob vsem tem poudarjajo naslednja dejstva: 1. Po izjavi državnega sekretarja Koče Popoviča in po stenogramu vprašanj in odgovorov na tiskovni konferenci, si je dopisnik Associated Pressa iz Kalkute dovolil odkrit falzifikat. 2. Ne glede ali je to storil po lastni iniciativi, ali je dobil navodila od koga drugega, kaže nadaljnje tretiranje tega falzifikata v velikem delu za- niških naprav v Benetkah ter ugotovili, da imajo rednih pomorskih prog na Jadranu samo 40'/« v primerjavi s pred vojno. Značilna je tudi izjava generalnega vladnega komisarja dr. Paiamare, ki je izjavil, da je v teh dneh dobil zagotovilo vlade, da bo v kratkem obnovljena pomorska proga iz Trsta proti Severni Ameriki. Prav tako je tudi zagotovil, da je v perspektivi vrnitev ladij »Saturnia« in »Vulcania« Trstu. S. L. Italijanske priprave na bgovinski sporazum z Jugoslavijo Rim, 6. jan. (Tanjug). Strokovnjaki in funkcionarji palače Chiggi so se lotili dokončne obdeilave načrta za trgovinski sporazum med Italijo in Jugoslavijo, ki naj bi ga podpisali v Rimu v drugi polovici januarja po pogajanjih med delegacijama obeh vlad. Minister za zunanje zadeve Martino je predsedoval včeraj dolgi seji funkcionarjev palače Chiggi, katere so se udeležili tudi minister za zunanjo trgovino Martinelli; minister za trgovsko mornarico Tambroni in podtajnik v ministrstvu za finance Ferrari Agračti. Na seji so pretresali načrt italijanskih predlogov za sporazum med obema državama. V prihodnjih dneh do začetka pogajanj med obema delegacijama, bo v palači Chiggi še vrsta sej strokovnjakov to ministrov o tem vprašanju. kočljiv in bi lahko povzročil krizo vladne koalicije in samega kabineta, kajti niti ena niti druga stranka ne kažeta nobenega razpoloženja za kompromis. Zaradi tega so republikanci danes že izjavili, da pri sprejemanju kolčnega sklepa ne bodo sodelovali in da prepuščajo rešitev ostalim trem strankam, katerih zastopniki so v vladi. Na jutrišnjem sestanku bo predsednik Scelba poskušal doseči kompromis s tem, da bo sekretarje vladnih strank opozoril, da bi vlada lahko prišla v nevarnost, če se vprašanja ne reši in da v tem primeru ni nobene druge možnosti za ustvaritev nove vladne večine. Obenem pa bodo socialni demokrati in krščanski demokrati poskušali prepričati liberalce, da je vprašanje reforme najemniških odnosov v kmetijstvu v vsakem primeru potrebno in možno izvesti, kajti za reformo bodo vsekakor glasovali Nennijevi socialisti, čeprav bi liberalci ne hoteli glasovati zanjo- Trgovinski in plačilni sporazum med ZSSR in FLRJ Moskva, 6. jan. (Tanjug) — Včeraj popoldne so v ministrstvu za zunanjo trgovino ZSSR podpisali trgovinski in plačilni sporazum med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, ki bo veljal leto dni. Sporazum je podpisal za ZSSR minister za zunanjo trgovino I. G. Kabanov, za FLRJ pa vodja jugoslovanske delegacije, ki se je pogajala v Moskvi, član izvršnega sveta Mijaiko Todorovič. Sporazum predvideva skupno izmenjavo blaga na obe strani v višini 20 milijonov dolarjev. Jugoslavija bo izvažala meso, mesne konzerve, tobak, predivo, sodo, tekstilne izdelke itd., iz ZSSR p>a bo uvažala bombaž, surovo nafto, bencin, ro-to-papir in druge izdelke. Ob podpisovanju sporazuma so bili prisotni: veleposlanik FLRJ v Moskvi Dobrivoje Vidič, minister-svetnik veleposlaništva Bogdan Osolnik, člani jugoslovanske trgovinske delegacije, za ZSSR pa: prvi namestnik ministra za zunanjo trgovino S. A- Borisov, prvi namestnik ministra za zunanje zadeve V. A- Zorin in drugi. Burma ali Birma? imajo določeni krogi namen, podžgati gonjo proti Jugoslaviji ob zadevi Djilas-Dedijer, in to celo za ceno falzifikatov in izmišljotin. 3. Taka in tako vodena gonja. bo nujno pripeljala do skrajnega rezultata, ki presega namene njenih organizatorjev. Umazana sled take protijugoslovanske gonje, bo ostala samo na tistih, ki so jo izzvali in podpihovali. 4. Resnica o dejanskem sta- nju v Jugoslaviji bo zlahka našla pot do svetovne javnosti, tako kot si jo je našla ob mnogih drugih priložnostih v preteklosti. , panskem ministrstvu za zunanje zadeve Toru Nakagava že pogovarjal z zastopniki ameriškega veleposlaništva o tem vprašanju in da je poudaril, da Japonska ne more zanemariti naporov za zbližanje med azijskimi deželami na podlagi antikolonializme. OSAKA, f. Jan. (Renter). Japonski minister ra zunanje zadeve Mamoru Sigemicu Je danes izjavil, da Japonska misli končati vojno stanje, ki pravzaprav še zmeraj obstoji med Japonsko in ZSSR. Dejal je, da je Hato-Jamina vlada, M Je prevzela oblast preteku mesec, že večkrat Izrazila željo po normaliziranju odnosov z Moskvo in s Pekingom ln po povečanju trgovinske izmenjav» s vzhodnimi državami. Nekateri naši bralci so se obrnili na naše uredništvo s prošnjo, naj jim pojasnimo, kaj je pravilno: Burma ali Birma? Naše mnenje o tem je naslednje: V drugi polovici 19. stoletja sta se za kraljestvo Burmanov s prestolnico v Mandalayu zanimali dve evropski velesili: Velika Britanija in Francija. Angleži, ki so prihajaU z juga in vzhoda, so to kraljestvo predstavili svetu kot »Burmo«, Francozi, ki so se mu hoteli približati iz Indokine, so ga po svoje imenovali »Birmanle«. Nad tem ozemljem so pozneje Angleži gospodarili skozi več kot pol stoletja in v svetu — razen pri Francozih Ih deloma pri Nemcih — je prevladovalo Ime »Burma«. Tudi po osvoboditvi in prevzemu suverenosti so Burman-ci poleg uradnega naziva za njihovo državo v burmanščini (v angleški transkripciji) — PYEE-DAUG-SU MYANMA-NAINGGAN uvedli še uradni naziv v angleščini -4 UNION OF BURMA. Sestavljale! slovenskega pravopisa so izbrali naziv Birma, pri čemer si nemara niso preveč be-Uli glave, od kod ta naziv, ki je samo okrnjena oblina francoskega »Birmanie«. To obliko so uporabljali tudi nekateri nemški leksikoni. Mnenja smo, da ni vzroka, zakaj bi se morali prav Slovenci držati te popačene oblike, kajti Burmancl sami uporabljajo za zunanji svet obliko »Burma« in če sami tako pišejo in govorijo, najbrž vedo zakaj! Sicer se lahko odločimo za daljšo francosko obliko »Birmanija«, čeprav se nam zdi to povsem nepotrebno. Torej pišimo BURMA, BURMA-NEC, BURMANKA in če je treba tudi BURMAN (ko hočemo označiti pripadnika burmanskega naroda, ne pa državljana BURMANSKE ZVEZE), pa bo prav ln ne bo nepotrebne zmede. Slovenski pravopis pa bo v drugi Izdaji lahko to majhno napako popravil. Birm« p« naj b« pač Mima.., . Pomembne pridobitve na Krasu o KGLTCBH1 BAX«L£OI D Samo za šole v sežanskem okraju )e bilo določenih 111 milijonov dinarjev Tehnična navodila za kniižno КгНл fATT4wlA tO «vtHNnn/vn ТЛо 4/V ~.nrrl/\ Vm'44 TVufTO/^Hojf Pftcta ПКгЛП-РгО. \Глтт« Virt m/^AFTtA Z dograditvijo tovarna pletenin, »Telekomunikacije«, mlekarne in nove bolnišnice je bila v letu 1954 za Sežano gotovo najvažnejša pridobitev napeljava glavnega voda novega kraškega vodovoda iz Vinodola v Vipavski dolini čez Kras do Sežane, saj je s tem zagotovljeno nemoteno obra- milijonov. Da je moglo biti delo v določenem roku končano, je v posameznih odsekih priskočilo na pomoč tudi prebivalstvo s prostovoljnim delom. Prav tako so bila izvršena pomembna popravila Dograditev ceste Obrov-Pre-garje (Brkini) v dolžini S km je stala okoli 13 milijonov din. Cesto Klanec—Beka v Slov. Istri, ki je takisto dolga 3 km, so zgradili iz lokalnih sredstev, v glavnem s prostovoli istrskega vodovoda. V Òbrovu nim delom. Doslej je utrjen« je bil zgrajen vodni rezervoar, za kar je bilo investiranih dva wmmà Tovarna radijskih aparatov »Telekomunikacije« Sežana tovanje navedenih podjetij in hkrati urejena preskrba z vodo v vseh krajih ob glavni vodovodni liniji. Gradnja vodovoda je stala okoli 300 milijonov dinarjev in je bilo od tega v letu 1954 porabljenih 160 milijona dinarjev. Na Kozini so podaljšali vodovodno napeljavo od rezervoarja v vas samo, a od tod jo podaljšujejo v bližnje Herpelje. Za ta dela je bilo porabljenih v minulem letu 9 milijonov dinarjev. in uporabne 2.5 km te cest*. Vrednost izvršenih del je ocenjena na 6 milijonov dinarjev. Izplačanih je bilo 2 milijona din, a 4 milijone dinarjev predstavlja vrednost prostovoljnega lokalnega prispevka delovne sile in uslug. V zdravstvu sta pomembna pridobitev zdravstvena domova v Sežani in Kozini. Dom v Sežani stane 7.5 milijona, za opremo pa so določeni še nadaljnji 3 milijoni dinarjev. Zdravstveni dom na Kozini, ki že posluje, pa velja z opremo vred 7 milijonov dinarjev. V Divači posluje nova ambulanta. V Dutovljah gradijo moderen mizarski obrat, v katerem bo zaposlenih okoli 150 ljudi, V gradnjo so vložili 15 milijonov dinarjev, ko pa bo stavba končana in opremljena, bo njena cena 70 milijonov. V letu 1954 je bilo za gradnjo in popravilo šolskih poslopij v vsem okraju zagotovljenih 111 milijonov dinarjev. Od tega zneska je bilo določenih za gradnjo nove gimnazije v Sežani 40 milijonov. Mar res ne gre ceneje? (Prispevek za razpravo) naročnine. Te nasprotne želje je mogoče združiti le, če je dovolj Pač marsikdo si želi radijskega Podjetja, ki izdelujejo radijske naročnikov, novih naročnikov pa sparata, toda ko pretresa svoje aparate, in trgovine, ki jih pro- ho tem več, čim lažje bodo ljudje denarne možnosti, z obžalovanjem dajajo, utemeljujejo svoije visoke prišli do aparatov. S preproda-odkima. Račun mu ne gre in ne cene s tem, da je radijski mate- janjem starih aparatov se število rial drag in da ga moramo še naročnikov prav nič ne dviga, precej uvažati. To je res, vendar ker so ti aparati tako že prijav- čemu izdelujejo tovarne samo lijeni. Samo s primernimi ukrepi, drage aparate? Radijski aparati » Krast, ki so jih dale na trg »7* e- Nova gimnazija bo moderno šolsko poslopje, v katerem bodo vsi pogoji za sodobno Izvajanje šolskega pouka. V letu 1955 bo zgradba dovršena. V Gračišču (Slov. Istra) je bila zgrajena nova stavba za sedemletno šolo, poleg nje pa tudi stanovanjska hiša za učitelje. Investicijski stroški znašajo doslej okoli 40 milijonov dinarjev. Nova sedemletna šola v Gračišču bo v bodoče omogočila istrski mladini, da bo dobila primemo šolsko izobrazbo, kakršna je predpisana za sprejem v izučitev raznih obrti. Poleg tega so v okraju popravili 18 šol, za kar je bilo porabljeno 9,092.000 din. Za novo popolno opremo 10 šolskih učilnic je bilo izplačanih 1,700.000 din, za ureditev prosvetnih dvoran v Štanjelu, Tomaju, Avberju, Materiji in Komnu pa 5,400.000 din. Popravila mladinskih domov v Tomaju in Dutovljah ter otroškega vrtca v Sežani so stala 1,200.000 din. V Sežani sami so bile na novo urejene štiri stanovanjske hiše s 7 družinskimi stanovanji, poleg tega pa je bilo izvršenih še več manjših adaptacij, dozidav in prezidav ter popravil stanovanj. V Divači je v teku adaptacija bivših vojaških skladišč, kjer bo 10 družinskih stanovanj. Poudariti je treba, da je bila večina navedenih del izvršenih z investicijskimi sredstvi iz republiške pomoči pasvnim ln nerazvitim krajem. 2. J. Vest o knjižni akciji, v času katere bodo ljudske knjižnice lahko nakupovale knjige s popustom, je vzbudila mnogo zanimanja v slovenski javnosti. Na Ljudsko prosveto Slovenije prihajajo vprašanja, kako bo potekala ta akcija. Na ta vprašanja naj odgovori to obvestilo. Prvo vprašanje, na katero žele odgovor, je: Kdo ima pravico do nakupa knjig s popustom? To pravico imajo vse javne ljudske knjižnice — mestne, občinske, društvene, knjižnice po podjetjih in sindikatih ter mladinske, pionirske, dijaške in šolarske knjižnice- Akcija naj omogoči ljudskim knjižnicam priti do knjig po znižanih cenah, zasebnikom popust ni namenjen. Popust je enkraten in časovno omejen. Traja od 1. januarja do 31. marca 1955- Nadalje ljudje vprašujejo, katere knjige se prodajajo s popustom in kolikšen je ta popust. Popust velja za knjige vseh slovenskih založb (Cankarjeve založbe, Državne založbe Slovenije, Mladinske knjige. Kmečke knjige, Slovenske Matice, Slovenskega knjižnega zavoda, Našega tiska, Novih obzorij, Primorske založbe), ki so izšle od L 1945 do konca 1954, v kolikor so še na knjižnem trgu. Pri tem popustu, knjige niso združene v zbirke, kakor je to običajno pri novoletnih popustih nekaterih založb, marveč je popust določen za vsako knjigo posebej- Popust znaša od 20 do 50%. Vsaka knjižnica lahko kupi katerokoli knjigo v toliko izvodih, kolikor jih potrebuje. Seznam vseh teh knjig bo izšel te dni v štirinajstdnevniku »Ljudska pro- „Mladost pred sodiščem“ v Tolminu fre. Cene tem aparatom se gib-ejo danes od 35.000 do 50.000 din. Res, kdaj pa kdaj nanese, da Lahko ugodno kupite rabljen radijski aparat; za 20.000 din ali še ceneje. Vendar človek nikoli lekomunikacije* po ceni 29.000 din, ne ve, pri čem je. Razen tega je so šli v promet, da je bilo ve-treba rabljene radijske aparate v selje. Ko sem obiskoval radijske večini primerov plačati takoj v celoti. In tu je zopet težava. — Težko si je prihraniti toliko denarja. Skoraj ne gre drugače, kakor kupiti ga na obroke. S tem pa je zopet križ. Koliko potov v zvezi z banko, prošnjo, poroki, proračuni itd. T o bi se dalo poenostaviti, če bi trgovska podjetja hotela prodajati na obroke tako, kakor je to bilo pred vojno. Nič lažjega, kakor da se podjetje zavaruje. Če zapadejo recimo trije obroki, podjetje aparat pač odvzame in ga proda drugemu kupcu, ali pa se dogovori za redne mesečne odtegljaje ! podjetjem oziroma ustanovo, kjer je kupec — neredni plačnik zaposlen. To so stare stvari, ki jih prakticirajo povsod po svetu, ne da bi imeli z njimi kakšne težave. Sedaj pa še o cenah radijskih aparatov. Trdim, da so te cene previsoke. Aparati so tako dragi, kakor da gre za skrajni luksuz, kar pa danes gotovo niso več. — Vsem delovnim ljudem je potreben radijski aparat ravno tako, kakor časopis ali knjiga ali poljubna druga krilturna dobrina. Pojasnila Na odprto pismo Mestnemu zavedu za socialno zavarovanje, ki Je büo objavljeno 21. 12. 1951, da-jemo sledeče pojasnilo: Zrnoma je trditev Košir Jožice, Ha je delodajalec predložil vse dokumente, ki so potrebni za uveljavljanje pravice no dodatka sa otroke. Delodajalec »Gracas«, Centralni obrati, jo predložil le pofcrđjio, da se je mož Košir Jo-èice zaposlit pri njem 1. 5. 1954_ V potrdilu deiodi j*» iec niti ni navedel do kdaj je lui zavarovanec zaposlen pri prejšnjemu de-Icdajalcu. čeprav zavod stalno proci delodajalce z dopisi in okrožnicami, da. naj ob vsakem novem delovnem razmerju za zavarovance poročajo poleg dneva vstopa v delo tudi datum, do kdaj so bili zaposleni pri prejšnjem delodajalcu. Upravni spis, zavarovanca Košir MiiSd, je bil do IS. 10. 1954 pri Zavodu 12. socialno zavarovanje, ca teritoriju katerega je bil zavarovanec zaposlen pred 1. 5. lS5i. Spis nam je uspelo dobiti od Zavoda za socialno zavarovanje Novo mesto šele nu tretjo Urgenco z dne 7. 9. 1954. Po prejemu spisa je bila 28. io. 1954 izdana in 11. 12. 1954 odpravljena odločba, s katero je bila za čas od l. 5. 1954 dalje pripoznana pravica do dodatka. Razumljivo Je, da zavod ne jnore izdajati odločb brez predloženih dokumentov. Prav tako ne more izdajati odločb na podlagi pomanjkljivo izpolnjenih in od nepristojnih organov izdanih potrdil. Tudi delodajalci predlagajo pomanjkljive podatke, tako da mora zavod sam, namesto, da bi Izdal odločbo, z nepotrebnim dopisovanjem iskati podatke, ki hi fnli lahko ob malo večji vestno-*tl zavodu predloženi že ob vlo-fitvi zahtevka za dodatek za otroke. Najmanj 75V* primerov je taktnih, da ob spremembi delodajalca novi delodajalec sporoči, od kdaj Je zavarovanec pri nejm zapo.>ier_ ne sporoči pa do kdaj je kU ca var ovan ec zaposlen pri prejšitjem delodajalcu. Zavod je dolžan na podlagi eošnih načel upravnega postop-prav posebno pa še na podlaci ugotovljenih zlorab ob vsakem primeru izdaje odločbe predhodno vsestransko preizkusiti objektivni dejanski stan. Zato se zgodi, da so nekatere pdločbe izdane z zakasnitvijo. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Odsek za otr. dodatke Zavoda za soc. zavarovanje Ж& matto in okraj v Ljubljani \ »аЛааШ Jo*» kot so znižanje cen za nove radijske aparate in material, izdelava novih cenejših modelov in poenostavitev obročne prodaje, dohitimo lahko kmalu evropski naročnike po vaseh v Ljutomerskih pavpreček radijskih “poslušalcev goricah, sem našel precej teh aparatov. S tem . pa možnosti za pocenitev še zdaleka niso iz čupane. Tako imenovane super-reaktivne aparate s 4 do 5 nihajnimi krogi bi radijska industrija lahko izdelala za ceno 18 do 20.000 din. Tak sprejemnik bi zadovoljil marsikaterega poslušalca, zahtevnejši kupci pa bi prej ko slej kupovali kvalitetnejše aparate. Lahko bi izdelovali tudi majhne dvocevne sprejemnike, podobne nemškim »Volksempfängerjem« (ki jih je tudi pri nas že precej) in ki ne bi stali niti 10.000 din. Toda takih aparatov ni! Izdelovanje samo dragih aparatov vzbuja vtis, da hočejo radijske tovarne kupcem diktirati, kaj naj kupujejo. Ali ne bi industrija pri svoji proizvodnji upoštevala tudi želje manj zmogljivih kupcev?! Zadnji čas so prišli na naš trg tuji radijski aparati, ki presenečajo z razmeroma nizko ceno in tudi solidno izdelavo. To je za našo industrijo kot slaba reklama. Za primer naj navedem elektrolitske kondenzatorje. Pred kakšnim poldrugim letom sem kupil dva takšna kondenzatorja francoskega izvora »MICRO* po ceni 520 din in sta še danes popolnoma v redu Letos sem kupil enake kondenzatorje domače izdelave (»8uF<, >Telekomulacije<), za enega sem plačal 760 din. Koliko časa bo trajal, seveda še ne morem reči, vsekakor pa bi pričakoval, da bo domači cenejši ali vsaj ne dražji od uvoženega. Zanimivo je nadalje, da se je dvignila cena vrtilnim kondenzatorjem od 1400 din v letu 1953 na 4000 din v letu 1954. Za poznavalce radijskega materiala naravnost strahotno! V kondenzatorju namreč ni surovine niti za 200 din. Kje je potem tistih 2800 din, če računamo, da je delo vredno 1000 din? Tako se ne pospešuje radiofonija! Baje teh kondenzatorjev pri nas ne izdelujemo, čeprav bi jih po mojem mnenju lahko, saj je enega že leta 1948 izdelal neki radioamater na Jesenicah. Dalje naj omenim radio-skale. »Radio - center - Ljubljana« je uvozil iz inozemstva skale Philips F5 po 520 din, oziroma po tej ceni jih je prodal delavnicam (po preverjenem računu v »Radio - centru . Ptuj*). Skale merijo 10 X 8 cm in so v belo-čmi izvedbi; to so čisto navadne osvetljene in razvite fotografske plošče. Ko sem pokazal takšno skalo nekemu fotografu, mi je dejal, da bi jih izdelal ob pogoju, da dobi naročilo za 1000 kosov, po — 120 din. Fotografske plošče izdelujemo doma in potem takem za radijske skale res ne bi bilo treba brez potrebe uporabljati deviz. Razen tega sem v »Radio-amaterju' iz leta 1953 bral, da so kupili uvozniki radijskega materiala v inozemstvu specialne televizijske cevi ECL 80. Ali imamo res že toliko televizijskih naprav? Radijske oddajne postaje želijo imeti čim več naročnikov, ker tako lahko dajejo pester in kvaliteten program, celodnevne oddaje itd., naročniki pt m ieUjn niift to povprečje se giblje okrog 18, pri nas v Jugoslaviji pa okrog 50. Kar se tiče števila in moči radijskih oddajnih postaj, smo namreč evropsko povprečje že krepko dosegli. M. P. V Zmincu gradijo kulturni dom V občini Zminec so lani dogradili kulturni dom v surovem stanju. pritlični prostori so namenjeni za shrambo kmetijskih strojev, ki jih že uporabljajo, gornje prostore pa bodo uporabljali v prosvetne svrhe. Ker tl Se niso dodelani, so zaenkrat postavili gledališki oder v šoli. Na tem odru pridno in veliko igrajo, tako da je k ul turn o-prost'etno življenje kar precej razgibano. V Zmincu je tudi še mlado in zelo aktivno gasilsko društvo, ld si je nabavilo že brizgalno in več gasilskih potrebščin. Udejstvuje se tudi pri kulturno - prosvetnem delu. SZDL prireja redne sestanke, na katerih razpravljajo o gospodarskih in političnih zadevah. V zadnjem času mnogo razpravljajo o komunah. Večina je za to, da se priključijo Škofji Loki, nekateri pa bi hoteli samostojno komuno» D. G. Te dni Je tolminsko gledališče uprizorilo delo holandskega dramatika Hansa Tiemeyerja dramo »Mladost pred sodiščem«. Režiral Jo je Emil Frelih iz Ljubljane. Predstave so bile v Tolminu, gledališče pa je gostovalo tudi v Mostu na Soči in Kobaridu. Kako veliko zanimanje Je vladalo za to dramo in kolikšen je bil njen uspeh, dokazuje okolnost, da Je bila 409-sedežna dvorana v Tolminu ob vseh treh predstavah nabito polna ln niso bili redki, ki so si dramo ogledali celo trikrat. Ves Tolmin in deloma tudi okoliške vasi Je zajel ob uprizoritvi te drame pravi val navdušenja. Režiser Frelih Je tokrat vso dramo — razpravo pred sodiščem — uprizoril kar pred zastorom, tako da so ljudje imeli občutek, da prisostvujejo sodni razpravi pred sodiščem in ne gledališki predstavi. V nekaj dneh pa se bo tolminsko gledališče predstavilo občinstvu z novo premiero, in sicer s »Bada Jakob« v Kobaridu V soboto ln nedeljo, 18. oziroma 19. decembra, je KUD »Simon Gregorčič« v Kobaridu uprizorilo Cankarjevo dramo »Ruda Jakob« v režiji Antona Kratila. To je prvo težje delo, ki ga je uprizorilo kulturno-umetniško društvo v Kobaridu. Ker so tu kulturne predstave redke, je bilo zanimanje za obe predstavi veliko ne samo v Kobaridu, temveč tudi v okolici. Predstava je uspela in je delo dobro naštudirano, zato nameravajo z njim gostovati tudi v Tolminu ln Bovcu. —t- Haškovlm »Svejkom«, prav tako ▼ režiji Emila Freliha. Tolminsko gledališče Je po sodbi nekaterih uglednih dramatikov iu režiserjev vsekakor eno najboljših amaterskih gledališč v Sloveniji in imajo nekateri igralci vse možnosti, da bi se uveljavili tudi kot poklicni igralci. Tolminsko gledališče Je zato kulturno žarišče in ponos za vso Soško dolino, _t akcijo sveta«, ki ga dobivajo vse slovenske ljudske knjižnice, ljudskoprosvetna društva in mnoge šole. Da bi bili prav v vsakem okraju obveščeni o knjižni akciji, bodo to številko »Ljudske prosvete« prejele prav vse šole v Sloveniji, številka bo v celoti posvečena knjižni akciji in bo vsebovala nadrobna tehnična navodila za naročanje knjig in seznam vseh knjig, za katere velja popust- Pri vsaki knjigi bo razen popusta v odstotkih navedena cena s popustom in ledna knjigotrška cena. Kako bodo knjižnice naročale knjige? Vsa naročila bodo šla preko izvršnega odbora Ljudske prosvete v Ljubljani. Knjige bodo naročale knjižnice same ali za njih mestni, občinski in okrajni sveti za prosveto in kulturo, okrajni odbori Ljudske prosvete, zadruge itd. Vsi ti bodo naročali po posebnih naročilnicah, katerih obrazec bo objavljen v listu »Ljudska prosveta«. Ce kateri od interesentov za nakup knjig slučajno ne bi dobil v roke posebne številke »Ljudske prosvete«, naj se obrne po informacije na izvršni odbor Ljudske prosvete v Ljubljani- No Jesenicah bodo ustanovili študijsko knjižnico Švicarski športni ribiči kot gostieob naših vodah Slovenski planinski potoki in reke so daleč po svetu znane kot odlične saimonidne vode. Salmo-nidi pa so v sladkih vodah najplemenitejše ribe in privlačijo športne ribiče Iz daljnih krajev, da jih na športni način, ob strogem upoštevanju zakonitih predpisov, love. 2e lani je takoj po Novem letu bivala v Sloveniji skupina švicarskih športnih ribičev, in sicer sedemnajst, ki so deset dni lovili sulca v Sori in Savi, Ker so bili Švicarji s preskrbo in organizacijo lova nadvse zadovoljni, se je za tekoče leto prijavila nova skupina švicarskih športnih ribičev. Dne 3. januarja so v Ljubljano prispeli prvi štirje Švicarji, in sicer gospodje Nadelhof er, Mae-der, Kneubühler in Flury, ki so člani ribiškega društva v Emmen-talu v Svici. Emmental pozna carskih vodah nimajo in so Šele v preteklem letu pod vtisom obiska slovenskih voda sklenili, da ga naselijo v svojih planinskih rekah. Obrnili so se sicer že lani na merodajna mesta v Sloveniji, vendar pa so prišli prepozno, da jim ni bilo mogoče ustreči. Zato so kupili v nemških ribogojnicah 1500 sulčjih mladic in jih nasadili v švicarske vode, predvsem v reko Saane blizu Berna. Letos ln v prihodnjih letih se bodo ponovno obračali na slovenske ribogojnice zaradi nakupa sulčjih mladic, ki so visoko v ceni in plačljive v devizah. Ribogojnice bi si s vzgojo sulč j ega zaroda lahko ustvarile lepe dohodke, s katerimi bi lahko dvignili ribji stalež v naših vodah do zavidljive višine in izpopolnjevali obstoječe ribogojnice ln vališča. prihranjen marsikateri sumljivi blagoslov kulture: množične pregrade, kanalizacije, odvzemi izvirkov in talnih voda, kakor tudi čezmerno izkoriščanje »belega premoga«. Razgovarjal sem se s Švicarji, ki začudeno ugotavljajo, da je vreme pri njih v tej zimski dobi prav tako blago kot v Sloveniji. Njihove vode so zaradi dolgotrajnega pomanjkanja padavin precej upadle, dočim naše reke norijo Še dovolj vode. Švicarji so v torek prvič lovil) v Sori in Savi v prisotnosti naših ribičev. Takoj zjutraj so imeli »dober prijem« in zapeli lepega nadmerskega sulca v Sori. Tekom dneva so ulovili še nadaljnjih šest sulcev, vendar pa niti eden ni Imel predpisane mere, pa so ills zato vrnili, samo rahlo polt o dovane, nazaj v vodo. Nekoliko večjih sulcev se jim je odpelo. Kakor pravijo, je enemu ujetih manjkal samo poldrug centimeter do predpisane mere in si je s to majhno razliko rešil življenje. 2e iz tega primera vidimo, da se švicarski športniki strogo ravnajo po predpisih našega ribiškega zakona. *AU je potem čudno,« pravijo, »Če pri takih predpisih sulec, ki je že počasi izumiral, zopet izborno nspeva in v bodoče obeta odlov kapitalnih kosov.« Švicar# ostanejo pri nas ves teden. A. S. P. Na Jesenicah deluje pod okriljem DPD »Svoboda« javna čitalnica, poleg nje pa še dve knjižnici na Jesenicah in na Javorniku. Vse te tri knjižnice skupaj, zlasti pa Javna čitalnica, katere prostori so že zdavnaj pretesni za velik krog zvestih bralcev, ki redno obiskujejo to ustanovo, pa ne morejo zadostiti veliki želji po znanju in napredku, ker so potrebe po dobri in poučni ter studijski knjigi mnogo večje, kakor pa znaša kapaciteta teh knjižnic. Posebno velika Je potreba po strokovno-tehničnem in znanstvenem čtivu, kajti svetovni razvoj tehnike in znanosti hiti z naglimi koraki naprej In kdor ne napreduje — nazaduje. Zato Jeseničani navdušeno pozdravljamo pobudo sveta za Šolstvo pri mestnem ljudskem odboru, da bi se na Jesenicah ustanovila primerna študijska knjižnica, ki ima že svoje skromne zarodke v strokovni knjižnici gimnazije in železarne ln v kateri bi dobili tehniki in inženirji ter metalurški strokovnjaki nasploh In vsi ostali interesenti dovolj primernega in nujno potrebnega sodobnega strokovnega čtiva. Studijska knjižnica ne bi služila in koristila samo tehničnim kadrom, kajti znanja so željni in potrebni tudi prosvetni delavci na številnih Jeseniških osnovnih, srednjih in strokovnih šolah, koristila pa bi tudi zdravstvenemu osebju, ki ga Je precej v okrajni ambulanti in v veliki novi bolnišnici. Po dobri strokovni knjigi bi segali tudi številni uslužbenci, zaposleni po raznih ustanovah, delavskih in družbenih organizacijah, uradih in pisarnah, ter veliko število dijakov gimnazije in visokih šol, ki na Jesenicah doslej niso imeli priložnosti posluževati se strokovnega čtiva. Ker pa Je na Jesenicah vedno ta di veliko število praktikantov iz drugih republik, železarn, ki so v gradnji (Zenica, Revija »Tehnika« št 1 Izšla Je januarska številka revije »Tehnika« št. 1, glasilo Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije. Vsebina: Splošni del »Tehnike«, »Naše gradbeništvo«, »Strojništvo in elektrotehnika«, »Rudarstvo ln metalurgija«, »Kemična industrija«, »2ivilska industrija« ter »Organizacija dela«. Obseg 144 strani velikega formata, letna naročnina 8.000 din za 12 številk. Posamezna številka stane 800 din. Dobi se v vseh večjih knjigarnah, naroča pa pri naslovu: »Tehnika«, Beograd, Kneza Miloša ulica Т-П. NlkŠiČ, Skoplje), bi študij rie* knjižnica v nemajhni meri služila tudi njim. Studijska knjižnica na Jesenicah je zato nujno potrebna ia želja vseh naprednih Jeseničanov je, da bi ge zamisel Šolskega sveta pri mestnem ljudskem odboru čl m prej uresničila. U. 2. LM Švicarski ribiči v Tacna ves svet po njegovi edinstveni živinoreji, posebno slavna pa so goveda emendolske pasme in odlični emendolski sir z velikimi luknjami, ki sodi med najboljše vrste sira na sveto. Lani so švicarski športni ribiči Imeli izredno »dober prijem«. V teku desetih dni so zapeli vsega 89 sulcev, vendar pa so si prilastili samo tri, ki so imeli po naših pravilih predpisano mero. Vso ostale podmerske sulce so previdno sneli s trnka in jih žive vrnili nazaj v vodo. Ribiške organizacije Slovenije in posebno RD Ljubljana so simpatičnim gostom omogočile nekoliko dni izrednega športnega užitka. 2e lani so bili švicarski športniki, sami ugledni gospodarstveniki, s svojimi športnimi nspehl zelo zadovoljni. Po zaključku njihovega obiska pri nas je član predsedstva Švicarske zveze športno ribiških društev g. dr. W. Schmid-Steiner objavil v »Nene Züricher Zeitnng« obširno poročilo, v katerem hvali idejo, da so organizirali lov na najplemenitejšega predstavnika salmoni-dov v divnih vodah, na sulcu, prav pri nas. Večina švicarskih športnih ribičev še nikoli ni videla te lepe ribe roparice z ba-kreno-rdečtmi boki, kvečjemu so jo poznali lz ribiškega slovstva. Predstava o sulcu, ponosu naših lepih voda. Je bila vedno povezana s snegom ln hudim mrazom, težavnim lovom ln dvomljivim uspehom. Sulca namreč v švi- Lanl so se švicarski športni ribiči odpravili k našim vodam, kakor sami priznajo, z dokaj mešanimi občutki in precejšnjo mero skepse. Sicer pa so že lani, pa tudi letos, pohvalili gladko in kulturno odvijanje obmejnih formalnosti. Ribiški funkcionarji in varstveno osebje gredo Švicarjem v vsakem pogledu na roko in jim dajejo koristne nasvete. Štirje Švicarji, ki so letos Se drugič pri nas, so prišli z velikim optimizmom, saj so jim izkustva lanskega januarja pokazala, da vlada v naših ribiških vrstah športni duh, ki Je v dru- fih deželah dokaj redek. Preprl-ali so se, da Je gojitev rib v Sloveniji zgledna in naravnost čudovito je, da Je Slovencem kljub težkim posledicam vojne in barbarskemu uničevanju ribjih voda po okupatorju uspelo v nekaj letih odgojiti tak stalež postrvi, lipanov, ščuk in sulcev, kakršnega nima nobena evropska država. Kljub objektivnim težavam vladajo v športnem ribištvu Slovenije napredek, vsestransko prizadevanje in odločen športni prijem. Dolgi lovopusti, stroge naj-maniše mere ter ostra omejitev rlbolovnic zagotavljajo ▼ povojnih letih razveseljivo, nenehno obnovo ln razvoj ribiškega gospodarstva, ki je od osvoboditve dalje ozko poveza-io z graditvijo sodobnih ribogojnic in vaiišč. Slovenija spominja Švicarje na njihovo podalpsko pogorje, vendar z razliko, da Ji je bil doulej «>««>» *•**•■•••*•■ ■»••«• ■•••»« • •»»•« »•»••••• •••»•»» ? f Jugoslovanska loterija obvešča, ? f da na dan žrebanja po novih planih, t. j. j : vsakega 10. in 25. v mesecu ? * prodajalci ne bodo prodajali srečk tistega \ ! kola, ki se ta dan žreba. j . ; i V nedeljo, dne 9. januarja bodo prodajalne j I Jugoslovanske loterije ves dan odprte. $ • *♦*•••••• ••«#« *«»»<» «>Ht« •••»#• ••*»•■ ••»••••«»•»••>•> ••“•••••• *♦«*>» »#——♦» Ifštimi »§ме»1#1 •#*»••»•• »«Hts• «•• Takoj se vpišite v članstvo Prešernove družbe, da ne ostanete brez knjižnih zbirki kot sq ostali tisoči letne) Razpis Komisija za razpis ln imenovanje upravnikov KZ pri OZZ Tolmin razpisuje po 89. ln 90. členu uredbe o ustanavljanju podjetij in obrti (Ur. list FLRJ št. 61/53) ter po S3, členu uredbe o KZ (Ur. list FLRJ št. 5/54) mesto upravnika KZ Podbrdo, okraj Tolmin Pogoja: nepopolna srednja šola z večletno komercialno prakso ln večletna praksa v splošnem gospodarstvu. Vloge s kratkim življenjepisom ln dosedanjim delom vložite najkasneje do 15. januarja 1955. — Plača po tarifnem pravilnika, nastop službe takoj. s Sfere Mmmsius« Filmi, ki obravnavajo pram# probleme in njihove zablode, so hvaležna tema predvsem francoskega filma. In prav takšen. Grmsko kvaliteten in v bistvu pozitiven, je koprodukcijski francosko-italijanski film »Afera Miiii-rizius«, ki so ga posneli po istoimenskem romanu Jakoba Waàcer-znanna. Ta roman, ki je izšel že pred vojno, je že v tistem prav tako navdušil filmske producente in tako je film, ki ga zdaj gledamo, že druga vari-*. na isto temo. V čem je torej tolikšna privlačnost te teme, d- j* doživela že svojo drillo rea-i nacijo, in to s kvalitetnimi Igralci In režiserjem? Brez dvoma je krivična obsodba nedolžnega človeka na dosmrtno ječo nekje p .m v ni zločin in prav proti zablodam, buržoaznega prava je naperjena ostra humanistična ost, ki vodila ustvarjalce tega filma, da so ustvarili zato tako sižeisko irte-resanten, kakor režijsko in Igralsko kvaliteten film. Gre za obsodbo uglednega profesorja umetnostne zgodovine v Ba ai Leonarda Mauriziusa 'Daniel Ge&n), ki je osumljen umora svoje rta-rejše žene in zato obse« j en na L'r-smrtno ječo. Ta razsodba je ,x5-pria profesorju Andergastu sijajno pot naprej v njegovi pr \nl karieri, kajti že sam proces, ki s« dogaja leta 1935, je takrat vzbudil v javnosti veliko zanimanje ln vznemirjenje. Retrospektivu» nam film prikazuje vso predzgodovino umora Mauririusove tei*.*» ki jo je dejansko ubila iijeaa lastna sestra Ara (Eleonora Rcsri« Drago), komplicirano žensko biv.it*, razpeto med dva moško, zaljubljena je v samega dozdevne sa morilca Leonarda in hkrati suženjsko podrejena Leon ar dovermi prijatelju pisatelju Varenu. V lej tragični ljubezenski drami, ki Je, kot smo že omenili, doživljajo retrogradno, so vsi nastopajoči akterji, od profesorja Andergast* Da preko Ueonardcve žene Elizabete in njene sestre Ane prikazani neskropulozno io odkrito v nühovi psihični ir. čustveni resničnosti. Ta resničnost odkriva najgloblje vzgibe iacd njimi in tiste silnice, ki delujejo med ljudmi in katerih nedolžna žrtev je Leonard Maurizins sam. Režiserju, staremu veteranu francoskega filma, Juilenu Duvivieru, Je uspelo s sijajno montažo la odlično pripravljenim sc ?na.vi črnki ga je tudi sam napisal. rfiv*u pred nami vso zamršenost človeških nagonov in o dno ov zc-jo sugestivno, prav tako pa nazorno ii» prepričljivo nekje pod tekstom obsoditi in razkrinkati vso podlost, neživi j en j skost in naza-k-^af štvo nadosebnege, ca videz nad-družbenega in objektivnega buržoaznega pravp. Zato je ta film gotovo dober film, tako po kvaliteti režije In Igralskih stvaritev kot po svoji humanistični in idejni noti, ki protestira a tročjo filmske umetnosti tako prot’ psihičnemu kot fizičnemu nasilja v buržoazni švicarski družbi v T isa tik pred drugim svetovnim vih r-Jem. K uspehu filma pa so po*c* režiserja DuviViera prispevali levji delež tudi igralci Chane* Vanel, Daniel Gelin in mladi Italijanka Eleonora Ross*-Dr o, ki je poleg svoje lepote pokazala tudi lep in mnogo obetajoč igrai-eki talent. »Afera Maurizius« je river тч> atmosferi temačen !n t ež-k fi*.m. njegov zaključek je tragičen. se po devetnajstih letih zapora amnestirani Leonard Mb urici tu vrne v svobodo, vendar je zanj Življenje uničeno in logično napravi samomor tako, da skoči ia drvečega vluka. Kljub tei tragičnosti pa nekje le ostaja rahlo upanle, da bo nekoč pravica ree pravica, da se ne bodo več dogajali takšni in podobni nravni zločini. za kar v filmu jamči mlndl Andergastov sin, ki je s svo!*m razumevanjem in željo po resnici pomagal odkrivati ta pravni zločin in tudi snoznal vso pokvarjenost in podlost svojega očeta tožilca Anderga-sta, ki ci le preko živega trnola mladega Leonarda Mauriziusa brezobzirno utri svojo pot navzgor. Film Je nabavilo podjetje ra razdeljevanje filmar »Makedoai* »koplje« u i*, «. - fc TJsmiauA issa ^ J SLOVENSKI POEOCEVHEC / ifr. 8 ^ ... - - - ■ — - — —- ---- - — ■ л r=ir.!-r"3t@IJI ! Po zgodbi Vlada Firma Riše Miki Muster j 58. Vsi so se gnetli, da bi bili čim bliže govorniku, ko pa je Lenušček nazadnje dosegel mir, je dejal: »Vsem zbranim gozdnim prijateljem se z jazbecem Lopatnikom najlepše zahvaljujeva za velikodušno pomoč v veiiki stiski, ki ga je doletela. Z združenimi močmi smo ugnali logarja in rešili našo Lepotko. Nadaljnjo besedo pa prepuščam prijatelju Lopatniku.« 59. »Tako je, tako je!« se je začulo od vseh strani. Jazbec Lopatnik se je v zadregi vzpel na zadnje noge, se oprl na medvedka in povedal: »Vsem se zahvaljujem, lepo zahvaljujem! Ker pa sem slab govornik, prepuščam spet besedo našemu starešini Lenuščku.« Nato se je priklonil, a tako globoko, da se je prekucnil. Razlegel se je smeh, ki ' ^patnika ni nič prizadel. 60. »Hm, hm,« je zagodel medvedek, »pa naj bo. Sinoči ste me izvolili za gozdnega starešino. Skrbel bom za red in mir v naši hosti.« Pozorno in strogo je pogledal vsakega posebej. »Ci, ci,« se je oglasila miška Drobižka, »jaz samo zrnje zobljem in nikomur nič nočem.« — »A ne hodi mi preveč pred oči,« jo je porogljivo posvarila sova Skovirka, »lahko se zmotim.« DNEVNE VeMti ® KOLEDAR PETEK, 7. januarja: Zdravico. jf Na današnji-dan leta 1834 je bil rejen izumitelj telefona Filip Reis. * 7. I. 1943 je v junaškem boju padel ves Pohorski bataljon in njegov komandant G-roga. * 7. januarja 1943 je umrl Nikola Tesla, oče moderne elektrotehnike m eden naj večjih izumiteljev. * Poljak Dušan in Fux Gusti sta diplomirala na tehniški fakulteti za strojna inženirja. — Čestitamo kolegi! Iskrena zahvala dr. 2argiju za rešitev življenja moje hčerke Bajželj Tatjance, za ves njegov trud in prizadevanje. Nadalje zahvala dr. Sedlarjevi in vsemu zdravniškemu kakor tudi strežnemu osebju infekcijske bolnišnice. Hvaležni Bajželj evi. Izvedeli smo, da se nek Zoran Tevž izdaja za novinarja »Slovenskega poročevalca«. Zato izjavljamo, da v Slov. poročevalcu ni bil zafx>slen nikdar kakšen novinar, niti administrativni uslužbenec s tem imenom. Namesto Zavoda za zaščito avtorskih pravic delujeta odslej Zavod za zaščito avtorskih malih pravic — ZAMP (Ljubljana, Gradišče 7, tek. račun 601-T-18a; za kultumoumetniške, zabavne prireditve vseh vrst, izvajanja glasbe) in Jugoslovanska avtorska agencija (začasno isti naslov, tek. račun 601-T-512, za dela književne, gledališke (igre), upodabljajoče, uporabne, filmske, izvajalne umetnosti). ZAMP želi, da se javijo interesenti za zastopnike za vse večje kraje Slovenije, ne le iz sedežev okrajev. Obe organizaciji prosita koristnike vseh vrst avtorskih del, da vselej pravilno izpolnjujejo svoje obveznosti. SZDL terena »Miklošič« obvešča vse volivce II. volilne enote, da bo v petek, dne 7. Januarja, ob Ce mislite, da se Je to zgodilo pred 450 leti, ko je Primož Trubar tiskal prve slovenske knjige in so se neštetokrat cvrle »coprnice« na grmadah, sicer pa so redno vsako noč letele na metli na Klek, mimogrede pa tudi napravile točo, potem vam povem, da se bridko motite. To, kar je tako razburkalo zaplotniško pripovedovanje od Krškega polja do Polževega in Suhe krajine, sprožilo nešteto komentarjev, od katerih se pobožnim ženicam in vernim možakom ježijo redki osiveli lasje, to se je zgodilo ob zatonu leta 1954, v dobi, ko socialistična miselnost postaja stvar vedno večjega števila Uudi v svetu. Pa kaj bi govorili, presodite sami, pa boste gotovo rekli, da ima neumnost pri gotovem delu naših ljudi še izredno plodna tla. Se bolj kot vest o letečih krožnikih ali razpoku vodikove bombe je 24. decembra 1954 udarila v praznično pripravljanje pobožnih in lahkovernih ljudi v Mokronogu vest: v Polšniku, vasici pod Kumom, Imajo pravega živega hudiča z vsemi pristnimi hudičevimi, to je nadnaravnimi lastnostmi. Kako so prišli do njega, to vas zanima. Natanko takole je bilo: Revna družina v tej vasi ima le 9 otrok, vseh devet so deklice, deseti otrok pa je bil na potu. Pa sta ugibala starša, kaj neki bo deseti. Končno sta se zedinila, naj bo, kar hoče, magari hudiček. S tem sta se hudo pregrešila proti božjim postavam In žena Je res rodila pravega živega hudička. Starša sta sklenila, da se ga Iznebita za vsako ceno. Strpala sta ga v vrečo in vrgla v vodnjak. (Za to dejanje jima odpustki gotovo ne uidejo.) Toda hudič ne bi bil hudič, če ne bi prišel ven in še celo suh, sedel na peč in se posmehoval vsem v brk. Pa so prišli miličniki in streljali na hudička, toda krogle so kar od-letavale od njega in se ga nobena ni prijela. Pri Trebnjem pa so le vedeli, da se Je ta stvar pripetila pri Trbovljah. Ta nesrečpa dmžina je imela Že kar 12 otrok, novorojeni pa je trinajsti. (Ojoj, kako nesrečna številka!) Oče je mladega hudiča zanesel v gozd, ga razsekal na kose (menda kot Krjavelj) ter ga zakopal v zemljo. Ko se je vrnil domov, je hudiček že sedel na peči in mu hudomušno mežikal. Prišel Je duhovnik, da hi ga zagovoril, pa ni nič opravil, kot tudi krogle ne. Da Je bilo in je v resnici tako. ao vedeli tudi v Sentlovrencu in drugod. Kaj bi ne vedeli, taka stvar se hitreje publicira kot eksplozija vodikove bombe. No, če smo zgoraj govorili v obliki najbolj nesramne prvoaprilske potegavščine, bomo pa 20. uri zvečer v Domu sindikatov na Miklošičevi cesti zbor volivcev ua katerem bodo volilci predlagali kandidate za odbornika Mestnega ljudskega odbora Ljubljana za nadomestne volitve, ker se je ljudska odbornica dr. Marvin Zvezda odpovedala mandatu. — П. volilna enota obsega spodnji del Miklošičevega terena, in sicer: Dalmatinova ulica št. 2, 8 in 10, Miklošičeva ul. št. l, 3, 3a, 3b, 4, 5, 5a, 6, 7, 8, 10, 10a, 14 in 16. Trubarjeva ulica številke l do 12, Kolodvorska ul. štev. 3, 5, 7, 11 in 13., Prešernov trg št. 4, Obrežna steza št. 2 Petkovškovo nabrežje št. 3 in 5, Čopova ulica (leva stran od pošte), Nazorjeva ul. številke 2 do 10 in Titova cesta Št. 2, 6, 8, 10, 12, 14. Geografsko društvo Slovenije vabi svoje Člane na redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo, 9. januarja ob 9.30. uri v balkonski dvorani univerze. Obrtno podjetje »Novoplesk«, Ljubljana, Lepi pot 1 sprejema, odnosno sklepa do nadaljnjega pogodbe za 1. 1955 za vsa sobosli-karska in pleskarska dela v Ljubljani in izven nje. Prosimo vse interesente, da čimprej sporočijo potrebe zaradi razporeditve. Uredništvo mesečnika Sodobno gospodinjstvo obvešča naročnike, da bodo zadnje številke letnika 1954 zaradi tehničnih ovir prejeli v najkrajšem času. Prva zaostala Številka bo razposlana v nekaj dneh. — Vabimo vse, ki se zanimajo za gospodinjska vprašanja, da naroče mesečnik pri Zavodu za napredek gospodinjstva, Erjavčeva cesta 12. kjer lahko prejmejo še vse številke za leto 1954. Letna naročnina je 300 dinarjev. Evangelska cerkvena občina, Ljubljana, Gosposka 9. sporoča vsem svojim vernikom, da bo dne 9. I. 1955 ob 9. uri delila v evang. cerkvi Care pakete. — Delitev bo po RK socialno najbolj potrebnim. Predsednik. sedaj bolj resni. Ta resnica pa je v tesni zvezi z gornjo zgodbo in z neverjetno kulturno in duševno zaostalostjo posameznikov, za katere je potrebno, da jih malo opražimo na ognju ljudskega posmehovanja. V Trebnjem so na Novega leta dan začeli v gostilni pogovor kajpada o tem velikem čudežu 2U. stoletja. Pred neverne Tomaže se je izprsil mesar Rebernik in trdil, da je on hudička videl na lastne oči in tudi metal vanj kamenje. V dokaz svoje trditve je bil takoj pripravljen staviti 10 tisočakov. Vrgel je ua mizo 3000 dinarjev, češ kdo hoče z menoj staviti, da ni to s hudičkom res. Našli so se ljudje, pograbili tri tisočake ln se odpravili na lice mesta, da se »prepričajo«. Traktor »Unimog«, last kmetijske zadruge v Trebnjem, je bil takoj pripravljen za pot, njegov šofer Stane Gabrijel pa tudi. Zakaj pa ne, saj to vse menda spada pod kmetijsko pospeševalno službo. Potem so se ob 9. uri dopoldne odpeljali. Skupno s šoferjem se jih je naložilo devet na »Unimog« in odbrzeli so v zimski dan, da potešijo radovednost in dobijo ali izgubijo stavo. Za tri tisočake je tudi šlo... Vrnili so se okoli 17. ure. Kaj so videli, ni znano, trdijo samo, da je Rebernik zgubil stavo ali praktično tri tisočake, morda jih bo sčasoma še kaj več. Napačno ne bi bilo, saj kaže, da možakar ni v zadregi za kos kruha .. • Pravite, da se vam vse to zdi neverjetno za današnji čas. Saj tudi je, čeprav je drugi del te zgodbe popolnoma resničen. Neverjetno praznoverje ima ponekod še domovinsko pravico, in to pri ljudeh, od katerih bi vse kaj drugega pričakovali. Zelo prav bi bilo, da bi vsi razširjevalci takih traparij najslabše kvalitete in tudi tisti, ki jim nasedajo, dobili tudi primemo »odlikovanje«. Iu kdo ima od razširjanja takih traparij korist? Prav gotovo tisti, ki žele, da hi naši ljudje še naprej verovali v prikazni in čudeže, da bi čim manj mislili z lastno glavo. (r) Avto se je prevrnil v potok V naselju Cadram pri Oplotnici v mariborskem okraju so nalagali na tovorni avtomobil hlodovino. Ko je bilo delo opravljeno, Je avto začel lesti po viseči cesti in se prevrnil čez rob ceste v potok CadramŠ*ico. Človeških žrtev pri nezgodi ni *bilo, na avtomobilu pa je za okrog 35.000 din škode. Krivec te nezgode je voznik, ker ni na viseči cesti pravilno podložil avtomobila. VABILO! V soboto, 8. t. m., bo v Domu SZDL na Dolenjski cesti predstava Hansa Tiemayerja »Mladost pred sodiščem«. Gostuje DPD »Svoboda« Zg. Siska. Začetek ob 20. uri. Vstopnice dve uri pred predstavo. Ce bolehate na želodcu ali jetrih, žolču ali črevesju, če Vas muči zaprtje ali hetneroidi in Vam umetna zdravila ne pomagajo, vprašajte zdravnika in poskusite zdravljenje z učinkovitim prirodnim sredstvom: rogaškim — DONAT-vrelcem. Zahtevajte ga v trgovinah, ki ga dobe v Ljubljani pri »Prehrani« in »Ekonomu«. Za občutljivo kožo samo krema »POUR VOUS«. Kadar kupujete kamilice, kum- no, janež, lovor vedno zahtevajte originalne zavitke z znamko »Go-sad«! Ni sobotnih veselic, ni nedeljskih izletov brez pristnega jajčnega konjaka »MARKIČ - SPLTT« in njegovih odličnih sadnih sokov. Zahtevajte jih povsod! ne čisti samo odlično, temveč je tudi naj cenejši domači izdelek. TEINT BELL kozmetična maska da tvojemu obrazu mladost in svežino. Torej, predno greš v družbo, na ples, v gledališče ne pozabi na lepotilno masko TEINT BELL. Z dopisnim tečajem se hitro naučite esperanta. Prvo lekcijo pošlje proti priložitvi 50 din Zveza esperantistov Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva c. 7. GLEDALIŠČE DRAMA — LJUBLJANA Petek, 7. jan. ob 15.30; Shakespeare: Romeo in Julija. Abonma Petek I popoldanski. Ob 20: Kulturna akademija študentov ljubljanske Univerze. Sobota. 8. jan. ob 20: Shakespeare: Romeo ln Julija. Izven ln za podeželje. OPERA Petek, 7. jan. ob 19.30: Musorgski: Soročinskl sejem. Abonma red G. Sobota, 8. jan. ob 19.30: Domzetti; Lucia Lammeimoorska. Abonma red A Nedelja, 9. jan. ob 19.30: Gounod Faust. Izven in za podeželje. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobota, 8. jan. ob 20: Mira Mihelič, Zlati oktober. Izven. Nedelja, 9. jan. ob 15: K. Brenkova, Naj lepša roža. Izven. Ob 20: Mira Mihelič, Zlati oktober. Izven. Zaradi bolezni v ansamblu Je premiera »Filumena Marturano« preložena. Šentjakobsko GLEDALIŠČE — Ljubljana, Mestni dom Sobota, 8. jan. ob 20: 2iiek »Mi-klova Zala«, ljudska igra, izven. Nedelja, 9. jan. ob 16: Spicar — Piši: »Naj bo stara al pa mlada«, spevoigra. Nedelja, 9. jan. ob 20: 2ižek: »Miklova Zala«, ljudska igra. — Izven. LUTKOVNO GLEDALIŠČE PARTIZAN-VIC Sobota, 8. jan. ob 17. uri »Začarani gozd«. Pravljična Igra v treh dejanjih. Prodaja vstopnic v domu. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 7. jan. ob 15; Nfc-rman Krasna: John ljubi Mary. II. šolski abonma. Petek, 7. Jan. ob 20: Norman Krasna: John ljubi Mary — abonma red torek in izven. Sobota, 8. jan. ob 20: John van Druten* Grlice glas. Abonma red sobota (delavski) m Izven. Nedelja, 9. jan. ob 15.30: John van Druten: Grlice glas. Abonma red nedelja in izven. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Petek, 7. Jan. ob 15: SaSa Škufca: Trnuljčica. Za ljudske šole. Sobota, 8. jan. ob 19.30: Saša Škufca: Trnuljčica. Red L — Vstopnice so še v prodaji. RAZPISI Kmetijska zadruga z o. J. Dolič razpisuje po čl. 33 Uredbe o kmetijskih zadrugah (Uradni Ust FLRJ št. 5-54) mesto upravnika. Pogoji: Nižja kmetijska šola z najmanj 3-letno prakso v kmetijstvu ter usposobljenost za komercialno in strokovno vodstvo zadruge ali praktična usposobljenost za organizacijo in vodstvo kmetijske proizvodnje, predvsem živinoreje, gozdarstva in sadjarstva ter za strokovno In komercialno vodstvo zadruge, pridobljena z vsaj 5-letno prakso v teh poslih In vsi ostali splošni pogoji, ki so predpisani za sprejem v državno ali zadružno alnžbo. — Vse prijave je poslati na gornji naslov najka»-neje do 13. Januara 1955. RAZPIS Ljudski odbor mestne občine Višnja gora razpisuje mesto uslužbenca — administratorke. Pogoj: nižja srednješolska Izobrazba z administrativno šolo In po možnosti dveletna praksa v administraciji. — Plača po uredbi. RADIO SPORED ZA PETEK Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, UL30, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00. 5.00—6.30 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored), vmes ob 6.30 Pregled tiska; 6.35 Slovenske narodne in umetne pesmi pojo zbori in solisti; 7.10 Jutranji orkestralni spored; 7.30 Gospodinjski nasveti; 7.40—8.00 Zabavna glasba, vmes reklame: 11.00 Radijski koledar; П.05 Glasbena medigra; U,15 Cicibanom — dober dan-! (O srnicah); 11.30 Edvard Grieg: Koncert za klavir in orkester v a-molu: 12.00 Kmetijska univerza — Ing. Nada Pupis: Zboljšanje živinoreje — večji dohodki; 12.15 15 minut z Vaškim kvintetom; 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame; 13.00 Na straži: O naši mornarici; 13.15 Opoldanski koncert Morton Gould: Cowbojska rapsodija, George Gershwin: koncert za klavir to orkester; 14.00 Za pionirje; 14.20 Melodije za razvedrilo; 15.15 Lahka glasba: 15.30 Glasbeni razgledi: Nekaj misli o razvoju slovenske narodne pes-mi; 15.45 George Gershwin: Odlomki iz Opere »Porgy ln Besši: 16.10 Utrinki lz literature: Klasje lz dežele Mien: 16.35 Želeli ste — poslušajtel 17.10 Popoldanski simfonični koncert Johann Sebastian Bach: Koralna predigra, Luigi Boecheri.nl: Koncert za čelo ln orkester v B-duru. Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonija ät. *5 v D-duru (Hafner): 18.00 Družinski pogovon — dr. Stanko Gogala: Zgled staršev; 18.30 Iz kolektivov za kolektive; Pri kolektivu kliničnih bolnišnic v Ljubljani; 18.45 15 minut z Avgustom Stankom: 19.00 Radijski dnevnik: 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave: 20.00 Tedenski zunanje-po-litlčni pregled; 20.15 »Iz tujih zborovskih literatur« Češki in ruski skladatelji; 21.00 Oddaja o morju ln pomorščakih: 21.30 Zabavna in plesna glasba; 22.15—23.00 Nočni simfonični koncert Jurij Gregorač: Simfonietta — Ottorino Re-spighi: Rimske pinije: 22.15—23.00 UKV program: Plesna glasba; 23.00 do 24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (Prenos iz Zagreba). UMRLI Umrla nam je stara mati In tašča MARIJA DE COSTA Pokopali jo bomo danes, 7. I. 1955 ob 15. url na mestnem pokopališču v Brežicah. Žalujoči: snaha Iva, vnuka Bobi in Marina ter ostalo sorodstvo. Za vedno nas je zapustil naš ljubljeni in dobil mož, oče, brat, ded, stric VOJTEH FORTIC strojnj mojster Mestne elektrarne v pokoju. Pogreb dragega pokojnika bo V soboto dne 8. januarja 1955 ob 16. url z Žal Petrove mrliške vežice. Prosimo tihega sožalja. 2alujočl: žena Angela, sinova: Niko, Marjan, brata, Anton ln Ivan, svakinje: Albina, Zofija, Vida, snahi: Marica, Ema, vnuki ln ostalo sorodstvo. Ljubljana, Radnje, Sušak. Po dolgi ln hudi bolezni je 24. decembra 1954 umrl moj ljubi nepozabni mož MARTIN LAVRAČ upokojenec. Pokopali smo ga 26. decembra 1954 na pokopališču v Moravčah. Obenem se prav toplo zahvaljujem vsem, ki so ga v tako obilnem številu spremili na zadnji poti. Prav posebna zahvala g. župniku ln tov. Trampužu za lepe poslovilne besede, kakor tudi darovalcem krasnih vencev to pevskem zboru za ganljivo petje. Žalujoča žena Mila Lavrač. KONCERTI Višek koncertne sezlje bo koncert Bamberških simfonikov (25. I. v Unionu) za modri abonma namesto solističnega koncerta, ki ga je Igor Ozim odpovedal. Abonente prosimo, da dvignejo vstopnice v petek ali soboto pri blagajni filharmonije to da zaradi velikih stroškov za ta koncert doplačajo 100 (študenti 50) dinarjev. Prodaja neaboniranih sedežev od 400 din navzdol od ponedeljka dalje. PREDAVANJA Pravni oddelek pravno-ekonom- ske fakultete priredi v mesecu januarju kurz predavanj Iz pomorskega prava. Predavatelj Je znani jugoslovanski strokovnjak za pomorsko pravo, redni profesor zagrebške pravne fakult^e, dr. Vladislav Brajkovič. Predavanja zajemajo v zgoščeni obliki vso izredno pomembno snov pomorskega prava, zaradi česar bodo predavanja javna to dostopna tudi vsem komercialistom in pravnikom izven fakultete, ki Jih snov zanima ln jim utegne koristiti. Predvsem vabimo transportna to izvozna podjetja, da pošljejo svoje uslužbence k navedenim predavanjem. Predavanja bodo vsak petek ln soboto v mesecu januarju, pri-čenši dne 7. I. t. 1. v Zbornici univerze, ln sicer v petkih od 15. do 17. ure to ob sobotah od 8. do 10. ure. Društvo strojnih Inženirjev ln tehnikov LRS priredi dne 7. I. 1955 ob 17. url na Strojni fakulteti, Aškerčeva 28, predavanje »Statistična metoda kontrole kvalitete proizvodov ln proizvodnje to "njena prednost pred tehnično kontrolo«. Vstop prost. Vljudno vabi j eni 1 Clane Kluba kulturnih delavcev vabimo v petek, 7. I. 1955 ob 20.30. uri na predavanje dr. VI. Kralja: Gledališko življenje na Dunaju. MALI OGLASI VERZIRANE GA MATERIALNEGA KNJIGOVODJO z večletno prakso v industriji, iščemo. Nastop službe takoj ali najpozneje 1. 2. 1955. Naslov v uredništvu lista. 172-1 V SLUŽBO sprejmemo 2 kotlar- ska in ključavničarska pomočnika (tudi priučena), mlajšega delavca in vajenca. Nastop takoj ali pozneje. Plača po dogovoru. »Kotlarka«, Božič Ivam — bakro-kotlarstvo, Ljubljana, Titova 35. 148-1 TOVARNA »TEOL«, Ljubljana — Zailpška cesta 54, sprejme takoj v službo: pomožnega skladiščnika, ki zna voditi skladiščno administracijo, izprašanega kurjača parnega kotla, po možnosti z znanjem strojnika, d.va strojna ključavničarja, enega s pravico šofiranja osebnega avtomobila in dva fizična delavca za skladišče. — Plače po tarifnem pravilniku, odnosno po dogovoru. Interesenti naj vložijo pismene prošnje ali se osebno zglasijo na zgoraj navedeni naslov. 261-1 TRGOVSKEGA POMOČNIKA — mlajšega. vojaščine prostega, sprejmemo. Nastop takoj ali pozneje. Ponudbe v oglasni oddelek SP pod »Marljiv«. 180-1 KOMERCIALISTA za nabavno službo, sprejmemo. Ponudbe v oglasni oddelek Slov. poročevalca pod »Industrija v Ljubljani«, DVA KNJIGOVODJA s prakso, sprejme večje obrtno podjetje v Ljubljani. Nastop takoj ali po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 214-1 TOVARNA BATERU »Zmaj« v Ljubljani takoj sprejme perfektno strojepisko. Plača po dogovoru. 211-1 SAMOSTOJNEGA KLJUČAVNIČARJA z najmanj 10-letno prakso, sprejmemo. Služba v Ljubljani. Nastop taWojl Naslov V oglasnem oddelku. 205-1 ČEVLJARSKO PREBIVALKO, veščo vseh del, sprejmemo. »Čevljarna« Ljubljana, Kolodvorska 12. 204-1 V SLUŽBO sprejmemo takoj pošteno ln veetnio čistilko. Preskrbljeno stanovanje to hrana. Sola DSZN LRS. Tacen 48, p. Šentvid nad Ljubljano. 101-1 Nenadoma nas je zapustil predobri mož ln skrbni oče, gospod FRANC MAJDIČ posestnik Pogreb pokojnega bo lz blie žalosti na Viru, dne 8. januarja 1958 ob 14.30 do Bodice, od koder bo prepeljan v Kamnik, kjer bo pokopan ob 15.45 na Zalah. Vir, Domžale, Ljubljana, Melbourne. Žalujoči: žena, sinova, hčerk!, zeta, snahi, vnuki, bratje, sestre In ostalo sorodstvo. Še nekaj... j Hudič v Polšniku ali polnočna raca na Dolenjskem Drobni zaPiski ° debelih bedastočah мвтмпвоА KmmaovoDJO (-ta. njo), po možnosti eoiekao «prejmemo tako) v službo. Interesenti naj se uglasijo pori podjetju Avtoobnova — Ljubljana, Bežigrad 11. 188-4 DEKLE s dežele, išče «lulbo. — Naslov v ogL odd. 200-1 HONORARNO ZAPOSLITEV V knjigovodstvu ali kako drugo honorarno zaposlitev, sprejmem. Ponudbe na SP Celje pod »Honorarni knjigovodja«. 175-1 ŠOFERJA, starejšega, D kategorije, po možnosti izučenega mehanika ali ključavničarja, sprejme opekama Mengeš. — Nastop službe možen takoj all 1. februarja 1855. Plača ipo tarifnem pravilniku. Informacije pri upravi podjetja v Mengšu. 170-1 VEČ KOVINOSTRUGARJEV ln «trojnih ključavničarjev sprejme »ŽIČNICA« Ljublj ana, Tržaška e. 69. Nastop službe taikoj. Plača po dogovoru. 46-4 KUHARICO ALI KUHARJA Z dobro gostilniško prakso išče gostilna »Cinkole« za takojšen nastop. Predstaviti te osebno. 72-1 RESNO POSTREZNTCO Iščem za dopoldne. Naslov v agl. oddelku. 179-2 MESTO UPRAVNIKA razpisujemo za Kmetijsko posestvo — Prestranek, s sedežem v Prestranku. Pogoji: Srednja kmetijska šola s 5-letno prakso ali nižja kmetijska šola z 10-letno prakso. Plača po tarifnem oravltal-ku. Ponudbe poslati na OLO Postojna — 10 dni po bbjavl. 280-1 SLUŽBO DOBI več Inženirjev to tehnikov ■ prakso ali brez, gradbenih delovodij, tesaTski mojster, materialni to finančni knjigovodja, komercialni uslužbenci za gradbišča ln strojepiska. Nastop službe takoj ali kasneje. Prejemki po dogovoru ozir. tarifnem pravilniku. — STANDARD — Splošno gradbeno podjetje Tolmin. 57-1 UPRAVA Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani razpisuje mesto bibliotekarja in knjižničarja pripravnika. Prošnle vložite do 10.1.1955 pri tajništvu ustanove. 196-1 STROJNEGA TEHNIKA sprejme takoj »Elektro strojno podjetje TIKI«, Ljubljana, Trata št. 12. 257-1 KMETIJSKA ZADRUGA KOMPOLJE. razpisuje mesto upravnika. Pogoji: večletna praksa v kmetijstvu za upravljanje ekonomije, vešč komercialnega vodstva zadruge to vsi pogoji za sprejem v državno ali zadružno službo. Prijavo poslati dio 20. I. 1955 na upravni odbor KZ Kompolje. 258-1 TOBAČNA TOVARNA v Ljubljani potrebuje naslednje delovne moči: 4 strojne ključavničarje z večletno prakso, komercialista z dokončanim ekonomskim tehni-kumom ali temu odgovarjajočo ekonomsko srednjo šolo ter s 5 do 10-letno komercialno prakso. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. Ponudbe s potrebnimi podatki dostaviti na naslov: Tobačna tovarna, Ljubljana, Tržaška c. 12. 262-1 SPREJMEMO s takojšnjim nastopom 3 inštalaterje, pp možnosti ključavničarje. Praksa ni obvezna. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje dostavite v oglasni oddelek pod »Zaposlitev v Ljubljani«. 241-1 KMETIJSKA ZADRUGA ČRNUČE razpisuje po čl. 33 zakona o kmetijskih zadrugah (Uradni list FLRJ št. 5-54) in po sklepu seje upravnega odbora, mesto upravnika zadruge. Pogoji: kmetijski tehnik, sposoben za vodstvo zadruge, ali nižja kmetijska šola z najmanj 3-letno prakso v kmetijstvu ter usposobljenost za komercialno in strokovno vodstvo zadruge in vsi ostali splošni pogoji, ki so predpisani za sprejem v državno ali zadružno službo. Prijave pošljite na gornji naslov z navedbo dosedanje službe do 20. L 1955. 220-1 VSE VRSTE KLOBUKOV (tudi Montgomery) v najmodernejših oblikah najceneje izdeluje klo-bučarska obrtna delavnica za skladišča, zadruge in druge trgovine. Ponudbe v ogl. odd. pod »Klobučarska delavnica«. 167-2 DRVARNICO, psa ovčjaka z ro-dovniko«n, zajčrtice in mreže za ograjo, prodam. Naslov v ogl. odd. 149-4 KOMPLETNO KOLO za tovorni avto 20 X 600 (rabljeno 20*/») prodam. Naslov SP Celje. 171-4 GUMARCE, smučarske čevlje št. 37, za 3000 din, čm kostum in siv plašč, prodam. Marčan, Kotnikova 17. 187-4 ŠIVALNI STROJ »Dtlrkopp« prodam. Entla to šiva nazaj. Naslov v ogl. odd. 213-4 GASILSKE UNII ORME, paradne, ä 7.000 din, prodam. Naslov SP Celje. 178-4 MOŠKO SUKNJO, novo, zimsko, za manjšo osebo, poceni prodam Poizvedbe: Rus, krojač, Hrvatski trg 1. 163-4 KMEČKI ШЛ, kamni M naprodaj. Rosulnik Feliks, Šenkov turn 6, p. Vodice. 243-4 MAGNETOFON kupim». Ponudbe: Ljudska tehnika, Šmarje pri Jelšah. 256-5 MIZARSKI SKOBELNI STROJ kupimo. »Slovenija — ceste«, Ljubljana, Titova 38. 111-5 4 RADIATORJE in etažno peč v brezhibnm stanju, kupim. Naslov v ogl. odd. 198-3 ŠIVALNI STROJ »Pfaff«, »Grit-zner« ali »Singer«, kupim. Ponudbe poslati: Ladiha, Borštnikov ti« 1-IL 252-5 »UNION«: nem. barvni film »Zemlja smehljaja«. Tednik: Obisk maršala Tita v Indiji. Predstave ob 15, 17, 19 to 21.15. V glavni viogi Marta Egert to Jan Klepu! a. V soboto, dne 8. L 1955 ob 22 se predvaja premiera smer. filma »Šampion«. V glavni vlogi: Kink Douglas in Arthur Kededi. »KOMUNA«; amer. film »Kapetan Kidd«. Tednik. Obisk predsednika Tita v Indiji. Predstave ob 15, 17, 19 to 21. V gl. vlogi! Barbara Britton in Charles Laughton. »SLOGA«: francoski film »Afer» Maurizius«. — Tednik Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. V glavni vlogi: Eleonora Rossi-Drago ln Charles Vanel. Ob 10 je matineja nem. barv, filma »Zemlja smehljaja«. Pro» daj a vstopnic v vseh treh kinematografih od 9.30—11 ter od 14 dalje, za matinejo pa od S dalje, »SOCA«: Nastop dresiranih živali in artistov. Predstavi ob 17 to 20. — Prodaja vstopnic od 9 do 11 ter od 15 dalje. »SISKA«: angleški film »Prebrisanec« (Pozivnica). — V glavnih vlogah: Alee Guinness, Valerie Hobson, Glynls Johns ln Fetula Clark. Režija: Ronald Neame. Tednik ob 10, 18 in 20. Prodaj» vstopnic od 14. dalje. »TRIGLAV«: angleški Him »Pro» brisanec« (Pozivnica). Tednik, V gL vlogi: Alee Guinness, Gly-nis Johns, Valerie Hobson ia Petula Clark. Predstave ob 18, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. »LITOSTROJ«: angl. füm »Maggie«, ob 20. Prodaja vstopni« eno uro pred pričetkom predstave. VEVČE: premiera angleškega filma »Izsiljevana«. DOMŽALE: ameriški barvni film Charleyeva tetka«. BLED: angleški film »Berlinska zgodba«, ob 20. NOVO MESTO »KRKA«: Jugoslovanski film »Anikini časi«. ČRNOMELJ : Jugoslovanski film »Vesna«. KRANJ »STORŽIČ«: argentinski film »Kalne vode«, ob 16, 18 to 20. AVTOMOTOR v uporabnem stanju, brez sklopke in prestav. »Steyr« 1200 (Boxer), kupim ali zamenjam za kontpletni Ilo motor od Tempo trikollce. Naslov v ogl. odd. 245-5 UGODNO PRODAM stanovanjsko hišo z velikim vrtom na lepem kraju ob cesti Dobrna. Nova cerkev 62 pri Celju. П7-Т MANJŠE POSESTVO v bližini tovarne »Imipol«, Slov. Bistrica št, 37, ugodno prodam. 176-7 DRAŽBA 10. I.. Sodišče Celje, krasno Smovršnikovo posestvo Liboje — Petrovče. 174-7 ŠIVILJA išče sobo, v prostem času pomaga pri šivanju. Ponudbe pod »Poštena« v ogl. odd. 203-8 ZA SOBICO IN HRANO pomagam manjši družini v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Starejša upokojenka« v ogl. odd. 155-9 MIRNA ŠTUDENTKA išče soboj Plača vsako ceno. Naslov v oigL odd. 158-9 NAJDITELJA »Parker« polnilnega peresa, ki sem ga izgubil dopoldne 31. XII. 1954 v centra mesta, prosim, da ga vrne hn in DiV.mel. Najboljši del domačega moštva je bil napad, ki je z lahkoto nadigral obrambo gostov, katera je danes popolnoma odpovedala, posebno pa Zebec, tako da so bili brezuspešni napori Čajkovskega in Bobeka, da bi povezala vrste svojega moštva. Dobra igra Ljubljane SALZBURG, 6. jan. Hokejsko moštvo salzburškega društva za drsanje na ledu, ki je bilo okrepljeno z nekaterimi igralci iz kluba Berhesgaden, je premagalo Ljubljano s tesnim rezultatom 5:4 (0:2, 2:1, 3:1). Ljubljana je prikazala dobro igro. * LONDON, 6. Jan. V VITI. kolu Šahovskega turnirja v Hastingsu je Alexander remiziral s Smislo-vccn. ki ima sedaj 6 točk. VREME Napoved za petek: Oblačno vreme z manjšimi snežnimi padavinami predvsem v zahodni Sloveniji. Na Primorskem dež. Temperatura med —4 in +1, v vzhodni Sloveniji ponoči đo —7, na Primorskem med 3 in 7 stopinj. Poledica. Takof potrebujemo: j ekonemisto • s končano ekonomsko fakulteto' ! veš uslužbencev s končano trgovsko akademijo ! stenodoktilsgmiko l k starejše ključavničarje s 15-Ietno prakso t avtomehaniku • i 10-Ietno prakso j 2 šoferja 1. razreda ; Plača po sporazuma, komfortno stanovanje zagotovljeno. ! Tovarna sulfatne celuloze in natron i papirja, M fi G L A J. •••*•• ••*•♦••••»#• «•«■•• «•—•• «•«»•■ #•••• ••••«.•••«•»••••t «•*••• T97ERM POLJEDELSKIH STROJEV MARIBOR KELTSKU CESTA 101, leleion 23-81 sprejme s takojšnjim nastopom: ŠEFA KONSTRUKCIJSKEGA BIROJA (pogoj: strojni inženir) SAMOSTOJNEGA KONSTRUKTERJA N0RMIRCA (pogoj: visokokvalificiran ključavničar ali strugar) Plača po tarifnem pravilniku. — Ponudbe dostavite pismeno ali osebno sekretariatu podjetja. — Nastop službe takoj ali po dogovoru. • *#••••••• Francosko-libi/ska po gai an j a V VRSTAH Edenova tnrneja po Aziji Udinese - gost Odreda pojutrišnjem bo Ljubljana — po dolgem — imela spet zanimivo nogometno tekmo. Gostje ljubljanskega Odreda bodo italijanski nogometaši iz Udin, enajstorica udinesa, M sestavlja 18-člansko ekipo elitnega nogometnega razreda Ita*PoiožaJ tega moštva Je v oflcialni razpredelnici L profesionalne lige s številkami označen takole: 12. 11 13 4 3 6 6 3 12 7 1 2 « 15:26 Gornje številke pomenijo: mesto v tabeli, točke in odigrane tekme v celoti (vsega štiri številke), nato odigrane tekme doma (spet v štirih številkah) ter odigrane tekme zunaj doma (prav tako v Istem vrstnem redu, in sicer najprej skupno odigrane, za tem dobljene, nato neodločene in izgubljene ter slednjič razlika golov). V celotni razpredelnici torej zavzema Udinese od zadnje nedelje dvanajsto mesto ter so trenutno za njim naslednja prav tako dobra moštva te lige Sampdoria, Novara, Triestina, Lazio, Pro Patria in Spai. Nedvomno bo gostovanje italijanskih nogometašev za Ljubljano majhna senzacija, in sicer ne samo zaradi tega, ker naših sosedov že dolgo nismo mogli pozdraviti na domačem igrišču, temveč nič manj tudi zato, ker je znano, da imajo italijanski nogometaši poseben sistem igre in da se tej športni panogi posvečajo z izrednim poletom in veliko živahnostjo, predvsem pa so zelo hitri in v vsaki situaciji iznajdljivi, tako da bo to srečanje prav gotovo ena najzahtevnejših preskušenj, kar jih Je imel Odred prestati v prijateljskih dvobojih na zelenem polju. Kakor smo že objavili, bo ta tekma v nedeljo ob 14.15. uri na stadionu ob Titovi cesti, igralci predtekme pa bodo na igrišču že od 12.15. ure dalje. Vstopnice so po 100 din (za prostore na severni in južni strani stadiona), po 80 din (za prostore na Ieri ta desni strani tribune) ter po 60 din (za stojišča ob Titovi cesti). Gledalci, ki bodo kupili vstopnice po 100 din, naj ^edo na stadion s Titove ceste, medtem ko je vhod za gledrice z vstopnicami po 80 din določen na vodovodni cesti. Lastniki vstopnic za stojišča naj vstopajo pri srednjem vhodu ob Titovi cesti. Da ne bo nepotrebnega prerivanja, naj se vsi obiskovalci ravnajo po teh navodilih. Vstopnice so naprodaj že sedaj, m sicer vsak dan od 8. do 14. ter od 17. do 19. ure v društveni pisarm v Kidričevi 9 (bivšem Gajevem hramu), dalje v prostorih uprave v pasaži Nebotičnika, jutri popoldne in v nedeljo dopoldne paPjih bo lahko dobiti tudi pred »Na-Mo« poleg l£avne Nabavite si vstopnice poprej, kajti če vsi znak) ne varajo ta se ne bo posebej skujalo vreme, bi utegnilo biti pred vhodi na stadion pojutrišnjem precej eneče kajti že precej dolgo ni videla tako izredne nogometne pr.xeiutve. •МГОЕШШПУШШ V NEDELJO MEDNARODNE SMUČARSKE TEKME NA POKLJUKI V nedeljo 9 t. m. bodo na Pokljuki nad Bledom naše prve letošnje mednarodne smučarske tekme. Člani bodo tekmovali v teku na 15 km, članice pa v teku na 10 km. To bo obenem otvoritev III. gorenjskega smučarskega zleta, najbolj množične zimskošportne prireditve v FLRJ. Za svoj zlet so oskrbeli Gorenjci Učne prospekte in slikovite plakate, H vabijo k zletnim prireditvam na Pokljuki, Tržiču, Bledu in Bohinju. Množične prireditve zleta so zaradi snežnih razmer preložene na dneve od 20 na 23. Januarja; kvalitetne mednarodne tekme v tekih na Pokljuki pa bodo združili s slovesno otvoritvijo UL zleta gorenjskih smučarjev. Na Pokljuki je 15 cm snega, kar Je za svet, ki Je precej razčlenjen razmeroma malo. Kljub temu bodo s trudom in dobro voljo pripravili obe tekmovalni progi in so se odločili, da prvega tekmovanja ne bodo preložiU. — Zlasti zanimiva bo borba med člani v teku na 15 km. Doslej so se prijavili poleg Avstrijcev, Nemcev, Italijanov In Jugoslovanov tudi nekateri tekači Iz Štajerske in Koroške. Med favoriti omenjajo Koppa (Nemčija) in Krischana (Avstrija): od naših se bodo kosali za prva mesta Matevž Kor-dež (lanskoletni zmagovalec), Hlebanja, brata Pavčiča ln drugi. Zelo verjetno bodo tudi mladi tekači posegli v borbo za prva i mesta. Tem bolj se bodo potru-i dili. ker bo od rezultatov letoš-i njih tekmovanj odvisna sestava državne reprezentance za zimske olimpijske igre v Cortini. Žrebanje startnih številk bo v soboto ob 20. uri. start pa v nedeljo ob 9. uri dopoldne. Gorenjska smučarska podzveza, ki organizira mednarodno tekmovanje v imenu Smučarske zveze Jugoslavije, sprejema prijave tekmovalcev vse do žrebanja na Pokljuki. SAH Fuderer je potegni! London, 6. Jan. V VII. kolu mednarodnega šahovskega turnirja v Hastingsu je Fuderer s črnimi figurami premagal češkoslovaškega velemojstra Pachmana, zmagovalca letošnjega conskega turnirja za svetovno prvenstvo v Pragi. To je bila ena najdaljših partij na turnirju in je trajala skoraj sedem ur. Ostali rezultati tega kola so bili: Smislov—-Unzicker 1:0, Donner— Keres 0:1, Szabo—Phillips 1:0, Fairhurst—Alexander 0:1. Stanje na tabeli po tem kolu: Smislov 5.5. Keres 5, Fuderer in Szabo 4.5, Pachman in Unztcker 4, Alexander 3 in pol, Donner 2.5, Phillips 1 in Fairhurst pol točke. V Vlil. kolu igra Fuderer s holandskim mednarodnim mojstrom Donner jem. jf* Jugoslovanski mednarodni mojster Fuderer je svojo pot navzgor začel že v VI. kolu, v katerem je že prej premagal tudi sovjetskega velemojstra Keresa. Tudi v tej partiji je igral kot črni in si priboril celo točko v 49 potezah. V tem kolu sta remizirala tudi najmočnejša igralca tega turnirja Smislov in Pachman, vendar je prvi ostal še dalje v vodstvu. Bivši svetovni boksarski prvak srednje kategorije Robinson je predvčerajšnjim v Detroitu po 30-mesečni odsotnosti iz ringa, ker se je medtem prostovoljno odrekel svojemu naslovu, s knock outom v 6. koiu premagal ameriškega boksarja Joe Rindonea. Kakor zatrjujejo, namerava Robinson ponovno osvojiti naslov svetovnega prvaka v tej kategorij L HOKEJ V CELJU V torek zvečer je bila na drsa-? lišču v Mestnem parku v Celju • odigrana prva hokejska tekma v • letošnjem letu, in sicer med ma- : riborskim Železničarjem ter do- • mačim HDK — hokejsko drsalni i klub. Po neodločenem zidu v • prvih dveh tretjinah, so v zad- • njem delu z boljšo igro dosegli • domačini zasluženo zmago. V vr- ; stah domačinov sta bila najboljša : Jenko ter Juršič, pri gostih pa ? vratar ter Hočevar. Podrobni izid • prijateljske tekme HDK : Zelez-I ničar 6:4 (2:1. 1:2, 3:1). • TVD Partizan — Narodni dom • bo imelo v nedeljo 9. t. m. redni i letni občni zbor, ln sicer ob 9 v : Narodnem domu. Udeležba za ? člane obvezna, prijatelji društva • in ostali pa vljudno vabljeni. — • Drevi ob 19.30 bo na drsališču : pod Cekin ovim gradom v Ljub- ? ljani zanimiva prijateljska tekma • v hokeju na ledu med Papirni-čarjem in Ljubljano B. Po 90. členu uredbe o ustanavljanju podjetij in obr-tov (Ur. Ust FLRJ štev. 51-53) razpisuje Komisija Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljana mesto direktorja za »TEKOa export - import, agentumo podjetje za tekst, industrijo, Ljubljana POGOJI: Višja strokovna izobrazba z 10 let prakse v gospodarstvu, od tega 3 leta v zunanji trgovini, znanje vsaj enega tujega jezika, ali popolna srednja strokovna Izobrazba s 15 let prakse v gospodarstvu, od tega 5 let v zunanji trgovini in znanje vsaj enega tujega jezika. Kolkovane prošnje z življenjepisom, dokazili šolske in strokovne izobrazbe ter opisom dosedanje zaposlitve vložite pri Tajništvu za gospodarstvo MLO, Ljubljana, Kresija, soba 25-1. Zadnji rok za vlaganje prošenj je 20. januar 1955. • •«•••• «••«•••••••■ •••■•« «i RAZPIS Komisija za razpis mesta direktorja pri okrajnem ljudskem odboru Celje razpisuje po 89. in 90. čl. uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. L FLRJ št. 51/53) mesto DIREKTORJA »VOLNE«, industrije volnenih izdelkov. Laško. Ponudniki morajo izpolnjevati enega izmed naslednjih pogojev: ekonomska fakulteta z najmanj 5 let prakse v podjetjih tekstilne stroke; tekstilni tennik z najmanj 15 let prakse, od tega 5 let na vodilnih mestih v podjetju ali politična ln moralna neoporečnost. Za razpisano mesto je predvidena plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pošljite okrajenemu ljudskemu odboru Celje, tajništvo za gospodarstvo — komisija za razpis mesta direktorja, s kratkim življenjepisom najkasneje do 1. IL 1955. »In danes ga lahko prodaste za dvojno ceno. Vaša zbirka, monsieur, je ponosen in dostojen dokaz o vaši trgovski spretnosti, a tudi o veliki ljubezni, ki jo gojite do umetnosti.« Grof Camondo je globoko vzdihnil in se vnovič obrnil k sliki. »Veste za trdno, da gre za toile maitresse? Ne bi se rad zmotil.. .c Bilo je že več ko sedem zvečer, ko je zadnji gost zapustil galerijo. Maurice je hitel, ko da bi imel peruti, po trhlih stopnicah, ki so vodile v prizemlje. Henri je ravnokar s kozarcem v roki spremljal Jane Avril k vratom. »Prav, dragica, po predstavi se dobiva v ,Le Riche’. Toda če misliš, da me boš premotila, da ti napravim tisti tvoj lepak, se bridko motiš. Moj odgovor je odločen ,ne’I Nak, lepakov se ne bom več loteval. Preveč dela je z njimi.« Igralka mu je poslala poljubček in odhitela. »Tàk, Maurice, kako je kaj potekalo zgoraj?« je vprašal Henri in dvignil kozarec k ustom. »Je bilo kaj kupčije? No, videti si kar dobre voljel Je prišel Camondo?« »Dobre volje? Menim da sem lahko! Camondo ni samo prišel, marveč je tudi kupil .Cha-U-Kao’ za šest tisoč frankov! Tudi kralj je bil z njim ter je odkupil eno izmed slik.” Zdaj sl na konju, mon vieux. A tokrat ne kot upodabljavec lepakov, ampak kot slikar. V mislih že pripravljam vse potrebno za razstavo tvojih del v Londonu. Ta bo enkrat prihodnje leto. Potlej pa pride na vrsto New York. Ah, New York, tam je denarja ko toče!« ** Slika, M Jo Je odkupil grof Camondo, je bila upodobljena na lepenki in je danes v zbirki Louvra. Tista, ki jo je kupil srbski kralj Milan, je bila slikana na platno. Tudi ta je bila potret Cha-U-Kao. Joyantov katalog jo navaja med slikami kraljeve zbirke. Odtlej je že neštetokrat menjala gospodarja. — Op. pia. Njegovo modrovanje je zmotilo cingljanje zvončka nad vrati v zgornjem nadstropju. »Kdo, vraga, prihaja ob tej uri? Stavim, da mora biti kaka ženska, ki je pozabila rokavice.« Stekel je gor, spotoma hlastno prižgal mešičke plinskega gorilnika in odprl vrata dvema gospodoma v cilindrih, ki ju je koj prepoznal. »Monsieur Degas! Monsieur Whistler! Kakšna čast A žal so že vsi obiskovalci odšli!« »Prav zato sva prišla šele zdaj,« mu je zabrundal v odgovor Degas in jadrno stopil v galerijo. »Kje je Lautrec?« »Spodaj. Takoj ga pokličem.« Ko je Henri prisopihal iz prizemlja, sta Degas in Whistler tičala pred veliko sliko, predstavljajočo prizor iz »Moulin Rougea«: dve ženski in trije moški, ki sede okrog mize.14 »Kaj pa vam je šinilo v glavo, da ste naslikali obraz te ženske v zeleni barvi?« je lajal Degas že iz daljava »Kakopak, vem zakaj, in imeli ste čisto prav. A počakajmo, kaj bodo rekli kritiki Oh-la-la ...« Sklonil se je naprej in z nosom skoraj obrisal platno. »Saj sem že malone slep. A vendar vidim dovolj, da lahko zatrdim, da so lasje te ženske res čudovito naslikani.« »Močno me spominjajo na barvo las moje .Deklice v belem',« je pripomnil Whistler, nameščajoč si monokel. »Prav posebej pa občudujem način, kako se vam je posrečilo povsem zakriti sledove težkoč pri ustvarjanju slike. Se še spominjate 14 Ta slika, »Au Moulin Rouge«, Je seda] v Cikaškem Art Institutu. — Op. pls. “ Treba Je prikriti napor, M ]e bil vložen v ustvarjanje. — Op. prev. najinega lanskega razgovora v Londonu? II faut cacher l’e f f o r t!15 Kakopak, mladi mož, ne pozabite tega!« »Tàk, Jimmy,« mu je vpadel v besedo Degas, »ne začenjaj vendar znova s svojimi pridigami! Saj nisi v Londonu.« In popraskal se je po kratki, sivi bradi. »No, Lautrec, pokažite mi še druge slike...« Več kot uro dolgo se je zadržal ob slikah v prizemlju. Med ogledovanjem slik je tu in tam zabevskal kakšno svojo običajno zadirčno in brezobzirno pripombo. Ko je bil že tik pred tem, da odide, se je nenadoma obrnil k Henriju: »Lautrec, koliko ste stari?« »Dvaintrideset, monsieur Degas.« »Dvaintrideset! Natančno polovico mlajši ste od mene. A vendar, kakšna škoda, da v vaših letih nisem znal toliko, kakor se mi zdi, da znate vi. In še nekaj je bilo narobe: da namreč nisem zbral toliko poguma, da bi se zadržal nekaj mesecev v tistem vašem bordelu. Te slike so zame pravo razodetje!« Oči so se mu zameglile in v glasu mu je zadrhtela prečudna milobnost. »Vi ste umetnik po božji volji, Lautrec, zares ste! V zgodovini umetnosti sodite med tisto Sestdesetorico ali nekaj več ljudi, ki jim je bilo dano, nekaj razodeti svetu, in so to tudi storili.« Zasukal se Je na peti, st zagovedno zadrgnil okoli vratu volneni šal in že sta z Whistlerjem izginila v noč. »Kaj pa nocoj, bi večerjala skupaj?« je vprašal Henri, medtem ko je Maurice že v drugo utrinjal plinske lučL »Nak, nocoj pa spet ne morem! Rad bi poslal notico kritikom o tem, kako je kralj Milan kupoval tvojo sliko, ^o, mon vieux, je reklama, ki nekaj zaleže!« » Ljubezen v Benetkah, — Op. prev.