plifansi v
Uto LXX. št. 70
LJahlJana,
Cena Dia t,-
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ta praznika. — inseraU do 80 petft rr« * Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 800 vrst a Din 8, večji tnserau petit vrsta Din 4.— Popust po dogovora, tnseratnj davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12*—. za inozemstvo Din 25-— Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO Dt UFBAVNMTVO LJUBLJANA,   Kaafljeva  s«aa  Štev. a,
Telefon: 31-22, 31-23, 31-24. 81-85 ki 81-86
Podrntnlee: MARIBOR, Stroasmayerjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon st. 65; podružnica oprave: Kocenova uL 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101
Postna hranilnica v Ljubljani št- 10.351
Dogodek, ki ga odobravajo vsi prijatelji :
Beograjski sporazu
ednar oditi luči
PoCitični e6$otn
Primer dr. Plrhma)er)a
Po soglasni sodbi svetovnega tiska in mednarodnih političnih krogov bo sporazum med Jugoslavijo in Italijo v veliki meri pripomogel k učvrstitvi miru in k gospodarski konsolidaciji Evrope, zlasti Pod trnavja
Beograd, 27. marca r. Malokareri dogodek v povojni dobi je zbudil v med. narodnem političnem svetu toliko pozor, nost kakor v Beogradu sklenjeni sporazum med Jugoslavijo in Italijo. Svetovni tisk posveča temu dogodku največjo pozornost in ga obširno komentira. Vsa evropska politična javnost je prepričana, da je bil s tem storjen velik korak na poti k učvrstitvi miru ter da bo imel sporazum med Jugoslavijo in Italijo bla.
godejne posledice ne samo za obe državi marveč za vso Evropo, zlasti pa za Po-dnnavje. Svetovni tisk prihaja tudi do ugotovitve, da je Jugoslavija poleg tega ostala zvesta vsem svojim dosedanjim zaveznikom in prijateljem ter da zbli-žanje med Rimom in Beogradom ni naperjeno proti nikomur, marveč služi zgolj ideji miru in gospodarski ureditvi razmer v srednji Evropi in na Balkanu.
„Logična posledica sporazuma z Bolgarijo"
Praga, 27. marca. b. Včerajšnji »Prager Tagblatt« poudarja v svojem komentarju k Cianovemu obisku v Beogradu in k sklenjenima sporazumoma med drugim, da prihaja do zbližanja med dosedanjima : jadranski ma riva loma« v treamtku, ko fe tudi na ostali evropski pozornici po. javljajo težnje po pregrupacijah in preusmeritvah zunanjepolitičnih kurzov. Ju_ troslavija spada danes med države, za katere se poteguje največ držav. Od severa jo snubi Nemčija, sedaj pa prihaja od juga Se Italija. Trenutek sklenitve beograjskega sporazuma pa je važen še zaradi tega, ker prihaja do podpisa novih pogodb v istem hipu, ko se pojavlja večja italijanska aktivnost tudi na evrop«. skem zapadu, ki ga ni mogoče prezreti.
Stvarna presoja nam kaže italijansko, jug slovenski sporazum kot logično nadaljevanje in dopolnitev nedavno sklenjenega juge slovensko-bolgarskega pakta. Razlika je le v tem, da je BoLgarija manj £a država, ki ji na evropski pozornici ne pripada posebna, zlasti ne odločilna vloga, d očim je beograjski sporazum sklenjen z velesilo, katere interesi se razpletajo na več strani istočasno. Prijatelji miru so dolžni sleherno zajamčenje meja
samo pozdraviti. To velja v bistvu tudi za obe ostali članici Male antante, kateri pripada tudi Jugoslavija.
Oficiozna >Prager Presse« posveča svoj uvodnik »Poudarjeno sodelovanje« istočasno Tatarescovemu obisku v Pragi in Cianovemu obisku v Beogradu ter pravi na koncu:
Bližnji tedni nam bodo prinesli po statutih predvideno zasedanje stalnega sveta Male antante v Beogradu ter obisk prezi-denta dr. Beneša pri kraljevem namestniku princu Pavlu. Vsaka omemba tega obiska v jugoslovenski javnosti zbuja tako v vladnih kakor opczicionalnih krogih splošno pritrjevanje. Narod, čigar moški pogum prekata samo njegova moška zvestoba, se pripravlja, da pozdravi zastopnika bratskega ter v sreči in nesreči zvezanega naroda.
Države med Sudetskim gorovjem in Sredozemljem, skozi in skozi narodi s staro zgodovino in mladimi silami, vodijo v tem času krize Društva narodov politiko ženevske urtanove, ki pomeni: odstranjevanje vseh spornih področij in graditev miroljubnih odnošajev. Ako sploh obstoja kaka os teh držav, potem je in osteme zanje samo ena os: evropska os.
Madžarski revizionisti razočarani
Budimpešta, 27. marca. g. Na Madžarskem so se že danes začele velikonočne počitnice. Večina politikov je odsotna iz Budimpešte. V kolikor se more zvedeti o mnenju političnih krogov, je treba ugotoviti, da 510 posamezne določbe sporazuma bile v Budimpešti sprejete precej rezervirano. Zlasti se opaža skrb o tem, kake posledice bo praktično imela na italijan-sko-madžarsko revizionistično prijateljstvo določba o prepovedi vsake propagande, ki je naperjena proti integriteti mej Jugoslavije in Italije.
Ker je, kakor rečeno večina politikov odsotna iz Budimpešte in je tudi parlament že en teden na počitnicah, se še nobeno uradno mesto ni izjavilo o beograjskem sporazumu. Menijo pa, da bo položaj že iz Rima pojasnjen, preden bodo imeli madžarski politiki priliko izraziti svoje mnenje.
Madžarski tisk še ne priobčuje obširnejših komentarjev o sporazumu, podrobne pa poroča o Cianovem obisku. Izraža se nada, da bo prijateljstvo med Jugoslavijo in Italijo pospešilo tudi ureditev odnošajev med Jugoslavijo hi Madžarsko. Madžarska je najzvestejsi prijatelj Italije. Ureditev njenih odnoSajev z Jugoslavijo bo tem lažja, ker je bilo razmerje napram njej še ^najmani reze rvi ran o<. >Pester Llovd-r pravi: Prijatelji naših prijateljev ne morejo biti naši sovražniki«.
Rimska poročila
Rim, 27. marca. AA. Listi italijanske prestolnice pripisujejo kar največji pomen obisku grofa Ciana v Beogradu. Tisk podčr-tuje odmev te£a dogodka v tujih prestolnicah in poudarja važnost zbližanja med obema državama na bregovih Jadrana.
»Popolo d'Italia« pravi med drugim: Zdaj ni več razlogov za nezaupanje ali za medsebojno nerazumevanje. Albanija ni nikak vzrok nesloge med Italijo in Jugoslavijo. Obe državi sta si edini v tem, da priznavata druga drugi neodvisnost in teritorialno nedotakljivost. Razmerje med Italijo in Jugoslavijo v duhu prijateljstva, dobre soseščine in sodelovanja spominja na dobo starega Pašića in je v skladu z voljo pokojnega kralja Aleksandra Zedinitelja.
Nadalje poudarjajo, da beograjski trgovinski dopolnilni dogovor ne omenja izrecno rimskih protokolov, vendar pa se v njem prav tako kakor v rimskih protokolih določa stalen odbor in se v njegovih določilih ne upoštevajo samo gospodarski razlogi, tičoči se neposredno Italije in Jugoslavije, temveč tudi drugih Clniteljev. Torej se s tem sporazumom razširja italijanski sistem trgovinske izmenjave s srednjo Evropo.
Skratka, v italijanski prestolnici mislijo, da beograjski sporazum ne dopušča samo v polni meri Jugoslaviji, da si ohrani svoje dosedanie mesto v okviru Male antante, temveč, da obenem že s tem sporazumom samim Italija stori znaten korak v smeri k tej opredelitvi, ker se je prav tako kakor Mala antanta poprej izrekla zoper vrnitev Kabsburžanov. V Rimu so zadovoljni, ker sta Tatarescu in dr. Krefta v sporočilu, izdanem po njunem sestanku v Pragi, izjavila, da z zadovoljstvom sprejemata italijansko-jugoslovan-ski sporazum.
Ta dogovor na pomemben samo za obe podpisnici, nego za ves mednarodni položaj, ker pomeni novo etapo miru na Sredozemskem morju in pomirjenju duhov. Fa-stična vlada je v zadnjih mesecih posvetila največjo skrb tej politiki. Pomembnejši dogodki v tej politiki so bili gentlmenski dogovor z Veliko Britanijo, sestanek grofa Ciana s turškim zunanjim ministrom dr. Tevfikom Ruždijem Arasom v Milanu, kakor tudi obisk predsednika vlade Mus-solinija v Libiji, kjer ;e med dinigim posebno poudaril italijansko prijateljstvo do Egipta. Pri tem poudarjajo tudi italijansko zadržanje v španskem vprašanju, češ, da ne dopušča ustanovitve sistema v Sredozemskem morju, ki bi bil pod vplivom Moskve.
Sporazum je po zagotovilih v Rimu prav tako važen tudi glede na srednjo Evropo. Italijansko politiko je v tem delu Evrope doslej označevalo prijateljstvo do Avstrije in Madžarske. Rimski protokoli iz marca 1. 1934 so računali samo z možnostjo pri-
XXVII. SPECIJALNI SEJEM XIV. salon avtomobilov
KOŽA — KMETIJSTVO — POLETJE 17. — 26. aprila 1937.
Proti vnaprej nabavljeni legitimaciji običajni popusti na železnicah in jadranskih parobrodlh od 12. aprila do L maja 1337.
stopov nadaljnjih poedinih držav k tem protokolom. Po lanskih sklepih Male antante so posamezne njene članice dobile proste roke za diplomatske akcije, s čemer se je olajšal sporazum.
V Nemčiji
Berlin, 27. marca. AA. Vest o sklenitvi
ita.Hjamko-jugoelovai>skega političnega in gospodarskega dogovora, podpisanega v Beogradu, je nirispeJa v Berlin prepozno, da bi nemški listi mocli v obširnih fcamentarrih zavzeti svoje stališče. V ■ berlinskih diploma fcgtih krogih pripisu jejo beograjskemu dogodku izreden pomen in poročila iz Beograda to samo poirjujojo, Nemški listi zlasti poudarjajo prijateljski značaj tega sporazuma.
Na Dunaju
Dunaj, 27. marca. AA. Beograjski sporazum, o čigar vsebini so v dunajski prestol-nici že »noči zvedeli, je napravil ugoden vtis v političnih krogih. Poluradna »Rek-hs-post« piše v današnji številki: Beograjski sporazum spada med naivažnajše diplomatske potezo vse nase dobe. Dogovor ne iz-preminia prav nič evTopsk°<ira ravnotežja, Člankar pravi dalje, da ne bo ta dojrovor prav nič okrnil ženevske ustanove in tudi ne 6ilne zcTadbe Male antante in Balkanske zveze. Ni ie države, pravi čuinkar, ki bi se mocla ieJu-eneje veseliti sprave meti tema dvema sosedoma, kakor Avstrija. Beo-gra*»ki dogovor je zelo serod^n rimskim protokolom in ustvarja nova pota za sodelovanje držav,
Zasedanje DN v maju
Na dnevnem redu bodo Egipt, Abesinija in Španija
ženeva, 27. marca b. Zasedanje sveta Društvo narodov je določeno na dan 26. maja Na dnevnem redu bodo v glavnem tri točke: sprejem Egipta v DN, vprašanje nadaljnjega abesinskega zastopstva v Ženevi ter španska držuvljinska vojna.
Gledj! Egipta je že po dosedanjih vabilih posameznih držav gotovo, da bo brez ugovorov sprejet za čf" fft ženevske ustanove. Bolj kočljivo bo vprašanje nadaljnjega abesinskega zastopstva. S tem vprašanjem se bo v maju pečala posebna podkomisija mandatne komisije. Ponovne note abesinskega cesarja dokazrjejc, da je pripravljen nadaljeval svojo borbo do skrajnosti. Vse bo odvisno predvsem od pogajanj, ki st o tem vprašanju vodijo med najbolj interesirao imi državami. Večina komisije je trdno odločena, da sprejme rešitev.
ki jo bosta odobrili Francija in Anglija. V splošnem prevladuje v informiranih ženevskih krogih prepričanje, da abesinska delegacija ne bo več pripuščena k ženevskim zasedanjem. Ta sklep pa ne bi nikakor razveljavil znanih resolucij sveta in skupščine DN v abesinski zadevi. Upa ta Italija ne bo zahtevala de jure priznanja svoje aneksije. Italijanska delegacija bi se lahko na ta način že udeležila dela DN in bi lahko glasovala tudi za sprejem Egipta v DN.
Vsekakor so to za sedaj le še domneve. Nevarna točka je namreč v tem, da bi se v tem primeru sestal italijanski delegat z zastopnikom madridske vlade, kar bi lahko dovedlo do velikih in mučnih napetosti v zvezi z reševanjem    španskega problema,
. posebno glede tujega vojaškega sodelo\anja
I v Španiji.
Angleški vojni minister v Parizu
Možnost francosko-angleSke akcije za primer novih zapletijajev v Španiji
Pariz, 27. marca. o. Včeraj je prispel
semkaj angleškj vojni mmister Duff Cooper. V službenih krog-ih tsjcer trdijo, da je njegov obisk zasebnega značaja, vendar pa nanašajo, da ie v sedanjem času velike napetosti zaradi Španije največje važnosti. Gotovo je. da se bo anglešk- vojni minialsr ha vil v razgovorih s franooskjirm državniki o vprašanjih svojega resora, posebno pa z možnostjo skupne akcije Francije in Anglije v primeru nov|h zapletljajev v španski vojni, če b; Italija še nadalje pošiljala v Španjjo prostovoljce.
Ogorčenje v Himni
Rim, 27. marca. br. Dogodki v londonskem odboru za nevmešavanje so danes predmet obširnih razprav v itailjanskeim tisku. »Giornale d'Italiac odločno zavrača ruske obtožbe. Češ. da frre za sličen manever, kakor so ga pred mesecem vprjzorMi glede izJcroavanja nemških čet v španskem Maroku. Rusija bi po mnenju italijanskih listov rada zavlekla uvedbo kontrole, da bi mo*rla še bolj obslcrbeft madridske čete z vojnimi potrebščinami. Listi obenem nava-. jajo, da so vladne čete že po sklenitvi ne-vmošavanja dobile iz inozemstva še 1.500 dolirovo^K'pv, ter velike množine orožja in municije. Med dnicrim navaja, da je prišlo
calo ii Amerke g parn-ikom »lite <le France« 150, s pomikom >Roosevelt< na 60 ameriških prostovoljcev, ki namerarajo preko Franojie kreniti v Španijo na pomoč madridskim Četam.
Grožnje Španije
Wnshington, 27. marca. o. Tukajšnji poslanik valoucijske vlade De log Rios je izjavil novinarjem, da bo neiz.božno prišfo do odkrite vojne m<vl Onanijo in I tajijo če bo Italifa 99 nadalje pošiljala pomoč jre-neraJu Francu, Valencij^ka vlada se đejjau-*sko že seuo.; smatra v vojnem stanju s Italijo.
Republikansko
vojno poročilo
MADRID, 27. marca. AA. Madridski obnanhni odbor je izdal včeraj naslednji komunike:
Na Guadalajari f.o republikanska letala obstreljevala sovražne postojanke pri Co-golloru in Jorrtanarezu. Na cesti v AvagM republikanske čete v okolici Renal^a izvršile taktičen in zelo pomemben predor, vzlie živahnemu odporu upornikov. Bom* bardiranje Madrida in Cmadalajare iz sovražnih letal je terjalo mnogo žrtev med civilnim prebivaL=stvom.
Fond za pomorska pristanišča
Fond bo služil predvsem za amortizacijo slomili jonskega posojila, ki ga sme najeti finančni
Beograd, 27. marca Danes je stopila v veljavo uredba kraljevske vlade o ustanovitvi fonda za gradnjo in ureditev pristanišč na morju. Uredba določa:
Da bodo glavna pristanišča, Id Imajo železniško zvezo, sposobna za tranzitni domači in tuji pomorski promet, se ustanovi za gradnjo, ureditev in popravilo pristanišč in za nabavo plovnega parka, potrebnega za vzdrževanje prometa direkcije pomorskega prometa v Splitu poseben fond pod imenom »Fond za gradnjo in ureditev pristanišč na morju«. V ta sklad se stekajo 1) dohodki pristaniških pristojbin, ki se pobirajo po zakonu o pristaniških taksah s dne 30. marca 1922 po odbitku 10%, ki gredo v smislu čl. 12 istega zakona za pomorski ubožnostni sklad, 2) Is dohodkov lezarine, ki se pobira od ladij t amisla naredbe 16. marca 1928; 3)
1
iz dohodkov od zakupa odprtih skladišč v pristaniščih, ki se pobira po naredbi iz leta 1933.
Po novi uredbi bo torej sklad, ki ima služiti izgradnji in ureditvi naših pristanišč, oskrbovan z dohodki, ki jih nosijo pristanišča sama. Izvede se načelo regeneracije, ker bodo nova dela, ki se bodo izvršila iz tega sklada, prinesla nove večje dohodke v pristaniških pristojbinah za skladišča in s tem povečala sklad sam.
Da se bo cilj, ki ga ima nova uredba mogel hitreje in uspešneje vršiti, se v novem finančnem zakonu uzakonjuje pooblastilo prometnemu ministru, da sme najeti posojilo 100 milijonov dinarjev v iste namene, ki jim je namenjen sklad. Da bi se ta posojila laže dobila in zanesljiveje poravnala, je določeno, da se bodo izplačevala in amortizirala iz dohodkov sklada, ustanovljenega s uredbo*
Naši javnosti je znan nesramen Jurija Koce ta v Narodni skupščini na osebo bivšega pod bana dr. O t mu rja Pirkma-jerja. O tej stvari razpravlja v članku »Mo raina otopelost« tudi »Nasa Misel« in Izvaja: »Sicer nedotakljiv je bil v svojstvu javnega političnega delavca izbran kot objekt političnega sadizma in cinizma dr. Pirkmajer, ne da mu snamejo krinko, kot so zatrjevali, nego da mu z obrekovanjem spačijo njegovo pravo podobo in s njo ublažijo ali celo prikrijejo svoje grehe iz preteklosti. Slabo srečo so imeli pri izbiranju najprimernejše žrtve, ker ta izbira vsebuje priznanje, kako čiste so bile nacionalne in napredne vrste tudi v času na-šegu rob*tva. . . Današnji čas, ki je v političnem življenju porušil čut dostojnosti in spoštovanja, nudi prizadetemu slabe izglede na popolno objektivno zadoščenje, zato mu ostaja predvsem lastna zavest korektnosti in vrednosti. Na drugem mestu je zadoščenje, ki mu ga daje ob takih prilikah lastna sredina. V konkretnem primeru moremo z zadovoljstvom ugotoviti, kako vzvišen je bil odgovor notranje mir-neg-a in samozavestnega napadenega človeka in kako lepa je bila solidarnost, ki jo je z njim manifestirala nacionalna in napredna javnost. Mi smo se tega vprašanja dotaknili zato, ker ono daleč presega meje samo privatnega, strankarskega ali dnevnopolitičnega interesa. To vprašanje je sprožilo težak problem naše javne politične morale, ki po svoji nizki stopnji ne izključuje več niti napadov na najsvetejše vsakega človeka: na njegovo čast in dobro ime . . .«
O sporazumu s Hrvati
V Bar tulo vicevi reviji je napisal S te van Benko prav zanimiv uvodnik, v katerem na svoj način razpravlja o vprašanju spo-
8razuma s Hrvati. Benko izvaja med tiru-- gim: »Hrvatsko vprašanje zavzema že leta in leta prvo mesto v našem političnem življenju. Kadi njega je vse v zastoju, ze po svoji prirodi je postalo to vprašanje centralni problem naše notranje politike, ker se bre^ njegove pravilne in detinitivue rešitve ne da niti zamisliti dejanska konsolidacija naše države, kamoli ureditev naših notranjih in zunanjih odnošajev. Za-■ ki jih ki vlade in narodnega predstavništva imajo omejeno avtoriteto, ker so bili storjeni brez sodelovanja in pristanka velikega dela našega naroua. To vprašanje rešujejo ž. nešteto mesecev šefi vseh strank in ve!iko število aktivnih politikov. Izvzemši šefa hrvatskega pokreta se da moč ostalih v narodu težko s točnostjo določiti. Dasi \si, ki se pogajajo, zatrjujejo, da mora sporazum imeti izvor v najširših nar*..inih nmsah, vendar je sprejeta za rešitev tega problema metoda tajne diplomaeijc, miste-rijev in ši:šljanja, od Česar se izve samo toliko, kolikor se skrivaj čuje in vidi skozi luknjico pri ključavnici. Počasnost teh pogajanj in razgovorov je rekordna. Koliko važnih In zapletenih dogodkov se je že po-ja\ilo pri nas in v svetu! Pa so se razvili in so prešli. Ali pogajanja r'ede srbo-hr-vatskega spora/uma, na kar nas sili zgodovina pa tudi naša duša, se vodijo naravnost v nekem somnabumem tempu. • .«
O »Tehnični uniji"
Revija »Voix Europeennes« piše: »Za vojevanje je treba železa, bakra, niklja, aluminija, je treba živil in pred vsem denarja. Ta stara modrost je gospodom velikega generalštaba v Berlinu le predobro znana, zato preizkušajo vkljub velikim zvokom o avtarkiji vse možnosti, da bi si v zadostnih množinah zagotovili te važne proizvode v prijateljsko razpoloženih zemljah. Iz tega prevdarka je nastala »Tech-nisehe 1'nion« v Berlinu, tako je nastala sestrska družba »Tehnična unija« v Zagrebu in sedaj »Gesellsehaft fiir Kompen-sations- und Rreditverkehr« v Beogradu- .. Pred leti je bila v Zagrebu osnovana delniška družba »Titan«. Glavni delničarji so bili vodilne osebnosti zagrebškega finančnega življenja, med njimi tudi senator dr. Stanko veri ju ga. Titan je dobil koncesijo za zgradbo tvornice H «»*«m#*f»t Ker pa ta družba nI Imela dovolj gmotnih sredstev, je ponudila svojo koncesijo v nakup londonskemu »Industrial Chemical Trustu«. Ta pa je nakup odklonil In sam skušal pri vladi i/poslovati tako koncesijo. Med obema družbama je nastala huda borba- Nepričakovano pa se je v stvar vmešal nemški koncern »Damaer« In sicer potom Tehnične unije v Zairrebu. Zdelo «e Je te, da bo iz te borbe izšel kot zmagovalec tretji tekme** — Damag. Da to preprečita, sta ae sporazumela Titan in Trust ter osnovala gori Imenovano Kompenzacijsko In kreditno zadrugo, ki Je nato z lahkoto dobila koncesijo za zgradbo tvornice \a mesto Tebn'čne uniie v Zagrebu Je sedaj stopila »Kompensatlons- nnd Kredlt-gesellsehaft« v — Beogradu!_
eVBSSSVVVM^^^^^^V^^^VSSBSSSSBSSSSSSS
Izi>reniPTnbe v nemški diplomaciji
Berlin, 27. marca. AA. Državni kancelar Hitler je imenoval doued nofilanrka v BudrnineAtf Mack^mena 9n 4k-žavnejra tarn-ka v ra-ian}ero minlartistru. T>osedanji namestnik državneera tairrika v zunanjem ministrstva DiecJchof Je imenovan
/
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«.
Stev. 70
■Velikonočna matineja Z.ILD. wk^m^kikmk^kmkmkwtkm
Fetje, glasba In smeh ▼ razkošnem operetnem šlager ja s MARTO EGOEBTH:
PLAVOLASA CARMEN
WolSgang Liebeneiner — Ida Wfist — Leo Stezak
Na val
10.30 t KLETNEM KINU MATICI
DOPOLNILNI SPORED ! Din 3.50 tal 5J50
Za gospodarsko f I
osamosvojitev
Akcija nekaterih naših trgovcev, da bi se polag otresli vpliva tujega kapitala
Ljubljana, 26. marca.
O potrebi osamosvojitve tudi na gospodar-ikem polju se je pri nas že mnogo govorilo in pisalo. Zal pa ne pridemo preko lepih besed, žel.ia in sklepov. Pritisk tujega kapitala čutimo vedno bolj, težkj milijoni, ki bi lahko ostali pri nas doma gredo v tujino, naš delavec in kmet pa tudi naSj mali obrtniki in trgovci pa komaj še životarijo. Bil bi res že skrajni Čas, da nastopimo z združenim močmi proti prevelikim skominam tujega kapitala, da zajezimo njegov vpliv v načem narodnem gospodarstvu, vsai do tiste meje, kjer 6e začenja naša očitna Skoda. Pri tem bomo seveda navezani na lastna sredstva in jasno ie. da bo preteklo §e mnogo vode, predno bomo lahko rekli, da smo se postavili gospodarsko kolikor toliko na noge.
V poste v prihajajo tu v prvi vrsti mali in srednji trgovci, saj gre prav skozi njiho* ve roke pretežna veČina tujih izdelkov, da jih razpečajo med ljudstvo. Teoretično je seveda vedno dana možnost gospodarske o>amosvo it ve. Treba je le zbrati razpoložljiv kaptal. poiskati sirovine, zaposliti domače ljudi in od=doviitj tujce, ki nam odjedajo kruh. Praktično to storitj je seveda mnogo težje. Vikier pa ni rečeno, da bi ne Slo, samo več dobre volje in samozavesti nam je treba. Če pogledamo po naših trgovinah v'dimo povsod, kako prevladuieio tuji izdelki. Ti^to malega kar je domače 6e va po kotih Tuici nam znajo z bombastično reklamo prikazati svoje izdelke tako.
da nam domače kar zasenčijo, čeprav mso
mnogo ali pa nič slabši. Trgovci razpeče* valci bi se morali združiti v močno podjetje za proizvodnjo raznih potrebščin. Pridobiti bj bilo treba vse trgovce za idejo skupne borbe prob' tujemu gospodarskemu vplivu in jih združiti v močno gospodarsko enoto v svrho zgraditve domačih tvoroie. V ta na« men ie treba zbrati čim več trgovsko zavednih trgovrov In tako bi ee dobil tudi potreben kapital
Dolga vrsrta ie izdelkov, ki frfi uvažamo iz drugih držav, tako recimo milo. kemika lije. barve, elektrotehnični predmeti itd. Vse to bj lahko izdelovali doma. M?«el gospodarske osamnsvoiitve že dob:va konkretne oblike, nekaj trgovcev se le dogovorilo, da bodo ustanovili tvornico za -zdelovanie mila in sorodnih kemični izdelkov Po nj:hovem mnenju bi bil na'boli prikladen kraj Stična V ta namen bi bilo treba zbrjr« en tmliiou in s tem denariem bi «e že lahko zgrad la moderno oprem:!iena milafna za tzdelovanie nvla. nal'e mala oliarna za or^nb hranil ve-getabilnega ol*a in peč -ra predelavo kreme-ntakoveora rteska v cteklo
Možje, ki so pokrenili to akcik). so r*re* oričani, da bi za'ntere^irani trgove? lahko zbral; ta denar To bi bM začetek, skromen sicer. todq važen, sai ie jasno da bo emlcrat treba načeti prnkt:črto fo vpra^anie TV^drav liamo nV5«3! gospodaceke o^amopvoi^ve 'O žeUmn ra=:m trnovom, ki <?o «f» lo^Mi tega dela, da bi dosegi-5 cm več uspehov.
V Miško banjo in Leskovac
Turneja učiteljskega pevskega društva „Adamič" se
nadaljuje
Lieskovac, marca »Nacionalni imun-*, živi spomenik tvorcem Jugoslavije, remek ueio svoje vrste, je bila pusieunja znamenitost JNisa pred :ia-šim uuiiouom v J\isko oanjo. Ueset let deia je v tej veliki vrtin lopi v manastirskem slogu poaoonemu amotvoru, ki preosLavlja sijajno sintez*) vsega, kar je bilo pri grauitv.i veliKe Jugoslavije uuelezenega, lanu po zaslugi duna kot prelite krvi. Črnogorec Raaojice Nikćević, ki ga je izdelal iz lesa bo prišel z njim tudi v Ljubljano, kjer naj si gu. ogleoa sleherni Slovenec, da bo spoznal eamstveno veličino, ki je v naši slavni povestnici.
V dveh električnih vozovih, pomešani z zgovornimi in uslužnimi nišlijami drvimo vštric zgodovinsko znamenite ceste, ki veže Srednjo Evropo preko Sorije s Carigradom. Mouerna je, betonirana in asfaltirana, široka, po n~ej se danes vozijo mimo znamenite ićele kule« v lagodnem tempu vozovi z opeko, na kateri ležijo zleknjem Srbi, kot da se predajajo sladkemu občutku po stoletnih borbah. Na obzorju pa nas spremljajo obrita brda, kjer so se bliskali noži, grmele puške. Tam je znameniti če-gai iz leta 1S09., ki je eno izmed 10S srbskih bojišč in kjer se je proslavilo ime vojvode Ste\an^. Sindelića iz Resave. Deset kilometrov prebrzmio kot blisk in v Niski banji smo. Moderno letovišče s poprsjem viteškega kralja, — sijajno delo Marina Studina. Vrelci radioaktivne, 3S° sto-pinjske vode s kapaciteto okroglo 9 milijonov litrov dnevno, da njen previšek žene >vodenico«, po naše mlin. V apartmajih »Vile Jele« je blagopokojni kralj vsako leto prebil po nekoliko dni. Ogledali smo si njegov bazen, prav nič razkošnja, betom V okrogli sobani inhalatoriju, poleg, je po dve ali tri ure preležal na divanu in vdihaval radioaktivne hlape iz razpršilca, ter tako nabiral novih moči za težko državniško delo. Kako je ljubil svoj narod dokazuje najbolj dejstvo, da je leta 1934. zgradil za vse okoličane lepo urejeno kopališče.
Tu je mnogo zanimivega, o čemer ne utegnem pisati. Povedati hočem samo to, da so nam srbski tovariši priredili pravcati razkošni ^seljački obed«, ki smo ga otvorili z lomljenjem pogače brez kvasa, zaključili pa z napitnicami na bratsko vzajemnost in ljubezen. Tu je še enkrat spregovoril in se s toplimi besedami poslovil in zahvalil načelnik prometnega odseka banske uprave Dragotin Pavlović, ki mi je naročil prav specielne pozdrave za vse Slovence rekoč, da naj vam povem, kako nas ljubijo bratje tu na daljnem vzhodu domovine. Temperamentni — pa kdo ni tu tak! — torej, temperamentni tovariš Sveta Jankovič, predsednik sekcije JUU za moravsko banovino pa je govoril naravnost iz na stežaj odprtega srca s tako prepričevalno iskrenostjo o bratstvu, ki naj nas za vse veke nerazdružno zveze, da je na kraju za grmela dvorana v neza-držanem vzklikanju edinstvu, kralju in domovini. Sodnik dr. Marjan Persoli, rodom Hrvat, je kot delegat pevske župe >Stevan Sremac« poudaril, da je učitel jstvo oni temelj, na katerem stoji država. Vsem se je zahvalil naš predsednik Drago in ko so udarile harmonike poskočno kolo, je vse planilo pokonci, se oprijelo za roke in zaplesali smo kolo iz dvorane pred kopališko restavracijo, razigrani kljub vsem naporom zadnjih dni. Le prehitro je vse minilo in že smo po prisrčnem slovesu z gostitelji na vlaku, žurno proti tekstilnemu Le-skovacu, radi številnih tvornic za blago, Srbski Manchester nazvanem. Na peronu nas je pričakala ogromna množica meščanov iz vseh slojev s predstavniki vseh javnih edinic pod prapori Sokolskega in pevskih  društev   >Branka«,   »Beničkega« m
Bratstva«. Po pozdravnem govoru predsednika občine in v zastopstvu glavarstva, Mihajla Babamilkića, v spremstvu sreske-ga poglavarja Putnikoviča Dušana, dr. Rada S vil ar j a, staroste Sokolske župe dr. Pi-jade Velizarja, odbora »knjeginje Ljubice« s častno damo Ružo Kožalićevo. prometnega referenta Nikole Dinića in pa nazadnje organizatorja naše turneje v tem mestu tovariša Popoviča, smo skozi gosti špalir pestro nastrojenega, orientalsko pobarvanega občinstva, pod vihrajočiml trobojni cami, s katerimi je bila okrašena vsaka hiša ali hišica, z godbo na čelu, triumfalno vkorakali v moderno zgrajeni hotel »Kostič«, odkoder so nas gostoljubni meščani odvedli v svoja stanovanja. Tu je samo še 40—50 km zračne črte do bolgarske meje, važen strategični ln industrijski vozel med Evropo in Balkanom, znamenit po specialiteti, ljuti, dolgi lokoS-nički papriki, »Buretom« z izvrstnimi in cenenimi čevapčiči, 20.000 prebivalci vseh veroizpovedi, »kitajsko četrtjo« onstran mostu, neštetimi vražami in srednjeveškimi predsodki, toda s sodobno orientiranim inteligenčnim naraščajem, izredno gostoljubni Tgurmanluki« — po naše ljudje z razvajenim okusom v pogledu želodčnih teženj. V tekstilni šoli je večje število slovenskih dijakov, prav tako so nekateri rojaki v drugih javnih službah. 2e več let je tu naseljen dr. Dušan Dekleva, ki ima lasten sanatorij, in pa šegavi dr. Dolenc z gospo Zvono, ki sta nam bila ves čas z vsem mogočim uslužna in sta nas sledeči dan celo spremila v Kumanovo. Tudi so nas vzeli gostoljubni meščani pod svoje okrilje, nas gostili s sladkim, črno kavo in žganjem kumovico.
Zvečer se je v sila prostrani dvorani i Koštica« vršil izvrstno obiskani koncert. Peti smo morali pa v megli tobakovega dima, pod okoliščinami* ki jih prenese samo trdna narava. Ce povem, da je med koncertom prišlo nekemu kolegi slabo je dovolj ter dokaz, da razpolaga naša pogumna šestdesetorica s skoro nezlomljivo energijo in ljubeznijo do svojega poslanstva. Obča kritika je bila do kraja nad pričakovanje ugodna, vendar soglasna, da je program za tukajšnji temperament preveč umerjen, preresen in da so bojevita srca teh močno začinjene jedi ljubečih ljudi, z največjim ugodjem sprejela nase narodne pesmi, med njim posebno Adamičevo »Izberi dekle si moža« in »Potrkani ples«.
Na banketu, ki so nam ga priredili, so bile izmenjane kratke zdravice. V imenu mesta je poudaril veliko vzgojno in domoljubno nalogo učiteljstva dr. Svilar, šolski nadzornik Nikola Dinić je s silnim temperamentom spomnil na zasužnjene brate ter pritisnil poljub na lice slehernega velikega in malega Slovenca, Industrijalec Bora Popovič, pa je v imenu pev. dr. »Bi-nički« poklonil >AdamiČuc lepo diplomo Predsednik našega zbora Drago Supančič se je zahvalil za vso izkazano podporo, gostoljubje in ljubezen vrlih Leskovčanov. Po tem oficielnem delu pa se Je z >Le-skovačkim kolom« začela prisrčna zabava daleč v noč.
Sledečega dne si je zbor ogledal zanimivosti mesta, popoldne pa se je odpeljal skoro svež v Kumanovo, kamor nas Je kot že rečeno spremil razigrani dr. Dolenc z gospo Zvono.
Kumanovo, 23. marca Na kolodvoru nas je sredi številnega občinstva z godbo 22. pp. pozdravil Djordje Mladenovič, ki je bil v teh krajih učitelj še pod Turki. Okrog njega so stali predsedniki prav vseh javnih ustanov, ki so nam z redko prisrčnostjo stisnili roke. Od tu do samega Kumanova pelje kake tri
kilometra dolga pot, na katari so as nam
pridruževala vedno večje mase ljudstva, tako da amo korakali skozi nekakšen bolgarski Jambol, kot velika armada proti pokopališču, za svobodo padlih herojev. Tam je prota Stanko ob asistenci duhovščine opravil cerkvene žalne obrede, nakar je spregovoril član zbora A. Adamič o pomembnem trenutku, ko stojimo na svetem kraju, kjer je bil skovan prvi jekleni člen naše svobode. Spomnil se Je herojskega voditelja zmagovite L armije, pokojnega Viteškega kralja, Id mu je navzoče občinstvo vzklikalo »Slava«, padlih junakov v mestu samem in onih na Nagoričanih v bližnjih brdih in mladega kralja Petra TL pod katerega žezlom hočemo zdaj vsi trije bratje čuvati skupno domovino. Zaorilo je oduševljeno vzklikanie kralju hi bratstvu. »Adamič« Je zatem odpel občutno žarnico »V snegu« nakar se je cela reka ljudstva valila proti novi osnovni šoli, kjer se Je vršila svečana seja pod vodstvom učitelja Mi odra ga MilosavHeviča. Takoj nato so nas odvedli domačini v svoje domove. V tem že večkrat do tal porušenem mestu z neštetimi ulicami, macedonsklm življem, Turki in nafbuineišo mešanico tipov živi nekaj desetin Slovencev, med drueim tudi šivilia Barbks Cankarjeva, sestrična Izidorja, ki je pisca teh vrst sprelela s pre-IdoAvniočo 1nibeznHvo*t1o človeka ki ie v teku 11 let že utonil v tem ž^rovitem mestu, a ohranil pristno slovensko dušo.
Zvečer se je v razkošni stavbi Sokolskega rtoma vr*Hl izvrstno o>"«kani koncert s polnim uspehom, ki le skoro razumljiv no nanorfh zadniih dni. Pricostvovafl po mu odličnik!, katere najdemo pozneje v hotelu »Kumanovo« za pogrnjenimi mizami. Imenujem naj le najboli markantnesa m sicer 1e bil §e vedno mladenisko čtB ku-manovski borec, zda^ komandant r^^ct^, in starosta Sokola, polkovnik Nikolič VTfc^a s predstavniki vseh kulturnih, viteških in nacionalnih udmženj mesta. Slavnostni go vornik. šolski nadzornik Jovo štefanovič je poudaril, da ta večerja ni zbrala samo nekaj učiteljev k pomenku, temveč da je to mogočna manifestacija prav vseh slojev tega razgibanega mesta. V tem bratstvu in povezanosti bodi zaeotovilo srečnejše bodočnosti cele domovine. Zunaj je medtem svirala godba 22. pp., ki nas ie bilo po koncertu ob zvokih urtnrnih koračnic ter v spremstvu vseh udeležencev privedla semkaj. To pot smo kmalu odšli pod odejo, kajti sledečega dne smo zgodaj odpotovali na zadnjo postajo naše turneje — v carsko Skoplje.
Na te*m mestu se moramo zahvaliti izredni gostoljubnosti Komanovčanov, ki so pripomogli do lepega gmotnega in odličnega moralnega uspeha. Hvala, hvala in morda na svidenje ob priliki odkritja spomenika žrtvam, ki so padle za našo svobodo na Nagorčanin. Proslava se bo po dosedanjih prepozicijah vršila 28. junija t. 1.
Skoplje, 24. marca
Ko pišem te vrste, gorć električne luči po ulicah tega edinstvenega mesta, ki se je po svetovni vojni iz ruševin razvilo z amerikansko naglico v evropskem stilu, da je v tem pogledu s svojimi 100.000 prebivalci takoj za Beogradom. Edino pestri orientalski živelj te spomni na to, da si na skrajnem jugu našega Balkana. Za nami je sprejem s pozdravno besedo tovariša Vukosava šoškiča, vsak od članov zbora je skrbno spravljen, bodisi pri privatnikih ali v hotelih, kjer vlada velika snaga in so govorice o nekih sesajočih živalicah močno pretirane. Vsaka boljša hiša ali hote! napravlja vtis, da si kje v Srednji ali Severni Evropi. Za nami je razkošen obed kjer so nam nazdravili z isto. če ne večjo ljubeznjivostjo kot na dosedanji poti od Borova do semkaj: ravnatelj gimnazije Za-flrovič Stojan, predsednik pevske župe »Mokranjac«, šolski nadzornik Ilija Janič, v imenu sokolstva pa učitelj Aleksej Jovan ović. Kosilu je prisostvoval prosv. inspektor na banski upravi dr. Smiljanič Toma s celokupnim učiteljskim zborom mestnih Sol. Zvečer se Je v Oficirskem domu vršil koncert, o katerem bomo še poročali.
Jadranska straža v Ptuju
Ptuj. 26. marca, V ponedeljek se Je vršil v dvorani Narodnega doma XTTT. občni zbor krajevne, ga odbora »Jadranske straže« v Ptuju. Iz poročil funkcijonarjev je razvćtmo, da je bilo delovanje odbora, ki mu predseduje komandant mesta major Manojlović, zelo živahno. Iz tajniškega in blagajniškega po. ročila, kl ga je podal g. Christof. sledi, da je bil odbor zelo delaven. Imel je 15 sej, na katerih je obravnaval obširno propagandno gradivo. Veliko pozornost je odbor posvetil mladini t^r ai je predvsem nadel nalogo, da omogoči naši mladini spo. znanje našega morja. V ta namen je odbor naklonil podmladkom na drž. gimna. ziji, meščanski šoli m deški osnovni šoli Din 5.246.50 podpore. S tem je odbor om<>_ gočil. da je letovalo na morju skozi 8 dni okoli 100 učencev. O koristi takih leto. vanj bi ekskurzij sta podala zelo lepo poročilo poverjenika podmladka na gimna. ziji g. prof. Veselko m aa me&čansko šolo učitelj g. H as L Da je odbor lahko naklonil podporo v takem znesku, gre predvsem zahvala prebivalstvu mesta Ptuja, ki Je radevolje podpiralo vsako akcijo J a. dranske straže ter posečalo njene prire. ditve, ki so dale lani čistega dobička Din 7.696.50. Podpredsednik g. Jerše je obširno poročal o lepi prireditvi odbora v lan. skem letu, ko je razvil svoj društveni prapor, ki Je eden prvih JS na naši severni meji. Da je odbor bil res zelo aktiven je razvidno te blagajniškega poročila, ki ga je podal g. Christof. Ves denarni pro. met je znašal lani Din 36.046.50. v blagajni pa je bilo koncem lota Din 9.324.50. Ves ta čisti dohodek se bo po zagotovilu g. predsednika porabil Izključno za pod.
l jo in
vzljubijo naie morje. Krajevni odbor nfitm sam nobenih potreb ai Je njegov edini na« men, da nato mladino privede do tega, da spozna in vzljubi naš Jadran.
Pri volitvah je bil ponovno izvoljen aa predsednika komandant mesta major Ma_ nojlovic, m starim odborom. Zaupanje, ki ga Je s tem pokazalo elanatvo staremu odboru. Je jasen dokaz, oa izvršuje odbor veliko nalogo tako v narodnem, kakor tudi v kulturnem pogledu.
Nesebična obrtniška
zadruga
Ljubljana, 27. marca.
Edlnetvena obrtniška socialna ustanova >Dom jugoslovenskih obrtnikove r. z. z o. z. v Ljubljani je imela svoj drugi redni obč* ni zbor v svojih prostorih na Cesti 29. oktobra. Vodil ga ie krojaški mojster Muc
Zadruga si prizadeva, da bf Čim bolj fs~ popohiila dom na Gontah pri Medvodah ter uredila posestvo. Za svoje nesebično delo,
v korist obrtnikov je dosegla priznanje v javnost; in pri oblasteh. Predvsem je gmotno podprla zadrugo banska uprava, ki je darovala precej sadik sadnega drevja za sadovnjak. Dom fe postal priljubljena izletnika točka in ima ?edalie več obiskovalcev, ki se tudi zavedaio, da uprava doma ni trgovsko podjetje, 4emveč ustanova, ki «!uži socialnim namenom obrtništva Zadruga je bila ustanovljena \z vrst obrtnikov, ki so stremeli, da 6e njihov stan čim boli osamo svoji. Zdaj ie prevladuje marsikje med obrtniki prepričanje, da obrtništvo lahko najVle za svo'e delovanje v zadrugah naj* primernejše torilče, kamor ne segajo vpil*
vi dnevne poUtjke in k;er jih ne more nihče izrabljati v svoie sebične namene.
Zerledu ljubi ianskih obrtnikov ««o sledili nedavno tudi trboveljski obrtniki; ustanovili no podobno zadruso, ki namerava sezidati že letos obrtniški dom blizu Trbovelj. SlužI bo prav tako, kakor dom na Gontah za okrevališče obrtnikov. Članov in njihovih svojcev.
6?e/<
Iz Trbovelf
— Sport ob praznikih: Na velikonočno
nedeljo ob 15. bo odigrana na igrišču Siv. Trbovlje zanimiva tekma med prvakom II. razreda v o. o. LNP Trbovlje SK Trbovlje s SK Dugaresa iz Dugarese. ki je prav-tako prvak II. razreda Karlovačke župe. Ta prijateljska tekma se bo pričela s pred-tekmo SK Trbovlje : SK Amater rez. Tek ma obeta biti zanimiva, ker je moštvo SK Trbovlje v kondiciji, enako se bo pa go. tovo tudi SK Dugaresa potrudila častno zastopati Karlova :ko župo. Ttkma je v zvezi s precejšnjo finančno obremenitvijo gostiteljev, zato je želeti, da bi se je udeležilo čimvsč Trboveljčanov, zlasti ker je tudi dolžnost športnega občinstva da dostojno sprejme športno mladino iz bratske Hrvatske. — Na velikonočni ponedeljek ob 3. uri pop. pa igra SK Amater komb z SK Hrastnikom iz Hrastnika, ki je tudi v dobri formi in utegne biti trd oreh za
KOLEDAB
i:   Sobota,   27. marca katoličani: Velika sobota: Janez Kapistran.
Jutri: Nedelja, 28. marca katoUcani: Velika noč: Stani mir.
Pojutrišnjem: Ponedeljek. 29. marca katoličani: Velikonočni ponedeljek.
DANAŠNJE PRIREDI I VE Kino Matica: Mladost kraljice ob 21. Kino Ideal: Zaprto.
Kino Sloga: Kočijaževa pesem ob 21.
Kino Union: Glas srca ob 21.
Kino Moste: »Sinova pusCave« ln »Kirurg Hospitala St. Georg«.
PRIREDITVE V NEDELJO
Kino Matica: Mladost kraljice.
ZKD: Plavolasa Carmen ob 10.30 v Matici.
Kino Ideal: V žaru puste.
Kino Sloga: Kočijaževa pesem, matineja >Angel aerodroma« ob 11. dop.
Kino Union: Glas srca, matineja »Chopinov poslovilni valček« ob 11.
Kino &i*ka: škrjanček poje, žvrgoli . . • matineja »Madame Dubarry* ob 11. dop.
Kino Moste: »Sinova puščave« in »Kirurg Hospitala SL Georg«.
Na velikonočni ponedeljek isti spored v kinematografih kot v nedeljo.
DBŽURNE LEKARNE
Sobota, nedelja: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Kuralt, Gosposvetska cesta 10, Bohinec ded. Cesta 29. oktobra 31.
Ponedeljek: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Bahovec. Kongresni trg 12, ln Mr. Nada Komotar, Vič — Tržaška cesta.
Jm»cc/ srfa
Kaj bi tisto, kar modrujejo sociologi. It-umi so Jelo go/ega naključja, posebno kar je velikih. Tako bo nemara tudi z izumom ali če hočete odkritjem misijonarja v nekem kraju naše ožje domovine. Siromašna delavska žena, mati petih otrok v starosti 3 do 10 let se mu je izpo\*edala. Na spo\*ed-niko\yy vprašanje, zakaj že tri leta nima nobenega otroka, je ženica odgovorila, da zasluži njen mož samo dva kovača na dan, kar je že za pet otrok mnogo premalo, kaj šele za več. Misijonar ji je pa odgm-oril: zakon ni zakon, tem\'cč čisto navadna s.......če vaš mož ne dobi boljie
službe, je to le kazen božj.i, ker nočete več otrok.tc
ln ženica je odšla od spoved niče objokana, brez odveze, ker je baje ni zaslužila.
Kdor torej zasluži dva kovača na dan ah pa še manj, naj nikar ne zaba\*lja, saj je sam kriv s\'oje nesreče Več otrok naj bi imeU pa bi se mu godilo boljše na svetu. Tudi za tiste, ki sploh nimajo nobenega zaslužka, velja ta recept. Re\'ščina je kako* kalna vr>Ja — čim več je je, tem lažje se v nji ribari. Revščina je namreč v nekem čudnem sorodstvu z neumnostjo in bai zato drži primera s kalno vodo.
Zdaj bo pa nastal krik in vik, češ, ie zopet zagmvtrjajo belo kugo Pran* nič je ne zagovarjamo, nasprotno, prave kuge bi radi rešili reveže, pa jih menda ne bomo* ker je neumnost večna.
SHIRLEV TEMPLE, mala Ljubljenka, nadražestnejše dete Vas bo za velikonočne praznike navduševalo s svojo   izvirno,   očarljivo   in   ginljivo   igro  v filmu
Angel aerodroma
MATINEJA 1 v kinu Slogi
Predstave samo v nede^ ljo ln ponedeljek ob 9.30 in   11.  uri  ter  v torek in sredo ob 14.15 u rt
rzsj
našega rutiniranega Amaterja. Tekme bodo sodili: SK Trbovlje : Dugaresa s«, g. Božič, tekmo SK Amater : SK Hrastnik pa g. Jordan.
— Nesreča pri dela: Na opekarni se je pri delu ponesrečil delavec Blažič Jože. Bil je zaposlen v nakladišču opeke z nalaganjem iste, ko je po odstrelu v preko 100 m oddaljenem glinokopu nenadoma priletel kamen skozi streho nakladisca BlaiiČu v hrbet ter mu zlomil nekaj reber. Bi jc prepeljan v bolnico.
— Opozorilo občine voznikom: Zaradi vedno naraščajočega avtomobilskega prometa in kolesarstva na področju tukajšnje občine, , opozarja uprava občine lastnike vozil in vse prebivalstvo, naj bo na cestah disciplinirano in naj se ravna točno po cestno-policijskih predpisih, da se tako preprečijo prometne nesreče. — Vožnja po nepravi strani, nepravilno izogibanje in prehitevanje, nerazsvetljena vozila, zlasti pa prekomerna brzina in nepazljivost vozača so največkrat vzroki težkih prometnih nesreč. — Vozači, ki bodo vozili z brzino nad 15 km na uro, ali se sicer ne bodo ravnali po predpisih, bodo brez ozira strogo kaznovani. — V Trbovljah se zlasti opaža, da se obeša šolska mladina na vozila, da mečejo kamenja v vozila, ali sicer ovirajo promet Starše pozivamo v njih lastnem interesu, da otrokom prepovedo taka dejanja, šolska vodstva pa prosimo, da šolsko mladino pouče o nevarnosti takega početja in da temu posvečajo posebno pozornost in da vsak prekršek javijo oblastvu.
— Starokatoliška služba božja bo na veliki ponedeljek ob 9. uri dopoldne v mali dvorani sokolskega doma.
— Ustanovitev društva »Mladi*: Na velikonočni ponedeljek ob 3. popoldne bodo ustanovili tukajšnji študentje in absolventi raznih šol svoje društvo, ki se bo imenovalo »Mladi«. Namen tega društva je gotovo briga za eksistenco in vsakdanji kruh.
— Obratovanje v aprilu: Rudnik bo v aprilu obratoval 12 dni, torej enako kakor v lanskem aprilu. Kakor torej kaže, kriza ni mnogo popustila, k čemur >e pripomogla tudi letošnja mila zima. Velikonočni prazniki letos potemtakem ne bodo nič vese-lejši za naie rudarje, saj spričo tako skrčenega obratovanja še vedno muci delavstvo skrb za bodočnost, ki je za naše revirje prej ko slej neizvestna. Rudarji se sprašujejo že danes, kako bodo zaključena letošnja pogajanja med družbo in državnimi železnicami za bodoče dobave premoga. Ali bodo sklepi ugodnejši, ali pa se obeta še poslabšanje? To vprašanje si naši rudarji kakor vsako leto v sedanji krizi tudi letošnjo pomlad zastavljajo in želeti je le. da bi se obratovanje vzdržalo vsaj v dosedanjem obsegu, če bi že ne bilo mogoče zboljšanje.
Nove volitve name-scenskih zaupnikov
Trbovlje. 26. marca Kakor znano, je vložila neka namc.^en-ska skupina, ki pripada kategoriji takozvanih preddelavcev na bansko upravo pritožbo, ker pri zadnjih volitvah nameščenskih zaupnikov, ki so se vršile meseca januarja v rudarskih revirjih, ni biLa pnpu>čerta k volitvam, ker so bili dotični preddelavci včlanjeni obenem tudi v II. skupini Rudarske zadruge, ki je stanovska zastopnica rudarskega delastva. Sedaj je kr bantka uprava odredila, da so se dotični preddelavci kot nadzorno osobje črtali iz članstva II. skupine, tako da bodo odslej naprej pripadali namešcenskemu stanu in bodo imeli tudi pravico si izvoliti stanovsko zastopstvo pri vsakoletnih volitvah name-ščenskih zaupnikov. Z ozirom na to je kr. banska uprava razveljavila volitve name-ščenskih zaupnikov, ki so bile izvršene v januarju ter odredila nove volitve, ki bodo v nedeljo 11. aprila. Pn teh volitvah bodo volili tudi oni nameščenci, ki so bili pri januarskih volitvah izločeni
Kr. banska uprava je imenovala naslednji volilni odbor: Predsednik g. VolčanŠek Franc, člani odbora: gg. Fantin Jakob. Kuhar Avgust, Booko Martin Leskovšck Ivan, Cukjati Fran, Zcleznik Martin ter Jordan Avgust in Kese Stanko. Slednja dva pripadata kategoriji preddelavcev, ki je bila pri zadnjih volitvah izločena. — Ni še znano, da-li bodo vse nameščensike skupine pri sedanjih volitvah sklenile sporazum, a čemer bi volilni postopek odpadel, verjetno pa je, da bodo složno in sporazumno nastopile tudi pri teh volitvah one stanovske skupine nameščencev, ki so pri zadnjih volitvah sklenile sporazum — Kakšno stališče pa bodo zastopali nameščenci kategorije preddelavcev, zaenkrat še ni znano.
Iz Kranja
— Gasilska bo in fldcer največja od dosedanjih v eoboto, & aprila ob 20. v Narodnem domu. PokušaJi bomo izbrano vino najuglednejših vinogradnikov in veleArgovcev z vinom, vse vmte — torej tudi novo >Bok« pivo, sladili ee bomo z najprijetnejSimi likerji in zdravili z Radensko, Ro<?a£ko in Pe. tanjsko mineralno vodo. 7. je srečna Števil* ka in 7 dni bo brezplačno izkazovalo evoje gOf»toljub:e zdravilišč« Slatina Radenci srečnemu početniku družabnega večera Kdo bo srečen, drugič. Oglejte *i kulturni ffclm: Zdravilišče Slatina Radenci za praznike v kranjskih bioskopih.
Kupujte domače blago !
Tudi za pomlad kupite pri „PAULIHU" IČONGRESMI TRG
A. 5
KER BOSTE POVSOD NAREDILI DOBER VTIS, CE BOSTE IMELI ELEGANTEN KROJ IN CISTO IZDELAVO V VASEM PLASCUt KOSTUMU ALI PALETOJU.
Vesele ln pri\etne praznik* vstajenja želimo vsem našim naročninam, sotrudnOtom, Inserentom ta čitateljem. UREDNIŠTVO IN UPRAVA.
(ptaptiib vstajenja
slej bo tudi njegovo življenje urejeno razumno. Verujemo v to, ker verujemo v človeka, ker verujemo v zmago dobrega nad slabim. Verujemo v napredek ter razvoj. Iz slabega se mora razviti boljše. Če ta razvoj ne napreduje v premi črti in ne dovolj naglo, kljub temu odnosno prav zaradi tega ne smemo obupati.
Zmotno je nazivanje; da se zgodovina ponavlja. Življenje se ne more vrniti nikdar v stari tir, kakor se ne more vrniti čas. Zgodovinski dogcdki so si samo podobni, ker se pač razvijajo zakonito, toda prav v tej zakonitosti je razvoj. Človek se je razvijal v tisočletjih in kakor se je razvil iz živali v človeka, prav tako se bo razvil iz človeka v popolnejšega človeka. To je vera, ki nam dokazuje, da ima življenje smisel in da zaradi tega ne smemo nikdar obupavati. }'erovati moramo v vstajenja razuma, ki edini lahko poslane pravi gospodar sveta, ki edini tudi mora postati najvišja avtoriteta v življenju. Tedaj ne bo vodilo človeka le slepo naključje, ne bo več igrača slepih sil in žrtev svoje moči. Znanstvena resnica je zadnja resnica, kajti resnica je spoznanje in ne le trditev. Znanstvena resnica mora zaradi tega postati vera človeka, ki dandanes še trpi, ker Ze živi nesmotrno, nezavedno in delno nagonsko. Kakor lahko le znanost odkrije zakone narave in človeš kega življenja, tako lahko le ona začrta mejo med dobrim in zlom in napiše zakone morale popolnejšega človeštva. In priti mora čas. ko bo edina prava in najvišja avtoriteta na svetu duh, intelekt brez vsakih zunanjih priveskov v obliki nezasluženih visokih naslovov in odlikovanj.
To je bilo treba zapisati samo zaradi tega, da naglasimo: Vstajenje člo\*eštva je dolgo, ni le en dan in ni trenutno; vstajenje človeštva je razvoj njegovih umskih ter z njimi nrav-nih sposobnosti.
Ljubljana, 27. marca. Praznik vstajenja se zdi ljudem naj-veselejši; prihaja v času vstajenja narave ko se najočitnejše kaže obnovitev večnega krogotoka življenja. Svetloba zmaguje nad telo solnce se naglo vrača in človek začne nehote verovati v življenje, ker se ga začne zopet veseliti, čeprav* si tega ne prizna. Človek začne verovati v zmago dobrega nad slabim, sni ie v bistvu optimist in veruje v življenje do svojega zadnjega trenutka.
Neštetokrat se omaje ta vera, tem večkrat, čim del j časa živiš, toda vedno znova se obnavlja, kakor se vrača leto za letom pomlad. Človek končno vselej zahrepeni po svetlobi, saj obupava samo zaradi tega, ker ga tišči k tlom moč teme: Veruje v zmago dobrega nad slabim, čeprav je še tako slab. Kljub vsemu mu žarek upanja sveti skozi mrak, da bo tudi njemu zasijalo solnce in da še ni vseh dni konec. Dandanes je sicer lahko obupati nad svetom, obupati nad samim človekom, ki je še vedno igračka vrtnica — usode ali kakorkoli imenujemo sile — družbene, naravne in še neznane —, ki jih ne moremo ukrotiti. Lahko izgubiš vero v vse dosedanje Človeške ideale, ki so zahtevali toliko žrtev in jih še zahtevajo, a rode le razočaranja; lahko je izgubiti \'cro \- nra\-no silo človeštva kakor tudi v avtoriteto razuma, ki si še vedno ne more podvreči brutalne, gospodujoče sile. Morda je dan današnja doba najžalostnejša v zgodovini človeštva kljub neštetim zmagam ter manifestacijam duha — ali prav zaradi tega — ko vendar ne vlada razum in ko je vendar instinkt, strast, vzgon svetovnega dogajanja.
Tako je — a vendar nam Še ostane vera, da ni nujno, da je tako, da ne bo vedno tako in da nazadnje vendarle pride dan vstajenja. Človeka imenujemo razumno žival, a njegovo življenje še ni urejeno razumno. J ako je, a ni ireba, da ostane večno tako. Prej ali
itavbne delavnosti v Ljubljani
Rentabilne stanovanjske hiše v Ljubljani sploh ne
moreš sezsdati
Ljubljana, 26. marca.
ZačeLa se je stavbna sezona, ki pa ne bo tako živahna, kakor bi smeli pričakovati glede na napovedi o vračanju boljših časov. Na občnem zboru svoje organizacije so se naši stavbniki dotaknili tudi nekaterih drugih ovir razen splošnega gospodarskega za-toja, ki ovirajo stavbno delavnost v Ljubljani. Da pokažemo naši javnosti, kako resno ovirajo posebne ljubljanske razmere stavbno delavnost v Ljub Ijani. kar lahko rodi ugodne posledice, smo se obrnili na stavbne podjetnike, da nam odgovore na nekatera vprašanja.
MESTNA TROŠARINA ZELO OVIRA STAVBNO DELAVNOST
Za vsak kraj je dandanes prava sreča, če je v njem čim več stavbnih del. saj ima od njih splošne neposredne in posredne koristi. Zato tudi v mnogih krajih in slasti v nekaterih večjih mestih zelo podpirajo stavbno delavnost. Zal tega ne moremo trditi o ljubljanski občini. Mestna trošarina na stavbno gradivo je zelo visoka, človek bi pričakoval, da na stavbno gradivo sploh ni trošarine. Toda kako kratkovidna je v tem pogledu naša občinska poiitika, sprevidimo že iz tega, da mestna trošarina celo dosega ceno gradiva. Tako n. pr. stane kamen v podpeških kamnolomih 12 Din m^ in prav toliko znaša mestna trošarina na uvoz. Kamen sw zaradi tega torej podraži za 100*/», Zelo visoka je tudi trošarina na pesek in gramoz. Pesek stane v gramoznici 12 Din ms, trošarina pa znaša 8 Din. Od leta do leta je tudi višja trošarina na cement, ki je pri nas itak že izredno drag zaradi kartela cementnih tovarn in državne trošarine. Letos znaša trošarina na vagon cementa 300 Din, lani je bila 200 Din, predlanskim pa 100 Diai. če pojde tako dalje, bo cement kmalu tako drag kakor žefran in uvrščen bo med luksuzno blago, ki ga pro dajajo parfumerije.
RAZEN TEGA ŠE TAKSE...
Prava šiba božja za stavbno stroko so razne občinske tak^e, ki jih je tudi od leta do leta več. Letos je uvedena cela vrste novih taks. Pod takse spadajo prošnje za stavbna dovoljenja, za pregled statičnih računov, za določitev stavbne črte je podvojena taksa, zelo visoka je tudi za do voljenje začasnih poslopij, zelo drage so razne stvvbne komisije itd. Laik vs.ga tega ne more niti razumeti, dokler se tudi sam ne odloči za zidanje. V Ljubljani bi bilo rnncgo več adaptacijskih del, ko bi ljudje lahko dobili stavbno dovoljenje pod lažjimi pogoji. Zaradi taks st marsikdo dvakrat premisli, preden se odloči za zidanje, saj se zaradi pristojbin stavbni stroški zelo zvišajo, da preureditev v primeri z njimi nima prave vrednosti. Vprašanje je, ah mestna občina hoče zavreti stavbno delavnost na svojem teritoriju z namenom ali jo pa ovira, ker se občinski voditelji ne zavedajo, kako silno pogTesna jo taksna gospodarska politika, čudimo se pa, da jkn ne more nihče odpreti glave.
NAJVEČJE  TEŽAVE PRI PROJEKTIRANJU NOVIH ms
Ovire, ki smo jih našteli, so pa prav za prav le nameček še mnogo veijrih ovir, ki jih mora premagati stavbni gospodar ali podjetnik, preden sme začeti zidati novo hišo. Te ovire so čedalje večje in je *ploh čudno, da v Ljubljani še kdo zida novo hišo. Gradbeni zakon je stopil v veljavo L 1931., izdan pa se vedno ni bdi banski pravilnik o  podeljevanju  stavbnih dovoljenj.
O raznih določbah gradbenega zakona ni načelne jasnosti ter vlada prava zmeda zaradi različnega tolmačenja upravnih instanc. Kako silno bi bil potreben dober pravilnik, ki bi jasno in točno določal, kakšne pogoje mora izpolniti projektant, odnosno podjetnik, da dobi stavbno dovoljenje, vedo pač najbolje v Ljubljani vsi podjetniki, pa tudi nešteti stavbni gospodarji.
Prošnje za stavbna dovoljenja sprejema mestni gradbeni urad. Stavbni podjetniki trde, da je zadnja leta izjema, ako je prvi načrt, ki ga vloži podjetnik na gradbenem uradu, potrjen, ne da bi ga bilo tre ba popravljati. Načrte proučujejo na grad_ benem uradu v več oddelkih. Podjetniki tožijo, da morajo zavreči nešteto načrtov, ker jth gradbeni urad odklanja. Pravijo pa, da bi to še ne bila taksna nesreča, ko bi jim na gradbenemu uradu vsaj vselej navedli razloge, zakaj so odklonili nacrt. Največkrat jim odkloni načrte oddelek, ki proučuje arhitektonsko stran načrtov. Ko podjetnik prosi, naj bi mu povedali, zakaj ni bil njegov načrt sprejet, navadno ne dobi odgovora. Vendar so bili nekateri tako srečni, ki so dobili podobni odgovor: — če sami ne veste, kaj ni dobro, vam ne moremo pomagati! Mi vas ne bomo učili!
Zdaj je prišlo v prakso, da podjetniki navadno pošiljajo na gradbeni urad skico za skico fasad, dokler jim končno ne odobrijo ene izmed neštetih skic, da projektant po nji narise načrt. Toda podjetnad so že prišli do prepričanja, da bi bilo najbolje, da bi strokovnjaki gradbenega ura. da sami risali vse načrte m da bi bilo treba v ta namen primerno razširiti urad. V Ljubljani si je že nešteto ljudi premislilo zidati, ker je tako težko dobiti stavb, no dovoljenje. Dogaja se celo, da nekateri gredo raje zidat v Zagreb ali Beograd, kjer dobe stavbno dovoljenje mnogo lažje in prej kakor v Ljubljani. Pri nas je tre. ba pogosto čakati na stavbno dovoljenje po pol leta, če ne delj. Medtem je konec stavbne sezone in stavbni gospodar si pogosto premisli.
Projektanti, čeprav so se tako izkušeni ter se udejstvujejo v svoji stroki dolgo vrsto let, so čedalje bolj zbegani in sploh ne vedo več. kaj je dovoljeno in kaj ne. Kar je bilo n. pr. dovoljeno lani, nI več letos. Dogaja se pa tudi, da je načrt načelno dovoljen ter je izdano stavbno dovoljenje, pač pa na gradbenem uradu zahtevajo malenkostno nebistveno spremembo v načrtu. Ko zopet dobe spremenjen načrt, s tem Se ni konec komedij. Spreme, njeni načrt odklonijo s stereotipnim odgovorom, da ne odgovarja. Projektant pa nI
»vedeti, zakaj prav za prav načrt
V LJTTjaLJAJa MS MOSEA SEZIDATI RENTABILNE STANOVANJSKE HISJE V mestnem središču so parcele zelo drage in razumljivo je, da jih hočejo stavbni gospodarji izrabiti čim bolj. Toda zadnjo besedo imajo na gradbenem uradu, kjer lahko ovrže j o vsak načrt, ne da bi se jim bilo treba sklicevati na zakonske določbe. Marsikdo je zaradi tega že prišel do prepričanja, da v Ljubljani sploh ne moreš sezidati rentabilne stanovanjske hiše. Velike težave imajo projektanti, ko izdelujejo načrte za hiše na parcelah s neverno lego. Ravnati se hočejo po sodobnih stav-barskih načelih ter projektirati sobe na južni strani, zato pa bi radi severno, torej obcestno  stran  izrabili   za  -stranske pro-
Neka  določba  gradbenega . - ..-
pa prepoveduje projektiranje kuhinj ob cesti. V drugih, naprednih državah to pri. puecajo za hiše na parcelah s severno lego, prt nas s mo pa seveda mnogo bdj strogi. Upoštevati je trsiba, da zdaj v mest nem središču ni več mnogo parcel s solzi-ono lego ter da stavbni gospodarji ne morejo izbirati. Kdor vloži denar v zidanje stanovanjske hiše, pričakuje, da se mu bo vsaj tako obrestoval, kakor Če bi ga naložil v banki, zato se pač pri nas tako redki odločijo za zidanje.
Stavbnikl so končno prosili, naj napišemo ponižen apel na pristojna mesta, naj jih rešijo cenzure gradbenega urada. Ce pa prošnje ne bodo zalegle, bodo povedala še nekaj, kar so ob tej priliki zamolčali zgolj iz prizanesljivoksti.
Neverjetna, a resnična zgodba o valeti
Uradna preiskava je bila odrejena zato, ker je Sel fesor po valeti pod roko z absolventko
I Tak frim je bil ravno te dni dovršen v ateljeju »Bo. vari je« ter bo imela l.j-uUjana pnkkko istočasno i Berlinom bi Mtinehenom videti o veliki noči oba simpatična f ti msk.i igraloa, v fjlanu »Glas srca«, ki Se nwo;'o preka&a zadnm GaglijVv fiJrn »Ti si ir i ereoa«, ki smo ga v januarju videli v Ljubljani.
Baron Codelli
odkriva vodo
Višnja gora. 26. marca. Čitatelji »Slovenskega Naroda« že poznajo g. barona Codellija in njegovo vel ko izkušenost in spretnost, ki jo dosega s pomočjo bajanice. Z njo najde vse, česar s prostimi očmi in brez priprav ni mogoče najti. Zlasti se bajanica dobro izkaže pri iskanju podzemske vode. Z njo je odkril g. baron že več skritih studencev.
Ljubljana, 27. marca. Po mukotrpni maturi sledi vesela brezskrbna valeta. Celo v sedanjih c.i^in vse-oWe krize si mladina ne more mislil] mature brez valete. >Ce naredim maturo, potem pa vso doč!.-< Tako se govori. In celo starši, ki ?o vrteli, da bo že konec težav in skrbi, radj posežejo v žep jn plačajo, kar je treba. Saj matura je samo enkrat. Matura, doktorat, poroka: to ?o slavnostni dne* vi. Kaj sele naše nadebudna gospodične, ki se mature se vse bolj boje. nogo Študentje, te so šele vnete za valeto. Prv.e prekrokati vso noč, to ni malenkost. Toda one mislijo, da je to njih pravica, za;o si je ne dajo odvzeti. Pog obvari, da bj rekel razrednik: dovolj bo dovolj! Kje! Saj nam ne more nihče braniti, saj takrat bomo že svobodne. Tud- doma so zadovoljni, samo če izdelamo
Tako zahteva mlad:na svoe pravice ln res: zdaj nastane vprašanje al. spada valeta Še pod šolski disciplinarni red ah ne. Da spada k maturi, ni dvorna. Če spada k nas turi, torej spada k šoli? Ob petih popoldne navadno predsednik razgiasj rezultat mature — zvečer je valeta. Abiturientj so torej postali absolventi — so že izven ŠoU in njenih zakonov. So že takorekof svobodni državljani. Razume se, da se ta dan še čutijo vezane na šolo. a v resnici so že prosti. Zvečer se poslove od profesorjev in zbogom srednja soLa. Tisti trenutek, ko razglasi predsednik, da je bila tem ;n len kandidatom priznana zrelost — ti kandidalj že niso več nezrela šolska mladina.
To važno vprašanje je postalo zadnji čas predme! važnih preiskav. Neko mesto v Ju* goslavijii ima  svojo žensko gimnazijo. Od
nekdaj je b[la navada, da ,e biia tudi na tej gmuaziji po maturi val?la. ja naj bo v
»Zvezdic v sBellevujiu ali pri >Siaiv.icuf Seveda valeta do dveh — !o je \y malo. Zato je bila stara navada, da ^e :e šlo poten na sprehod na Rožnik m potem še k č*adu. Saj j>oznate ženske! Zdaj imamo me besedo. Mami sem rekla, da me ne bo uo devetih ziutraj. Kamor hočete, samo spat ne! In ubogi profesor, kf mora delati dražbo, aLi naj deia moralne pridig? Saj nismo več v soli! In mladina e rada razjo-sajena. L'eenke — ne! — absolventke primejo p-ofesoria p^d reko in Stari posieš se mora oživeti, mora z njimi plesati kolo, pet;, zabavati se. Saj je slovo, saj ;e valeta samo enkrat!
Pa je prišel nov režim. Oče neke jojonke je javil na magistrat, da je *raia a valeta do 7. uri zjutrai in da je šel nekj profesor z neko učenko pod rolco. Preiskava. Mesini uradnik zaslišuje profesorje in učen-ke. Kdo je šel, kdaj je sel, kako ie sel? Al j je šel ravno, al j se je spotikal, aii je šel levo, al; desno, zakaj ie ?ML od kod je
Roman o Prešernu
Ljubljana, 27. marca. Izviren biografski roman o Prešernu nam je napisala pisateljica lika Va&tetova. Knjiga je že v tisku in izide prve dni meseca maja. Ilustriral jo bo priznani nas umetnik grafik E. Justin.
Roman je biografski in obenem kulturno* historijski. V dramatsko razgibanih prizorih predstavlja pisateljica čitateljem osrednji lik — Prešerna — v vsem njegovem razvoju: od plahega, pa vendar že svojeglavega dečka, preko llcejskega dijaka, ki ie ne razume klica svojega rodu, preko čutno prebujenega visokosolca, ki se zave svojega poslanstva, preko mladega moža, ki se bori za svojo srečo in podleže svoji krvi, in preko obupanca, ki drči v prepad, pa se v svetlih trenutkih oprijemlje bilk,
do _      konca. Poet ni idealiziran, a očrtan
je z vso ljubeznijo in spoštovanjem do njegove veličine.
Poleg razvoja osrednje osebe je opisala pisateljica prodiranje narodne zavednosti med Slovenci pred revolucijo L 1848. Pred čitateljem se razgrinja v pestrih slikah vsa tedanja bidermajerska Ljubljana: Cojzov krog, dijastvo, Cojzov duhovni dedič Smole, čbeličarii. trnovski ta krakovski pevci. Čopova akademija, vladni krogi, neuspešni vplivi iz Zagreba, gostoljuben Crobathov dom, poljski internirane! ljubljanska duhovščina, ljubljanske beznice, meščani v Kranju itd. — vse, karkoli je oblikovalo I poetovo usodo.
je šel, do kod je šel. ali je bil že dan aH
jutro ali somrak!? Celo starci so zaslišani in se čudijo. Od kod to izpraševanje in za* sliševanje. Valeta je valeta. Vse so rekle, kako je bilo lepo. Kaj naj profesor od daleč gleda, kako se mladina v *eii, Če pa želi, da so skupaj veseli! Toda g. uradnik ima resen obraz.
Pa se je zgodilo, da je m<?d tem ena izmed učenk že odšla na Dunaj na univerzo. In je pisalo tjsto mes>to stolnemu mestu nekdanje Ln sedanje prijateljske Avstrije, da ga prosi v smislu preloženega protokola, da zasliši to in to gospodično, k: biva zdaj na Dunaju, da pove, ali je šla, kdaj je šla, kako je šla in zakaj je sla po valiti s profe* sorjem pod roko z Rožnika do C'aJa -n kaj so tam delali. Ubogi dunajski uradnik je v smislu prijateljskih zvez ugodil prošnji bratskega magistrata. Povabil je gospodično na zaslišanje. In je prišla. Prijazna, Iju-beznjiva gospodčna. kakor je o njih pel Prešeren. Uradnik je je bil Uar vesel, ln je začel svoi uradni poseL Rojena — študirala — matur;rala — valela — pot r,a Rožnik — z Rožnika dol v družbi profesorja pod roko — do Čada. Gospodična radostno prikimava. Seveda, vse tako |a bilo. Krasni spomini! A čemu zasliševanje? Uradnik zmigava, To ie vprašanje! Saj je vendar Kemal pasa že odpravil stare predsodke. — Sai mi nismo muslimani. Da, res! — Uradnik se smeje in gto la in čita, kar prosi ialjni magistrat v novj jugoslovanski d'žas vi. Ali je mogoče. To mora iti za kaj drugoga, ne samo za to. ali ste šli pod roko. Saj to vendar nikogar nič ne briga. Na va* leti. Cesn Vas sumničijo? — Ne vem. — Da bj magistrat na ta način oskrbel za dober glač* svojih iii(vi'ank in gojena? Met verjet no. Govoriva neuradno. Nekaj jim mora« mo sporočiti. Torej vi ste šli s profe*>rjeni pod roko?
— Da, da, da.
— In  to je vse?
— Vse.
— Po maturi?
— Da.
— Po valeti?
— Da.
Uradni* poči v smeh.
— In zato toliko t« preklete pisarije! Kakor da bj ne imeli drugega dela, da se ukvarjamo s takimi otročarijami Oprostite, da sem vas nadlegoval! Dolžnost! Kaj takega Še nisem doživel- Hvala! ZlKHzom! — 1'reneumno! Gospodična je odšla še vedno vsa v zadregi, čemu jo zaslišujejo na tujem magistratu, uradnik pa je odšel med kolege, da so na tem primeru načeli vprašanje, alj spada valeta še k šoli ali, ali, ali. In uradniško sobo je napolnil gromovit smeh. Tudj mi si ne moremo kaj, da se ne bi krohot ali Ila.-ha-ha!!
Delo je razdeljeno v dvajset poglavij, katerih vsebino označuje kot naslov vedno primeren Prešernov verz.
Vsakega inteiigenta, pa tudi preprostega človeka bo knjiga živo zanimala. Obsegala bo približno 400 strani in izide v treh različnih opremah. Izda jo pisateljica v lastni založbi.  (Glej naročilnico med inserati!)
Mlada Ljubljančanka z veliko srečo
Ljubljana. 27. marca Geraldana Karmkovas 101 etno dekle, >e postala v svojs vlogi nepozabno lepega f rima »Irenac čez noč velika filmeka zvezda. Njena nadarenost kot filmske umetnice je takoj pr* njenem prvem nastopu prijetno presenetila veliko število filmskih produoentov, ki so hoteli skupatično in temperamentno Geraldmo piidobrti za svoje filme dobro zavedajoč se, da bi z njenim sodelovanjem mnogo pridobili na kvaJiteti svojih Cimov. Toda mlada bistroumna LjiibLiančaaka sj je izbrala ionod številnih ponudb sebi naij«pTi-mernejšo vlogo ter se odločila, da bo zaen-
krat sodelovala pri filmu, katerega vsebina ji \e nafbolj odgovarjala in pri katerem je bil določen za nosilca glavne vloge svetovno znani tenor Benjamin G igli. PVhn, prežet s čuvstvenim petjem in lepo igro velikega umetnika Giclia ter noživtien z razigranim nastopom simpatične navihan ke Ge-rakline Katnikove, mora biti res doživetje,
• o katerem bodo obiskovalci kina se dolgo
I govorili
1aV
I
Vas Spodnje Brezovo pri Višnji gori leži precej na hribu, zato v nji ni nobenega studenca, temveč imajo vaščani samo kapnic«' in luže. Zaradi tega zmanjka večkrat vedf in ljudje jo morajo po pol ure dalež do-važati. 2e dolgo si Spodnje Brezovo prizadeva, da bi dobilo vodovod, ali da bi so kako drugače poskrbelo, da bi imela va* vsaj vode dovolj. Ker pa ni v bližini nobenega pripravnega studenca, od koder bi »o voda napeljala z majhnimi stroški — saj je vas sama siromašna — so priOli misliti, ali morda ni kje v bližini podtalne vode. ki bi se dala z majhnimi stroški izrabiti. I\t so se spomnili na g. barona Codellija, o katerem »o siišali že toliko čudovit.h stvari in ki se večkrat mudi v višnjesorskem gradu, da bi jim ta poiskal vo.lo, kakor jo je že na Polževem. Prosili sa in oni dan je g. baron res prišel s svojo bajanico. Vodo je pričel iskati od studenca pod hiibom. s« I je skozi po sledu in prišel do vasi. Tu jo pa* kel, da je voda v globini 20 metrov. Na koncu vasi je 18 metrov globoko, iei dalje in za vasjo pod gozdom jo jo ugotovil v globini 4 metrov. Rekel pa jo. da $S tu vode malo. Na koncu vasi Ja našel Se eno žilo vode in rekel, da se obe združita, seveda sta v globini nad 20 m.
Na Jožefovo je g. baron spot pršed in iskal vodo še drugo 1. pa je ni mogel nikjer več zaslediti. Pač pa je našel na roC krajih podzemske jame, ki so pa brez vode, takr> sredi vasi v globini 8 metrov. Vas leži na kraškem svetu in izvirajo te jamo najbrže od tega.
Ljudje so z zanimanjem sledili g. baronu, kajti kaj takega še niso videli. Najbolj so se čudili, da se mu je b^jatiica t:^koj postavila pokonci, ko jo prišel na žilo, pa naj je prišel od katerekoli sirani. Zdaj premišljujejo, kje bi pričeli kopati. Vse pa silno zanima, kako se bodo napovedi in ugotovitve v resnici pokazale.
Več moči na naše pošte
Maribor. 2o. marca Nedavno se je vrnilo v sejni dvorani pri Povodniiku važno BJbotovanJe Po I-odibo-ra mariJvjrskeira udružen ia po .'-t no t^l. iHTuini'kov. Občnega zbora ho as odelež li olanj v/, cele bivše nmrilx»r<ike oblasii, Zbo-rovanje ie fOd«J predsednik g. miših ktiw Matko KunitT, ki je p<*btl z^lo JBOTpan ročilo o deJovanju pododbora v pre1- i poslovni dol«. Vsa poroČjna so izzvenela v prošnjo nadrejenim  oK.-iMe-m. da i.aim-stijo
v slovenskih poštah več niooi. ker M vedno bolj čuti pomanjkanje delovirh J»il na naših poštah. Vodno čo^če in tudi Bpravi-6ftne so prjrtožbe strank o ponianjkjfiveia poslovanju pošt zlasti v veojUi nuviili. Ta nedostatek SS čut.i pred vsemi v M:ir.l>o<niin zato se ni čuditi, ceno ravno tukajštiji pošt ni uradniki pričeii akcijo za naimest.,tev n**-vih uradnikov, ker so sedam ii t lmm a vijenci TH^o>l*re«non.ieni z dedom in no dobe n\U predpisanega ietnoga <*linora- Poročilo g. prexteedj*iika ie. Wlo zlasti v pogledu te h 5-ke z bnrrrian oilolmvajnjeim sprejeto. Bodrilo ^e podrobno poročno o I ajnjili f lil de-}ovanjn_ nakar ie uprava podala precdod Mair&jmdkeea poslovanja mariborskega pododbora Blagajniško dedovanje JB prav za prav odveA ker n« smejo razpolairaM s svoiSaH sredstvi, kajr^ njihove organizacijo so strogo centralistične. Zato ie programi delovantia tnariborskeera r*ododbora v prihodnji poFlovnd dohj dot^eča Rpromembe pravilnika na deoanrraiHstieni hnzj. da bodo pododbor? lahko upravljali lastna predava in ne. da se morajo potecovati ra nje preko Ljubljane ▼ Beograd.
V pododboru man-borske-ga udruženja prjStnSh uradnikov je včlanjenih 162 članov od 31 rkrfovmh pošt. Zborovanje >» luHo nad pričakovanje dobro obiskano, kar kn?« i—djno stanovsko zavednost n-^šib poštnih uradnikov in jo bilo včerajšnjo zborovan'e močna martflfe^taoija zn nastavitev novih mooj v sJovenrtkih poštah IzvoHen >o bjil voojnoma stari odbor t inšpektorjeim Kumrom na čeki.
ŠPANSKA
V zadnjih bitkah pred Madridom so Pran covi maroški vojaki ujeli podčastnika vladne vojske in predno so ga ustrelili, mu je poveljnik vrgel v obran: Vi, republikanci,
vi ste sebičneži, borite se samo za denar! Mi se pa borimo samo za čast. Vojak Je pa zmajal z glavo, rekoč: Hm, borimo se vsi za to, česar nimamo.
Stran %
»StOVENSf!  1f Altom.
Ste* 70
Mladost kraljice
lennj Jogo, Otto Treasler Friedrich Benfer.
Veliko filmsko delo is življenja milosrčne in priljubljene angleške kraljične Viktorije,
PREMIERA NA VELIKONOČNO SOBOTO OB 21. URI V KINU MATICI. Blagajna je odprta od 19.30 dalje.
DNEVNE VESTI
— Iz banovinske službe. Za banovinskega računskega inšpektorja pri upravi banovinske mlekarske šole v Škof ji Loki je imenovan banovinski računski kontrolor Viktor Gracnor; v viajo poJožajsno skupino je pomaknjen banovinski višji katastrski geometer pri banski upravi Ivan Plevmk; razveljavljen je odlok, s katerim je bil premeščen banovinski kmerdJBki svetnik »reski kmetijski referent pn ereskem nacei-s t vil v Radovt^oi in^. Ivan Rataj komisiji ta agrarne operacilje t Ljubljani.
— Iz »Službenega lista«. »Službeni Ust kr. banske uprave dravske banovine« st. 25 z dne 27. L m. objavlja uredbo o po-dairsavi roka za izmeno platišč na obstoječih tovornih vozttrh. pravilnik o zasebnih loterijah, tombolah in ostalih Igrah na srečo, pravilnik o rzpreraembi pravilnika o prebrani in obleki obsojencev kazenskih in drugih podobnih zavodov, popravek uredbe o krneti ekih zbornicah, preračunavanje nemške državne tmarke v dinarje pri pobiranju carine ad val orem in obiave banske uprave o pobiranju občinske davščine v leta 1937-38.
_ Not udarec ra nag trgovski stan. Dr« Javni svet je ugodil pritožbi podjetja >Ta-Ta< proti odloku upravnih oblasti, da to podjetje ne sme poslovati. Zdaj bo lahko TasTa nemoteno poslovala. Med beograjskimi trgovci je vzbudila ta vest veliko razburjenje, kar je rudi razumljivo, saj pomeni U> nov hod udarec za trgovski stan. Trgovske organizacije hočejo znova poskusiti doseči revizijo tega odloka, če je sploh mogoča.
K I N
OGA
Paul Horblger KOCLJA2EVA PESEM
Matineja v nedeljo in ponedeljek ob 9.30 in 11. uri Shlrlev Tempi«
ANGEL AERODROMA
tel.
21-24
MATICA
MLADOST KRALJICE
Jenny Jugo — Friedrich Benfer
TE l.
22-21
UNION
Benjamino Gigll GLAS SRCA
Gerakiina Katnikova,
Matineja v nedeljo ln ponedeljek ob 11. uri CHOPINOV POSLOVILNI VALČEK
Predstava v soboto samo ob 21. uri, ▼ nedeljo in ponedeljek ob 15., 17-, 19. in 21. uri
— 0buni$M tabor v Ljutomera bo v ne3 del jo, 4. aprila t L Dovoljen je znaten popust na žeznjcah, tako da bo marsikomu, ki se doslej še ni spoznal s tem lepim delom naše ožje domovine, omouočeno prisostvovati tej pomembni obrtniški manifestaciji Pozivamo obrtništva da se polnoštevttno udeleži te obrtniške slavnosti. Skupni odhod iz Ljubljane bo v soboto z brzovlakom ob pol 2- popoldne, odnosno triČetrt na 1. ponoči. Izletniki, ki prispejo v Ljtrtomer že v soboto 3. aprila si morajo brezpogojno rezervirati prenočišče prj Izletnem odboru v Ljutomeru, oziroma pri Zvezi obrtnih društev v Ljubljani, najkasneje do 31. t m.
ZVOČNI  KINO »SOKOLSKI DOM« V SISK1 — TELEFON 33-87
Marta Eggerth ln Hans Sohnker
pojeta v Leharjevj opereti
škrjanček poje« žvrgoH
Lucie Englisch, Rudolf Cart in Fritz Imhof skrbijo za smeh in zabavo. V dopolnilo zvočni tednik ln kolor-film: RAZOČARANI KANARČEK Predstave na veliko nedeljo in ponedeljek ob 3.. 5., 7. in 9. uri — v torek ob 8. uri zvečer.
Na veliko nedeljo in ponedeljek ob 11. uri dopoldne opereta
MADAMEDYBARRY Poje slavna pevka Gitta Alpar. Dopolnilni program. Vstopnina na vseh prostorih Din 3.50
Prihodnji spored: Mala Katarina Frančiška Gaai
— Živahen tujski promet t Spi itn. Kakor v Dubrovniku je tudi v Spljitu polno tujcev. Za velikonočne praznike je prispelo v Dal maci jo tudi  iz inozemstva mnogo gostov Včeraj so imeli na Jadranu krasno pomladno vreme, tako da so se v nekaterih krajih že solnčiii  in kopali.
— Prostovoljni prispevki za »Okrevališče« za članstvo češkoslov.-jugoelov. lig na Jadranu. Prispevali so: Ljubljana: Jos. Bergmann. tovarnar. Din 200.—, Jos. Ci-hlar, ing.. 50.—, Fr. Palovec, dentist, 10.— Dr. Grossmann, advokat, 10.—, Mr. Ph. Leon Bahovec 100.—f >Ko1inska« tvornica živeža dd. 100.—, Dr. Egon Stare, odvetnik 100.—. Celje: Dr. J. HraSovec 30.—, Matilda Bervar 20.—, Dr. Rihard Pintar 50.—. Maribor: Mariborska tiskarna d. d. 50—, Josip Jaklič 20—, Ivan Vasic, notar 50.—. Brežice: Dr. Jos. Zdolšek 100.— Din. Skupaj Din 890.—.
Glavni prosvetni svet pri mmiatrstvu prosvete razglasa, naj se v bodoče zainte. resovane osebe na neben način ne obračajo neposredno na glavni prosvetni svet. Vse prošnje, pritožbe in priloge naj se do_ stavijo ministrstvu prosvete, uduBsno pristojnim oddelkom ministrstva prosvete. Glavni prosvetni svet ne izdaja nikakfb potrdil in niso njegove odločitve namaeoje. ne privatnim osebam. Zato se ne dajejo v sekretariatu glavnega prosvetnega sveta o teh odločitvah nikake informacije.
— »Prizad« povišal cene pšenici. Privilegirana družba za izvoz poljskih pridelkov je včeraj zvišala kupno ceno potijske pšenice za 5 Din pr; 100 kg, od 185 na 190 Din. Tudi pšenica drugih vrst se je podražila.
KINO IDEAL
■ Premiera! Premiera! I ROSI BARSONT
■ WOLF ALBACH-RETTT
I »V
i Pred s t 1 ob
»V ŽARU PUSTE«
Predstave v nedeljo in na praznik ob 15., 17., 19. in 21.15 uri
— Beograjski industrijcf in novo zavarovanje delavcev. V nasprotju z beograjski, mi trgovci se beograjski induetrijei strinja; jo z zavarovanjem delavcev za primer starosti m smrti, smatrajo pa, da je novo breme, 110.000.000. ki ga bo prineslo to zavarovanje pretežko za naše gospodarstvo v sedanjem položaju. Po njihovem mnenju bi se dalo to zavarovanje uvesti brez novih bremen, s tem da se [zpremen zakon o zavarovanju delavcev in 6tatut SUZOR=a.
— Razdelitev kredjta za pogozdovanje. Ministrstvo za gozdove in rudnike je razde* lilo kredit za pogozdovanje na poedine banske uprave. Na bansko upravo dravske banovine je odpadlo 200.000 Din.
Vesele Velikonočne praznike
telimo osem svojim cen), odjemalcem
A.&E. SKABERNE
LJUBLJANA
— Deeji dnevf. Leto? bodo dečji dnevi od 9. do 15. maja. Jugoslovenska unija za zaščito otrok pričakuje, da bodo vsa mesta tudi manjši kraji proslavili dečje dneve kot splošen narodni praznik. Proslava bo pod geslom:  Občine, skrbite za otroke!
— 100 mili ionov za ureditev naših pristanišč. Danes je stopila v veljavo nova važna uredba o ustanovitvi fonda za zgraditev in ureditev naših morskih pristanišč. 1 a uredba je izdana vzporedno z drugim ukrepom, namreč z določbo v novem finančnem zakonu, da more najeti prometni minister 100 milijonov posojila za zgraditev in po* pravilo pristanišč in drugih potrebnih del. Tako bo mogoče naš pomorski promet zbolj-šati se prodno se bo nabralo v fond dovolj denarnih sredstev.
Otvoritev sezone
DOLENJSKE TOPLICE, najučinkovitejše radiotermamo zdravilišče za revmatizem vseh vrst, bolezni živčnega sistema, ženske bolezni i. t. d.
SE OTVORI DNE 1. APRILA 1937
Znižane predsezonske pavšalne cene: 10 dni Din 600.—, 20 dni Din 1.100.— Pojasnila   daje  uprava zdravilišča.
— Naro^noobrambni sklad »Bran .1.bera«: Mestna občina Ljutomer Din 200, občina Ponikva Din 10, Jugoslovenska banka d. d., podr. Ljubljana Din 100. Zbirka pirhov: drž. nar. šola, Orla vas, p. Bra-slovče Din 22, drž. nar. šola. Krvava peč, p. Rob na Dol. Din 15,25, mestna des. nar. šola, Celje Din 126, zasebna deki. nar, šola SOi. sester, Rebnje, p. Vodice Din 50, znr±. nar. šola Sv. Urban pri Ptuju Din 69, drž. nar. šola kralja Aleksandra I. Odran_ oi p. Beltinci Din 47.50, drž, H. deki. nar. šola Maribor Din 120, drž. nar. šola Tu. njice, p. Kamnik Din 85, zaseb. deki. nar. šola Marijin dom, Kočevje Din 20.50. drž. nar. šola Mavrlen, p. Črnomelj Din 33, drž. nar. dola Koprivnik Din 17, drž. nar. Sol a Pišece Din 34, drž. nar. šola Moravče Din 101, drž. U. deš. nar. šola Maribor Din 75, drž. nar. šola Sv. Jurij ob Taboru Din 66, drž. nar. šola Sovodenj. p. Gorenja vas Dm 41, drž. nar. šola Soteska, p. Straža Din 26, drž. nar. šola Sv. Katarina, p. Medvode Dni 10. »Bran-i_bor« osrednji od bor, Ljubljana.
— Nezaposleni dobe delo! Vse nezaposleni absolventi delovodskih Sod naj javijo svoje naslove na Organizacijo praktičnih tehnikov v Ljubljani, De'avska zbornica. V poštev pridejo zlasti tehniki strojne in elektrotehnične stroke.
Nai velik
Priljubljeni  svetovni tenor
ed
očni spor
Gigll   nastopi   s   svojo nežno
igro in krasnim petjem obenem z Ljubljančanko GERALDINO KATNIKOVO t ravnokar dovršenem najnovejšem filmu
Premijera na velikonočno soboto ob 21. ari v KINU UNIONU
Blagajna je odprta v soboto od 19.30 dalje.
Glas srca
—'  Vel esejem pod pokrovitelji tvem krv
lja Petra IL Minister dvora g. Milan Antjč je obvestil predsedstvo Ljubljanskega vele-sejma. da je Nj. Vas. knez-namestnik blagovolil odobriti, da bo letošnji spomladanski in jesenski velesejem v Ljubljani pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. — XVII. spomladanski velesejem v Ljubljani bo od 5. do vključno 14. junija. Zastopane bodo vse panoge proizvodnje. Domača industrije in obrt kažeta letos izredno zanimanje in veliko razstavnega prostora je ie zasedenega. V okviru tega velesejma so predvidene še posebne razstave: Lovska, eospodinjska m malh domaČih živali.
UPRAVA j
] kavarne tNEBOTICNIK4 [
I   2ELI VSEM CENJENIM GOSTOM i VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE !
— Vaino ta vojn« invalide, vdov© in sL roto. Krajevni odbor, udruženja vojnih in« validov v Kranju, opozarja vse vojne invalide, vdove in sirote, kater^ prejemajo pokojnino ali so je kedai prejemali, ki spadajo pod srez Kranjski izven Tržiškega in
Škofjeloškega okraja, kateri imajo svoje invalidsko organizaciio, da bi ?e Čim prej zglasili pri predsedniku g. Rangusu v Kranju, zlatarju poleg hotela Stara posta. Ker ie zadeva vsakemu v koriat in nujno potrebna, naj prinese v^ak s eeboj vse stare vojaške in invalidske listine. Obenem naprošamo občinstvo, k} to Čita, da obvesti tudi druge vojne invalide, vdove in sirote, da naj se Čim prej zglase pri predsedniku. Odbor.
MED. UNIV.
dr. Jože Bogataj, zdravnik
otvori 1. aprila t  L privatno zdravniško prakso v Vidmu pri Krškem št. 90
— Harry Pjel se vrač* iz Dalmacije. V
Split fe pri?pel včeraj znani filmski igralec Harrv Piel. ki je bil mesec dni na počitnicah v Dubrovniku Dalmacija se mu je zelo prikupila. Vreme mu sicer ni bilo naklonjeno, vendar se je pa lahko večkrat ko« pal. Poleti se zopet vrne v Dalmacijo in sicer 6 skupino filmskih igralcev, da izdela zabaven film.
ki«o moste
Za Velikonoe 2 sporeda:
STANLIO in OLIO
kot
„Sinovi puščave"
in velefilm iz zdravniških krogov
„Kirurg Hospitala St. George"
Predstave v soboto ob 20. uri, na oba praznika ob 15., 18. in 21. uri, predstave trajajo tri ure.
Cene: Din 2.50, 4.50 in 6.50.
I
— Župana Permeta jama je zopet redno odprta od Velikonočne nedelje dalje, vsako nedeljo in praznik do Vseh svetih. Posecat-te domačo podzemeljsko krasoto.
— Novi grobovi. V Strebski ul:ci it. 39 je včeraj umrl tnrovec z usnjem in posestnik g. Karel Pečenko. Zapu«*1i:l je vdovo gospo Alojzijo in pet sinov. Uglednega pokoj; nika, vzornega gospodarja in ljubeznivega skrbnega družinskega očeta spremilo k večnemu počitku danes ob 15. V vsok' starosti 87 let je umrla danes v Ljubljani sploš no znana in priljubljena ga. Frančiška Mo-zetjčeva. Pogreb bo v ponedeljek ob 14. iz mrtvaške veže na Vidovdanski ce^ti 9. Danes je umrl v Liubliani upokoleni nadspre-vodnik državnih železn-c g. Jožef Gospodari?. Poleg svojcev zapušča zlasti med želez* ničarji mnogo priiateljev in znancev, ki ga bodo težko pogrevali Pogreb bo v ponedeljek ob 16. iz Hol7apflove ulice 7. Na Viču ie umrla ffa. Angela Višner rojena KuŠar. Blagopokoinico spremijo k večnemu počitku jutri ob 16. iz hiše žalost-* na Viču. Ce«»ta na Brdo št. 78. na v<ško pokopališče. Bodi pokornikom oh ran i en blacr spomin, težko prizadetim svojcem naše iskreno soŽalje.
Preko 64 milijonov dinarjev
znašajo dobitki predstojećega 34-tega kola državne razredne loterije, čije prvo žrebanje se bo vršilo
14. In 15. aprila t. L GLAVNI DOBITEK:
2 milijona dinarjev
te t </4 srečke zamorete zadeti din 500.000 1
Opozarjamo nase cenj bralce na pri* logo znane glavne kolektore drz razredne loterije A. Rein 1 drug. Zagreb. Gajeva ulica 8. m fllca 15. ki je dodana današnji nakladi Dolgoletno vzorno tn nad vse solidno poslovanje te kolekture Je te toliko poznano nasi javnosti, da jo moremo mi s svoje strani priporočati našim bralcem.
— Klub izložbenih aranferjev v LJubljani naproša, da se vse informacije in dopise adresirajo na tajnStvo: Zevnik Slavko, — Ljubljana, Miklošičeva c M.
— Vreme Vremenska napoved pravi, da bo nestanovitno, deževno vreme, ka«ne^ možnost zboljšanja. Včeraj }e deževalo v Ljubljani in Beogradu. Na-visja temperatura h znašala v Splitu 15. v Skopi ju 14. ▼ Zagrebu 13. v Mariboru 12. v Liublani 11.4, v Beogradu in Sarajeva 11. Davi je kazal barometer v Ljubljani 756.8, temperatura je znaStla 5.8
— Dva poškodovanca. V bolnico so včeraj pripekali posestnika Jožeta O. iz Pod-sfrrania ki ga je doma poškodoval sosed. Udaril ga je med prepirom po trlavi in mu pokvaril rudi oko. V Velikem Gabru pa je padel s peci 41etni posestnikov sinček Ivan Ifarott in si zlomil ključnico.
— ffarakiri 75tetne*a starca ker ae sme piti. V vasi Malih Novakih Mizulvanjca si j> veerai razparal trebuh 75letni kmet Tomo Smodek Zdravniki so rou prepovedali piti m to sra je tako potrlo. da si -e hotel natarej prerezati vrat, ko se mu pa to ni posTeččIo, si je z ostrim nožem razparal trebuh, tako da so mu izetopiJa čreva.
Matineja kina UNIONi
Nepozabni flaabenl film, ki je ob otvoritvi kina Uniona vse Ljubljančana tako navduaiL
Chopinov poslovilni valček
NA VELIKONOČNO NEDELJO LN VELIKONOČNI PONEDELJEK OB 11. URI
— Samomor služkinje. V Zagrebu se je
včeraj ziufcraij obesila služkinjo, Ana Krtž-njak. Pred samomorom ie oblekla najlepšo obleko m se tepo posesala. V smrt ie sla zato. ker jo je zapustil liubček. s katerim je imela otroka.
— Pod vlak je skočil. Včeraj zjntrajj ie skočil pri Karlovcu pod vlak mizar Josip Trojar. sta«- 48 let. živel je v telo težkih gmotnih razmerah in že v torek ie pravil znancem, da si no končal iivljen-e.
— O naši Mladinski Matici probčvjemo zagrebške »Novosti« v svoSi velikonočni Številki obziren informariven ffanek e sliko urednika Mladinske Matice g. Rečica. Na-S Rod itna 22.OHO naročnikov m v devetih letih je tedala Mladinska Matica nad en milijon knjig.
Iz Ljubljane
—M Prenočujejo — na cesti. Ob tromo-stovju prodajajo revnj okoličani pomladno cvetje. Dopoldne, med tržnimi uramj navadno ne prodajo mnogo svojega >blagac, zato omajajo pri tržn h mizab tudi popoldne in čakajo na priložnostne kupce. Večina jih prihaja iz oddaljene okolice, 7a*o jim ne kaže hod rt; prenočevat domov. Razen tega pa tudi ne morejo prenašati cvetja, ki ga ne prodajo vpe^a v enem dnevu. 7alo so se odločili prenočevati zadnje Čase, >ko je več kupčije«', kakor prav: o. na svojih tržnih prostorih. Noči so precej hladne, kar pa vztrajnih prodajalcev ne motj, čeprav so zjutraj povsem premraženj. Grenek je kruh čeprav ej an služiš s cvetjem v roki.
—\\ Realno propagando za čim ožje stike med Bo!cariio in nami gotovo dela nas bol-uarski go*t, slikar P. Franrali^ki. ki ie pris red"l v JakorsjČevem pavi ionu razstavo akvarelov, prikazuioČih Kilsko pogorje; iz Slovenije pa ne bo odšel praznih rok, saj se je takoj napotil na Gorenjsko, od koder je prinese! novo serijo motivov iz Mojstrane in Kranjske gore, ki ih bo razstavili v Bol# garrji; nekaj teh novih akvarelov pa je že obešenih v razsta\*i. Želimo kulturnemu pionirju, da si Ljubi'ančani v Čim večjem Številu ogledajo njegovo umetnost; razstava bo odprta le 5e do konca meseca.
Vremensko poročilo
Rateee-Planlea: &» oblačno, mirno, 25 srena Ptaaics-Slatna: 0. sneži, iuien sne^ na t^)
podlage, mala in srednja skakam;m
uporabni.
Peč, Petelinjek: —2, sneti. 10 pr&iča na 140
podlage.
Kranjska gora:   2.   barometer stoji mirno,
prsi, 10 do 15 južnega snega. Vrgjč. Krnica: sneži. 230 snega, prsič. Pokljuka: 0, oblačno, 40 pri:ča na 70 pod*
laee.   mala   m   srednja skakalnica
uporabni. Bohinjska Kisirira: 4. dežuje. Komna: —1, sneži,  južen »neg na 300 cm
podlage.
Iz Celja
—c Red Jugo9lo\'enske krone 5. »topo je je izročil v torek finančni direktor g. dr. Avgust Sedlar ob navzočnosti vsep name §čencev z lepim nagovorom šefu celj.ike davčne uprave g. Franju Cuki. Odlikovane u iskreno čestitamo!
—C Mojstrski izpit za vodovodnega instalaterja je napravil pred mojstrsko izpitno komisijo pri Zbornici za TOI v Ljubljani g. Avgust Stok, kleparski mojster ▼ Celju.
c— Podpore visoko&olcem in srednješolcem. Kuratorij ustanov pred 15 leti umrlega znanega celjskega trgovca Antona Ko-lenca je pred dnevi podelil 46 visokosol-cem 14.900 Din in 27 srednješolcem 3.200 Din podpor.
—c DruH\x> gluhonemih v Ljubtjani bo gostovalo v soboto 3. aprila v Celju in priredilo ob 20. predstavo gluhonemih v veliki dvorani Narodnega doma.
—-c Umrla je na veliki petek xjutraj v Žalcu po kratki bolezni ga. Vida Teržano-va, roj. Pipova, soproga znanega grafologa g. Franca Teržana. Pokojna je bila blaga, značajna rn odločno narodna žena ter zvesta sodelavka svojega moža. Kot pevka in igralka se je zelo požrtvovalno udejstvova-la na žalskem odru. Široki krog prijateljev
9xm   _ ^ «■ ' poceni in solidno izdeluje
IVAN   HABIč, tapetnik
OtOmatie LJUBLJANA, Poljanska cesta 17 d    1    V    a    H    C Sprejemam popravila
—lj GdĆ. Anita Mezetova, članica beograjske opere, ki je izšla iz ljubljanskega konservatorija je danes ena najboljših in najodličnejsih naših koncertnih in opernih pevk. V zadnjem času je imela velike uspe he v prvi vr^ti v beograjski operi, pa tudi na koncertih posebno v Monakovem, kjer je nastopila in dobila najlepše ocene. Po dolgem času bo zopet nastopila v Ljub. ljani in sicer v petek 2. aprila ob 20. uri v veliki filharmonični dvorani. Na svojem koncertu bo zapela nekaj pesmi iz svetovne glasbene literature, dalje iz domače literature in razne operne arije. Kot drugi koncertant nastopi na tem večeru pianist Pavel šivic ter zaigTa del Bacha, Skrja. bina in Szymanovskega. Koncert bo v petek 2. aprila. Vstopnice v knjigarni Glas. bene Matice.
—lj Društvo >Soča« poroča svojim članom in prijateljem žalostno ves*, da je njen dolgoletni član g. Karol Pečenko, trgo* vec v Ljubljani po kratki bolezni preminul. Dragega tovariša bomo spremili na zadnji poti danes ob 3. uri popoldne izpred hiše žalosti v SrreH9ai ul:ci 39 k sv. Križu. Preostalim izreka odbor >Soče? iskreno sožalje
—lj Društvo »Sočac vabi svoje članstvo in vse prijatelje na rvalčkovo noč«, ki bo v Trgovskem domu v eobo*o 3 aprila. Jedila in izborne pijače zelo poceni Želimo obenem vsem vesele praznike in Vam kliče« mo na svidenje v soboto pred belo nedeljo v Trgovskem domu na pomladanskem val-čkovem večeru!
—H Darilo ta mestns nbore. Namestu venca na grob blagopokojne ge. Mase dr. ftvigljeve ie daroval indusftrjjec g- Milko Breme in njegova soproga ga. Hani 300 Din za mesrtne uboee. Prsrfna hvala!
Frančiška So tiar jeva umrla
Dob pri Domžalah. 26. marca.
Žrtev roparskega napadalca v Dobu Frančiška Sotlarjeva jc včeraj zjutraj umrla in proti večeru so jo pokopali. Na pokopališču v Dobu se ie zbrala velika množica domačinov m okoličanov, da spremijo Sotlarjevo k zadnjemu počitku- Nesrečna žena je btfa sicer smrtno ranjena, imela ie utrto čre« pinjo in druse težke poškodbe, pa je vendar živela Se dva dni 'n eno noč po napadu, slednjič pa je poilegla krvavitvi v možganih. Ob 15. so njeno truplo prenosi v mrtvašnico, kjer ie bilo obdurrano. Komisijo je vodi preiskovalni sodn k g Eržen, ob-dukciio pa sta opravila zdravnika dr. Hočevar in nV. Komotar. Razbojni je udaril £ot!erjevo 5tirikr^' po glav; in jo ra*nil tudi na zal In.iku. Dva najhujša udarca So-tlarjevi prebila lobanjo zadaj in nad des* nim uSesom.
Preiskava, ki jo vodijo domžalski orožniki kl;ub vse! skrbnosti in naporom Se ni dosegla uspeha. Aretiranih je Wao sicer več osumljencev, a vsi so z lahkoto dokazali alibi. Prvotni sum, da bi utegnil bitj noM* lec k^!o izmed domačinov, se je izkazal kot pogresen in so orožnki usmerili preiskavo drucam. Domačini so sprva vedeli povedati o nekem tujcu, ki je v torek zvečer vedrll v Dobu in ki je govoril hrvatsko narečje. O tujcu pa pozneje ni bflo duha ne sluha in se ne re, kam Jo je ubral.
I in znancev Tcržanove rodbine iskreno sočustvuje s težko pri/adetim soprogom, ki mu je neizprosna smrt tako kruto ugrabila ljebljeno mlado ženo. Pokojni bodi ohranjen lep spomin!
—c Deset let robije za umor lastnegm otroka. Pred velikim senatom okrožnega sodišča v Celju se jc zagovarjal na veliki petek 26-letm posestnik Ignac Zakrai^rk iz Podvrha. ki je bil otožen, da jc letos 7. februarja zjutraj v postelji zadavil sv<> jega tri mesece starega zakonskega sinčka Karla. Zakrajšek je živel s svojo mlado ženo v stalnih prepirih in je ženo često pretepal ter rudi svojega otroka ni mara!. Sodišče ga je obsodilo na deset let robije na trajno izgubo častnih pravic in na plačilo 500 Din povprečninc.
—c Nočno lekarniško službo rma od danes do vštetega petka 2. aprila kr. dvorna lekarna »Pri Mariji pomagaj« na davnem trgu.
Iz Maribora
—■ Vsem naročnikom, čritateljem tn prijateljem >S le venskega Naroda< v MarL, boru želi tukajšnja podmznioa prav vesele velikonočne praznike.
— Kaj bo za Veliko noč v gledališču T Na velikonočno nedeljo ponove najboljšo Le_ harjevo opereto »Dežela smehljajac. Pri popoldanski predstavi veljajo znižane cene Zvečer bo prermiera >Svete Ivane<, drame velikega angleškega dramatika Bernarda Sbawa. Režija je v rokaJi J. KovUSa, naslovno vlogo pa igra E. Kraljeva. Na ve. nkonočmi ponedeljek popoklne bo repriza Nudičeve izvrstne satire >I>r< po znižanih cenah. Zvečer ponove Raaibergerjeve »Rdeče nageljne«, ki so prava ljudska opereta m se je zaradi svoje na dornači glasbeni folklori temelječe glasbe takoj priljubila.
— Velikonočni dar kralja<«. Te dni je dobila revna mati treh otrok Ana Trnov-Sek iz Maribora tri zaboje živil kot dar Nj. Vel. kraljice Marije. Reva je bila nad nenadn.m velikonočnim darilom z najviA. jega mesta prav srečno presenečena.
Naš*, gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. url Sobota 27. marca: zaprto. Nedelja 28. marca: Ob 15. uri: Repo* te v. Mladinska predstava. Globoko znižane cene od 14 Dm navzdol. Ob 20. uri: Simfonija 1937. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Ponedeljek 29. marca: Ob 15. uri: »Dre Izven. Cene od 20 Din navzdoL Ob 20. uri: Zadnji Signal. Izven. Cene, od 20 Dm navzdol.
O P t R A Začetek ob 20. uri. Sobota 27. marca: zaprta Nedelja 25. marca: Ob 15. uri: Navthanka, Opereta- Izven.  Cene  od  30  Din navzdol.
Ob 20. uri: Ples v markah. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek 29. marca: Ob 15. uri: Pod to goro zeleno . . . Izven. Cene od 30 Din navzdol.
Ob 20. url: Cavalleria rusticana, Glu-mači. Izven. Cene od 30 Din navzdol.
Kočiiaževa pesem sr^ss
<SF • likonočno   soboto ob
(Fabr'n ma, Eoer Gnaden) 21. ari v kinu Slogi.
Veseloigra pristnega dunajskega humorja! — Paul Hbr- Blagajna je odprta v
Msjer v svoji najnovejši kreaciji kot dunajski izvosček. soboto od 19 30 dalje.
treba služiti pri nas
Ka] ]e Javno
in kako
Ljubljana, 27. marca. Na Angleškem je javno mnenje največja sila. ki se li morajo uklanjati ministri in kralji. Pri na« pa javno mnenje prav za. prav ni javno. Pri nas je 'avno mnenje le javna skrivnost, ki se seveda ne sme skri* vatj in £e tem manj odkrivati v časopisju. To boste lažje razumeli, če vam razodene-mo, kako služi pr< nas novinar javnemu mnenju, odnosno, kako mora 6lužiti.
KDO ZASTOPA PRI NAS JAVNO MNENJE?
Ko reporter ji pišejo o zborovanjih, navajajo imena odličnih udeležencev, >zasiopni-kov nase kulturne, nacionalne in gospodar ske javnosti<. In ko govorniki >posebej po* zdravijajo< zastopnike >naše javnosti«* navadno ne omenjajo novinarjev ali samo na koncu pozdravnega govora pozdravijo zastopnike tega in tega lista, ne pa morda kot zastopnike javnosti. Zato nj treba še dokazovati, da pri nas novinarja ne zastopajo javnega mnenja. Te legirtimacije jim nihče ne daje. Zastopniki naže javnosti so funkcionarji gospodarskih, športnih, izletniških, kulturnih itd. organizacij in ustanov. To pa pomeni, da so hkrati zastopniki javnega mnenja. Morda ne verjamete? Aktivni no* vinarji o tem ne dvomijo.
Samo nekaj primerov. Lahko se zgodi, da reporter, ki je poročal o kakršnikoli prireditvi vzame nehote na posodo javno mnenje. Napiše v naglici nekaj 6vojih misli. Prihodnji dan boste čitali >na istem mestu, na isti strani in v enakih ?rkah< popravek, da prejšnje poročilo >ni bilo točno« in da ee javno mnenje ne strinja z njim. — Drugič se zgodi, da reporter ne našteje vseh zastopnikov javnosti«, kj so se udeležili banketa, veselice ali predavanja Tisti del javnosti, ki je bil prav tako >oficielno za stopan« na prireditvi, je zarad' tega silno ogorčen in posije u red ni št vu strogo uradno popravek, češ, vaše poročilo mistificira javnost, ker ne omenja, da je bilo pri tisti mogočni manifestaciji zastopano tudi naše slavno in agilno društvo. Vendar se zgodi bolj pogosto, da slavno društvo pošlje deputacijo v uredništvo protestirat po vseh pravilih zastopanja iavnostj pri nas. —■ Najbolj pog06*! 60 primeri, da pri nas javno mnenje utihne. Še preden se je oglasilo. To vsekakor zasluži posebno poglavje.
JAVNO MNENJE NA OBISKU
V UREDNIŠKI SOBL
Ko to Čitate, se morate jasno zavedati, da piscu stoji za hrbtom javno mnenje in pazljivo sledi sleherni piki. Ne smete pozabili, da tudj v tem trenutku ne moremo biti tolmači javnega, temveč skrivnega javnega mnenja.
Lahko se pripeti torej prometna nesreča ali karkoli, kar pač doleti Človeka na tem svetu. Listi o taksnih dogodkih navadno poročajo. Včasih čitate, da je bil nekdo aretiran. Najbolj vas zanima, kdo je prav za prav imel to srečo. Toda v listu je namestu poročila rebus. >Neki znan mehčan«, >ugled-ni rodoljub« ali pa niti tega 'menitnega vrdevka ne najdete, adar* v dogodek ni zapleten tako imeniten zastopnik naše jav nosti, čitate vsaj kratice rmena. Drugi dan se navadno zgodi, da morajo listi priobčiti izjavo nekoga neposredno prizadetega, ki ima slučajno enak monogram kakor nesrečs nik. ki je padel v slovenski Ust. Od časa do Časa čitale poročila o vlomih ali tatvinah. Zgodi se pa« da je bilo vlomljeno v lokal te aLi one ugledne tvrdke. O tem govori vse mes>to, časopisje pa ne poroča, ker usledno podjetje ni želelo, da bi časopisje pisalo o vlomu v njegovo prazno blagajno.
Toda morda ne morete razumeti tako lahko. Češ, saj bi list kljub vsemu lahko poročal o dogodku, ki ga je zamolčal. Prav lahko pa boste razumeli, če vam povemo, da javno mnenje prihaja pogosto v tej alj oni
obliki ali osebi v uredniško eobo. In tako si zreta naše poosebljeno javno mnenje m njegov nesrečni, odnosno ponesrečeni tolmač iz oči v oči. Javno mnenje je pri nas sicer mutasto, v urednički sobi pa dobi dar govora, da ga ne more prekričalj niti naj* glasnejši urednik. Javno mnenje je v ognju, pobliskava z očmi in preti, da bo gnalo zadevo na najvišjo instanco. Izid je že znan. Navadno je vedno enak, tudi tedaj, ko se javno mnenje oglaša po telefonu.
PONIŽEN JSLIGA JAVNEGA MNENJA
Drugje m celo v drugih pokrajinah naše države novinarji tudi služijo javnemu mnenju. Toda tam služijo drugačnemu javnemu mnenju in zalo so tudi sami drugačni. Gibljejo se v >najv;šjib krogih družbe«, povsod jih prištevajo med smetano, dočim spada pri nas ponižen sluga javnega mnenja med otrobe, ne glede na to, ab  jih veže ali ne.
V Beogradu na pr. pišejo o uglednih in neuglednih junakih afer, zločinov in tragedij.
Polnijo liste © takšnim gradivom. Objavlja* jo polna imena grešnikov, jih fotografirajo od vseh mocočih strani, portretirajo, govore o njihovih zadevah bolj javno, kakor mi na pr. o blatu.
Toda ob tej priliki vam nameravamo predstavni slugo našega, recimo ljubljanskega javnega mnenja. To je vsekakor potrebno. 6aj ga ne poznate. Kdo pri nas sploh pozna novinarja? Včasih opazijo zbo-rovalci človeka, ki sedi na vogalu stola m Bj nekaj zapisuje na kolenih. Toda ne ve* do, ali je funkcionar društva ali le navaden zborovalec, kj je >Še tako neumen,« da hodi na zborovanja. Zgodi se pa tudi, da ie novinar zastopan na banketu med samimi odličnik: Plah sedi na koncu mize, skriva komolce oguljenega suknjiča pod namiznim prtom in medlem, ko drugi jedo in poslušajo naprtnice, pise v znoiu svojega obraza in v strahu, da bi česa ne preslišal Vedno je plah, kadar ga posade med odličnike. Na reprezentančnih prireditvah stoje ali sede odliČmki v krožkih novinar se Pa čuti deveto kolo; nihče ga ne nagovori in vsi ga gledajo kakor Čudovište, ki se je po tragr komičn pomotj zaletelo v njihov svet Na slavnostnih predstavah in prj podobnih prilikah novinarje prireditelji k sreči posade ▼ zadnie vrste.
VSA VRATA SO MU ZAPRTA
Kako je drugje — ne bomo govorili Pri nas je tako: na katerakoli vrata potrka novinar, ostanejo zaprta Sluga javnega mne nja pri nas vselej prosi za poda'ke v uradih in pri zasebnikih Prav za prav mo* leduie Navadno ga povsod zavračajo, da niso kompetentni, če ga sploh hočejo poslušati. Zasebnikov ni nikdar doma, ko 'in obišče novinar, če pa Jmak> Je smolo, da so >doma< se izgovarja in   *a i^esar ue vedo.
mu je
da stvar ie ni zrela ali da bi ne b3o oportuno pisati o tem. Če Ima novinar srečo in naleti v uradu na kompetentnoga gospoda, kj ima monopol ta dajanje podatkov, gospod nima časa ali pravi, naj »e nov.nar oglasi čez nekaj tednov. Mnogi uradi imajo v prednjih sobah zveste služabnike, ki so navadno uniformirani ter zarad: tega poosebljajo oblast. Novinarje odganjajo od gospodovih vrat kakor berače. Le po težkem diplomatskem boju si priborit verop >v najsvetejše«. Sprejme te tajnik, ki ti najprej izpraša vest, če nisi morda prijel nabirat inseratov Pri nas namreč novtnac-a prav radi zamenjavajo z akviziterjem.
V višje urade si pa sploh ne mo*» tzvo i cvati vstopa. Ustavijo ga ie na cesti pred poslopjem. Prvo vprašanje: Kdo »te? — No* vinar. Drugo vprašanje Legitimacijo* — Prosim! — Kam ste namenjeni? — Novinar ki ni dovolj priseben, da bi de lahko dovoli imponira joče zlagal, naj vrže že pri prvem vprašanju puško v koruzo. Napaka je ie, če poveš, kakšnega poklica si, kajti novinar se zdi pn nas sumljiv poklic V urad te kratkomalo $c puste — Imamo tiskovnega referenta in obrnite se nanj. ko ima določene ure za razgovor t — To pomeni, da tiskovni referent ne sprejema kadarkoli
Cela vrsta uradov je novinarju zaprta kakor nepremagljiva trdnjava. Nikjer v njih mu ne smejo datj podatkov, ker podatke daje samo tiskovni referent. Hodiš od Poncija do Pilata tako dolgo, dokler ne izide prej v nekem drugem listu poročilo, ki ga ie napisal tiskovni referent lastnoročna Zgodi se pa tudi, da izide eno in isto uradno po ročilo istega dne v dveh listih. Tiskovni re ferent je napisal komunike in ga poslal vsem listom, ker je hotel biti nepristranski in je imel slučajno pri rokah kopirni papir
NEPOPISNO SE BOJE TISKANE BESEDE
Nedvomno niso ljudje — vsaj pri naa —' preklinjali še nobenega izuma tako kakor Gutenbergovega Pri nas se ljudje boje ti* skane besede kakor kuge. Zato se pa tudi
Ljubljana, 27. marca.
Kdor zasleduje nas smučarski sport, je moral ugotoviti, da so bili v vseh naših državnih reprezentancah v zadnjih letib z malenkostnimi izpremembaml isti tekmovalci. To velja še prav posebno za tekmo, valce v teku, kjer stari preizkušeni tekači med mlajšimi se niso dobili enakovrednih namestnikov. Z drugimi besedami bi se to reklo, da se nas smučarski razred nikakor nj dvignil tako, kakor bi bilo želeti. Res je sicer, da bo zlasti naši najboljši kvalitativno pokazali znaten napredek in so se uspešno uveljavljali tudi v najtežjih mednarodnih konkurencah, ni pa niti go. vora o kakem kvantitativnem napredku, ki je za izbiro državne reprezentance neprimerno važnejši. Voditelji našega zimskega sporta se na vse načine prizadevajo izboljšati kvaliteto reprezentantov in tro.
šijo vsako leto visoke zneske za inozemske trenerje, ki so izbrano moštvo pripravljali za mednarodne nastope. Tuji trenerji so v saveznih izdatkih predstavljali še vsako leto najvišjo postavko in ni čuda, da je spričo malenkostnih rednih dohodkov, ki se stekajo v savezno blagajno, nujno morala priskočiti na pome* država ali pa privatna iniciativa. Zlasti letos so obupne finančne težave prišle do izraza tako očitno, kot se nikdar doslej. Sele v zadnjem trenotku so bila na razpolago po trebna sredstva, da je savez sploh mogel poslati svojo reprezentanco v inozemstvo. Potrebne so bile številne intervencije, bilo je potov na pretek, in je sploh se čud. no, da se se najdejo idealni ljudje, ki trosijo svoje sofle in dragoceni čas za posle, ki jim osebno ne prinašajo nobenih koristi. Zgodi se celo nasprotno, da so zaradi svo_ jega idealizma izpostavljeni dostikrat neopravičeni kritiki, ki ]e odvrnila že mnogo priznanih zimsko športnih delavcev iz vrst aktivnih športnikov.  Vsako delo, ki
je odvisno od tuje podpore, mora alej ali prej prenehati. Zato al voditelji našega
športno smučarskega pokreta že dolgo belijo g-Lave, kako bi se dale vse te ovire pre mostiti, ne da bi pri tem škodovale športnemu pokretu ali celo povzročile njegov zastoj.
V naslednjem hočemo sprožiti nekaj ml sli, ki bi utegnile sedanje neznosno stanje izboljšati in bi tudi znatno pripomogle k kvantitativnem napredku t pogledu tekmovalcev.
SPECIALIZACIJA PRVI POGOJ
boje novinarja kakor okuienca. Inteligenti, ki predavajo pred učenim ali preprostim občinstvom, pogosto zahtevajo, naj jim da novinar poročilo v cenzuro, preden ga objavi. Tudi ljudje, ki jtfa prosi novinar za navaden razgovor, žele prej pročitati poročilo, preden gre v tisk Mnogi ljudje prj nas se pa zopet silno boje, da bi prišlo njihovo ime ▼ list, čeprav v zvezi s kakršnokoli nedolžno zadevo. Ne maram, da bj me vlačili po >cajtengah!< Zato se hočejo zavarovati pogosto ie ▼ naprej pred »cajtengami«; intervenirajo pismeno ali osebno, naj tega in tega urednik ne priobči. Ako bj jim ne ustregel, bj zaradi tega ob drugi priliki izgubil eelo uro časa v neskončni debati. V uredniško sobo ima namreč dostop vsak naravnost, kakor bi sj ga novinar želel povsod v urade.
O mnogih zadevah govori vse mesto, vča-srh tudi o takšnih, ki bj zanimale čitatelje časopisja. Toda, če se časopisje ie pregreh ter objav; nekaj vrstic že o splošno premle-tii zadevi, so prizadeti nepopisno ogorčeni. Tekajo okrog odvetnikov, sestavljajo poprav ke, iščejo pravne nasvete, zasledujejo p's-ca, naskakujejo uredništvo, prete s tožbami, zahtevajo zedoscenje — a *eaiar ni b;-lo nič drugega, kakor da je list ponatisnil splošno znano govorico. Tiskana beseda vpliva strašno. Čeprav je časopisni papir že drugi dan makulaturni. KAKO JE TOREJ TREBA SLUŽITI
NAŠEMU JAVNEMU MNENJU
Lahko ste spoznali, kdo služi pn nas jav? nemu mnenju, vendar najbrž še ne veste, kako je torej treba služiti temu mnenju, najsi je že javno alj skrivno. To ie vprašanje, kj nanj naš tisk še nj odgovoril. Ko bi si upal odgovorita, bi namreč v resnici začel služiti javnemu mnenju in ne skrivnemu mnenju. To se pravi, ko bi mogel odgovorni. Sicer je pa treba našemu javnemu mnenju služit j prav s tem, da listi ne odgovarjajo na tako kočljiva vprašanja. Skratka, da si prizadevajo čim  bolj molčati.
SPECIALIZACIJA V VSEH SMUČARSKIH PANOGAH
Zakaj ne bi sledili vzgledu Jeseničanov tudi v ostalih panogah? Ali ni popolnoma na dlani misel, da bi ustvarili središča, ki bi gojila edino skoke in teke? To resnico so menda prvi uvideli ljudje pri >Udruže-n»ju smučarjev Planica«. Zgradili so j&i vrsto skakalnic cd najmanjše do postopoma največje na svetu. Otvorili so stalno skakamo šolo, pritegnili stalnega trenerja in a tem omogočili slehernemu, da brezplačno goji to panogo. Zlasti jim je pa pred očmi pridobvanje naraščaja in so zainteresirali šolske oblasti, ki so s hvalevrednim zanimanjem sprejele pobudo in omogočile redne tečaje šolske mladine. Komaj eno sezono po prvem tečaju so se že pokazali sadovi. Planica je dosegla svoj namen: postati hoče v skokih to, kar so je. senice v smuku in slalomu!
JESENICE SREDIŠČE ZA SMUK IN SLALOM
Dve smučarski središči torej že imamo; pustimo Jeseničanom alpsko kombinacijo in jim ne zamerimo, da pozabljajo na tek (sicer jim pa delamo krivico, kajti kateri kraj se se lahko ponaša z njihovim Francem Smolejem?). Jesenice naj postanejo visoka šola za vse naše tekmovalce v alpskih disc'plinan. Smuk in slalom naj še nadalje goje vsi klubi, zadnje, kar bo pa tem tekmovalcem še manjkalo, bodo mo. rali iskati na Jesenicah, ki naj sploh postanejo savezni rezervoar za izbiro reprezentantov v £anuku in slalomu.
PLANICA: SKOKI IN KLASIČNA KOMBINACIJA
Planica ima vse pogoje postati središče skakalnega sporta. Skakalnice leže v ne. posredna blizini železniške postaje in tudi snežne prilike so razmeroma zelo ugodne.
Tu se že pridobiva skakalni naraščaj, tu ima možnost napredovanja in končno se
tu vrše največje mednarodne prireditve, ki nudijo dovolj prilike, da vidi mladina vzore, po katerih se lahko ravna. Povsem naravno je torej, če bi povzdignili Planico v jugoslovenđko središče za gojitev skakalnega sporta in visoko šolo za skoke. Ker je pa Planica razen tega zelo primerna za tek, naj bi se poleg skakače v specialistov vzgajali tu se tekmovalci za kombinacijo, torej panogo, ki je pri nas naj-bojj zanemarjena.
POKLJUKA SREDIŠČE ZA TEK
smoos^Bkega doma, veka km pokasjata po*
dobno pripravljennoat m iniciativnost kakor Planica. Isto vejtfa zm Jesenice. Ven. dar od klubov ni mogoče zahtevati, da bo. do prevzeli na svoja ramena prav za prav delo, ki bi ga moral opraviti JZSS, hi to v prvi vrsti zaradi denarnega vprašanja. , Kako torej resa ti to nalogo?
Kakor za Planico, bi se     a za Jesenice in Pokljuko morah zbrati idealni ljudje, ki bi bili pripravljeni zbrati potreuna 3red stva. Pri tem je največ računati na privatno iniciativo, kar pa dolgoletni sport-
Se vedno lahko ugotavljamo, da Nemci giei-ajo na Slovenijo ter naše kraje skozi stara očala. Niso se se še sprijaznili s tem, da bi priznali pravico do obstoja >nekih« Slovencev pred vojno v pokrajinah, ki j.h bolj aii manj očitno prištevajo za svej >Le> <ienwraum«. će čitaš nemški zemljevid naših krajev, se ti vsiljuje vtis, da se meje Slovenije nemškim geografom ne zde naravne in da so naravne le meje historičnih dežel bivše Avstrije. Morda avstrijskim geografom pomeni ustanovitev novih držav na ozemlju bivše Avstrije samo nekakšno posledico >versajcskega diktata«.
Najnovejši Frevtagov svetovni atlas, ki nosi letošnjo letnico, ni v tem pogledu nič boljši, v resnici pcaneni cčitno omalovaževanje slovenskih krajevnih in splošnih imen v njem neodpu^tljivo žalitev za slehernega našega držajvloana, četudi je rojen Nemec. Nemška zmanost uživa v svetu velik gloves zaradi svoje poglobi j emosti ter natančnosti deia raznih, znanstvenih panog. Tudi geografom, ki so sodelovali pri Frevtagov em atlasu, ne moremo očitati površnosti pri geografskem delu samem na sebi, toda kar se tiče topografije novega atlasa, so se izdajatelji in sotrudni-ki tega dela osramotili pred nami in tudi pred svet m, ki ve. da jugoslovanskih pokrajin ne kaže metati v en koš z avstrij-ifctkiim aežeiami. Tista barva, ki označuje državno mejo med našo državo in A.vstri-jo, ni na zemljevidu le zaraii dekoracije, česar bi se morali moderni geografi še posebno zavedati.
V krajepis j u Freyta gav ega atlasa na kartah našega ozemlja nd nobenega sistema. Vendar je najbrž sistem v tem, da
pišejo dosledno imena naših krajev kakor cO pisana v starih avstrijskih zemljevidih, namreč nemško. Napredek je pa v tem, da imajo nekatera imena našiii krajev v okle pa jih slovenska imena. Da, v tem je sistem, kajti slovenska imena so dosledno v oklepaju, če so pač natisnjena. Slovensko ime se jim zdi postranskega p-mena zato ga vselej ne navajajo niti v oklepaju. Oklepaji pa služijo nemškim topografom predvsem za karte slovenskih ozemelj. Za dežele, kjer prebirvajo Slovani pod nemško oblastjo, oklepaji seveda niso potrebni. Tako si geografi prihranijo mnego dela. Povsem nepotrebno ee jim zdi, da bi n. pr. pisali še slovenska imena za slovenske koroške kraje. Tega bi tudi od njih ne pričakovali, če bi nam bili še tako naklonjeni
Posebno zanimiva je karta Štajerske. Na nji je tudi del Slovenije, ki je razdeljena a crtkano črto v bivšo Kranjsko in Štajersko. Pri tem eo nam odlični zastopniki zveličavne rase vrgli veliko i-ušno drobtinico: deželo kranisko so označali samo z nemškim imenom — Krain —, drobtinica pa sta oklepaja, ki oklepata ta >Krain< Res velika čast! Kaj hočejo pevedati z mejo sredi Slovenije, ko se naša ožja domovina ne deli več v dve upravni enoti, si lahko mislimo. Da se ne motnrjo, spre-vidimo že iz tega, da je zarisana meja tudi med Koroško in Štajersko. Del Koroške je namreč pripadlo L 1920 Sloveniji. To zanimivo mejo najdemo na karti Koroške. Uboga Koroška toži tako nad svojo rano. Kdove, kako izražajo Nemci to bolečino? Mi bi rekli: tužni Korotan!
Frevtagov atlas je zelo zanimiv tudi zaradi tega, ker posvečajo geografi slovenskemu ozemlju posebno pozornost očitno zaradi tega, da lahko zarišejo celo bivšo Štajersko deželo, ki je tako razkosana. JugoGdaviji sami so posvetili eno karto, I seveda v zelo zmanjšanem merilu* dočim
ni delavci sami dobro vedo. Podporo bi pa moral redno dajati tudi savez, kateremu bi bila m tem odvzeta vsa briga ne le za pridobivanje tekmovalcev, temveč tudi za plačevanje dragih trenerjev, katero skrb bi prevzela omenjena središča sama. Se. veda bi morala priskočiti na pomoč tudi država, ki bi sama imela pri tem največje koristi, ker bi v ta središča lahko pošilja u* na vežbanje vojaške smučarje. Prepričani smo, da bi ta zamisel rodila uspeh, če bi se združili v dosego tega cilja vsi merodajni čmitelji. M. P.
sama štajerska z delom Kranjske in Koroške zavzema prav toliko prostora, kakor vsa Jugoslavija. Tega jim sicer ne zamerimo, vendar se čudimo, zakaj posvečajo tako ganljivo pozornost baš Sloveniji, ki je zarisana torej na karti štajerske, na karti obmetnega ozemlja med Italijo in Jugoslavijo in delno na karti Koroške. Preveč pozornosti se nam namreč zdi že zaradi tega, ker nam posvečajo t- liko oklepajev. Posebno .-eno pa zlasti presenečeni, ker so napravili izjemo z Brežicami, ki jih označujejo s slovenskim imenom brez oklepaja, dočim je nemško v oklepaju (Rannj. Mnogi naši kraji seveda ne zaslužijo slovenskega imena niti v oklepaju. N. pr.: Ober Laibach, Weixelburg, Trifail, WindischgTaz, Prage rhof, VVind, Larrisburg, Friedau, Pra*siberg, BiUich-gratz in še mnogo drugih. Mlajši rod seveda ne more vedeti, kateri so vsi ti kraji, ki uživajo čast nemških imen. Ce ae ne znaš dobro orijentirati na karti, ni čuda, če n. pr. ne veš kateri slovenski kraj se skriva za imenom Tuf fer. Pri imenovanju nekaterih rečic so pa bili zvetti služabniki nemške vede v zadregi, kako bi jih krstih. Starih avstrijskih imen menda niso mogli več izkopati iz pozabljen ja, zato • so si pcmagali s slovenskimi imeni, ki so j jim pa seveda špajisk-a vas. Zato se ne smete čuditi, če najdete na karti tudi Gra-' daščo in Pešato. Vprav simboličen pomen, ki ga bi morali razumeti Nemci, če niso tudi povsem gluhi, izzveni eva za noibovo poimenovanje naših krajev, r^k tn gora iz njihovega imena rečice Mislinje, ki se v njihovem slavnem jeziku imenuje Miahng'. Aii ne mislijo pri tem na glagol mialin-gen?
KJor ni slep, mora opaziti, da Nemcem
gre tudi v tem pogledu zelo mnogo za preptagando. Značilno je, da pri naa na nemško propagando, ki je naperjena očitno proti našim življenjskim mteresom, navadno nihče ne reagira. Zdi se, kakor da bi bili celo počaščeni s to nenavadno pozornostjo, ki jo posvečajo Nemci čedalje bolj slovenskemu delu bivše štajerske. Nemška propaganda zavzema pogosto že povsem oblike izzivanja. Barometer te odkrite in skrite nemške propagande v severnem deru Slovenije je obnašanje nem-čurjev, ki jim čedalje bolj rase greben. V Celju, Mariboru, Ptuju, Šoštanju, S loven j-gradcu in še nekaterih krajih na severu prihaja a:pet vedno bolj v navado nemščina kot občevalni Jezik puhloglavih me-ščančkov, ki žive od dela ter žuljev slovenskega ljudstva in ki pozabljajo na svoje pokoienje, ker so pasje duše kakor so bili pod Avstrijo. Kar počenjajo v Mariboru in Celju, je pa pravo demonstrativno izzivanje njihova žalostna legitimacija kakor belle nogavice, kozje brale za klobuki m >dirndli«. Mi vse to mirno prenašamo in ljudstvo že tu in tam zopet a strahom upc<giba hrbte pred ljudmi, ki se poahjžujejo valptskega jezika. Mi pa Se celo plačujemo nemško propagando, ki se skriva tudi za znanstvenimi deli, ker kupujemo nemške knjige, ne glede na to, kako nam v njih Nemci izražajo svoj značilni prezir. Naša dolžnost bi bila, da bi nemške knjige, ki nas sramote, odločno od klanCali. Tudi knjigarnarji bi jih ne smeh" sprejemati. Predvse n bi bila njihova dolžnost prepričati se, kakšno blago jim ponujajo nemške založbe, kajti kupec se zanaša na knjigarnarja tn tudi ne more natančno pregledati knjige v knjigarni. Ali dolga stoletja sožitja z Nemci Slovencev niso izučila? Ali se naj zgodovina ponavlja tudi v tem primera?
Kakor v vseh športih in tudi sicer v Žrv_ ljenju, je hitrejši napredek mogoč le vape ciializacUi. Idealom športnikov, ki bi v vsa ki panogi postavili svojega moaa, je malo, ker je za to potrebna izzedna telesna sposobnost, ki jo povprečen človek nima. V našem športnem življenju se se najdejo ljudje, ki nasprotujejo društvom, ki goje predvsem gotove panoge. Tako so n. pr. očitaU Jeseničanom, da so se popolnoma »vrgli« na alpsko kombinacijo m so pri tem povsem zanemarili ostale panoge. Morda je v tem očitku nekoliko resnice, toda Jeseničani ga lahko ovracno s trditvami, ki prav gotovo drže. Jeseničani so glede smučarskega sporta v prvi vrsti vezani na svojo Roaco. ki nudi idealne mož. nosU za smuk in slalom, nima pa primernega sveta za gojenje teka ali skokov. Po. vsem naravno je torej, da so ae specializirali na panogo, ki jim nudi najcenejšo možnost športnega udejatvovanja Ce Je* semčani ne bi z dušo m telesom gojili alpskih disciplin, danes najbrž ne tat imeli P račka. Heima, Znidarja, Urbarja in ie drugih naj odličnejših reprezentantov te pa noge, ki trenotno predstavlja najmočnejše nase orožje v mednarodnem smučarskem sportu. Primer Jeseničanov nas sili k ugotovitvi, da is edina naša rešitev v specializaciji.
Preostane torej ie ena panoga — teki. Tudi za to disciplino bi se naj ustvarilo
■ posebno središče. Seveda bodo morda pri izberi kraja mnenja deljena. Prepričani smo,   da bi bili mnogi za Mcjstrano, ki
; nam je dala že toliko prvovrstnih tekačev tn pomeni v jugoslovanskem smučarstvu velesilo. Toda tudi največji fanatiki morajo priznati, da Mojstrana ne more nuditi takih možnosti kakor Pokljuka, ki leži mnogo višje in je poslednje dve leti edino
, ona omogočila skupen trening naših repre
J zentantov, ko je bU povsod drugod nemogoč. Tudi ima Pokljuka neprimerno več za pestrost oziroma norveški značaj pripravnega sveta, ki nudi za trening boljšo možnost skrbne priprave, kakor bi bilo to v Mojstrani. Za Pokljuko govori razen tega ie morda najvažnejši in odločujoči Činitelj: snežne prilike.
PRIVATNA INICIATIVA IN DRŽAVNA PODPORA NAJ OMOGOČI USTVARITEV SREDIŠČ
Udruženje Planice za enkrat razpolaga a sredstvi, da daje svojo šolo brezplačno na razpolago vsakomur, vendar so interesentom brezplačno na razpolago le naprave, dočim si moramo hrano in stanovanje plačati sami oziroma njihovi klubi. Pri ustvaritvi središča na Pokljuki bi moral i amuftarslri kam Ljubljana, ki je lastnik
Kako zboljšati naš smučarski razred
Po zgleda Jesenic in Planice na] se ustanove tri smu carska središča za določene panoge
čebelarstvo v Zasavju
Pred 16 leti ustanovljena trboveljska podružnica SČD
je Štela lani 36 članov
Trbovlje, 26. marca. Po vojni je čebelarstvo v naših krajih močno nazadovalo. Pred vojno so nasi kmetje z veliko ljubeznijo gojili to idealno panogo narodnega gospodarstva, ki pa je med vojno, zlasti pa v prvih povojnih letih močno opešala, ponekod pa docela propadla. Vzrok temu pešanju je iskati deloma v takratnem občutnem pomanjkanju sladkorja, največ pa v vseobči gospodarski utrujenosti in izčrpanosti kmečkega ljudstva. kw je vsled trpljenja in pomanjkanja v vojnih letih izgubilo veselje do svojih čebelic, ki so mu bile vedno vzor pridnosti ln marlji-vostL
Da bi se nazadovanje v tej prevažni gospodarski panogi nekoliko zaustavilo, so začeli nekateri ljubitelji čebelic misliti na snovanje čebelarskih društev, potom katerih se je hotelo med kmetskim ljudstvom zopet zbuditi staro ljubezen do čebelarstva. Tako se je tudi v Trbovljah pred 16. leti ustanovila podružnica Slovenskega čebelarskega društva za Slovenijo. Podružnica je obsegala poleg Trbovelj tudi Hrastnik in okolico, tako da je imela že od vsega začetka zelo obsežen delokrog. Društvo je ustanovil takratni učitelj in sedanji šolski upravitelj g. Lebar v Hrastniku, katerega so podpirali pri delu kot tajnik tukajšnji učitelj g. Karel Omerzu, g. Gvera Ferdo, uradnik TPD iz Hrastnika in drugi prijatelji zlatih čebelic.
Letošnji občni zbor tukajšnje podružnice slovenskega čebelarskega društva je bil posebno pomemben. Od društvenikov in svojih dolgoletnih zvestih sodelavcev v društvu se je poslovil njegov ustanovitelj in dolgoletni predsednik, šo'ski upravitelj g. Lebar. ki je odložil to mesto z željo, da se mu izvoli naslednika, ker se pripravlja na odhod v pokoj in preselitev s teritorija
društvenega delokroga. Naši čebelarji so g. Le barju hvaležni za njegovo delo, saj je tudi on a svojimi tovariši v društvu deloval kakor vse pridne čebelice vsa dolga leta za napredek in prospeh društva. Društvemki žele, da bi se tega dela pogosto spominjal in jim dajal tudi še nadalje koristne nasvete za bodoče strokovno delo v društvu.
Podružnica je štela lani 36 organiziranih članov, mnogo pa je še neorganiziranih čebelarjev, katere hoče podružnica v tekočem letu pritegniti v organizacijo. Organizirani člani imajo 219 panjev (A. 2. panjev) 36 kranjičev in 80 panjev druge mere, neorganizirani pa 41 A. 2. panjev, 124 kranjičev in 84 panjev druge mere. večinoma dunajske. Kljub slabi letini in krmljenju čebel s sladkorjem, je bilo delo v podružnici vendarle živahno. Podružnica je imela tekom leta predavanje g. A Bukovca o idealni strani čebelarstva, 1 čebelarski tečaj v Hrastniku in tečaj za kuho voska. Blagajna je izkazala 3345 Din dohodkov in 2326 Din izdatkov. Iz prebitka se bodo naroČila 3 dvojna sita za točenje medu.
Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika g. Hauck Jožef, g Gvera Ferdo za podpredsednika, tajniške in blagajniške posle pa bo vodil še nadalje g. Omerzu Ka-rol. učitelj v Trbovljah. Razen teh so bili izvoljeni v odbor gg. Jenko Metod, Ašen-berger, poduradnika TPD. Zadobovšek Vinko, čevljar in g. Cerne Matija, občinski nameščenec
Po delovnem načrtu novega odbora bo v aprilu letos pri čebeljnaku g Jenka v Hrasrniku kuha voščin, istočasno pa bo tam tudi predavanje, v jesoni bo predavanje pri čebeljnaku g. Sušnika v Trbovljah, razen tega pa se bo storilo vse potrebno za množitev medonosnih rastlin.
lo¥eni|a na nemškem zemljevidu
Nemškim geografom se meje Slovenije ne zde naravne — To kaže tudi najnovejši Freytagov svetovni atlas
Stran G
»SLOVENSKI NAROD*. soboto. ST. mm m
Štev. 70
Kar nam je o Španiji španska vas
Ozadje usodnega svetovnega dogajanja
LJubljana, 27. marca. Nekateri svetovni listi opozarjajo na odločilni vpliv sil, ki so koncentrirane v Ion. donskem Citvju na razvoj dogodkov v Španiji Pri nas v splošnem ni znano, v kakšnem odnosu je mednarodni kapital do Spa nije, Zartio vas bo nedvomno zanimalo, kako so prepletene zlate niti med potoki krvi na Pirenejskem polotoku.
GIBRALTARSKA PEČENA SRKDI MADRIDA
V poroči Kh o  bombardBrandn Madrida
Ote pogosto čitali o nebotičniku Telefoni-ea, ki so mu Spanci dali ime Gibraltarska skala. To ime po ni morda le poetično, temveč se skriva za njim kruta stvarnost. Telerondca je tuj otok, trdnjava tujega ka pitala na Španskih tleh.
BSeOsednik španske vlade Largo Caballero
Neka Gutmersindo Rioo se je bogato oze. ml ln bolj iz brezdelja se je posvetil trgovini. Postal je zastopnik ameriške in Šved ake telefonske tvrdke in seznanil se je z iDonarhistitičnim poslancem Aivarezom, ki Je fcq>osloval pri tedanjem diktatorju Pri-mo de Riveri za ameriško podjetje monopol za telefon v vsej državi. Alvarez je dobil za posredovanje 50.000 poze t, govorili so pa tudi o čeku na 600.000 dolarjev, ki ga je dobil diktator. Značilno je, da to podjetje ne plačuje nobenih davkov. Dik-tator-jev sin, ki je pozneje organiziral fašiste, J ose Antonio, je bil imenovan za pravnega zastopnika podjetja. Tudi vodja centra, Leroux je bil advokat ameriške tvrdke. Precej akcij tega podjetja je v rokah jezuitov. Družba je imela 1. 1930 celih 34.5 milijonov pe3e.t dobička, ki ec ga □e večina odteklo v Ameriko.
TUDI RIO TINTO DRŽAVA V DRŽAVI
Druga ogromna koncesija Inozemskega kapitala so rudniki bakra Rio Tinto. An-ghja jo je kupila od španske vlade za 92 milijonov peset. Last je zasebne družbe, ki si je pa že pridobila takšne pravice, da je postala vsa pokrajina posebno britansko ozemlje v ćpaniji, v začetku so pričakovali v Madridu, da bodo rudarji v Rio Tinto za/vladali nad jugom z dinamitom, kakor so asturski rudara i nad severom. Toda rudarji so napravili samo en poskus zasesti Sevillo s pomočjo oklopnih avtomobilov. Tudi Queipo je napovedoval ofenzivo na Rio Tinto, toda kmalu je vse utihnilo. Angleži so pregovorili rudarje, češ, ako jim je življenje drago, naj se ne brigajo za revolucijo, oni jim pa bodo zajamčili zaščito pred Francom in da ne bodo kaznofvani. Ubogali so in delaoo mirno dalje, pa tudi Franco jih ne nadleguje. Ti rudnika omogočajo Angliji monopol nad bakrom. Družba je doslej zaslužila že 23 milijard peset.
Piirao de Rivera
ZUNANJE MINISTRSTVO V BANČNEM TRESORU
Vpliv azigleških financ je v Španiji vprav neverjeten. Tako je bila n_ pr. londonska banka Ruffer and Sons poverjena, da bi financirala celotne stroške zunamjega ministrstva; pri teh stroških so tudi mišljeni tajni fondi vseh španskih diplomatskih zastopnikov in njihovih uradov. Sijajna priložnost za angleško tajno službo, da zve vse, kar dola španska vlada v svoji zunanji politiki!
Banki Ruffer and Sons tn Latzard Brothers and Co sta v zadnjih letih izvozili ogromna premoženja španskih veleposestnikov in drugih bogatašev v inozemstvo. Ti ljudje so živeli v večnem strahu pred revolucijo in zaj lem bo, banke so pa njihov đtrah še pccrpihorvale in jim nasveto-vale, kako bi naj varno naložili kapital v moeemstvu. Pikantno se sliši, da je francosko posojilo, ki ga je Blumova vlada sklenila januarja z angleškimi bankirji, bilo ponujeno predvsem od bank Latzard Brothers and Co in Ruffer and Sons, ki imata v rokah največ denarja španskih veleposestnikov.
V vseh področjih gospodarstva v Španiji se pozna tako rcKčan vpliv mednarodnega in predvsem angleškega kapitala, kakršen se kaže le v kolonijah.
Ce je glavna omaka kapitalizma svobodna konkurenca, tedaj Španija še ni dosegla pravega razvoja liberalnega gospodarskega sistema.
DR2AVA MONOPOLOV
Vsako gospodarsko področje v Španiji je bilo vzeto v zakup, naj si gre za mand-lje, železo, petrolej, svinec, umetna gnojila, živo srebro, prevoz itd. Večino monopolov pa ima ▼ rokah inozemski kapital. Kako podkupljivi so bili ministri, dokazuje že ta primer, da je nek minister dal v zakup uvoz jajc samo zaradi tega, da je imel od uvoza posebno provizijo. Pri tem- je pa treba pomisliti, da bi Španija lahko zalagala vso Evropo z jajci in perutnino, ce bi se pobrigali za rejo perutnine.
KAKO ZNAJO MAZATI V ŠPANIJI Mednarodni kapital se je navada v Spa-
nt Ji na ogromne dobičke. Eden značilnih Španskih primerov je, kako v Španiji zi-dafjo železnice. Država je dajala subvencije na gradnjo kakršnihkoli železnic, ki so v rokah družb, tudi povsem zasebnih, m sicer za vsak kilometer železnice. Zasebna podjetja so se zaradi tega trudila, da je bilo teh kilometrov čim več ne glede na stvarne potrebe dežel. Posledica tega je, da imajo španske železnice vprav neverjetne ovinke, da bi bile čim daljše. Razen tega pa je hotel imetft tudi vsak veleposestnik svojo železnico na svojem po-
sestvu, kar mu je plačala drsava. Prevoz
zahoda grozdja po morju iz Ahnerije do Londona in naz ij stane 5 pezet tz Alme-rije do Madrida pa po železnici 8 do 13 pezet. 17.000 km španskih železnic je v rokah 102 družb, ki ▼ njih prevladuje tuj kapital. Republika je hotela železniško omrežje poenostaviti, čemur so se pa uprle družbe.
Deterding
S KORUPCIJO MEŠAN BENCIN
Poseben tip španskega monopola je monopol petroleja. Bil je uveden samo zara-
di tega, da bi se beorisi pneosJI ki da Id
se izkoristila ležišča premoga m "uporabil alkohol, ki preostaja zaradi preobilice vina. V vosa državah po vojot je prevladalo v tem vprašanju, v zagotovitvi pogonskih sredstev, naztranje vojaških strokovnjakov, glede na strateške vidike in da mora biti država neodvisna od tujine tudi zaradi domače industrije. Toda to načelo odločujoči radi zavržejo, če dobe iz tujine vabljivo ponudbo. Zato so bili domači nadomestki pogonskih sredstev v Spanci krat. komalo pozabljeni in sleherni liter bencina je bil kupljen v tujku. Zato se je bencin tudi primerno podražil. Vse nabavke so pa plačevali v dolarjih, kar je omogo-fluo mednarodnemu kapitalu še poseben dobiček. Za plačilo računov so se brigale banke v Parizu in New Yorku, ki so seveda pri tem primerno zaslužile. Lepa priložnost Za zaslužek je bil tudi prevzem kupčij dotedanjih družb, ki so imele v rokah bencin, po monopolu. Do spora z monopolom je prišlo med znanim Juanom Marčnem, ki je prvi kupčev al s sovjetskim petrolejem, a nI prišel v postev za monopol. March je bogatel na račun sovjetskega petroleja m sovjeti so mu morali najprej izplačati 30.000 milijonov, pozneje pa še 18.000 mili j one v peset. Zadnje čase je skušal dobiti tudi monopol na petrolej znani angleški petrolejski magnat Deterding, ki je nedavno daroval s posebnim namenom Nemčiji 10 milijonov holandskih zlatnikov.
Španija je bila lijak, ki se je skozi ntfe-ga stpal denar v vreče mednarodnih finančnikov. Zdaj bo pa nemara špan?ko ljudstvo ta lijak zamašilo.
Kako sem Iskal v »veliki« Ljubljani
dr- Krekovo višjo gospodinjsko šolo
Ljubljana, 27. marca Nisem imel namena ustaviti se v Ljubljani, toda ker vlak na Dolenjsko ni imel zveze in ker na ljubljanskem giavnern kolodvoru ni niti čakalnice, niti klopi, in se mi ni dalo stati na mrazu tri ure, sem se namenil obiskati med tem Krekovo gospodinjsko šolo, kjer sem tudi imel majhen opravek.
Vedel sem, da je ta šola na Vodnikovi cesti, toda kje je ta cesta, nisem vedel; zato sem vprašil priletnega železničarja, ki mi je pojasnil, da je ta ulica v Mostah. Na mojo opazko, da se baje imenuje *ce-sta«r. in ne x ulicam, mi je prijazno odvrnil, da ve zagotovo, da se imenuje ulica, ker tam stanuje, sicer pa da v Ljubljani nima to nobenega pomena, kajti ta »ulica« bo vedno ena najdaljših cest v Mostah, medtem kot sta Čopova cesta pri delavski zbornici in Mamova cesta pri domobranski vojašnici komaj zagati. s> Poglej te ta prostor pred postajo«, mi reče, i dvakrat širši je od glavnega Mestnega trga in trikrat daljši od Kongresnega, pa je komaj Masa-rvkova cesta, najožja v Ljubljani se pa imenuje Stari trg!« Zgovorni železničar mi je potem natančno razložil, kje in kako bom našel iskano ulico. Zahvalil sem se mu in se napotil proti Mostam.
Ko sem bil ze naveličan hoditi po samotnih uucuti m prenouin, se mi je posrečilo •ohiteti priletnega moža, po zunanjosti aelavca, ki sem ga vprašal, ce bom ki nam v Mostah. >Ne se, loier, ne še<, mi je odgovoril, — do Most imate še dobre četrt ure. Pogledal sem ga začudeno, Ces, kaxo da me imenuje očeta, ko je najbrž starejši od mene, nakar sem mu poveual, da sem namenjen v Vodnikovo ulico v Mostah, katera bi ne mogla biti več daleč, kakor sem informiran. »Vodnikova ulica!* je vzkliknil, nu, ta je res blizu, toda ne v Mostah, marveč v Zeleni jamic. V dvomu, da gre za ulico, katero iščem, sem ga nadalje vprašal, če je tudi Zelena jama pod Ljubljano. *če so hoteli celo št. Vid nad Ljubljano spraviti pod Ljubljano, pa ne bi Zelene jame, ki je segala v mesto kakor zagozda,« je modroval moj spremljevalec; >če so Moste pod Ljubljano, Vodmat pod Mostami in Zelena jama pod Vodmatom, ne more biti Zelena jama bolj pod Ljubljano kakor je!c Zdelo se mi je pa nemogoče, da bi bili v enem mestu dve ulici z enakimi imeni; vzlic temu sem nadalje vprašal, če je morda tudi v Mostah Vodnikova ulica. >Izključeno<, je bil odgovor, »saj v Mostah imajo samo Zaloško cesto. Oho, sva pa prišla do cilja«, je nadaljeval >na levo je Vodnikova, Jaz pa grem naravnost, ker stanujem v Ljubljanski ulici. Pozdravljeni!« Pozdravil sem ga in se mu zahvalil, ko je bil že oddaljen.
Komaj sem naredil par korakov, sem že zagledal tablo z napisom: »Val. Vodnikova ulica«. Ker nisem še opazil, da bi se ulica imenovala tudi s krstnim imenom, sem si tolmačil to tako, da je napis postavljen po priključitvi okolice k mestu. »Ta novost je pametna«, sem si mislil, ker s tem se prepreči morebitna zamenjava istoimenskih oseb, kakor pri bratih Cim-permanih, sicer pa bi ne škodovalo, če bi se zabeležil tudi poklic in letnice slavnih mož. Tako sem korakal po ulici in si ogledoval hiše, toda prišel sem do konca, ne da bi zapazil najmanjše znamenje o kakem šolskem poslopju. Nevoljen sam s seboj, ker nisem že na kolodvoru omenil šole, kar bi mi gotovo prihranilo nepotrebno pot, sem obstal sredi ulice in premišljeval, kam naj bi krenil.
Bil sem menda precej zamišljen, da nisem takoj opazil gospe s košaro v rokah, ki se mi je približala in me vprašala, kaj iščem. Ko sem ji povedal, me je nezaupno pogledala: >Nisem še slišala, da bi bila na tem koncu mesta gospodinjska šola; taksna šola je menda samo na Poljanah«?. »Kje pa so Poljane?« sem jo vprašal. >Pol ure od tu«, je odvrnila, »če hočete tja, vas lahko spremim!« Prijazno ponudbo sem z veseljem sprejel. Moja spremljevalka je povzela takoj besedo: s-V Mostah ni gospodinjske šole, toda vsaka gospodinja ima doma boljšo šolo, posebno one, ki nimajo moža pri koritu. Jaz na pr. moram napraviti skoraj vsak dan eno uro hoda na živilski trg zato, da prihranim pri cenah kako kronco. Ne rečem, da v MarjanišČu na Pol fanski cesti ne poučujejo koristnih stvari, toda gospodinistvo v teoriji je drugačno kakor v prak.oi'* *Vr1 pa ie to Marjanišče?« sem vprašal. »No. zavod, v katerem je tista gospodinjska šola, ki jo vi iščete«, mi je odvrnila, t Zdi se mi. da ne bo ta. grosna ker se n<» imenuje Krekova m tudi ni na Vodnikovi ulici ali cesti«, sem
pripomnil. »Morda se sedaj tako imenuje, ker je Urokov trg v bližini m tuai ulica je lahko prekrščena radi bližine Vodnikovega trga in ker je oc Ambroževega trga naprej ta ulica sama zase; ločena od Poljanske.« > Vendar ne besta v enem mestu dve ulici enakega imena!« sem pripomnil. — »Odkar so Moste po mestom ni to v Ljubljani nič novega*-, je odvrnila moja spremljevalka, isicur če bi tudi druge priključene občine imele prej ulice z imeni bi bilo v Ljubljani sedaj mogoče kakih deset Prešernovih ulice. — a■■■Torej niso še vra-vr.ane ulice ?<r sem vpra*a! radovedno. ?Ni-kakor ne<r, je odgovorila spremljevalka«, šele pred kratkim sc je začelo govoriti, da nameravajo obnoviti v starem mestu prejšnja stara imena, namreč Dunajska cesta, Rimska cesta itd., nova imena pa naj bi ostala ulicam v novem mestu. Toda Ljubljančani se bodo precej postarali predno bo prišlo do odločitve. V Mostah bo še nadalje kakih deset ulic z dvojnim imenom.
V Rožni dolud in na Glincah, kjer so ulice za-snamovane s številkami od 1 do 21 odnosno od 1 do 17, bodo še nadalje imeli 17 ravo\* ulie z' istimi številkami. Na Zaloški cesti, po Kateri hodiva, bo še nadalje polovica his z dvakrat enakimi hišnimi številkami. V Zgornji Šiški pa zraven ulic. ki ostanejo brez imena, bodo še nadalje cele vrste hiš brez hišne številke. V središču mesta pa bodo še nadalje ulice z več imeni kakor je Dvofakova, Fraza-kova, Slomškova in nekatere hiše z več hišnimi številkami, kakor tista poleg frančiškanske cerkve, ki jih ima 23! Tujci pa bodo še nadalje imeli občutek, da so zadeli v loteriji, kadar se jim bo posrečilo najti v veliki Ljubljani to ali ono ulico in hišo! t — >Ta nered je res na škodo tujskemu prometu!c sem pritrdil. ^Glede tujcev pa, ki se pripeljejo v Ljubljano z avtom, je še preveč urejeno«, je povzela moja spremljevalka, 3-ker mvnokar so bile postavljene table, da vedo kod v Trst in kod v druge kraje. Ne vem pa, če imajo tudi drugod po svetu enake table za Ljubljano!? V okolici Ljubiiane so ceste slabo razsvetljene in gostilne brez luči menda pa zato, da tujih avtom obiTov ne moti svetloba. Kolesariem je v okouci dovoljeno voziti po hodnikih: baie tudi zato. da ne ovirajo tujskega prometa. Iz istera razloga pa nI dovolieno v mestu razkladati in razreTO-vati hlodov na ulici, niti tistim, ki težko kupuiejo dr^ž^a metrika drva. Tuici imajo prednost tudi r>ri carini in trošarini; niim zadostuie reiM besedo: t&tmnzitcr, pa ie vse onravbeno! Novim LniMianč>nom, ki ne rabilo mpstne vole, ne kanalizaciie. pa nič ne zaVže reči. da je voda in Vanal samo »transfbr: navado in pristojbino morajo vsrpno plačati!«
Prišla sva tedaj na Ambrožev trg in moja spremljevalka je prekinila svoje zabavljanje: t Jaz grem na desno po Poljanski cesti na Vodnikov trg, kamor sem namenjena, Vi pa napravite par sto korakov na levo in boste našli Marjanišče. če ne najdete šole, katero iščete, boste vsaj zvedeli, kje jo morate iskati«, je pripomnila in se poslovila.
šel sem tedaj v to ulico, toda takoj v začetku sem videl, da ni Vodnikova, »Bo pa kakšna poprečna s tem imenom«, sem si mislil in šel dalje. Upiral sem oči v stavbe in napise, in ko sem bil že skoraj na koncu ulice, sem se domislil, da »Colle-gium Marianum* gotovo pomeni v edino-zveličavnem jeziku Marjanišče. Vrnil sem se tedaj v ta zavod in tam zvedel, da je Krekova gospodinjska šola v Zgornji 6i-ški.
šel sem torej proti središču mesta. Spotoma sem se odločil kupiti kažipot, da bi lažje našel Krekovo šolo, da ne bi po ulicah nadlegoval ljudi z vprašanji. Ko sem prispel na Vodnikov trg, sem kmalu našel knjigarno, v kateri sem vprašal po kažipotu »velike Ljubljane«, toda rekli so mL da na to izdajo bo treba čakati še par let. Tako sem se zadovoljil z -Načrtom Ljubljane« iz leta 1930.
Ker sem se namenil v Šiško, je bilo nemogoče, da bi mogel dobiti opoldanski vlak, zato sem šel v bližnjo gostimo. Ko sem se tam okrepčal in odpočil, sem pregledal kupljeni načrt in priloženi seznam ulic trg-ov in Javnih poslopij. V slednjem sem našel, da imaio tudi v Zgornji fiiški nekatere uHce imena. Česar moja spremljevalka iz Most nf vedela. Našel sem nadalje natančen naslov Krekove gospodinj-s>o Snie v Zsrorr-" stTMM v*w»r»«rr»vn eesta 13 Našel sem *frw»rtovo ulico, kjer je bil rolen Vodm'k Naiti pa nisem mocel v načrtu Kosove ceste, pač p« sem našel Celovško, ki je ni v seznamu.
Ko sem vse pregledal in si zapomnil, kje začenja Vodnikova cesta, sem se napotil proti Šiški, zadovoljen, da nisem po nepotrebnem kupil načrta. Sel sem po glavnih ulicah, mimo nebotičnika, simbola napredka, in Figovca, simbola staroko-pitarstva, in v četrt ure sem bil že pri šišenski cerkvi. To cerkev sem že pred leti videl, toda ko sem Jo sedaj zagledal, se mi ni zdela več tista. Na prvi pogled sem mislil, da je na novo zidana in nedokončana. Vodoravna tenka streha nad vhodom se mi je dozdevala kot zidarski oder, postavljen za ometanje zvonika, toda po močnih stebrih sem spoznal, da ima nek drug zagoneten namen. Ker so zidovi zvonika in cerkve neometani, kakor zidovi iz rimske dobe, strešni prizidek pa je iz cementa, se zdi, da streha veže razpadajoči zvonik, v resnici je pa obratno. V okras to tudi ni, sicer bi postavili na obeh straneh enako številko stebrov. Samo za pod-strešek pa tudi ni postavljen, ker za to služi zvonik. Ako bi bila streha oktago-nalna, kakor je od zadaj, bi ne bilo treba napraviti skozi njo luknje na levi strani pri drevesu, zaradi katerega je moral izostati vogalni steber! V tem primeru bi tudi na desui strani odpadel vogalni steber, ki sega en meter čez cestni rob in znatno zapira vhod na Vodnikovo cesto. Da je ta steber radi ostrega ovinka in strmega klanca veliko napotje, je dokazano s tem, da so pred stebrom postavljeni trije odbijači, ki ga varujejo pred vozovi. Ti odbijači so. seveda, še bolj izpostavljeni nevarnosti, da jih avto stre. Zato bi bilo priporočljivo (če je žc cesta brez pomena!), da bi se postavil pred te odbijače debel zid, in ker gre tudi za glave voznikov, naj bi stala tam tabla z napisom: »Pozor na gradbeno pomoto! c ponoči pa rdeča luči
Preobširno sem opisal vhod v Vodnikovo cesto, toda saj gre za cesto, ki nosi ime prvega slovenskega in ljubljanskega pesnika in pisatelja, katera cesta je celo v Ljubljani malo poznana, zato ker je ne-opazljiva iz Celovške ceste in se zdi, da vodi v gozd, oziroma ven iz mesta. Tudi domačini smatrajo začetek te ceste za začetek Zgornje Šiške. Jaz sem si pa mislil vedno Zgornjo Šiško na visokem, tam okoli hotela Bellevue, zato sem jo kar mahnil na levo po cesti, imenovani Pod hribom, katera ima z Vodnikovo skupen vhod. Toda spoznal sem takoj, ne da bi jemal načrt v roke, da sem na napačni poti. Vrnil sem se torej in krenil na desno.
Komaj sem napravil par sto korakov, pa sem zagledal precej visoko hišo s tablico: 13 Vodnikova cesta. »No, hvala bogu, sem vendar našel to šolo, sem si mislil. Zdelo se mi je nekoliko čudno, da ni na hiši nobenega napisa, ne nobenega glavnega vhoda. Potrkal sem na stranskih vratih, pa se ni oglasil nihče. Mimoidoča gospodična me je vprašala, koga iščem. Povedal sem ji, pa me je porogljivo vprašala, od kod imam take informacije. Pogledal sem jo še bolj začudeno kakor ona mene ter vzel iz žepa seznam, ga odprl na 19. strani in ji ga pokazal. Gospodična mi je tedaj razložila, da sem še v Spodnji Šiški, šola pa da je v Zgornji. Zahvalil sem se ji in nevoljen šel dalje.
Ko sem prišel na vrh drugega klanca, sem vzel iz žepa načrt, v katerem sem našel mejo Spodnjo in Zgornjo Šiško in spoznal, da ves visokoleiečl kraj spada pod Spodnjo Šiško. Sto korakov naprej sem opazil na vrtni ograji tablo z napisom: »Občina Zgornja Šiška«. Toda pozna se, da je bilo pozneje popravljeno v: »Občina Šiška«. Par korakov dalje sem opazil, da ima popolnoma nova hiša številko »2«. Poleg te hiše pa stoji stara hiša s hiš. štev. 4. Sklepal sem tedaj, da so hišne številke zaporedne, čeprav se cesta od tukaj naprej ne imenuje več uradno Vodnikova in da bom radi tega kmalu našel na nasprotni strani ceste hiš. štev. 13. Toda od tu naprej nisem več opazil nobene hiše s številko, dokler nisem prišel onkrai tamošniega ribnika do dveh hiš s številkama 55 in 110. kateri hiši bi morali imeti komaj štev. 7 oz. 8, ako bi bile številke zaporedne. Začel sem tedaj premišUevati. kje in kako bom našel številko 13, na kar mi je prišlo na misel, da bi ta šola morala biti zaznamovana v načrtu kot »javno posloole«. Razgrnil sem torel načrt bi ■ pomoeio seznam« se ml 1e takoj posrečilo na^ti jo pod štev. 127. Za orHentacHo sem iskal v načrtu ribnik pa ga nisem našel: toda vzel sem za nod-Tasro bltžTvfo greš** no ln takol sem našel *»M«,Vr> pontoni« 127*. mimo katereea sem Sel par minut prej, ki se mi pa radi viso-
«*mi*«w* ni snelo podobno aolL Vrnil sem se tedaj tja in vstopil na dvorišče skozi železna vrata. Okoli je bilo več stavb, tako do nisem vedel, v katero naj bi vstopu. Zato sem nagovoril neko gospo, katero aem opazil pri oknu prvega nadstropja, toda ko sem ji povedal, kaj ISčem, mi je porogljivo ouvrmla: >V tovarni čevljev iščete gospodinjsko iolo! ? M ena a pa niste ušli s ttiudenca?« — in ee je odstranila od okna.
Jezen, da imam taksno smolo, sem se Ze mislil vrniti na postajo, toda ker sem ze toliko poti napravil, se mi je zdelo to vendar preneumno. šel sem tedaj na bližnjo stransko pot ta začel zopet studirati načrt in seznam Ljubljane. Toda ugotoviti nisem mogel drugega, kakor da gre za tiskovno pomoto v načrtu, kakor je v seznamu tudi pomotoma zapisano, da je Krekova šola na Vodnikovi cesti, katere ceste v Zg. Šiški ni! Ker Je pa v osnovni šoli Manjanišča tudi gospodinjska šola, sem sklepal, da je mogoče enako v osnovni šoli Zg. Šiške, katero sem našel v načrtu pod štev. 142. Zato sem se odločil iti naravnost tja.
Ker je v mestu dovoljeno kolesarjem voziti po nekaterih cestnih hodnikih, ni čudno, Če kolesarji vozijo tudi v okolici tam, kjer hodijo pešci. Na tej takozvani Vodnikovi cesti je pa le tu in tam kak zasilen hodnik, zato morata biti oprezna pešec in kolesar, kadar se drug drugemu umikata. Pešec pa, ki se navadno umika na kraj ceste, mora obenem tudi paziti na razne ograje in plotove, ki so večinoma prepeti z zarjavelo bodečo žico. Najbolj nevarno pa je na ovinkih, ki jih delajo razne stare stavbe in zidovi, zidani do skrajnega cestnega roba. Ko sem prišel do ovinka pred hišo št. 110 in opazil pred seboj cesto, ki krene na levo, sem hotel pogađati v načrt, kam ta pelje, toda v tistem hipu so smuknili mimo mene trije vštric vozeči kolesarji in skrajni me je tako dreg nil v komolec, da se mi je raztrgal načrt v rokah. Začel sem tedaj bolj paziti. Oziral se nisem nikamor; niti za hišne številke se nisem zanimal. Kolesarji so vso pot švigali mimo mene. Odzvonilo je bilo namreč ravnokar poldne. Šolo sem opazil le od daleč. Ko sem prišel tja, sem zvedel, da se šola ne Imenuje Krekova, temveč Vodnikova: Zvedel sem, da je zraven osnovne šole tudi meščanska, ne pa gospodinjska šola; Zvedel Bem, da je Krekova šola nasproti gostilne »Pri kameniti mizi«, oziroma tam kjer se od bodoče Vodnikove ceste cepi bodoča Večna pot, to je tista pot, ki je zakrivila omenjeno nezgodo z načrtom.
Vrnil sem se tedaj ves upehan, toda brez godmanja; svest si, da sem sam kriv. Če sem napravil ta nepotrebni kos pott Ko sem prišel do i Kamenite mize«, sem opazil na hiši vzidano spominsko ploščo, na kateri stoji, da je bil v tej hiši roje« naš Valentin Vodnik. »No«, sem si mislil, -kako je to mogoče, če je v s-znamu zapisano, da je v 2ibertovi ulici njegova rojstna hiša?« Ko sem končno prišel do vhoda na vrt Krekove šole, se nisem čudil, da sem mimogrede prezrl notranjo stavbo, kajti bila so gotovo zaprta vrata; toda čudno se mi je zdelo, da nisem zapazil table za zidom, čeprav je po njeni velikosti bolj primerna za opozorilo na hudega psa, kakor za napis: »Višia gospodinjska sola Dr. Kreka in zabavišče«.
Ako bi hot^l nadalievati % opisovanjem vseh nenriietnih posledic tega potovanla po Veliki Ljublbmi. bi lahko kdo mislil, da pretiravam ali celo lažem; zato raišl zaključujem! A, M.
SOKOL
Večer sokolskega bratstva
Ljubljanski Sokol je priredil v soboto zvečer v telovadnici Narodnega doma dobro obiskan tradicionalen prijateljski večer. Večer je otvori 1 starosta br. ik>gumil Kaj-'eU\ je izrekftl vsem toplo dobrodošlico, posebno zastopniku fcokolskc župe podstaro-atl br. Milku Krapfiu, zastopniku Ce»ke Obce br. Vaniati in zantopniku Mrkega Sokola br. Horvata. V svojem lepem govoru ie omenil br. staroga namec teh večerov, kjer naj se seznani mlajša **>kolska generacija s starejšo, ki jc pred desetletji pojavila temelje Ljubljanskemu Sokolu. Posebno prisrčnih ovacij so bili deležni br. Viljem Tomi« El Trebnjega, ki je nad TO let let zvesto v vrstah Ljubljanskega SokoU, dalje br. Ljudevit Mlakar. Rudolf Vesel jn Bojan Drenik. Starosta jo omenil, da čakajo matično društvo v bližnji bodočnosti velike naloge, predvsem zgraditev lastnega doma, ter si je društvo stavilo v program Petrove sokobke petletke, fla v letu l*Hl postavi temeljni kamen za svoj dom. Toživa MM pripadnike, da ob vsaki priliki zbirajo prispevke za dom, ki naj postane kovačhica in žaribču prave jugoslovanske in sokolsks mtali Prečita] je pismene pozdrave, ki so iih poslalj današnjemu večeru in opravirili svojo odsotnost iu sicer bivsj dolgoletni ata-rosia senator br. Ivan Hribar, staro-ta celjske sokolske župe br. Jože Smertnik ter člana, ki sta pol stoletja v društvu brata Josip Plat nar in KareJ Tekavfic.
Končno je starosta se omenil, (ba se na današnjem večeru poslavljamo od načelnice s. Zore HauptmanoTe, k| je premeščena kot učiteljica v DTagotuš v Beli krasni. Sestri načelnici izreka za njeno zvesto :n požrtvovalno dejo bratsko zahvalo t žeijo, da bi ee skorai povrnila v vrste Ljubljanskega Sokola. Sestri Haupim-inovi so telovadke izročile v slovo krasen ftopek nageljev. Po go, voru br. staroste se je razvila v telovadnici ob sviranju prvovrstnega jazza in ubranega petja sokolskega okteta prijetna zabava, kj je trajala do riolooči. Ob tej priliki so rjošeinifcj večera zbrali za gradbeni sklad 170 Dim, za kar izreka društvo svojo bratsko zahvalo.
* mm »
PRED SODIfcCEM Sodnik: Kako ste pa odprli želeaao blagajno ?
Vlomilec: 2al vam ne morem lođati tajne svojega poklica, gospod sodnik.
ZNA SI POMAGATI
-— Veš. prijatelj, če grem v gostilno, n# govori žena z menoj tri dni.
— Ali zahajal pogosto v gostilno?
— Vsak tretji dan.
MARK TVVAINOVA STRUPENOST Mark Twaln se je nekoč prepiral z mormonskim pridigarjem o mnoeotenstvu Pridigar mu je namreč dokazoval, da v svetem pismu ni mnogotenstvo nikjer obsojeno.
— Motite se. gospodje. — je delal slavni ameriški humorist. — Kaj pa naj potem takem pomenijo besede, da naj nihče ne služi dvema gospodarjema T
ZGORETI AU SEGNITI?
povedati nasprotniki sežiganja mrličev — Velike pred' nosti sežiganja pred pokopavanjem
Krematorij v Pardubi ca h na Češkoslovaškem
Ljubljana. 27. marca. Pred leti so razdajali v Pragi na pokopališčih in v cerkvah v Pragi letake z naslovom >Sežiganje mrliceve, ki so jih izdali katoliki. Letaki so hujskaii proti sežiganju iu hoteli ljudi >prepricati<, da je boljše segniti v zemlji, nego zgoretl! Klerikalci ae niso sramovali izrabiti za to agitacijo dneva, ko se ljudje spominjajo svojih lajnkih, in niso imeli toliko pietete, da bi prizanesli vsaj pokopališču. O vsebini letakov nas pouči citat: *
>Kar nam je ljubo tn drago, ne mečemo s» ogenj. V ogenj mečemo odpadke, smeti, ničvredne stvari. Sovražniki vere se trudijo, da bi odstranili pokopališča, da ne bi mogli ljudje na grobovih svojih rajnikov premišljevati novega posmrtnega, večnega Kvljenja <
Grde izmišljotine so vse trditve letakov, masti pa ta, kjer na dolgo in široko slikajo, •samo da bi to kar najbolj učinkovalo na čitatelje, kako bc mrtvec v žaru zvija in premetava, kako se gibljejo roke ta noge tn kako strašen je ta pogled.
Pisatelj letakov je seveda pozabil, da se more občinstvo danes na lastne oči prepričati, kako lažniva je ta trditev: žarišče krematorija ima na dveh straneh okence, kjer lahko sorodniki in prijatelji zasledujejo sežiganje. Občinstvo lahko vidi, kako telo polagoma gineva, se suši, tako kakor se suši rosa v solnčnih žarkih, le peščica pepela pade v pripravljene kovinske posode ...
Lažnive trditve o grozah sežigalnega procesa so nezmlsel. Klasičen primer takih praznih govoric je pridiga nekega župnika, ki je pred leti takole >poučeva!<r svoje poslušalce, kaj se godi v krematoriju:
s Dragi! Videli ste že kdaj košček papirja ▼ ognju, kako se zvija. Tako je tudi z mrličem, če ga sežigajo. Pa veste tudi, zakaj? Zato ker stoji zraven njega hudič in preži na njegovo dušo. Hudič je navajen velikega ognja, on to vzdrži, in ogenj mu nič ne škoduje, prav narobe, vesel je. da mu je lepo gorko. Pazljivo stoji zraven mrtveca tn se grdo reži rekoč: -To se mi je zopet posrečilo, moj dragi, tebe bomo rabili, kajti kdor se da sezgati, ta pride pri nas še globlje v peč, tam je še hujša vročina, nego tu.
In sedaj si mislite ubogo dušo, kako jo lomi strah, in veliko jadikovanjne se začne razlegati. Potem se začne telo natezati in dvigati kvišku, potem zvija usta, oči se odpirajo in obraz sc kremži. Hudič se še bolj pači in pravi: ^čakaj, ko boš doli pri nas, ne bo več dolgo in imel te bom!« Sedaj začne uboga duša tožiti In vzdihovati, da bi se kamen omečil — hudič pa sc ne ©meči; ta se ne usmili nikogar! — In sedaj pograbi svoje dolge, žareče vile. narode ubogo dušo in Šup — že je z njo tam. kjer je jok in Škripanje z zobmi.. .
i»Da, predragi v Kristusu! Tako se godi tistim, ki se dajo sežgati. Zato si zapomnite: človek je nastal iz prsti in se mora vrniti v prst, in kdor noče, ta bo preklet na veke. Amen!«
še danes je na tisoče ljudi, ki nasedajo takim očividnim bedarijam.
I>a odpremo tem ubogim vsaj nekoliko eči, naj povemo, kako je s pokopavanjem V zemljo in kako s pokopavanjem v ognju.
POGREB V ZEMLJO -* POGREB V GNITJE
Nasprotniki sežiganja pravijo, da telo, pokopano v grobu, stli in razpade v prah, se vrne v prvine, iz katerih je nastalo.
Toda kako stli truplo? Kaj spremlja ta razkrajalni proces? — To nasprotniki sežiganja zamolče, to morajo zamolčati. ker je malokatera reč tako zoprna in grozna kot ravno to počasno gnitje!
Mihael Zoščenko:
Zobna zadeva
Lotos je imel Jegorič z zobmi mnogo sitnosti: jeli so mu ispadati.
Seveda, leta teko. Organizem tako rekoč razpada. Kost se morda zaradi slabe trpežnosti predvojnega materijala razkraja.
Skratka, Ivami Jegoriču Kolbasjevu, Sta rru jo čemu v naši hiši, so se jeli zobje letos drobiti in izpadati.
En zob so mu sicer izbili med pogovorom, kar je res je res. Drugi so mu pa jeli izpadati samostojno. Recimo, da človek žveči ali govori o plači med delom is pri tem sploh ni v bližini žive duše, a zobje se drobe. Naravnost čudovito. Sest zob je izgubil v kratkem času.
Toda Jegorič se tega nikoli ni bal. Ni se bal, da bi ostal brez zob. človek z bol1 niško blagajno! Njemu morajo vedno vstaviti zobe tam kjer je potrebno.
S takimi mialatrnj je brezskrbno živel na svetu. In vedno je zatrjeval:
— Meni zob nikoli ni žal Meni jih lahko izbijejo Po drugem predmetu ali pO nosu se nikoli ne dr-m kresni ti, kar se pa tiče zob, sem brez sferbi. Mi člani bolniške blagajne, smo v tem pogledu kar brez skrbi
Cujte, kaj piše v krasnem spisu »Pekel« svetovno znani pisatelj Barliussc:
^Piidem v zemljo ... v krhki rakvi postane moje telo plen golazni, črvov... Po-kopališčne golazni prihajajo vsaka svoj čas in starejši mrliči se poznajo po tolpi, ki se na njih pase. Drobne mušice kratkokrilke silijo na telo par trenutkov pred smrtjo . .. Neke pare, ki se dvigajo iz telesa, jim naznanjajo, da nastopi vsak trenutek dogodek, ki bo dal obilico hrane njim in njihovim ličinliam; hite. da znesejo jajčka v usta in očesne kotičke.
Komaj ugasne luč življenja, že se priženejo v veliki množici druge muhe. Brž ko postane smrad razkrajanja občutnejši, pri-lete še druge: modra muha, zelena muha in \*clika muha z belimi prsi, tako zvana velika mesarska muha.
Krematorij — hladilna omara za pepel
Prva generacija teh muh, ki so se zbrale na grozno smrtno znamenje, lahko splodi sama v truplu sedem do osem pokolenj, ki se množe in razvijajo tri do šest mesecev. Polt mrliča je rumenkasta, trebuh je svetlo zelen, hrbet je temno zelen. Nastaja kvašenje, ki odvaja mastne kisline, zvane navadno mrtvaška mast. To je doba kožd-jedov — mesojedne golazni z ličinkami, ki imajo dolge ščetine, in metuljev zavijačev. Ličinke kožojedov in gosenice zavijačev kažejo to lastnost, da lahko živijo v takih snoveh, ki leže kot loj na dnu rakve. .. Potem se pojavi četrti roj. Spremlja sirovo kvašenje in sestoji iz muh pyoph.il, ki polagajo črve v sir, črve, ki jih poznaš po njihovih značilnih skokih.
Amonija kalno kvašenje privablja peti vpad: lonbeje, ofire in fore, ki so tako ne-številne, da se pojavljajo na truplih, izkopanih v tej dobi, črnkasti ostanki ličink po besedah sodnega zdravnika kakor »plesen na prekajeni gnjat'>. Celi oblaki muh se dvigajo iz rakve. Pri tem sodeluje tudi devet vrst hroščkov grobarjev.
Sedaj je gniloba skoro dovršila svoje delo. Začne se izsuševanje in mumifikacija trupel. Kar je še o3talo od mehk'h snovi, to požro druge živalce: pršice (Milben), okrogle in komaj vidne s prostim očesom. Vsakih štirinajst dni se njihovo število po-desetori: sprva jih je dvajset, po poldrugem mesecu že dva milijona.
Po pršicah pride sedmi vpad: neka vrsta moljev, ki grizejo, režejo in meljeio perga-mentnate kite, ki so se izpremenile v trdo snov, ki je kakor trda smola in lase in rožene  tvarine.  Truplo  je  dobilo bronasto
In ko je Ivan Jegorič izgubil šest zob, je sklenil preskrbeti si generalno popravijo. Vzel je s seboj dokumente in odšel na kliniko, če se ne motim,
Na kliniki so mu pa dejali:
— Prosim. Lahko vsim vstavimo zobe. Toda pri nas im3-mo pravilo: manjkati mora osem zob. Ce jih manjka več, vaša sreča, nnša •nesreča. Manjših naročil klinika ne sprejema. To je zakon za člane bolniške blagajne.
Jegorič je pa dejal:
— Jaz jih potrebujem samo Šest.
— Ne, — so mu odgovorili, — če je tako, pa ne bo šlo, tovariš! Počakajte, da pride vaš čas.
Teiaj se je pa Jegorič kar razjezil.
— Tako? Kaj naj to pomesti? Mar naj si zobe izbijeni s krepelcem ?
— Izbijati se jih ni treba, — so mu dejali, — čemu bi človek kvaril naravo. Počakajte — morda vam bodo v vašo srečo sami izpsdli.
Ves zbegan in globoko zamišljen se je Jegorič napotil domov.
Tak lep mir sem imel v svojih zobnih zadevah, je razmišljal sam pri sebi, naenkrat pa tako presenečenje.
In Jegorič je jel čakati, kdaj mu bo-I do izpadli ti odvisni nezakoniti zobje.
barvo in razširja močan duh po vosku.
Proti koncu tretjega leta pride poslednji oblak delavcev. Ti požirajo vse. kar je še ostalo, vse, tudi ostanke golazni. Zadnja unlčevalka je drobna, črna koleoptera, ki jo imenujejo v znanatvu Tenebrio obscurus.
Potem ostanejo le se kosti in malo kompaktne gmote v spodnji lobanji.« »PIETETNIc NAČIN SHRANJEVANJA OSTANKOV UMRLIH
V nekaterih krajih, kjer so prstene snovi sestavljene na poseben način, se truplo popolnoma ne razkroji, slasti kosti ostanejo sploh nedotaknjene. Kaj se s temi kostmi godi na vaških pokopališčih, se vsakdo lahko sam prepriča. V nekaterih krajih, n. pr. v Sedlcu pri Kutni gori na češkem, so porabljene kosti in lobanje v strašen »okras« cele kapele. Is njih so sestavljeni oltarji, lestenci, grbi plemenitasev .. Piramide lobanj, ki se reže z zobmi in praznimi očnimi jamicami, se tiho pritožujejo radovednim turistom, ki so si za par vinarjev vstopnine kupili pravico, da smejo motiti njihov posmrtni mir — nad *p!etet-nim' krščanskim načinom pokopavan ja v zemljo ...
V nekaterih grobnicah pa truplo umrlega sploh ne strohni, temveč se samo posuši. Tako je n. pr. na Češkem v znanih katakombah v Klatovu in pr! karmelitnnih v Pragi, žalostno slaven pa je v tem pogledu zlasti kapucinski samostan v Palermu in stolp sv. Mihaela v Bordeauxu. V Palermu so pokopavali umrle v dolbine v zidu. pozneje, ko ni bilo že več prostora, ao pobožni katoliki izvlekli posušene ostanke iz teh dolbin in jih obesili na zid* Francoski pisatelj Teofil Gautier popisu Je strašen vtis. ki ga je nanj napravilo i^pietemo« polaganje telesnih ostankov umrhn v omenjenem stolpu sv. Mihaela v Bordeauxu. Gautier piše: kimajo skremžene obraze, lobanje so napol gole, trupla po strani odprta, tako da je videti skozi mrežo reber izsušena in kakor gobe uvela pljuča: tu pa tam se je koža izpremenila v prah in kost jo Je prodrla; drugje zopet frii koža. ki je ne drži več stanična tkanina, okrog skeleta kakor druga mrtvaška srajca: nobena teh glav ne kaže onega miru, ki ga smrt vtisne kot poslednji pečat vsem, ki se jih dotakne; usta strašno zijajo, kakor da jih je raztegnilo neizmerno dolgočasje večnosti, ali pa se zopet smejejo s sardo-ničnim smehom niče vnosu, ki se roga življenju. Čeljusti so obrnjene, mišice na vratu so zabrekle: pesti so krčevito stisnjene; vretenca v hrbtenici se vzpenjajo v obupnih napadih.
vom in plesni... Pepel izroči uprava krematorija v posebni pepelnici sorodnikom. Vsaka zamenjava, o kateri sanja klerikalno časopisje, je izključena.' Sorodniki polože lahko pepelnico bodisi v rodbinsko grobnico bodisi v kolumbarij (t. j. okusna stavba, določena za vlaganje žar) ali pa jo postavijo v žarni gaj; lahko pa vzamejo žaro tudi domov in jo postavijo s spomini na umrlega v miren kotiček svojega stanovanja ter jo oblože s cvetlicami ah venci...
Razen tega. da je upepeljevanje čisto in pietetno, govori za ta način pokopavania se mnogo drugih razlogov.
Onemogočeno je plenjenje mrličev, tisti hijenizem. ki se je baš v novejšem času tako razpasel. Sežiganje je demokratično, zato ker se vrše vsi pogrebi enako dostojno. Tudi iz zdravstvenih. razlogov je sežiganje velikega pomena. Koliko bolezni n. pr. je že nastalo in se preneslo iz grobov po talni vodi v vodnjake mest in vasi?
Za sežiganje mrtvih so se izrekli naj-odličnejši možje na Češkem že davno, že takrat, ko jc bilo v Avstriji pod vplivom tedaj vsemogočne cerkve to prepovedano
Upepeljevanje se je razvilo na Češkem po prevratu; zgradili so krematorije v Pragi, v Libercu in v Pardubicah. Pri otvoritvi praškega krematorija so vsi govorniki (župan dr. Baxa, predsednik Ceske Obce Sokolske dr Schreiner, minister zdravstva dr. Prochazka in predsednik društva -Kre-matorium« inž. Mencel i poudarjali važnost sežiganja ln podali vse razloge, ki utemeljujejo upepeljevanje.
Sicer pa se ni treba sklicevati na avtoritete: vsakdo, ki je prečital prejšnje poglavje in primerjal pokovanje v grob s sežiganjem, si lahko sam ustvari svoje mnenje. Odpor posameznikov proti sežiganju je samo predsodek ali, bolje rečeno, razvada. Vsak razumen človek bo mislil na to, da bi ne bilo njegovo telo po smrti v hrano črvom, temveč da bi bilo izročeno jasnemu, očišeujočemu ognju.
KAKO POKOPAVA DRUŠTVO »KK KMATORI CBS«
Društvo Krematorium: je v Pragi II., Spalena ul. 43. Treba je samo sporočiti, da je društven clnn umn. in društvo oskrbi vsa potrebna pota in vse kar je potrebno za dostojen pogreb. — Sorodnikom je prihranjeno vsako delo in prav vsi stroški. Pogreb je popolnoma moten, za vse enak, se ne ravna po družabnih slojih, kakor je to pri katoliških društvih Članski prispevki sc določajo po starosti priglašenega člana. Pravico do kremacije Ima tudi tisti, ki bi končal življenje s samomorom.
LTPEPELJKVAXJE M KLICEV V CSR LETA 1936
Mariborsko društvo za vpepeljevanje mrličev >Ogenj« je navezalo v zadnjem Času najožje stike z zvezo čeških bratskih društev -Krematorium« v Pragi. Društvo
Krematorij
Nekatera trupla so tn že dve ali tristo let, druga šele šeatdeset; platno njihovih srajc je še precej dobro ohranjeno.
Ko smo šli odtod, smo šli iz ozražja groze.. .<
Ali j« treba temu opisovanju še kaj dodati?
Nasproti grozam počasnega gnitja mrliča je sežiganje ali upepeljevanje danes v modernem krematoriju dostojno in v resnici pietetno. Ves proces traja le kratek čas.
Truplo v leseni rakvi (sa prevoz po železnici se zahteva še notranja cinkova ra-kev), porinejo v krematoriju na posebnem vozičku med donenjem orgel in petjem v žarišče krematorija. V silnem žaru se raztopi in spali v par minutah cinkova in lesena rake v, pepel rakev, obleke in cvetja je tako lahek, da ga dvigne močan prepih kvišku, dočim pada pepel trupla v pripravljene kovinaste posodice. Pepel je belkast, čist in tako krhek, da sam razpade v droben prah. Posodo s pepelom začinijo in vrežejo vanjo ime po matriki.
Upepeljevanje traja kvečjemu eno uro ... Primerjajte ta čas, v katerem je telo Izročeno čistemu žaru, z dolgimi leti gnitja, ko je izročeno v plen muham, ličinkam, čr-
Kmalu mu je eden izpadel. Z dmgim se je Jegorič poigraval — čistil ga je in izruval iz njegovega rodnega gnezda.
In brž je odhitei Jegorič na kliniko.
— Zdaj, — je dejal — je pa odmerjeno in odtehtano kakor v lekarni — manjka mi točno osem zob.
— Prosim, so mu odgovorili, — zdaj bo pa šlo. Ali vam m?njka osem zob po vrati? Ali kako? Pri nas velja pravilo: zobje morajo manjkati lepo po vrsti, drug poleg drugega. Ce niso v vrsti, temveč na razttčaiih krajih, ne moremo sprejeti deia, kajti človek s takimi zobmi še lahko žveči.
Jegorič je pa odgovoril:
— Ne, v vrsti pa niso.
— Ce je tako, pa ne bo nič, — ao mu dejali
Na to Jegorič ni rekel nič, samo z ostalimi zobmi je zaškripal in odšel s klinike.
— Ah, bole moj, — je razmišljal, — kakšno presenečenje. Tako lep duševni mir sem imel, zdaj je pa vsega konec.
Zdaj šivi JegoriČ tiho, je bolj pored, ko ki ostale zobe si čisti g ščetko trikrat na dfln.
V tem pogledu je učinkovalo klinično pravilo blagodejno.
v Leipzigu
>Krematorium« v Pragi je poslalo »Ognju < zanimivo poročilo o razvoju gibanja za upepeljevanje mrličev na Češkoslovaškem lam.
Razvoj kremacije v CSR v letu 1936 je bil zelo ugoden. Celo majhno hribovsko mesto SeniU s komaj 3500 prebivalci je pričelo graditi krematorij, ki bo že trinajsti v republiki. Pripravljajo pa se že gradnje treh novih krematorijev, med drugim celo v manjšem mestu na Slovaškem. Zgrajeno je bilo leta 1936 14 novih cerkvenih in občinskih gajev za žare s pepelom.
Leta 1936 je bilo na Češkoslovaškem 5881 upepelltev, napram letu 1935 prirastek 189 ali 3.3^. Od leta 191S naprej, ko je bila upepelitev v CSR zakonito dovoljena, je bilo skupno že 64.812 upepelitev. Več kot polovica upepelitev je odpadla do leta 1929 na glavno mesto Prago; z gradnjo krematorijev v drugih krajih pa se je delež Praga znižal na 42f,"i-. Najmanjše število upepelitev je bilo v Čeških Budje-jovicah preteklo leto, namreč samo 150, vendar je tudi tu prirastek za 25 proti letu 1935.
Kiematoriji so v pogonu deloma s koksom, v petih s svetilnim plinom, v enem z oljem, a v novem krematoriju v Semi-lih bodo pa sežigali mrliče z električno energijo.
Od upepeljenih v letu 1936 je bilo 2723 rimokatolikov, 971 pristašev češkoslovaške cerkve, 525 protestantov, 201 izraelitov, 1410 brez konfesije in 49 oseb raznih ver. Iz tega je razvidno, da deluje društvo krematorij pravilno po svojem načelu: »Rre-macija nima nič opraviti idti h politiko, niti z vero.«
Lani je pristopilo v društvo i Krema tortom: 3951 novih članov in sicer 2114 moških in 1837 žensk; 2461 iz Češke, 755 iz Mora ve, Slezije ter 735 Iz Slovaške in Karpatske Rusije. Lani je umrlo 794 članov. Od leta 1909, ustanovitve društva * Krematorium«, je umrlo skupno 8 496 članov, ki so bili vsi upepeljeni na stroške društva. Število vseh članov društva »Krematorium > je znašalo lani do decembra 64.298.
Društvo izdaja vsak mesec svoje glasilo »žch-r. ki izhaja v 43.000 izvodih. V mnogih mestih so ustanovili člani društva •Krematorium« krajevne odbore, kojih naloga je delati propagando na deželi. Društvo samo je priredilo lani 103 predavanja in skupno z »Deutschen Verband der Feuerbestattunesvereine in der CSR« v septembru mednarodni kongres v Prajrl. katerega se Je udeležila delegacija iz Jugoslavije. Francije, Holandske, Nemčije, Avstrile Rumunije, Švedske, Švice, Anglije bi CSR.
Kopnite domaČe blago!
Nedelja, 28. marra
9: Kvartet pozavn. — 9.30: Ko/a>ke cerkvene pesmi (plošče).  — 9.4.V.  Verskj go vor (g. dr. tivido Rani). — 10: Prenos cerkvene  glasbe   iz   ljubljanske   stolnice. — 1113:   Za    mali   svet   (pšošss),  — 1130: otroSIn nastop votli  gdfna Slavira Vencaj /.ova. — 12: Klavirski in orkestralni kom BSft (g. prof. Pavel Sivic  in   radijski orkester). Uszl:  Klavirski koncert A-dur. — Liszt: Un *o*p.ro,   Skrjabsn:   I>va poema vop. 63), Bartok: AUegro barbaro). — 13: t"as, spored, obvestila. — 13.15: Orkcstral Bi koncert. - lfi: Pisano polje (plošče). -17: Oporni šramel kvartet (gg. prof. K. .le raj, M. Rravnirar, R. Pib.h in SI. KoroW).
— 18: Janez Jalen: Dom — zvočna igr*-izvajajo Mani radijske igralske družine. — 19: Cas. vreme, poročila, športni, obvestila
— 19.30;  Nacionalna  ura: Juraj Križani?
— oce vseslovenska ideje (dr. Ivan Nevesti*. — 19.50: Slovenska ura. (pftosos). — 20.30: Koncert voja>kc godbe. — 21.4."»: C as, vreme, poročila, spored. — 22: Nas;m izseljencem: Zvonenje in pritrkavanje »z aaslh cerkva. — 22 10: Trnovski cerkven' zt>or. — 22.30: Govor ministra c. dr.Miha Kreka. — 2240: Slovenske narodne * sprem Ijevanje radijskega orkestra (gdfna P. Zupanova, T. Rupnikova, gg. S. Banovec R Petrov«?). — 23: Finžgar: Tri crne žene. recitacija (g. Ivan Le var. Man ffliutfssgl gle-iai&ca.) — 23.10: Radijski orkes*«r. — Konec ob 24. uri.
Ponedeljek. 29. marca.
9.00: Vesel jutranj-i pozdrav (ploske). 9.15: Prenos cerkvene glasl>e iz frančiškan ■ ske cerkve. — 9-4o: Verski c«vor (p dr. Roman Tominec). — 10: Koncert ffodb->Slogec — 11.30: Otrožka ura: Teta Mari-čka ^poie m pripoveduje. — 12.00: P|oA«-a za plosco hiti, pa vsaka okrocr!* drobi. — Vmes rejioriaža in poročilo o poteku javne produkcije v emusk h poletih jz Planice. — 12.4o: Vreme, poročila. — 13: C"a«, spored, obvestila. — 13.15: Harmoniko iera g. R»-dotf Pilili (oddaia prekiniena od do 16.) _ 10.00: Operetni venčki. Sodelujejo pa. Dragica Sokova. R. Jcan Franci in radijski orkester. Vmes harmonika solo, g. Stanko in vesela de*elj:ca. — 17: Kmet. ura: Kna#-rki  <ro<]»o»*arvki  pomenki.  —   17.30: Nada-
Ijevanje aeneetla operetne <iia*be. — l*i
("as. vreme, poročila, si*oreil, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Mostarsko kn>iiev-no gibanje ob 40letn;ei Mostarske >Zore« (Jovan Radulovič). — 107)0: Zanimivosti.— 20: Vesele domače. Sodebsjejo: kvartet sester Stritar, Fantje na VSJH 5n radnski or ketrter. — 22: ftsa, vreme, poročila, »pore*!.
— 22.1.": Podoknice (plosvp). — Koner ob 23. tiri.
Torek, 30. marra: 12: Uodba jjrcnsdirske garde rtrra (p|e Sce). Fantazija angleških vojaških popevk.
— 12.40: Vreme, poročila —  i:*00: Ca«, spored, obvestila. — 13.15: Olasbene slike. (pioMe). — 14: Vrem«, bona. — 18: Glas beni  drobiž (radijski  orkester).  — 1K40: Liberalna struja v islamu in odpor proli njej (g. Franc Teracplav). — 19; Ca*, vreme,  poročila, spored,  obvestila.   — 19.30: Nadonaina ura: Romanistika v Jugoslaviji (dr. Pe4ar Skok) H Zagreba. — 1950: Za bavni zvočni tednik. — 20.00: Pevski koncert g. Marjana Rusa, pri klavirju g. prof. M. Lipovsek, vmes radijski orkester. — H Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Instrumenta Iti 1 dueti  (c<*. KsrBsg   n Anlnio vič). — Konec ob SSL uri.
Sreda. 31. marca.
12«: Revija koračn c vsake vrste (poje g. Karel Hru»ka). — 12.45: Vreme, poročila. —13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Ves mogoče, kar kdo hoče  (ploHt  po Elijah)
— 14: Vreane. borza. — 18: Mladinska ura Pravljica o zlatih pisankah (V. P.itenc) zv.m na slika za mladino, izvajajo člani radijska igralske  družine.   —18.40:  Polenjska Sava (g. dr. VaHer Bohinec). — 19: Ca«, vreme, poročila, spored, obvestila.   —  19.HO: Nac ura: Kako težko so se n^koč Sirili knju^v ni Časopisi CSveUtlsv Šumarevi^. — 19 50: Ured v prenos. — 20: Prenos iz ljubljnn skega  opernega  gledališča, v  I. odmoru Glasbeno predavanje (2. Vilko Vkmar), v II. odmoru:  Cas, vreme,  poro<vla. »nore.! Konec ob 23. uri-
Četrtek 1. apnu.
12: Za vsakega nekai fp'.ošče). — 12.4T>: Vreme. poroHla — IS: fas, spored, obvestila. — 13.15: ln nekai ra vse (plošče). — 14: Vreme, borza. — IS: Opetete* plasba (radijski orkester). — 1^-40: Slovenščina z* Slovence dr. Rudolf Keisrič). — 19: Cas, vreme, poročita, spored, obvestila. — 19.30: Kadeaan °ra: JaSJU SH»ija ▼ antični dobi (dr. ČremoSnik). — !*»: Plošče: tiersl.-\vin: Modra rapsodija (ork). — 20; Velika Pavi hova statike. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. - 22.15: Maestrov terce* po >krbj za vesel kon^K" dneva.
Petek, 2. aprila.
11: šolska ura: Z učit. pevskim zborom po Srbiji od 18. do 24. marca (r>rapo Sn, pančič). — 12: (Vimcv; iz naših krajev (pk» itV). — I2.4ri: Vreme, poročila. — 13: Cas, Ipored. obvestla. — 1*1*3 Lahka glasba (radijski orkester). — 14: Vreme, borza. — 18: Ženska ura; Kje naj se žena karitativno udejstvuje (gdčna Anica I^ebarjeva). — I&20: Operetni venčni  (ploiee)« — IMfc
FiaseoKins (2- dr. Stanko Loben). — 19: Cas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Mesečni politični prejiled. — 19."/): Zanim vosti. — 20: Slov. narodne s spremljevanitnu harmonike Stanko), pojeta ga. O. Kolarjeva in S. Banovec). — 21-15: Koncert jugoslov. giasb« (ra.lij^ki orkester). — 22: Cas. vreme, poročila, spored.  —  22.30:  Angleške ploif'-
— Konec ob 23. uri.
Sobota. 3. sprtla. 12: Plo>ča za ploščo, pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes. — 12.45: Vreme, poročila. — 18: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Plošča za ploščo, pisana zmes. godba vesela in pesmice vmes. — 14: Vreme. — 18: Za delopust (radjski orkester). — 18 40 Naravoznanstvo in tehnika (g. prof. Miroslav AdlsilH — 19'- Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: O življenja muslimanske žene (Marija Ihr-Agapov). — 19.f)0: Pregled sporeda. — 20: O runanii politik! (g. dr. Alojzi i Kuhar). — 20.20: Odda se soba s pouebn'm vhodom.. r*isin vel na znane temo v rasnfb varijan-tah. Besedilo: (ja- Pavla Patemoster. Izvajalci: Člani radijske *gra1. drnBne»ln Adamičev! toiistfV — 25: Cas. vreme, poročila.
spored — 22.15: Vesela glasba (radf]«)c! I orkester). — Konec ob 23. ttri.
Stran S
»8LOVBN8K1   M ARO De pobota ST. marca ran.
Stev. 70
Naši turistični strokovnjaki v Ne
Sijajna organizacija nemškega turbina — Poglobitev
medsebojnih stikov
Ljubljana, 27. marca. Pred kratkim so se vrnili s Studijskega potovanja po Nemčiji ravnatelji oficielnega jugoslovenskega turističnega urada »Putnik«, ki jih je bila v Nemčijo povabila >Reichsbahnzentrale fur den deutschen Reiseverkehrc. Potovanje se je začelo koncem februarja v Milnchenu in je Slo preko Garmisch - Partenkirchna, Frankfurta, Mainza, Kolna, Dusseldorfa ln Hamburga
V Berlin, končalo pa se je preko Lepziga v lepem vrtnem mestu Dresdenu. Na vsej poti je bila skupina naSih turističnih strokovnjakov najprisrčneje sprejeta. Pionirjem našega tujskega prometa je to poučno potovanje omogočilo vpogled ne samo v največja mesta Nemčije, v glavne atrakcije nemškega turizma, v mednarodno avtomobilsko razstavo v Berlinu, v svetov-soznani vzorčni velesejem v Leipzigu, v Zgledne obrate Hapaga, v prvovrstnost nemških prevoznih sredstev začenši z Železnico na Zugspitze. preko Rheingold-eks-presa do letečega Hamburžana, od prekrasnih državnih avtocest do ponosnih ladij Hapaga in od znanega zračnega brodovja liufthanse, do brezšumnega avtomobilskega prometa berlinskih »Unter den Linden«, temveč so dobili vpogled tudi v celotno sijajno organizacijo nemškega turizma.
Organizacija nemškega turizma se začne fte pri tujsko prometnih društvih, ki obstojajo v vsakem, tudi najmanjšem mestu, ln se nadaljujejo mimo turističnih zvez do vrhovnega turističnega sveta v Berlinu in do tkzv. Državne zveze za tujski promet. Vse te organizacije skrbe skupaj z Reichs-bahnzentralo, z vsemi prizadetimi obrati ter s paroplovnimi družbami in podobnimi ustanovami za agilno ln popolno propagando turizma, da bi vse tisto, kar je bilo v prejšnjih letih opuščenega ali pozabljenega, bilo nadoknađeno ali popravljeno. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je propaganda turizma v Nemčiji na najvišji stopnji m je danes najbrž ne prekaša nobena druga država. Poleg državne zveze za tujski promet obstoja v Nemčiji še državni svet za turizem, v katerem sodelujejo vse turistične središčne ustanove in vsa ministrstva, in ki vse legislativne predloge proučuje in j!m da končno obliko. V vseh mestnih turističnih društvih tekmujejo med seboj zasebna iniciativa in mestne uprave, kakor ee je tudi v Jugoslaviji pričelo delati zlasti ▼ zadnjem času.
Zanimivo je, da v Nemčiji dosledno prepuščajo posameznim turističnim zvezam — 24 je vseh — vso skrb za prospeh tujskega prometa v njihovih lastnih delokrogih, ne oziraje se pri tem na oblastne meje. Tako n. pr. so samo na Bavarskem tri turistične sveze, v Miinchenu za južno, v Niirnbergu pa za severno Bavarsko ln ena za Saar-pfalz. Mimogrede naj omenimo, da je tudi pri nas v posameznih banovinah po več zvez. kakor v dravski banovini v Ljubljani m v Mariboru, v savski pa v Zagrebu ln na Sušaku.
Ravnatelji naših turističnih zvez so lahko občudovali velike priprave za nemško državno razstavo v Diisseldorfu, ki bo prirejena pod naslovom >Schaffendes Volk«.
V Jugoslaviji je vsem dobro znano ime Dusseldorf. saj živi v njegrovih velikih industrijah 45.000 naših ljudi, v pretežni večini Slovencev.
Na svojem poučnem potovanju so naši turistični strokovnjaki brez dvoma opazili m si vtisnili v spomin mnogo koristnega, kar se bo z uspehom dalo porabiti tudi za naš tujski promet, zelo veliko pa so dosegli tudi z osebnimi stiki, ker se bodo odslej prijateljske turistične vezi med Nemčijo in Jugoslavijo v interesu obojestranskega turizma znatno poglobile. Značilno je. da že sedaj vlada zelo veliko zanimanje za nemško-jugoslovenski tujski promet. V lanski sezoni je obiskalo našo državo okoli 20.000 Nemcev, dočim je potovalo v Nemčijo okoli 15.000 naših državljanov, kar pomeni, da je vsak tritisoči Nemec bil pri nas in vsak tisoči Jugosloven v Nemčiji.
Naši agilni funkcionarji »Putnika« so v vseh nemških uradih opazili veliko zanimanje za našo državo. Razveseljivo je, da je ^nartj kamen spotike, devizno vprašanje za potovanja v našo državo, za letošnjo sezono odstranjen in da so sredstva za potovanje Nemcev k nam v zadostni meri že zagotovljena. Trenutno so v Nemčiji devize v odgovarjajočem znesku takoj dosegljive samo za potovanje v Jugoslavijo brezpogojno pa je potrebno, da se preferenčni tečaj, ki je že več mesecev določen s 14 Din za nemško marko, in ki se določa vedno sproti, določi za vso sezono vnaprej, ker je turistom in potniškim uradom le tako mogoče napraviti točne kalkulacije.
Našo Tujsko prometno zvezo v Mariboru z delokrogom severnega dela dravske banovine, ki vzdržuje »Putnikove« potovalne
pisarne v Mariboru, Celju, Ptuju, Rogaški Slatini, 61. Uju, Gornji Radgoni in Dravogradu, je zastopal njen ravnatelj g. Josip Loos, ki je povsod poskušal vzbuditi zanimanje nemških potovalnih uradov za propagando slovenskih zdravilišč in letovišč, ki so v Nemčiji še malo znana. Ta nedo-statek bo vsekako odstranil reprezentativen prospekt naših zdravilišč in letoviSč, ki je že v tisku in ki bo v kratkem dogotovljen in v raznih jezikih razposlan v vse države, ki za naš turizem prihajajo v poštev, posebno v Nemčijo. Ker je v Nemčiji na razpolago zadosti deviz za potovanje v našo državo, lahko z gotovostjo računamo na številen obisk nemških gostov in sicer zlasti zato, ker so tudi naši devizni predpisi za potovanje v Nemčijo zelo ugodni. Gotovo bo tudi dosti Jugoslovenov obiskalo velike kulturne, gospodarske in športne prireditve I
t Nemčiji, ker v našem turizmu le tako moremo zahtevati od Nemcev ravnovesje.
Naposled je naša dolžnost omeniti tudi izredno ljubeznivost in gostoljubnost, s katero je naše turistične strokovnjake na koncu njihovega potovanja sprejel velik prijatelj in dober poznavalec Jugoslavije, dresdenski veliki župan g. Ernest Zorner. Slovo iz Dresdena, središča prirodnih lepot in umetnin ter konec tega koristnega in lepega potovanja sta bila zelo svečana. Z meje so naši funkcionarji poslali Reichs-bahnzentrali v Berlin zahvalno brzojavko. Glavm. zasluga za to lepo in koristno potovanje pa gre nemSkemu gen. konzulu v Beogradu g. inž. Neohausenu, zastopnikom Reichsbahnzentrale in ravnateljski skupini dodeljenima gospodoma v. Schweinitzu in Reiserju, ki sta za vsestranske informacije in dobrobit naših strokovnjakov zelo skrbela.
Razveseljivo je, da so se na povratku naši turistični strokovnjaki na Dunaju in v Prag* prepričali, da je vzlic devalvaciji, svetovni razstavi v Parizu in londonskim svečanostim ob priliki kronanja tudi kar se tiče dotoka češkoslovaških in avstrijskih turistov upravičen naš optimizem glede odlične turistične sezone letošnjega leta. byasqkčewxulzad eni rdg en rd rd d gaoa
Smučarji, varujte sc
plazov!
Nekaj nasvetov smučarjem, ki hodijo spomladi v planine
Ljubljana, 27. marca Letošnja muhasta zima je prisilila smučarje, da iščejo razvedrila mnogo višje kakor sicer, ko je bilo tudi v nižinah dovolj snega in prilike za smuko. Prava smučarska sezona se v planinah prav za prav šele sedaj začenja. Baš te dni je v višjih legah ponovno zapadel sneg, ki bo za praznike nedvomno izvabil obilo smučarjev. Pri tej priliki bi opozorili smučarje na nevarnosti, ki jih nudi pomladansko smučanje v planinah. V mislih imamo v prvi vrsti plazove — belo smrt v pravem pomenu besede.
VeČina smučarjev je napačnega mnenja, da obstoja v gorah nevarnost plazov le sredi zime. Spomladansko vreme in pekoče višinsko solnce je že marsikoga napotilo na spomladansko turo, je pa svojo lahkomiselnost in brezskrbnost drago plačal. Baš zgodnja pomlad je v pogledu plazov najnevarnejša, o čemer pričajo številne nezgode, ki so se pripetile v poslednjih letih. V pomladnem času se porajata zlasti dve vrsti plazov, in sicer tako imenovani temeljni plaz in drugi, ki ga povzroči novo zapadli sneg. Nevarnejši je prvi, toda slednjega ne smemo podcenjevati, ker je ob gotovih prilikah morda Se neprijetnejši in se mu je težko izogniti.
Temeljni plaz starega snega je praviloma vezan na desetletja ali celo stoletja stare smeri, ki jih domačini dobro poznajo in se lahko varjejo pred njim. Ker se ponavljajo vsako leto, imajo običajno svoja posebna imena. Sprožijo se na ta način, da se zledeneli sneg zaradi naraščajoče zemeljske toplote odlepi in se spusti v dolino. Sila takega plazu je neizmerna. Razdejanje, ki ga povzroči, si lahko približno predstavljamo, če pomislimo, da tehta kubični meter takega snega do 800 kg. Ogromna padajoča gmota drsi počasi čez pobočja. Na svojem potu ne pozna nobene ovire. Kar se ji zoperstavi je izgubljeno, pa naj bo to drevo ali gozd, skalovje ali zemlja. Vse to vali plaz seboj dokler mu ne zastavi poti ravnina. Zato imajo ostanki takih temeljnih plazov, ki jih pogosto najdemo v dolinah tako umazano rjavo barvo. Pred takimi plazovi se najlažje varje-mo s tem, da se jih ogibamo. Zato naj vsakdo, ki se poda na neznano pomladno gorsko turo, povpraša pri domačinih o teh plazovih.
ZA SMUČARJE MNOGO NEVARNEJŠA je pa druga, gori navedena vrsta plazov visečega snega. Njih nastanek ni vezan na čas in gotovo smer, pojavijo se popolnoma nepričakovano, naznanja jih pa le votlo grmenje in oblaki pršića, ki ga dvigajo na svojem potu. Kakor ze omenjeno, jih povzroča novo zapadli sneg, ki zaradi pomlad ne toplote nima več dovolj časa, da bi se »usedel« in zaradi mrzlega ozračja zamrznil v trdo podlago. To se zlasti dogaja na osojnih straneh, ki jih pomladansko solnce ne obseva tako močno, a so vse eno dostopne toplim zračnim strujam. Topli vlažni vetrovi novo zapadlemu snegu ne dovolijo, da bi se sesedel in leži na zmrznjeni podlagi prav rahla Naraščajoča moč solnčnih žarkov hi običajni pomladanski topli vetrovi (fen!) zrahljajo povezanost in povzroče, da se najfinejši snežni delci začno topiti. Tako nastajajoča voda pronica skozi sneg do trde podlage, ki postane zaradi tega spolzka. Sneg začne zaradi svoje teže že ob najmanjšem povodu drseti in že se je stvoril izredno ne-
varen plaz. Mokri sneg drsi kakor sumeča reka v dolino ba se pretvori v divje razo ran o polje ledeno trdih gmot Kogar zajamejo, je izgubljen, ker se jim ni mogoče umakniti.
KDAJ JE NAJVEČJA NEVARNOST PLAZOV?
Nekaj je pa vendar pri pomladanskih plazovih novega snega, kar zmanjša njih nevarnost: sprožijo se vedno ob istem času
s točnostjo dobro idoče ure. Potem ko je spomladi zapadel sneg, se odtrga plaz vedno približno dve uri po solnčnem vzhodu, in sicer najprej na zapadnem pobočju doline, proti poldnevu tudi na severnem pobočju, zvečer pa na vzhodnih bregovih. Najnevarnejši čas je med 12. in 16. uro, toda tudi pozno popoldne in zvečer je treba biti previden. Kdor se bo držal teh navodil in seveda še drugih pravil glede plazov, ne bo nikdar v nevarnosti, da ga na pomladanski turi nepričakovano zasači tak plaz.
KAJ  NAJ  STORI  SMUČAR,  DA PREPRECI NESREČO?
Predvsem je nujno potrebna dobra oprema.   Kdor redno zahaja na pomladanske
ture, Ima vedno seboj malo lopatico hi posebno vrvico, najbolje rdečo. Dobro si je pa v spomin vtisniti naslednja važnejša pravila, ki so že marsikoga obvarovala, da ni sprožil plazu. Plaz se najlažje sproži pri prečkanju strmega pobočja, zato bo previden smučar vedno prej preiskal kakovost snega. Mora se prepričati, kakšen je sneg, da se bo lahko njemu primerno ravnal. Ce je le mogoče, se taka dvomljiva mesta obide, ako pa to ne gre, je na mestu največja previdnost. Pred prečkanjem takega snežišča je nujno potrebno odveza ti jermen, ki oklepa na smučki prste oziroma prednji del čevlja, pa tudi rok ni dobro držati v zanjki palice. Pri poročljivo je sondiranje snega s palico, da se prepričamo, če je podlaga zmrznjena. Ce smo to ugotovili hi če smo morda celo opazili, da se je začel sneg premikati, potem takoj in za vsako ceno nazaj na varno mesto.
Lahko se pa zgodi, da smo pri prečkanju dospeli že tako daleč, da nam je povratek na varno mesto nemogoč, ko se je začel sneg premikati. V tem primeru je še vedno mogoča rešitev, toda le ena:
PROČ S PALICAMI IN STREME TAKOJ ODVEZATT
in sicer brez odlašanja. Kajti rešitev je le v tem, da plavamo obenem s plazom in se pri tem skušamo rešiti na varno. V primeru, da ima smučar smuči Se pritrjene na nogah in roke v sanjkah palic, ga oboje tako ovira, da mu vzame sleherno prostost v gibanju. Telo se namreč v plazu suče in vrti. pri čemer se kaj lahko zlomi roka ali noga, zaradi obilice zavžitega snežnega prahu pa je otežkočeno dihanie, ki ima za posledico, da se smučar zaduši.
Gornja navodila so le najvažnejša, so pa zadostna, da se nikomur ni treba izpostavila ti nevarnosti spomladanskih plazov v planinah.
STRAHOPETNE2
— Zakaj si pa danes v gledališču tako
navdušeno ploskal?
— Nikar se ne čudi, saj so imeli igralci večino.
Pred ustanovitvijo
kmetijskih zbornic
bi bilo treba misliti tudi na zboljšanje In organizacijo
pospeševanja kmetijstva
Ljubljana, 27. marca. Radi ee ponašamo* da je kmetijstvo pri nas na visoki stopnjn tor da prednjačono drugim Pokraj nam. Kdor pa dobro prebodi naše splošno gospodarstvo ter oceni pomen kmetijstva v njem, sprevid', da bj ee lahko Se marsikaj izboljšalo Ln da bi se moralo izboljšati. PomsUbj je treba, da značaj Slovenije, ki je pasrvma pokrajina, zahteva, da ee kmetijske panoge čim bolj izpopolnijo ter da s tem bolj intenzivnim pr.delovanjeim nadomestimo vsaj nekoliko, za kar nas je •škodovala narava
Po prevratu je bil pm nas uveden poleg starega načina poepeSevainja kmetijstva francoski e&tein. Naloge pospeševanja kmetijstva ao prevzel-j predvsem tako zvan. ekonomi, kmet-jalci referenti na sedežih okrajev. Okrajni kmetijski referent! bi po značaju svoje službe moralii biti v^eatrantvko podkovani v vseh kmetijskih panogah; morali bd bd«ti strokovnjaki v sadjarstvu, Čebe* larstvu, poljedelstvu, vinogradništvu, gozdarstvu, živinoreja itd. Toda služba zahteva od referenta, da je Pogosto tudj 12 ur v pisarni ter da se bavi predvsem z uradniškis-md, izrazito pisarniški mri posli. Referent mora voditi vsa pisarniška dela. sestavljati statistike, poročila itd-, zvečer pa naj bi še predaval po šolah in društvih. Za pravo delo pospeševanja kmetijstva mu ne ostaja mnogo Časa. Zaposlen je tudi ob nedeljah, predvsem s predavanji in sploh je njegova služba celo naporna. Človek bi pričakoval v primeri x napori kmetajtJcih referentov tuda primerne uspehe. Že IS let je tako organih rana služba pospeševanja našega kmetijstva, toda posebni uspehi se se niso pokazali.
Ce ocenimo razvoj katerekoli kmetijske panoge, nikjer ne najdemo dovolj zadovoljivih .uspehov. Pred vojno so si nekateri kmet jeki strokovnjaki pridobili pri nas slo* ves m njihova imena še zdaj kmetje izgovarjajo s spoštovanjem. Dedovalo je saano neflcaj strokovnjakov, toda priznati je tre" ba, da je njihovo delo rodilo v resnici bogate sadove. Na Kranjskem sta delovala Ceh Skalacky *n Gombac, na Štajerskem so se proslavili Matjašrč, Puklavec in Zupane. Starejši vinogradniki trde, da bd našega vinogradništva lani ne prizadela takšna kata* strofa, 6e bi imeli nekaj strokovnjakov sta* rega kova. Zarad; peronospore je trpelo naše kmetijstvo Lani Škodo, kj gre v milijone; to škodo bd pa strokovnjak} lahko preprečili. Pri naših podnebnih razmerah lahko do* leda naše vinograda-štvo vsakih 10 let ne-
Občni zbor pevskega društva »Sloge«
LJubljana, 27. marca.
V petefc 11. t m. so zborovali pevci-železničarji ju polagali račune o preteklem poslovnem letu. Agilni predsedniik g. inž. Leskovše-k Drago je otvori] 14. redni letni obonj zbor ob navzočnosti 58 pevk in pevcev. Slika pretečeneea leta giede zborove-ga dola ni prežalostna. posebno finančno stanje ie prav zadovoljivo. Večjih nastopov sicer ni bSo. ker ti bi imeli le moralni, ne pa finančni uspeh dandanes. Zato se je pa blagajna opomogla z manj.Mfmii intim-nejš;mn nastopi zbora. Vse promajo se zavedajo dane« zborovski pevci svoje discipline do društva, kar vsako društvo težko občuti Vee to je pomanikanie čuta za tovari ško sode! o varuje vseh članov.
Larna je imel zbor 4 dneven rzJet v Dalmacijo, ki je vsem Še v lepem epomanu. Tatk izlet, kjer ie član na člana navezan 4 daj je najboljše sredstvo, da se pokaže tovarištvo in utrdi tista notranja povezanost zbora, ki je potrebna pri vsaki skupnosti Interne prireditve zbora so bide tudi Mi-klavževanje in SSvestrovanje ter pustno rajanje.
Predsednikovemu rjoroeitu je sledilo obširno r>-Akjo poročilo. Zbor namerava prirediti turnejo po Bolgariji jeseni. Zbor ima 81 članov in 6lanq«. Pevske vaje zbora se vršijo pod vodstvom zborovodje H ari Sve-tela v liend giaebm dvorana Ljubljanskega dvora. Iz razobešenih grafikonov staleža in obiska pevskih vaj zbora je bilo prav detajlno razvidno za vsakega posameznika udeležba pri vajah. Med letom je imel zbor 8 večjdh nastopov. Vse prireditve zbora so v moralnem kiukor v gmotnem pogledu dobro uspele. Moški zbor ima razen obligatnih vaj z mešanim zborom tudi še Bvojje sebne vaje moškega zbora, katere vodi tov. Premelč. Vseh nastopov in prireditev zbora je bilo v preteoenem letu 39.
Blagajniško poročilo tudi potkazuje lep napredek v preteklem letu. blagajna si je opomogla m je stanje prav zadovoljivo,
ereCa  kakor lani, če se ie ne bomo zaiai
ubrani'ti-
Vzemimo drug primer, živinorejo! Kdo mo re tr&ti, da smo zadnji dve desetletji res napredoval? Naj bi o napredku v naši ii~
vmoreji spregovoril naša izvozniki, ki z ridj večjo težavo zl> rajo za izvoz primerno bla, go. KekU pa t*oste> da ne more nihče tajiti napredka vsaj v sadjarstvu- \r resnici se pn nas zadnje ease mnogo govori o sadjarstvu jm delavno Sadjarsko m vrtnarsko društvo prireja tečaje celo za meščane. Sadjarstvo proglašamo za aoo najdonosnejših kmetij skdi panog. Toda koliko smo napredoval., se nam najl»olj pokaže, če napravimo kratek izlet vsaj v sosedne države, v Avstrijo in Italijo. Kdor ve, kako sadjarstvo napre duje v drugih državah, sc ne more posebno sklicevati na naše uspehe. Toda «aj ne mo-, re birtJi drugače, ko se pa pospeševanju kmetijsk h panog razen redkih strokovnja kov, ki so pa predvsem zaposleni v pisarnah, ne posveča dovolj nihče. To nam doka zuje tudi naše mlrtkarstovo. Redne letne mle karske razstave na velesejmu so nam Pri. kazovale pred leti dokaj razveseljiv razvoj te kmetijske Panoge. Leta 1929 je bil menda dosežen višek, od tedaj pa se marsikomu zde, da nazadujemo. Dobro ae še spominjamo lepih uspehov mlekarskih zadrug, ki so prejele za razstavljeni sir ementalec srebrne medalje. Zdaj, razen pri nekaterih gu ranjt*kih zadrugah, ki so v rokah pravih kme-tov, ne moremo zaslediti nikjer vidnih uspehov.
O vseh teh zadevah našega kmetijstva bj morali voditi bolj natančne račune, zlasti z dar. ko že razmišljamo o ustanovitvi km o* ti jeke zbornce. Naše strokovne organizacije bi naj že zdaj pripravile gradivo, da bi se zamujen© delo čim prej nadomestilo- išt" elitno, da bi moralo lviti za vsako kmetijsko panogo dovolj strokovnjakov, ki bi se rog lahko posvečali svo^m nalogam tn ki
ba lahko pomagali kmeru ob vsakem 6asa
z v^em »vojfini ^trokovn. ra nnamjerav. Stroška za nairaestirtev strokovnjakov so tako malen* kostni v prmeri s koristmi, Jci bi jih imelo vse kmetijstvo od tega, da bi" sploh ne smeli priti v poštev- Pri tem je treba Se naglasiti, da potrebuje naše kmetijstvo predvsem strokovnjake, ki se bavijo le s kmetijstvom in ne s pol tko. Velika nesTeča bi bila, ako bi pri namestitvah strokovnjakov odločaH drugi momenti in ne sposobnost strokovnjaka. Zato je zelo velikega pomena, da vsi okraji dobe primerne kmetiiske etrokovnja. ke ij da najsposobnejši de4uiojo na najpo* membnejših področjih.
potrebno bo pa še mnogo sredatev  ka se
bodo rabila za event turnejo po rV^jmri*.
Arhivar poroča: Zbor ima precej obsežen arhiv, pomnožil se je ta v preteklem letu za 21 komadov zborovska h del, t j. 1100 srl'Ts^v. Vsa nova nabavljena defo so domačih skladateljev. Skupno ima zbor 361 zborovskih dol v iznosu  15.891 glasov.
Po poročilu funkcionarjev se je razvila deliata, pri kateri se je poudarjajo, da ie tre«ba vaje točno in pol nohtov i lno posoditi z ozirom na prodstoječo nameravano turnejo.
Pri volitvah novega odbora so pri-šK v odbor sđedeči pevci in pevke: predsednik inž l/cskovšek podpredsednik VozHj odbor: Dt^mišar, Plesten'ak Mart elane stirei-šj, >k<>fic, Urši-Č. od ffm^kesra zbora pa: Ke>-šetova, Ramšnkova. Sirnikova Roltar;eva, Hrovatinova revizorski odbor pa: Belic Janez in Leban Ivanka. Predsednica ženskega zbora pa jra. ?VhneideT Ljudmila.
Upravo Hu ha do ve župe je na občnem zboru zastopal g. Mirko Premelč. »?loga« spada med najdelav-p^jša lhibljaska pevska drilova in * želimo tudi v bodoče lepe uspehe!
PRI ZDRAVNIKU
— No, ali srte vzeli predpisane kapljice na sladkorju?
— Ne, gospod doktor, jaz jih imam na
bolniško blagajno.
ŠPANSKA Is Albacete koraka na bojišče brigada. Kar se pojavi pred generalom siromašno oblečen Spanec in mu začne nekaj razlagati v materinščini. General, ki ne razume niti besedice, se obrne na vojake: Halo, ali Je med vami kdo, ki razume Špansko?,
KAKO SE ODKRI2AS NADLEŽNU*
GOSTOV ?
— Kako se pa odkrižas nadležnih gostov, če te dolgo nadlegujejo?
— To je kaj enostavno. Moja žena posljs služkinjo, češ, da me nekdo kliče k telefonu.
Ta čas pa nekdo potrka in fte stoji služkinja na pragu: — Gospod, nekdo vas kliče k telefonu.
Patri Hilso:
•Mol
v v«
cect maš cev a
i
Roman IiEo j'e, — Bila je noč.
Mokri oblaki megle so zastirali London tako, da si se le z največjo težavo znašel v ulicah spečega svetovnega mesta. Le tu pa tam si videl sključenega, drhtečega postopača iz nižin mesta, kako stoji naslonjen na zid ali kako išče na pragu mračne hiše zavetja pred besnečim naiivom.
Dva moža, siromaka v razcapanih oblekah, sta se prebijala skozi noč proti vetru. Prvi je bil visoke postave, surovega, trdega obraza s sledovi bolehnosti na njem. Oba sta bila na meji med dvajsetim in tridesetim letom.
Manjši je držal pod pazduho culo, iz katere se je zdaj pa zdaj za cul komaj slišen otroški jok. Čim je pa dete zaplakalo, ga je mož zazibal v naročju, da bi se pomirilo.
— Vražja strela, da moraš tudi ti begati s tem kričečem! — je zagodrnjal mož visoke postave surovo, potem je pa nadaljeval tiho:
— In ta čas, ko se tu prebijava skozi noč, naju lahko visok hip zgrabi policija.
— Policija — s policijo nimam nobenega opravka, — je odgovarjal drugi mimo.
Prvi mož se je zdrznil   in pogledali ispod cela
svojega tovariša. Potem je pa godrnjal naprej:
— Bogme, tudi jaz ne, toda policija vtakne svoj nos povsod in človek nikoli ne ve...
— Saj vendar razumeš, da moram najprej poskrbeti za svojega otroka in šele potem lahko odidem.
Boilehni mož se je plaho ozrft na svojega spremljevalca.
— Ah, vrag vzemi tega piskača.! Mar mferiU, da sem pobegTnfl zato, da postanem pestunja?
— Pobegnil?
— Kaj sem rekel pobegnil? No, da, sicer je pa to res. Sedel sem za nedolžno tatvino... Toda požuri se.
Pospešil je korake, ne da bi se oziral na tovariša, ki ga je komaj komaj dohajal
— Če ne bova na ladji do polnoči, odpotujejo brez nas. A kaj potem?
Balehni mož je hitel kar se je dalo in vas upehan je todažil tovariša:
— Saj prideva pravočasno, saj imava še dobre pol ure časa.
Molče sta nadaljevala svojo pot
— Sva že tu.
Mož z otrokom v naročju, se je ustavil pred veliko, mračno hišo in že je pocenil, da bi previdno položil otroka na stopnice. Skloni! se je k njemu in ga poljubil.
— Gromsfca strela neha i že vendar s to senti-menta.lno^tjo in požuri se!
— Morda je ne bom nikoli več videl, — je za-šepetaJ bolehni mož otožno.
—— Sema neumna!
Mož visoke postave je hodSS nemirno sem m tja po pusti ulici, dočim je njegov tovariš klecal pri svojem otroku in ga vedno znova poljubljal na bleda liceoa.
— Zbogom, đefcffica, zbogom m bog te varuj! Končno je vstal in za klical tovarišu:
— Zdaj pa morava na pot.
— Da, saj je pa truda že skrajni čas.
— Si pripravljen bežati?
— Seveda sem.
Mož, ki je bdi pottožžl otročicka na kamenito stopnišče, je hitro potegnil za zvonec. Nekaj minut je bilo vse tiho, potem so se pa zaslišali v hiši tihi koraki
— Pojdrva,
V naslednjem hipu sta se pognala moža v beg po pusti ulici m kmalu sta izginila za bližnjim vogalom.
Se istega večera ,čez pol uro. sta se vkrcala dva moža na tovorni parnik »Ata« in pozdravil ju je zagorel kurjač, ki jima je pokhnal in segel v roko.
— Vse je v redu, — je zašepetal. — Kar z menoj pojdita.
Moža sta molče prikimala. Kurjač ju je odvede! k strojniku in ju prijavil kot pravkar najeta kurjača
Tako so bili trije pajdaš* zbrani. Drugo jutro je »Ata« odr>ii^^ na širno morje. Krenila je proti Severni Ameriki. To je b9o leta 1908.
Ves dan se je London kopal v toplih solnčmfh žarkih. Poletje je bilo prišlo in že davno pregnalo meglo in zimo. Rdeča in žolti žarki, rx*mešani v nepopisne odtenke, so metali oslepilno ostro luč na londonske ulice, dočim je solnce samo nalik ogTomni gTmadi zahajalo daleč na obzorju. V okoliških gozdovih so pekrivale modre in bele vetrov-nice zemljo lika naj krasne jše preproge. Hrepenimo vedno po poletju, samnjamo o tem, kako se razvijajo na toplem nežni svileni popki listov, poletje se nam zdi simbol viška našega živi jenja, razvoj sanj v resničnost v kvasu nad, ptičje petje budi odmev v naših srcih, narava nas kliče z mehkimi vabečimi glasovi ljubezni, poletje je čarobno.
Londonski asfalt je iz hlape val skoraj vidno na prehodu iz nagle dnevne vročine v večerni hlad in valovanje ljudi po ulicah je jelo zopet normalno dihati. Močan val vročine, ki je že dobrih štirinajst dni nenehoma dušil svetovno mesto je bil iz-premeni! drugače tako utrjene tn športno izvežba-ne Angrleže v mahedrave lenuhe tako. da so delali samo tisti, ki so bili k delu naravnos>t prisiljeni.
Velik siv avto si je utiral pot med bmečirni tovariši in sopihajoČimi ljudmi ter se ustavil pred mogočnim vhodom v hotel Car!ton. Mladenič je vstal v avtomobilu in se pripravljal izstopiti ko je naenkrat omahni! nazaj tn kakor hipnotiziran opazoval damo, ki je baš stopala čez hodnik proti hotelu. Sedel je čisto tiho z roko* na kljuki in zr1 pred se, v očeh se mu je pa zasvetil žarek občudovanja.
»SLOVENSKI NAROD«, robota, IT. marca UST.
Stran 9
Gostibiičarski dom je
plačan
Nekaj podatkov o položaju gostUničarskega stana
v Ljubljani
Ljubljana, 27. marra. V organizaciji ljubljanskih gostilničarjev, ▼ njihovem združenju, pomeni lansko poslovno leto vrsto lepih uspehov, čeravno uprava z agilnim predsednikom g. Maksom Dol niča r jem na Čelu ni mogla storiti vsem tako, kakor bj hotela in kakor si to želi članstvo. Posebno razveseljivo je, da je končno plačan tako zadolženi jn obremenjeni GostiTničarski dom. Lani je stopila uprava v zaključno dobo sanacije doma. Zdaj je dom plačan in je poskrbljeno tudi za kritje brezobrestnega posojila ministrstva trgovine in industrije v znesku 130.000 Din, plačljivega v letu 1039. Tudi prispevki za
fitinatvo ne prenese več tako skrajno enostranskih davščin, ki jih drugi stanovi no plačujejo, nič ne zaležejo. Ostalo jo več sli manj pri starih postavkah: vodarina ter zgradarina, električna razsvetljava in visoko zaračunavanie vode v hotelskih podjetjih, prjdobnina in prometni davek, edino v banovinskih taksah na prireditve je nekaj upanja na uspeh, ker ima g. ban proste roke, da odločuje v stvari.
Kakor v drugih, se tudi v gostilniški stroki Čedalje boli občutijo posledice Susmar-stva. Ministrstvo trgovine in industrije je v tem pogledu sicer izdalo na vse banske uprave stroge predpise.    kako naj sreska
rfrtrženje ter za bolniško blagajno so bili že lanj izdatno znižani in sicer od rednih 25 par na Itfer fn 60 Djn mesečno za bolniško blagajno, na samo 20 par na liter brez posebnega mesečnega prispevka za bolniško blagajno. Deset par se je upora; bljalo v smislu skJepa zadnjega občnega zbora za kritje ostanka dolga, 10 par za bolniško blagajno. Zdaj lahko gostilničarji v nasi banovini odpravijo še ta svoj prispe? vek brez Škode za uravnovesenje proračuna svojega združenja. Sanacija doma m uprava je definitivno zaključena, za kar se je treba zahvaliti tovariški vzajemnosti vsega članstva.
Se vedno pa teže ljubljansko gostiln i carstvo hudj davki in druge dajatve. Na lanskem občnem zboru se je že razpravljalo o nameravanj uvedb; davka na potrošnjo. Do zadnjega se je mislilo, da oblast te na mere ne bo uresničila. Uprava je slorila s pritožbami na ministrstvo vse potrebno, da bi se ne uvajal kak nov davek Ves trud pa je bil zaman. V proračunu mestnega poglavarstva je predvideno zopet SoO.OOO Din iz naslova davka na potrošnjo. Vse osebne intervencije in pismene pritožbe so bile zopet storjene pravočasno, toda g. župan pravj, da ne more naj tj nadomestka, ako odpravi to davščino.
Tudi loodstotna davščina je ostala neiz-premenjena. Vsa etvarna pojasnila, da go*
načelstva z vso strogostjo zatirajo ŠuSmar-stvo, spričo gospodarske krize, pa ni izgledov, da bi tudi najostrejse odredbe kaj pri* da zalegle. V Ljubljani je g- župan obljubil gostilničarjem, da hoče v najkrajšem času pričeti z naienergičhejŠimi sredstvi *a-tirati to največje zlo v gostilničarski stroki.
Eden najvažnejših dogodkov v našem gospodarskem življenju je bila lani poieg tretjega vsedržavnega gostinskega kongresa 7. njim združena gostinska razstava na ve lesejmn. Ljubljanskemu združenju je bila poverjena težka in delikatna naloga, organizirati prvo gostinsko razstavo v državi. Niso bjle to majhne skrbi. Članj uprave, so s podporo članov združenja svojo težko nalogo izpolnili brez večjih motenj v čast in por.os celokupnega gostinstva. S tem delom so pokazali gostilničarji našemu gospo* darskemu svetu vso pomembnost svojega <?*anu v po!ni merj.
Ljubljansko združenje šteje danes 333 članov, ki imajo 381 gostilniških podjetij in sicer hotelov 8, kavarn 16, restavracij 32, gostišče 1. buffetov 49. gostiln 239. ljudskih kuhinj 12. krčem 19. mlekarne 3 in zdravljaka 2- Pri vseh teh podjetjih je zaposlenih 133 natakarjev. 205 natakaric, 12 kuharjev, 100 kuharic ter cela vrsta drugega •omožneirn o-obia z vajenci in vajenkami vred skupaj 861.
fcaft v rokah SPĐ
Letos dobi dom lepo verando in najbrž tudi kopališče
Ljubljana, 27. marca. Kakor Komna, spadajo tudj Kofce med naše najvažnejše in največje pozornosti vredne planinske postojanke. Komna je že po svoji legi in na hotel opominja jočem domu bolj prikladna za petičhe tujce, kakor za domačine mršavih mosnjičkov. Nasprotno so pa Kofce kot ustvarjene prvensriveno za domačine, ker so med vsemi našimi planinskimi postojankami najlažje dostopne. Iz
Ljubljane imaš ugodne zveze s Tržičem bodisi po železnici ali z avtobusom, iz Tržiča si pa v treh urah na Kofcah. Tam stoji že dobro znan dom tik ob krasnem smreko* vem gozdu, kakršnih je pri nas malo. Baš ta gozd daje Kofcam posebno privlačnost. Gor; proti Velikemu vrhu je pognal lani iz tal še en dom, ki je pa manjši in zasebna last
Lani na jesen je prižlo oskrbni§tvo doma
I
Na fiijl planini
na Kofcah v nove roke, ostala je pa neokrnjena stara dobra tradicija, dom je ostal prav tako na dobrem glasu, kakor je bil. Sprejet si v njem toplo in postrežen dobro, da se boš vedno znova rad vračal gori pod Veliki vrh. od koder imaš krasen razgled na Kamniške planine in Triglavsko pogorje. Letos 6. marca je prešel dom na Kofcah v last podružnice SPD Tržič. Dosje j je bil namreč last zadruge, ki ga je pa prepustila SPD. Takoj spomladi bo zgrajena prj domu velika steklena dvorana, da se bodo gostje lahko solnčili. Potreba po verandi se je čutila že dolgo, čeprav je dom tako velik, da se tj navadno nj treba bati, da ne bi dobil prostora v njem. Z verando bo dom mnogo pridobil, še več bo pa pri-pridobil s kopališčem in prhami, ki jih dobi dom najbrž že letos. Zgraditi namerava« jo 12 do 15 m doluo, 4 do 5 m široko in 1 m globoko kopališče. Poleg tega bo ves dom temelji-to renoviran. Na Kofcah je ustanovil privatni docent g. dr. Oskar Reya tudi novo meteorološko postajo.
Z modernizacijo doma na Kofcah bo postalo to že itak zelo popularno naše gorsko letovišče Še bolj priljubljeno. Kot gorsko Ietovsče zavzema'O Kofce prj nas poseben položaj. Razen Pokljuke nimamo planinskega doma. kjer bi bil v neposredni bližini tako velik smrekov gozd in zato zrak tako žira v. Kaj čuda torej, da hodijo rad} na Kofce vsi, ki si žele poleg oddiha tudi utrditve zdravja. Kofce so dobro znane tudi po drugih krajih države, a ko dob. dom še verando in kopališče, ko bo temeljito renovis ran, da dobj zunaj in znotraj novo lice, bodo radi hodil-- na Kofce tudi tuici. Na spo* mJad se je napovedalo že več letoviščarjev iz Nemčije. Pripel''a^* se nameravalo z avto bu*i. V pogledu tujcev :majo Kofce še to veliko prednost, da so blizu meje, tako da
pri Kofcah
se inozemskim avtomobilietom ni treba bati naših razdrapanih cest.
Vse premalo pa poznamo Kofce pozimi. Smučarji večinoma mislijo, da na Kofcah ni prilike za smuko, ker so okoli doma zasajene smreke in štrle iz zemlje Še precej visoki štori posekanih starih smrek. Tam gori pod Velikim vrhom je sicer nekaj planja-vic, toda pravih smučišč tudi tam ne najdeš ker je premalo prostora, da bj se mogel smučar razmahniti. Ne smemo pa pozabiti, da je v bližini Kofc za smuko prekrasna :* ja planina s Punsartom. Do Šije imaš sicer z doma na Kofcah dobre pol ure, kar te pa ne moti, ker lahko navežeš smuči takoj nad domom in piispeš brez večjega truda prav na vrh Šije. Tu so pa prostrana, naravnost idealna ležišča in kar je Še posebno važno, sneg je tu navadno za smuko ugoden, ker ga sonce ne prijemlje, Lega šije je zelo ugodna, če ie le kie v Kamniških planinah in Karavankah pršič. ga gotovo dobiš tu. In £ija je navadno pokrita z debelo snežno oiejo, čeprav drugod vidijo skale iz snega. Tako je bilo zlasti letos, ko skoraj nikjer v Kamniških planinah in Karavankah ni bilo snena za smuko, na šiji ga je bilo pa vedno dovolj.
£e planina, še bolj pa dom na Komni sta pokazala, kako potrebne so nam planinske postojanke tam. kier sn©g zgodaj zapade in doteo leži. To velja v polni meri za ftijo in treba bo misliti na zgraditev vsaj manjšega, prvenstveno smučarjem namenjenega planinskega doma tudi v tem našem smu-Bkem raju. kamor prispe* iz Ljubljane v petih urah. tako da ne izgubiš mnogo časa, pa tud vožnja te ne s^ane mnocro. če bi dobile Kofce Se planinsko postojanko na sosedni Šiij. bi zavzele tudi v našem zimskem sportu ono me**to. ki ;!m že po naravni legj gre. Agdna podružnica SPD v Tržiču bo morala misliti tudi na to .
še o ženah, možeh in zakonskem življenju
Francoski pisatelj Maurice Decobra nam odkriva ie nekaj bistroumnih pogledov na življenje
Dom na Kofcah, v ozadju Veliki vrh
Pri občujemo še   nekaj duhovitih izrt>KOv francoskega pisatelja Maurjca    Decobre o ženah, možeh in zakonskem življenju. Artur je recimo pred poroko &ilno pozoren in sam ne ve, kaj bi storil za kthei. Pri večerji, na plesu, v družin aii na izletu s  prijatelji  skrbno paz,-  nase, prikriva svojo ma^omainost in dosledno krou svojo mošKo sebičnost. Kaže samo svoje najlepše strani.
— Ne, dragica, nikoh" ne pijem opojnih pijač... Družbe borznih verižnikov ne morem trpeti... Tvojomu smehljaju na ljubo opustim golf. klub. karte in celo svoje priljubljene kravate.
Tr,- mesece po poroki prihaja Artur vsako soboto domov pijan, svoje žene noče nikamor spremi ali Ln predalček v njegovi omari je poln prU ubijenih kravat, ki so ženi tako zoprne.
Pred svatbo je bila Ethel poosebi Jena prijaznost, b.la ie mirna, postrežljiva in po trpežljiva, da je bilo veselje živeti z njo. Navduševala se ni niti Za bridge. niti za neprestano begarvje po mestu in stikanje po trgovinah. Po poroki se ie izpremenUa v govoreč perpetuum mobile, prštala je pravi olimpijski šampijon v nakupovanju v West Endu.
Skupno gospodinjstvo je kletka z dvemi zvermi, ki sta dejali nekoč duhovniku ali uradniku, ko ju je poročaj: >dac, ki si pa rečeta zdaj medsebojno »ne« petdesetkrat na dan.
Nekega večera, ko sem se sestal v nekem ateljeju z mladimi ljudmi* obeh spolov iz krogov londonske inteligence, je nanesel pogovor tudi na moderno zakonsko Življenje. Neka mlada žena slikarka kratko pristriženih las z dolgo cigareto v ustih, je deiala:
— Jaz za svojo osebo b*; raje živela na Sandwichekih otokih, kakor pa delila stanovanje z možem. In če bi nosil naramnice in se delal, da je kralj mode, bi me zelo mikalo obrizgnti sra s sifonom.
Vprašal sem jo skromo, al; ie bila sploh kda<j omožena. Pogledala me je sni i to. kakor da ]0 imam na sumu, da ie bila nekoč zaprta. Dobro, sem dejal ma.lo v zadregi, kaj bi pa. storili, če bi privolili v zakon z možem, ki bi vam bil všeč?
— Odgovor na to vprašanje n? težak-Imela bi svoj atelje v Kew Gardenu, on bi pa stanoval v Ha.ro wu. Shajala bi se samo ob četrtkih in ob nedeljah od sedmih do polnoči, drugače bi pa živela vsak zase. Po svo;em nastopu se tudi cirkuške živaii vračajo v svoje kletke.
Ciničen odgovor te emancipirane mlade umetnice bo morda naletel na odpor in ogorčenije strogih moralistov in liudi. ki se bo;e resnice. Toda če bj rta tem ne bi'lo nekaj resnice bi se ljudje počutili v zakonskem živijo ju boljše in ločitve zakonov bi ne bjle tako po^oete.
>T'jki daven filozof je dejal nekoč: kakor uničuje* o moli krzno tako uničujejo navade Iuibezen. Človečki stroj ima namreč mno go stalnih navad in to So večinoma grde nava le.
Nekoč sem preživel ves da-n na kmetih s priiateljema možem in ženo, ki sta bila že deset let poročena. Takole približno teče njun pogovor od desetih zjutraj do desetih zvečer.
— Archibalde. ne drži nog vedno na blazinici!
— Edith. že stokrat sem ti rekel, da ne smeš polagati moje cigare na radiator!
— Archi'balde. že zopet si brisal 6vo"o britvico ob mojo brisačo
— Edlth, že zopet te moram prosr;ti, da ne zabVaš žebljička v steno z mojo golfo-vo palico.
In tako teče pogovor iz dneva v dan. Moja zakonca si neprestano očitata svoje jrrde navade. Mož mi js dejal, ko sva bila sama: Moja, žena misli, da je ta dom samo za njo. Mene sploh ne opaž,- kakor da m^ ni Prilastila si je monopol na omaro, na vse predale in na kopalnico. Name misli k<^maj toliko, kakor na nabačeno p'.jeo v veži.
Sena pa mi is zasepetala na uho: Dragi moj prijatelj: Mo-j mož vedno misli, da jo &e samec... Skoraj ne mine dan. da b m* sjedel na moj klobuk v-se obleke mi ie prežgal s ci-raivtamd. Mačko preganja, če le zakadi ja. Le kako sem se niotria zaljubiti v tega neotrsanea?
Mladi zakon ai, ali vam smem nekaj svetovati? Zavedajte se, da je zakonsko življenje steklena, zelo krhka omariea. Z n <> je treba v lastnem in v interesu Estonskega druga ravnati zelo nežno, da se ne razbij«-. Nt treba mnogo, da se prevrne Na dru.: i strani pa tudi ni treba mnogo, da ohranimo njeno stabilnost in s tem zagotovimo zakonsko srečo. Spomnite se na tistega bulo mušneža, ki se ie oženil z mlado, lepo in romantično ženo. Ko so mu prijatelji čestitali in mu želeli mnogo srcv:jih dni v zakonskem žiivljenju, jim je zaše-teta!: y,-i. stran dnevov me ne skrbi... toda bojim, se noči.
Pobotanje v kraljevski rodbini
Izbrano občinstvo ▼ najelegantnejfc.nn rimskem kinu >la Quirinettac je bilo onj dan priča Izrednega dogodka. V loži na de»-ni strani je ,prisostvoval predla vi bivši španski kralj Alfonz XIII. s svojimi tesati otroki, intantko Kristino, princem Astunsk tU in infantom donom Jaimom. Princa spremljali njuni soprogi. Kar so se vrata lože odprla in v splos.no presenečenje je vstopila kraljica Viktorija Evgenija s svojo hčerko Ratrixo, princeso Torlionovo in S je« nim soprogom. Bilo je prvič v petih letih, <la sta se srečala kralj in kraljica in to srečanje sredi otrok v javnem lokalu je pritisnil lo pobotanju slavnosten pečat.
Alfonz III. in njegova soproga sta ses;>r la med svojim bivanjem v Fontainebleau kmalu po izbruhu španske revolucije. Po prostovoljni ločitvi je Alfonz XIII. celo prosil, naj bj se njegov zakon razveljavil, toda Vatikanu se s tem ni preveč mudilo. Papež Pij XI. je ponovno dokazal svojo modrost. Zdai ie cela vrsta incidentov pSSSb* ljena in kraljica Viktorija, ki je sdaj |ost italijanske kraljice Helene v vil Bšvova, obeduje s svojim soprogom in svojimi o11*>-. ki v ljubkj palači FarioJi. kamor se bo nai brž v kratkem preselila. Hiin-ki dvorn, krv^ gi vidijo v tej pseniritvj manilko sla vnosi" nega povratka Alfonza XIII. in kraljice Viktorije v Madrid, čhu bi zasedle špansko prestolnico Francovc čete. Toda tu jc re ta nesrečni Jbic, kj utegne prekrižatj Alfoii'u vse načrte.
Ruske železnice na Daljnem vzhodu
Železnice na Daljnem vzhodu *o b 1« zgrajene mnogo pozneje, n<go v rvropski Rutsij.i.  Dsorska železnica  je  bila   po dal : i
na sele leta 1&97 do Habarovika. Hed rojno je promet na železnicah ruskega Daljnega vzhoda večinoma poč val. toda že leta li»:iH se je povečal štirikratno v primeri e prvi**] [»ovojnimi leti. Stalin j** oln-iil, saj po* »■•tane Daljni vzhod sseialisBeaa trgovska trdnjava na T h eni oceanu in VSS kale, U se ie to zgodilo, čeprav ie bila rsbodnoki tajska železnica predlanr-kim prodana novi državj Mandžukno.
Zdaj grade na Daljnem vzhodu drugi tir transbajkalske in usnr^ke železnice v lol-žini 2000 km. Nova železnea med BoSkare-vom in Habarovt-kom je bjfai I« izročen« prometu, zdaj grade drug; tir med Halu-rovskom m Voroš:lo\>i<om, ki bo dograjen le letos. To bo velikega gospodar*kegi | o-mena za Rus.:jo, saj se grad.* na Daljnem vzhodu obenem nove delavnice, nove SSttV« ske kolonije in n°vi veliki kololvori. Na ^Lajajo pa tudi nove zveze z va/.nini nar<»lno gospoiarskimi središči. Tako ie bil nedavno otvorjen [-romet na proei Ksas^Mm*i-aliod ka, po kateri bodo prcva/.ali prven^t veno premoč. Ab reki Amur je naslal.o novo in-du.-itrijsko mesto KomsomoLsk, ki bo I VSI! no z glavno železnico pri Voročujevkj po 150 km dolgi stransk; progi.
POZNAVALEC ŽENSK
— Tvoja žena se zli v.-ako leto mlajša.
— Saj je pa tudi vsako leto dražja.
Fiideric Bootet:
Stara ljubezen
Filip Delize je prispel a taksijem v Neu-illy. Izstopil je pred ogTajo lepe, majhne palače in pozvonil. Nič se ni bilo tu izpremeni lo v zunanjosti doma, tegra je bil ve-seL Od s*vojega povratka je našel povsod toliko izpremomlb tn često so ga žalostile.
— K ArchambauTtu, — je dejal slugi. Evo moje vizitke.
Kmalu je vstopil v eleganten salon in Archambault, ki ga je takoj spoznal — bil je se vedno svež in krepak ta vrli dečko — mu je stopil naproti in mu veselo podal obe roki.
— Mej stari Delize, ti si? Kako me veseli, da te zopet vidim. To je presenečenje! Toda od kod prihajaš? Kaj si pa počel vsa ta leta ? Izgubljeni se vrača. Ah, kar groza me je, če pomislim! Pred dvajsetimi leti si se izgnbil.
— Da, dvajset let je tec-a, — je pritrdil Filip.
Archambault je nadaljeval: —Zakaj se nisi nikoli oglasil? Da, vsaj a besedico bi se bil  lahko  zdaj pa zdaj
oglasil, prijatelju Se otrojsjdh let kakor j sem jas... Kaj se res vsa ta leta nikoli nisi vrnil v Francijo? Zagotavljam te, da sem pogosto mislil nate. Komaj mesec dni je tega, ko sva z ženo govorila o tebi. Dejal sem: Zares bi rad vedel, kaj se je »godilo s term starim Delizem. Zdi se mi. da se bova se srečala. In vidiš, da se nisem motil. Toda povej mi, kaj te je pripravilo takrat do odhoda?
"—Družinski razlogi, — je odgovoril Filip izmikajoče — Malo j« bilo krivo tudi hrepenenje po pustolovščinah. Takrat mi še ni bilo trideset let... Moje prazno življenje v parizu mi ni ugajalo. Outil sem v sebi energijo. Naenkrat sem sklenil poskusiti svojo srečo. Ko sem pa prišel med vojno v Francijo, nisem srečal nobenega svojih prijateljev. Potem sem znova odpotoval Zdaj se vračam iz Amerike.
— In zopet odpotujes?
_ Ne, dovolj bo tega. Zdaj imam lepo premoženje, nameravam se naseliti v Parizu.
— Ali nisi oženjen?
— Ne. še vedno s?m samec... Toda govoriva o tebi, dragi prijatelj.
— Ah, moji doživljaji 90 kaj enostavni. Moja Suzana je Se vedno najlepša med Cenami. Ah, ti nita ne veš, da imam dva otroka. Ko si odhajal, je bilo mojemu malemu Robertu tri leta, a zdaj je dovršil pravne študije in ima sestro Jaquelino, ki je baš maturirala. Oče mi je umrl pred desetimi leti, mati pa živi tu z nami. Uprav ljam njeno in svoje premoženje. Pečam se mnogo z umetnostjo. Pogosto sprejemam posete m veš, stari prijatelj, zdaj, ko si se vrnil, te ne izpustim kar tako. Hočem, da preživiš čim več časa pri nas. Saj se gotovo spominjaš, ko sva bila se otroka. Ah, ne morem ti povedati, kako sem vesel, da te vidim. Cruj, danes moraš obedovati z nami. Suzana, bi mi ne odpustila, če bd te ne zadržal, saj si vendar naš stari prijatelj. Ta čas je ni doma in hudo bi jI bilo, če bi te ne videla danes... Ah, v petek imamo pri nas večerno zabavo. Tudi ti moraš priti. Moramo te zopet postaviti na pariška tla. K nam zahaja tako rekoč ves Pariz.
— Ali imaš Še stike z našimi starimi znanci? — je vprašuj Filip?
— Seveda, v petek jih boš videl... Re-
cimo Bauezove, Saint-Galove, Brlontove . . Vse si poznal. Spomnil se boš na malo Be-vairovo, ki smo jo klicali »Rožna ptica«, ta je ločena. Antonie Lallierova je vdova, kar se pa tiče se»stra Givrellovih...
Filip ga ni več poslušal. Ime, ki ga je bil Archambault izgovoril in o katerem je vedel, da ga bo zaslišal je obudilo v njem preteklost, oglasila so j?e uspavana čustva, zatajena toda ne pozabljena radost in bolest, ki ga je zasledovala že od povratka.
Antonie I^lierova!... Baš zaradi nje je bil odpotoval Videl je znova njeno prožno postavo, lep cfbraz, zelene oči pod temnimi lasmi, nežen in skrivnosten nasmeh. Bila je zanj poosebljena očarljivost in lepota. Ljubil jo je z vsem ognjem svojega srca, podzganim s strasno ljubosumnostjo, kajti bila je omožena z bogatim in mno go starejšim možem ,ki ga je vzela še zelo mlada.
Filip je zadrhtel pri spominu na prvi sestanek ž njo m na leto tajne nežne ljubezni, ki sta jo bila preživela skupaj.
Nekega dne — še zdaj po dvajsetih letih je čutil krutost takratnega obupa —
mu je povedala, da njen mož vse ve, da je pa pripravljen od*pustitl Ji pod pogojem ločitve zakona. In Filip se je moral ukloniti, ker ji ni mogel nuditi enakega razkošja in ker se ni upal prigovarjati ji, naj se odloči njemu na ljubo za skromnejše življenje. Odpotoval je in vzel s seboj s^dke. obenem pa sfcsiSOS spomin«*, neizbrisne, katerih se niso nikoli dotaknili prehodni stiki z žonsmi. ki so se nnu z U ie vse dolgočasne ln lahkožive.
Zdaj naj bi jo znova videl... AH jo Je res hotel videti? Ali ne bo to zasenčilo njegovih sladkih spominov'
Kaj neki je prštalo v dvajsetih letih iz onega dražestnega bitja? Ni si upal priklicati njene podobe pred oči... Naenkrat je pa dejal sem pn sebi, da je pripravljen na veo prizanesljivost, da se rad vsemu odpove.
Tako zelo jo je ljubil. V njem Je bila ostala žarela podoba njene mladosti, ki ga je bila očarala in prevzela ln če se Je postarala, Če se je pod težo življenja iz-premenila, gotovo hi *e mogel znova navezati na njo... Zdaj je bila vdova Bila je presta. Ne da bi se tega zavedal, se je
Stran 10
»StOVENSKI ITXROD«. at*x*a. IT.
Šlev.
Greta Garbo SotograSska umetnost
|e bila slavna filmska Igralka
Kako j© bila odkrita za film Greta Gar* bo« pripoveduje v knjigi svojih spominov >Aa I Remember< 671etni Arnold Genthe, eden prvih, ki je zaslutil umetniške možnosti fotografije. Genthe je hotel postati slikar, pa mu je prezgodaj umrj oče, da ni mogel študirati slikarstva. Tako je postal učrtel) kakor so bili tudj njegovi predniki. Ljubezen do upodabljajoče umetnosti je našla v njem lažjo in krajšo pot do izražanja, namreč fotografijo. Genthe je kmalu spoznal nedostatek fotografov, ki so slikali otrple ali vsaj nenaravno zarisane obraze ljudi tako, da so se morali na povelje postavljati pred objektiv. Genthe je spoznal, da mora fotograf fotografirati človeka v trenutku, ki si ga sam izbere, ne da bi fo.o-grafirancc vedel, kdaj prtfisne. če hoče opraviti na sliko kovček Človekove duše, kar še4e daje pravo fotografijo.
In to ]e tajna velikega uspeha fotografa, h kateremu so hodili največji umetniki in umetnice od Nance O* Neilove preko manj znanih umetnikov v Evropi, zato pa v Aorte* riki nič manj 6lavnih do Ed\vina Markhama Padarevskega, Sare Bernhanlove in slavne Museline. To so bili oficielni uspehi. Genthe je fotografiral skoraj vse slavne umetnike svoje dobe. Nekateri so postali slavni na gledališkem odru ali v filmu sele ko ee je na njihovi fotografiji pokazalo, kaj vse se da iz njih napraviti. In med te spada tudi Greta Garbo.
Znano jc, da so jo ameriški filmski režiserji v začetku odklanjali. Greta Garbo je prišla v Ameriko zalo, ker so hoteli imeti
▼ Hollywoodu njenega pokrovitelja režiserja Maurjca Stillerja. Le-fa ie trdno veroval
▼ njen talent in ni hotel v Ameriko brez nje. In tako so morali Američani snreieti tudi njo kot prijateljico slavnega režiserja. Toda pošiljali so jo od vrat do vrat. To je švedski štor in iz nje se ne da nič napra-
viti, — so zatrjevali vsi filmski magnati ob
pogledu na njene fotografije.
Potem jo je pa poslal StiHer h Genthu. Šele njegova fotografija je odkrila Greto Garbo. Ko je prišla v roke strokovnjakov v ravnateljskem svetu, je postala prava senzacija. To naj bo ta plavolasa Švedinja? Da, to je pa nekaj, kar bo treba prijeti. In Greta Garbo je dobila prvo pogodbo. Genthe trdi, da filmski magnati v HoUywoodu ni* koli niso znali odkriti in v polni meri izkoristiti izrazne umetnosti lepe Svedinje. Ce se ne moti, so to samo redke izjeme — 2Kraljica Christjnac, >Ana Ckristie« in najnovejši film >Dama s kameJijami.c Toda hvala tudi za te izjeme.
V gmotnem pogledu je odrezala Grehi Garbo dobro, Čeprav njeno premoženje se daleč ni tako ogromno kakor ljudje splošno mislijo o slavni filmski igralki, ki je tako izredno dolgo stala v ospredju. Filmska družba, kjer je angažirana, seveda noče povedati, koliko ima dohodkov. Davčna statistika nam pove. da ie napovedovala Greta Garbo predlanskim za obdavčenje 332.500 dolarjev. Greta Garbo, ki si nikoli ne da vsiliti tempa dela. zlastj pa ne serijske proizvodnje, nima tedenske plače, temveč dobiva za vsak film okrog 100.000 dolarjev. Z doho>lkj zna pametno gospodariti in tako si je prihranila v 10 letih svojega delovanja v Hollywoodu okrog 4,500.000 dolarjev. Lahko bi torej mirno razmišljala o odhodu, .o katerem se je že tolikokrat govorilo. Ba* je je bila lani stara 30 let in takrat si je kupila na Švedskem lepo posestvo, kamor se namerava umakniti, ko bo nehala nastopati v filmu. Do svojega 50. leta ima zagotovljeno mesečno rento 3.500 dolarjev. Ni se ji torej treba bati, da bi morala nekega lepega dne umreti v bedi, kakor so morale mnoge filmske igralke, ki so preživele svoio slavo.
Zakaj ljudje zardevajo
Najbolj zardevajo moški in Ženske v starosti okrog 20. leta, ker so najbolj občutljivi
Mnogi ljudje mislijo, da je zardevanje redek znak lepih mlad.h žen in deklet. Toda ljudem, ki pogosto zardevajo povzroča to neprijetnosti tako, da se izogtbijejo ljudi n družbe. Učenjaki ie dolgo iščejo sredstvo, s katerim bi se dalo zardevanje odpravili. Neprestan strah pred zardevanjem je kriv, da so taki ljudje sramežljiv: in plahi. V zas drego jih spravimo> če jih le pogledamo. Zardevanju podvrženi ljudie se boje stopiti pred javnost, kaj seje da bj javno govor li. Rdečica na obrazu lahko nastane tudi brez sramežljivosti, večinoma je pa posledica plahosti, skromno^.i alj sramežljivosti odnosno sramu.
Plahost je glavn,? vzrok, da ljudje zardevajo. Tak Človek preveč misij nase, preveč sc zaveda svojih misij in svojega vedenja. Čuti se nekam nerodnega fn okornega, boii se. da bi ljudje ne videli v njem premalo UČemega, premalo elegantnega in premalo duhovitega človeka. Za mnenje drugih ljudi je preveč občutljiv. Otroci do 3. leta se mak> zavedajo svojega ravnanja in zato jim tudi nič ni do tega, kar mislijo o njih odra-rasli. Zato otroci tudi ne zardevajo. Isto ve, lia za zaostale in omejene ljudi. Najbolj zardevajo ljudje okrog 20. leta. ker so v
teh letih najbolj občutljivi in polagajo veliko važnost na vsak svoj korak. S tem je tudj l>ovedano. zakaj dekleta še bolj zardevajo kakor fantje. Dekleta skrbe bolj za to, da so mikavna in moškim všeč. Med 15. in 20. letom misli mladina najbolj nase, ker se lx>ji, da bi ne bila suhoparna m dolgo* časna, ker \\ je mnogo ležeče na mnenju starejših ljudi. V teh letih je mladina najbolj romantična in navadno preživlja tudi prvo ljubezen. • Navadno postanejo ljudje sramežljivi pri misli, da bi kdo utegnil odkriti njihovo zaljubljenost. Čeprav so v svojem srcu prepričani, da je ljubezen lepa in plemenita, mislijo neprestano na to, da so jih v mladosti vzgajali v nasprotnem duhu, da je namreč ljubezen nekaj grdega jn nevarnega. Dekle takoj za rdi. če ji omenile, da je zaljubljeno ali Če celo poveste, kdo je njen izvoljenec. Ima namreč neprijeten občutek, da ste odkrili nekaj, kar bi moralo ostati prikrio.
Pri zardevanju požene poseben občutek človeku kri v glavo. Zakaj zardevamo samo v obraz? Eni pravijo, da zato, ker je obraz tako rapostavljen mrazu in ker so žile v mem vajene pogosteje širfti se tako,
zganila v njem komaj zaznana želja po osveti. Nekoč ga je ona odbrla, prisiljena sicer, to je res. toda pokorna onemu pritisku. Zdaj v svoji velikodušnosti, brez vsake zlebe in trpkosti ne bo pokazal, da se je ona kakorkoli izpremenila. Mo^la bo verjeti, da je -fcstala vsaj v njegovih očeh ista, kakor j<? bila.
— Z največjim veseljem pridem na vaš večer, dragi moj Archambault, — je dejal odločno.
prišel je ob enajstih tistega večera v vilo v Neuillv, poln- svetlobe in Kudi. Bil je nekoliko nervozen nt svoj, videč, da nikogar ne pozna. Pozdravil je goipo Arenam baultovo. Sprejela ga je toplo in bila je povsem v sv:ji vlogi spretne gostiteljice. Archambault je zapustil igralnico, kjer je bil bas sedel k bridgeu. prišel je za njim in ga odvedel k buffetu.
— Popijva čašo šampanjca, dragi prijatelj. Zdaj sem nekoliko rešen dolžnosti gostitelja. Lahko ti povem nekaj o naših gostih ... Glej, oni lepi plavolasec je Pradil, slaven igralec, starec kraj njega z lorne-
tom in ostrim profilom je pisatelj Val-ber, krepki plešec in bradač je bivši minister Herblier... A ta lepa žena govoreča z njim, je eloveča feministka Laura Larmaudova . .. Ah, poglej, tam je nekdo, ki si ga nekoč poznal: Antonie Lalliero-va .. . tam v srebrni obleki.
— Kje ? — je vprašal s kar na jmirnejsim glasom, in silno utripajočim srcem Filip.
— Ah, tamle pred nama v srebrni obleki.
Filip je komaj prikrival svoje presenečenje. Dama v srebrni obleki je bila očarljivo lepa in mikavna. Sloka postava je bila nekoliko okroglejsa kakor nekoč, ne-drija bolj napeta, obraz morda nekoliko širši, toda Še vedno eaako očarljiv, lasje, nekoč rjavi m spleteni v težke kite, so bi* li zdaj plavi in kratki kodri *o dajali poseben čar zelenim in skrivnostnim očem .. Te oči so se srečale s Filipovim pogledom, ne da bi ga spoznale in Antonie Lallierova se je obrnila k visokomu mlademu možu. stoječemu kraj nje in govorečemu z njo.
— Očarljiva je, kajne? — je dejal Arc-
da kri lažje prftsfca v obraz. Darvrin je pa trda, da je obraz slavni predmet eamoopa-zovanja. Obraz je glavni sedež lepote in gr* grdote in nanj je neprestano obrnjena nafta pozornost. Znano je pa, da pritiska kri najraje v one dele telesa, na katere je največkrat in najbolje obrnjena pozornost Tudi zamorci in Indijanci zardevajo, samo da tega ne vidimo, ker imajo črno odnosno rdečkasto kožo. Pač pa vidimo na belih brazgotinah njihovih obrazov, da so zardeli. Crnolascd zardevajo enako kakor svetlolase!, samo da ima Danec svetlo rdečo barvo, Španec pa temnordečo, če zardi. Zato mislijo ljudje, da zardevajo svetlolasi ljudje bolj nego črnolasi.
Zanimivo je, da nas obraz izda vedno, kadar gre za kaj, kar je nam pri srcu ali kadar ne moremo obvladati plahosti. Nasprotno pa postane Človek vedno pogumen in hladnokrven, čim začuti, da se mu notranja negotovost ali strah ne vidita na obrazu. Pri tem si lahko pomagamo z ma* ako. Dr. Harrv CampeU je posvetil celo razpravo temu vprašanju in zabeležil zanimiv primer. Spominjam se, pravi, kako sem bil priča poskusa z vprizorkvijo drame, t kateri nai hi igrali dečki od 12. do 14 leta. Ko je napočil trenutek, da bj morali nastopiti na odru, sta pogumno stopila naprej samo dva, vsi drugi so pa zbežali, ba zanimivo je. da je imel eden na obrazu masko, drugi pa zardel obraz. Edin; ljudje na svetu, ki jim zardevanje ni neprijetno, so koketne Ženske. Med ženskami so pa tudi take, ki znajo zardevati, kadar se jim zdi to potrebno. Nekatere se celo urijo v zardevanju.
Pomota lady Astor
Angleški parlamentarni predpisi ln običaji ao tako zamotani, da marsikateri poslanec preneha biti poslanec, se predno se je seznanil z nfjimi. Pravijo, da za preštudiran je angleških parlamentarnih predpisov ne zadostuje celo Človeško življenje Morda je to pretirano, gotovo pa je, da ne zadostuje 18 let To se je pokazalo pri lady Astor, ki je že 18 let članica parlamenta.
piejanji teden se je lady Astor obrnila na vlado z interpe'acijo. Na taka vprašanja odgovarja navadno resorni minister in če gre za kratko vprašanje, se zadovolji zastopnik vlade s pritrditvijo ali z zanikanjem. Lady Astor je naslovila na vlado kratko vprašanje in minister ji je odgovoril kratko; No, Sir! Lady Astor je pa hitro vstala in egorčeno odgovorila, da je dama, ne pa gospod. Sledila Je daljša debata, med katero se je izkazalo, da nima prav ona, temvei minister. Stara angleška parlamentarna tradficija namreč veleva, da mora interpelirani minister odgovoriti predsedniku parlamenta in ne poslancu, ki je naslovil nanj vprašanje. Ministrov »No, Sir«, je veljal torej predsedniku parlamenta in ne užaljeni lady Astor.
Srečen konec v kinu
Sreča ne hodi samo po filmskem platnu, da bi poljubljala na čelo junake in junakinje filma. Včasih se spomni tudi gledalcev na sedežih v temi. Koliko poznanstev je bilo sklenjenih že v kinu. koliko se jih je razpredalo naprej, utrjevalo in morda tudi končalo. Tako se je nasmehnila sreča tudi mizarskemu pomočniku Kolom a nu Mol na r-ju v Budimpešti. Fant je sedel kraj bogate vdove Rosalie Skodove. po fiAmskem platnu ie pa tekal Charlie Chaplin. Vdova se j® Imenitno zabavala [n nasmejala do solz. V pavzi se je ozrla po dvorani in naenkrat je zagledala kraj sebe drugega Chaplina. Koloma« je baje zelo podoben priljubljenemu fUmskemu komiku, vsaj vdovi se je zdelo tako.
Navezala ie s svojim sosedom pogovor in Molnar ji je potožil, da že dolgo zaman išče zaposlitve. Skodova se mu je takoj ponudila, da mu preskrbi službo. Vdov} je sicer že 70 let, vendar pa sta se s Kojoraa-nom domenila, da se sestaneta in nazadnje sta se tako zagledala drug v drugega, da sta se sklenila poročiti. Budimpešta je spet imela senzacijo. Zopet se je pokazalo, da so ljubezni podvrženi ljudje vseh starosti.
Dohodki državnih
poglavarjev
hambault. Krasna žena. Ali hočeš, da ta predstavim ?
— Ne, zaenkrat ne. SIcer pa že c**iaja, — je zajec ta al Filip. —Kdo je pa ta denič, ki jo spremlja?
— An dre Brunot, avtomobilski On je ze dve leti njen ljutocek. Vedno skupaj. Do ušes je zaljubljen ▼ ndo. Sedemindvajset let mu je...
Filip Delize se je opotekel — Pred dvajsetimi leti je bilo tudi njemu sedemindvajset let, ko je ljubil Antonio LaHiero-vo. Toda zdaj, lepša kakor kadarkon, ga niti spoznala ni.. Stopil je pred zrcalo: nekoliko okoren, z manjšo plešo, debehi-hast, postaran boli pod težo dela in skrbi
nego po letu___Trpko se je nasmehnil.
ko je pomislil, da je hotel izkazati Antoniji velikodušno, plemenito prizanesljivost.
Spomnil se je tudi ua je Antonie tako kakor jo je videl, znova vzbudila v njem čarobne spomine na preteklost in sicer ne tako, kakor je pričakoval: na drugačen način, toda sigurnejsi in krutejši napram njegovi stari ljubezni.
Prezidenti imajo znatno nižje dohodke od kraljev — Hitler se je odpovedal plači r
Z tzpremembo na angleškem prestolu se je morala obravnavati tudi kočljiva zadeva, ki ji pravimo civilna lista. To so osebni kraljevi dohodki. Angleški kraj je najbogatejši vladar v Evropi in le malo ljudi ve, kaj vse mu pripada. Angleški krajj je lastnik ogromnih posestev in drugih nepremičnin, ki jih pa ima v pretežni večini v najemu  država,  a kralj dobiva
Kralj Jurij VI.
zato neke vrste najemnino. Pod kraljico Viktorijo je znašala kraljeva placa letno 385.000 funtov šterlingov, pod Edvardom VH. in Jurijem V. 470.000, Edvard VIII. je moral pa znižati svojo civilno listo za 60.000 funtov, ker ni bil poročen. Privatni prejemki Jurija, V. so znašali 110.000 f umov šterlingov, za plače in pokojnine osebju se je računalo 125.000. za vzdrževanje kraljevskega doma 193.000, za popravila in razna dela 20.000, v dobrodelne svrhe 14 tisoč, kot rezerva pa 8.000 funtov Šterlingov. Vsi dohodki skupaj so znašali v našem denarju nekaj nad 100,000.000. Angleški kralj ima pa še druge dohodke, zlasti od vojvodstva Lancastnskega, ki se cenijo na 50.000 funtov šterlingov letno.
Švedski kralj Gustav
Francoski list >Annales< primerja ste. ml dohodki gmoten položaj poglavarjev •drugih evropskih držav. Razlike so precej velike. Norveški kralj Hakon VH ima letno 700.000 norveških kron, danski kralj Kristan X. en milijon danskih kron, švedski kralj Gustav V. 1,300.000 švedskih kron. belgijska kraljeva rodbina 12,000.000
belgijskih frankov, „
..t. Italijanska kraljeva rodbina je po angleškem vzgledu odstopila svoja veleposostva državi Kralj dobiva za to 12,000.000 lir letno, prestolonaslednik pa 3.000 000. Holandska kraljica ima od države 1,200.000 zlatih goldinarjev, razen znatnih dohodkov od svojega rodbinskega premoženja. V Franciji je imel zadnji cesar Napoleon III. civilno listo 30.000.000 frankov.
Plače prezidentov so pa znatno nitje. Francoski prezident ima l.SOOOOO frankov osebne plače ne leto, za vzdrževanje svojega doma 900.000, za potne stroške pa tudi 900.000 frankov. Od tega so mu pa odtegnili po Doume-guevih zakonih o štednji 20» o. pod Lavalom pa se 10%. Zdaj te odtegljaje prezidenta počasi vračajo in v začetku prihodnjega leta bo imel Le-bmn zopet polno plačo. Izredni reprezentančni stroški se krijejo iz proračuna zunanjega ministrstva ali pa dovoli parlament prezidentu posebno do klado, kakor je bilo med svetovno razstavo leta 1900, ko mu je dovolil še enkrat prispevek 500 tisoč frankov.
Poljska republika ima v proračunu za prezidenta in njegov dom letno 3.000.000 zlotov. Prezident eeekoslovaške republike ima na leto 1,000.000 Kč plače, od katere se mu pa odtegne 150.000. Za uradne izdatke ima 2,000.000, toda odtegne se mu 350.000. tako do. znašajo vsi njegovi dohodki 2,500.000 Kč. letno. Koliko dohodkov imajo evropski diktatorji, je tefcko reći. Hitler je odklonil vsako plaoo in tako Nemčija zdaj res ne ve, koliko ima dohodkov in iz kakšnih virov se mu stekajo. Nekaj že mora imeti, sicer bi kfahko prišel v zadrego, da bi ne mogel kriti svojih nepredvidenih izdatkov.
Igralka ugrabila svojega ženina
Navadno ugrabi fant dekleta, v Bu< Airesu je bilo pa onj dan narobe. Tam se je mlada igralka Anny Tarahuana zaljubila v 181etnega študenta Alberta Sotobo, ki ji je ljubezen vračal. Zaljubljenca sta se hotela vzeti, toda Studentovi starši so se temu odločno uprli, ces, da ne marajo igralke za snaho. Od starčev odvisni sin si nj znal pomagati in bil ie že pripravljen uklo, nhf se njihovi volji. Igralka, vajena naklonjenosti občinstva, pa ni prenesla tega ponižanja in misel, da ji starši njenega izvoljenca nasprotujejo, jo je napotita ▼ drugo mesto. Hotela je baje izčrpati »i iz srca to ljubezen, pa nj šk>. N| pa izključeno, da je zapustila Bueno* Aires že s trdnim sklepom Student Sotoba je nekega dne nenadno izginil iz očetove hiše. Obupana roditelja sta takoj obvestila policijo in objavila v vseh domačih livtih, da se je njun sin izgubil. Čez 14 dni sta dobila od njega pismo, v katerem jima sporoča, da ga je ugrabila nevesta. Sin je pisal starcem, da jo pripravljen vrniti se. če bj mu dovolila poročiti se z igralko. Roditelja sta se slednjič udala in obvestila svojega sina polom ogla. sa v ustih. Zdaj pričakujeta ugrabljenega sina in njegovo podjetno nevesto.
Vsi M radi zaslužili
Londonski Mati poročajo, kakšna spominska darila so pripravile poedine države za kronanje angleškega kralja Jurija VL Japonska izdeluje v vsej naglici angleške zastave in zastavice ter spominske svilene žepne robce. V Yokohami izdelujejo posebna spominska jaibolka. Francija pošilja v Anglijo vedno nove vzorce oblek in klobukov, češkoslovaška pošilja meda-ljontčke, zastavice v obliki žepnih robcev ter steklene in mavčne kipce. Madžarska bo dobe/vila okrog pol nulijona kipcev kralja Jurtda VI., ki Jih nameravajo Kundotn-aki trgovci razprodati med svečanostmi. Nemčija izdeluje posebne lutke v spomin na kronanje. Švica posije v Anglijo velike zaloge čokolade in sira, zavitega v poseben spominski stanijol. Avstrija bo založila anglefiki trg s kovčegi m ročnimi tor* bicami z napisom: >V spomin na kronanje*. Vsi ti predmeti ao podvrženi 100% carml
Programi svečanosti so biH že razposlani po vsem svetu, Glavna publikacija o kronanju pride v prodark) šele 28. aprila. Oficijelni pesnik angleškega dvora John Masefield je napisal za to knjižico pesem >Molitev za kraljestvo«, ki bo okrašena 0 fotografijami kralja, kraljice, preetolo-naaladnice Elizabete, princese Markete in kraljice matere Marv. V knjižici bo tudi objavljen ves rodovnik kralja Jurija VI. ter članek pesnika Johna Trinkwatera pod naslovom >Njegovo kraljevsko Veličanstvo«. Uvodno besedo je napisal kraljev brat vojvoda Gloucesterski.
Čudna karavana
V Odesi ao pripravili za plovbo v Vladi-vostok tri čudne ladje. Ledolomilec >To-rosx, ki mu bo sledil parnik >Tajfun«, bo vlekel 5.000 ton težko plavajočo ladjedelnico. To bo prva taka karavana v zgodo-vtel pomorstva. Do Vladivostoka naj bi priplula v 120 dneh: 20 dni računajo za počitek. Ladje bodo zvezane z vrvjo, debelejšo od človeške roke, toda zelo prožno. ; Imele bodo pa tudi medsebojno radiobrzo-javno zvezo, ker bodo na njih radijske i postaje na kratke valove. Ledolomilec in parnik bosta imela tudi oddajno postajo, da bosta v stalni zvezi z Odeso tn VI adi-vostokom. Med ledolomilcem, parnik o m in ledjjedesnico je napeljan iz vrvi spleten žleb, po katerem bodo spuščali hrano in druge potrebščine, po potrebi pa tudi ljudi. To svojevrstno karavano bo vodil kapitan Federman,
MED P0V0DNIJ0 — K*J? Vi ste res padli  v  vodo? — vpraša meščan kmeta, ki se je hotel rešiti iz svoje hiše. pa mu že te**» voda v grlo.
^aJ mislite, da je to moje stalno biva lisce ?
Stev. 70
■6LOTIM8KI NARODc
Stran 11
ŠPEDICIJA
TURK
LJubljana
p r e t
OCARINJEN JE
vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, m to hitro, skrbno ln po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga ln vse informacije brezplačno
Telefon interurban 24-59. Vilharjeva cesta 33 (nasproti nove carinarnice)
sem*
PREVAŽANJE
vsakovrstnega blaga* bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani m izven Ljubljane a vozovi na konjsko vprego, kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili. Telefon interurban 21-57. Masary-kova c 9 (nasproti tov. kolodvora)
Gostilna in vinarna
»OTOK BIŠEVO«
NANOVO PREUREJENA— JEGLICEVA ULICA 5
Toči bisevačka znana vina, pravkar prispela:
črno in belo čez ulico Din 8.— Vugava stara trta Din 10.— plavac (opolo) Din 10.—
dingač Din 10.—
rizling Din   9.—
fiipon Din 10.— tropinovec pristni
45% Din 24.—
Slivovka stara 46% Din 28.—
Prvovrstna kuhinja, morske ribe po zmernih cenah. Za dobro postrežbo jamči ter se priporoča
Motni pogrebni sarod
f
Umrla je naša dobra mati, stara mati, teta ln sestrična, gospa
FRANČIŠKA MOZETIČ
v 88. letu starosti.
K zadnjemu počitku jo spremimo v ponedeljek,
dne 29. marca 1937, ob 14. uri iz mrtvaške veže, Vidov-danska cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu.
Drago pokojnice priporočamo v blag spomin.
LJUBLJANA, FARGO U-SA^, 27. marca 1937.
ANTON in RIHARD MOZETIČ, sinova, in ostalo sorodstvo.
2 nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega učinka, kakor a časopisnim cigar delokrog Je omejen. Časopis pride v vsako niso ln govori dnevno desettlsočem čltateljev. Redno oglašanje v velikem dnevniku je najuspešnejša Investicija, td prinese korist trgovcu tn kupcu.
f
1
V svojem in v Imenu vseh sorodnikov naznanjam, da je preminula nepričakovano kot žrtev materinstva moja dobra zlata žena
ANGELA VIŠNER
roj.  K U S A R
Pogreb bo v nedeljo, dne 28. marca 1937, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Vič — Cesta na Brdo St. 78, na pokopališče na Vič.
LJUBLJANA, dne 27. marca 1937. fcalujoč! soprog ŠTEFAN a hčerko POLONCO in ostalo sorodstvo.
f
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nam je danes zjutraj po kratki bolezni umrl naš najboljši
oče, dedek, tast in stric, gospod
JožeS Gospodaric
nadsprevodnik drž. žel. v pokoju
v starosti 78 let.
Pogreb blagega pokojnika bo v ponedeljek, 29. marca, ob 4 popoldne
Iz hiše žalosti, Holzapflova ulica 7, na pokopališče k Sv. Križu.
Sveta maša zadušnica bo v cerkvi sv. Petra v torek, 30. marca, ob pol 8. V LJUBLJANI, dne 27. marca 1937.
MIC1, KOZI in CRNA, hčere; JOŽE DOLIN AR, banov, svetnik; STANE LIKAR,  višji  kontrolor direkcije drž. ieL, zeta — ln ostalo sorodstvo.
Občina LJubljana Mestni  pogrebni uvod
VSEM SORODNIKOM IN ZNANCEM NAZNANJAMO. DA JE DANES 26. MARCA 1937, UMRL NAS DRAGI OCE, GOSPOD
KAROL PEČENKO
TRGOVEC Z USNJEM IN POSESTNIK
POGREB LJUBLJENEGA POKOJNIKA SE BO VRŠIL V SOBOTO. DNE 27. MARCA 1937, OB 3. URI POPOLDNE, IZ HISE 2ALOSTI, STRELISKA ULICA 39, NA POKOPALIŠČE" K SV. KRIŽU. ^?ASf Airl
PROSIMO TIHEGA SOzALJA. V LJUBLJANI, DNE 26. MARCA 1937.
ALOJZIJA — ŽENA; HERMAN, KARLO, VLADIMIR, RIHARD IN BORIS, SINOVI TER OSTALO SORODSTVO.
crcrcccrcccBccccccc
ra
MALI OGLASI
1 1X11»
S DtD
» popustov
c p b r r r c bet r r c c p c r c p p
RAzno
Beseda 50 par. davek 8 Din Na i man i Si  znesek  8 Ph>
50 PAB ESTLANJB ažuriranje, vezenje zaves, parv ta. monogramov. gumbnic- VeH# ka zaloga perja    Po 6.75 Din fcJulnana«. Gosposvetska 12.
Najsolidnejšo stanovanjsko ali trgovsko hišo, industrijsko zgradbo ali adaptacijo Vam    izvrši najceneje
pooblašč. graditelj
Ivan Briceli
LJUBLJANA
SLOMŠKOVA   ULICA 19
Telefon št. 25-27
NOVOSTI (epe vzorce za pumparce, sport ae obleke, nudi ceneno Presker. Sv. Petra cesta 14 2. L
Avtomatična HLADILNF STROJE »Juhlad<
proizvaja G. F Schneiter, to. varna 6troiev, — Škofja Loka Konkurenčne cene—Prvovrstne referenca 701
GOSTILNA B K I S K I , Jezica Vam nudi za praznike ugoden nakup vina "ter po 9 Din. V nedeljo !n ponedeljek ^odba, kozlički pohani na ražnju 6 Din porcija in tudi druc^e tople in mrzle dobrote. — Se priporoča BRISKI. 896
TRAJNO ONDULACIJO garantirano zelo dobro, naredi po globoko znižani ceni salon HEšIK, Jernejeva 53,  pri 8r 5enski soli. 919
MOTORNO  KOLO »GRTFF*>v«
generalno   popravljeno zame njam za živino alf vino. Poter Brir.man, Sv. Florjan, — p. Mi-slfnie. 877
KLIŠEJE
— eno; ,.
• - VECBACVfiF ■'• '
PRODAM
Bn^eda  50 par.  davek 8 Din Naimamši   znesefe   8 Din
LESNI ODPADKI
bukovi, hrastovi, smrekovi 6uhi in žaganje po najnižjih cenah se dobi pri Lavrenčič & Co. Ljubljana,   Vošnjakova ul. 16.
855
CEPLJENE TRTE enoletne, na ameriški podlagi. Muškat Kraljica vinograda, Mu-scat eopr. Mathias Jovana, Kraljica Jebeaveta tvrdke Vladi-ilav Hiršl in drug. Suboti ca,— ima na zalogi
SEVER * K 0 M P. Ljubljana. — Posamezna trta od navedenih vrst stane 5 Din.
DESERT SIR kg po 20 Din, Oskar C orne. Sv. Petra c. 35. 14. b
Buffet S. J. JERAJ. St. Petra e. 88, Ljubljana Vam   nudi  za  praznike prvovrstna vina in žganje čez ulico: Halosko  belo       >tr   7 Din Srbsko Prokupae ltr  7 Din
Cviček ......Ur  9 Din
Rizling .....ltr   9 Din
Burgundee belj . ltr 12 Din Hrusevee sladki ltr 5 Din ... ltr 4 Din
Jabolčnik
Znanje:
T ropi novec Slivovka Hrulevec Brinjevec
. • . ltr 22 Dfci
.... Kr 24 Dm • v . . Rr 28 Din .... »r 32 Din Rum fini eatnl . ltr 82 Din Pri večiera odjemu primeren popust. 856
10 VRTNIC PLEZALK v krasnih novih, deloma trajno rvetocjh sortah z zavoj nino in poštnino vred Din 60 Sadjarstvo Dolinšek. Kamnica. p. Maribor 850
PRODAM ALI ZAMENJAM
za moško kolo, dobro ohranjen boben, činele in triangel Ns ta instrument lahko vsak igra obenem s harmoniko. Isto tako prodam >IIus:riran tednik« let* nike 1913 do 1915. >T*vienFke slike« 1. 1915—1916 in ilustrirani srlasnik« I 1916. Ponudbe na oplatmj odd. »Slov Naroda« pod >Dobro ohranjeno 100c
«05
BREZPLAČEN IZLET
NA DOLENJSKO.
Vožnjo dobi povrnjeno, kdor kupi kolo pri tvrdki JANKO ERJAVEC, Stična I. spec. dolenjska trgovina dvokoles in motorjev. 917
SPALNICE - SAMO 6400 DIN v orehovi korenini, polirane, s
petletno garancijo Velika raz« stavna zaloga. Pohištvo: MA-LENSEK,  Ljubljana. Dravlje.
12. L.
Beeeda  50  par.   davek  3 Din
Nj>iman55i   moeeb   8 Din
TOVORNI   AVTO    - DIESEL
na surovo olje 2-3 tonski, malo rabljen, kupim. — Simon Weisz. Sombor 867
"~~   MOTORNO KOLO
260 do 500 cem, novejše tipe, ▼ zelo dobrem stanju, k u p; m proti gotovini.   Obširne  ponudbe na Wielath Ed.. Tržič 887
službe
Beseda 50  par,  davek 3 Din
Natmaniši   znesek   8 Din
UPRAVITELJSTVO
VEČJIH HI5
v Ljubljani prevzame pod ugodnimi pogoji starejši uradnik in posestnik, verziran v dav&nih m upravnih zadevah. Dopise na oglasni oddelek »Slov. Naroda« pod »Zanesljiv upravitelje
881
UČENCA poštenih staršev iz Ljubljane s potrebno šolsko izobrazbo, sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe s sliko je oddati na upravo »Slov. Naroda« pod št.ev. >S07.<
srednjih let, h trejsema gospodu ali !•>
cenen. Gre aa malo plačo, Ponudbe na ogL odd. »Slov. Na« roda« pod »Poštena 5&c
POSEST
Beseda 50 par, davek 9 Din Najmanjši znesek 8 Din
TRISOBNA H15 A
s verando in potrebnimi prtft-kUnami, s vpeljano elektriko,
dvoilfieetn in vrtom sredi Spod* nje Polskave. ugodno na proda i za 35.000 Din. Posebno ugodna prilika ia npeke|enea! Dopise: Marazzi Adolf, Zagreb, Boško-vieeva 14-1. 870
kapital
Beseda 50 par, davek 9 Din
Najmanjši znesek 8 Din
ZA VLOGO Kmetske posojilnice 60.000 Dta dam dobro spekulativno partijo slovenskih  znamk. Sagadin Blaž. Šmarje pri Jelšah. 920
DOPISI
Beseda 50 par,  davek 9 Din NajmaniSi   znesek  8 Din
VDOVA
mlada, simpatična teli znanja boljšim gospodom, ki bi ji bil v pomoč in razvedrilo. Ponudbe pod šifro »Iskrenost« na upravo Slov. Naroda. 918
GLASBA
Beseda  50  par.  davek  3 Din Najmanisi  tnesek 8 Din
__ prHALA ~~~ (BJechinstrumente)  normalno B.
uglašene, okrog 20 kom. rabljene, dobro ohranjene, kupim. Z navedbo instrumentov m cene poslati dopise na Pasch Jakob. Straža, Rogatec. 875
POUK
Beseda 50 par, davek 3 Din NajmaniŠi znesek 8 Din
PREVAJAM
brošure, trgovska pisma, listine, letake, povesti in romane za revije in časopise, jz nemščine, srbohrvaščine, italijanščine in francoščine v lep, pravilni slovenski jezik. Cenjene ponudbe na ogl. odd. »Slov. Naroda« pod »Lep slovenski jezik«.
800
STA fK) VATI J A
Beseda 50 par.  davek  8 Din Naimaniši   znesek  B Din
PRAZNO SOBO veliko, parketi rano, z elektriko in posebnim vhodom oddam ▼ Jenkovi ulici stev. 12. 812
PRAZNO SOBO lepo, veliko in solncno, razgled na Ljubljanico, takoj oddam. — Vprašati: Stari trg 28-111 levo,
906
PISARNO
v sredini mesta, za 1. maj. Šče Združenje elektrotehničnih obrti dravske banovine v Ljubljani, Nebotičnik III. 916
MatfOVABJB
topla |a mrzla voda, ,   elektrika,   oddam za april ali maj pri stari Hfteneki
cerkvi. Vodnikova *t 12. Cena smerna.
ŽEMTEV
ŠIVILJA telo lepa temnolaska i doto J0 tisoč Din. išče trgovca, obrtnika ali podotmo. Poasnjla daje »NADA«. Zagreb, JelaČiČev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 Din
LJUBKA IN0ZEMKA
25 let, s doto v gotovini m nepremičninah 'JOO.0O0 iMn, litem zakonskega druga. Pojasnila daje »NADA«. Zagreb. Jelačičev trg 10. Za pojasnila
pošljite 10 Din._
_ _ — LOČENKA 83 let stara z doto 160.000 Din r gotovini, iščem moža bogate« ga na duAi m smu Pojasnila daje »NADA«, Zagreb, Jelač> cev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 Din. Bil
"~       LJUBKA VDOVA
stara 40 let z imovino 3,000.000 Din, iščem zakonskega druga. Pojasnila daje KADA, Zagreb, JeLačicev trg 10. An i-» a* ni ls poMjite 10 Din. SS9
UČITELJU A zelo lepa z doto v gotovini IMn 80.000, iščem zakonskega dru* ga. Pojasnila daje »NADA« v Zagrebu, Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 Din.
880
POSESTNIKOV A Hff
stara 19 let, zelo lepa, z dom 350.000 Din, iščem moža. bogatega na srcu in na d uči. Pojasnila daje »NADA«, Zagreb, JelaČičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 Din. 88*1
SLOVENKE,  SRB K INJE iN
HRVATICE. Gospodična stara 18 let, z doto 50.000 Din, gospodična 19 let. z doto 350.000 Din, go*[>o lična 20 let z doto 100.000 Din. hm it sko dekle, 27 lat, z doftsj l>rn 100 000, gospodična 32 let. dota 150.000 Din, gospodična 38 let, z doto 300 000 Din, goe+podična 25 let, z doto 500.000 I>in. Ponudbe in pojasnila pošiljamo proti nakazilu 10 Din v znam* kah, diskretno, FIDES, Zagreb, Ttelčičeva 4. 88*2
POROČILI BI S K TI 1)1
BREZ DOTE.
Tovarnar, star 28 let, učtfelj-ravnatelj, 29 let, učitelj, 'J8W. bančni ravnatelj, 51 let, držav, inženjer. 49 let bančni ravna* telj z pokojnino 34 let, žandar merijski narednik, 28 let, višji postni kontrolor (Slovenj). 40 let. 2eleanj§ki prometnik, 28 let, upravnik poste, 39 let. velika izbira oficirjev in raznfh državnih uradnikov. Pojasnila pošiljamo proti nakazilu 10 Din v znamkah. Diskreino, FIDES. Zagreb, Tkalči«čeva ul. 4.
8R2
VDOVE, VPOKOJENKB
CN LOČENKE Gospa stara 30 let. z doto Din 450.000, gospa, 36 let. z doto 350.000 Din. gospa, S6 let, z doto l.VVOOO Din. go-pa 40 lot, z doto 250.000 Din, gospa, 42 Jet, z doto 180.000 Din. Velika izbira vdov, ločenk. Pojasnila pošiljamo proti nakazilu 10 Djn v znamkah. Diskretno. FIDES,
CAUCHE, FOTELJE, OTOMANE, MODKOCE in vsa tapetniška dela po najnižji ceni izdeluje
KAROL SITAR - LJUBLJANA
VVOLFOVA ULICA 12,
dvorišče,   telefon 28-10.
Naročilnica.
PlaCBa — rasen ob istočasni dostavita knjige — požilja.te aSSasla po poloiatcsk,
ki Vam iih dostavimo, kadar nam pošljete naročilo. OoHsHe pofttnino sa pojPjajSjj!
Podpisani(a) naročam v subskribciji knjigo like Vaštetoves
Roman o Prešernu44
z ilustracijami E. Justina, in sicer:
a) bibliofilsko izdajo, vezano v usnje z nn-meriranimi izvodi in podpisom pisateljice za Din 160—,
b) vezano ▼ platno za Din 80*—,
c) vezano ▼ karton za Din 64'—.
Knjigo plačam po položnici takoj — proti potrdilu ob istočasni dostavitvi knjige (samo t Ljubljani!) — pošljite mi jo po povzetju — plačam jo ▼ dveh (štirih) obrokih po polofnicf.
Točen naslov:
s
B
Ime:
Bivališče:
• Črtajte, česar aa letita. Pa takla odpofijesao kajifla,
Književni oglas.
V tisku Delniške tiskarne je nova knjiga like Vaštetove
»Roman o Prešernu44
z ilustracijami priznanega umetnika E. Justina. Obseg ca, 400 strani.
V romanu nastopa poet z vsem krogom
svojih sorodnikov, prijateljev in znancev, svojih oboževank in svoje usodne mu ljubice. Pisateljica ga je slikala takšnega, kakršen je bil: velik duh, a človek, ki premnogokrat omaguje v borbi s svojo toplo krvjo, pa se vendarle zopet in zopet vzpenja po trnjevi poti do pravega člo-večanstva.
Roman je zgrajen na zgodovinskih dogodkih. Vse količkaj pomembne osebe t njem to zgodovinske.
Knjiga bo opremljena solidno in lepo«
Plačuje se lahko tudi v obrokih.
Subskribcijska naročila pošljite potom pri* tožene naročilnica.
Stran 12
3   " -
»SLOVBN8KI
Stev. 70
Dalmatinska vina
prvovrstna — naravam
po lastni osni samo Din 7«- za liter pri odjemu nad 10 Htrov Din 6.S0 za liter
Po naročilu dostavljamo na dom. — Tbci gostilna >JADRAN<, Florijanaka uL 33, in naša podružnica. Poljanska cesta 17. — Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem teli
Vladimir Miloš
Otroški foiieki n a j n o v e j sik modelov
Ovokiitiii m • t o t J i. trtetkljl
A 1 v a I ■ * m   I  t   •   J I
iSf I OSl JI V I
PO ZELO NIZKI CENI — CENIKI FRANKO I
TRIBUNA"   F. BATJEI
LJUBLJANA« Kartovska cesta 4 — Podružnica MARIBOR, Aleksandrova cesta 26
5»
Dalmatinska vina
po zelo nizkih cenah al preskrbite za praznike pri LAS ANU v SlSki. Cez ulico:
• ■
• i
Brno belo i rdeče viSko vermut naražtina ■ tropinovec . flgovec « olivno olje vinski kis •
■ ■
8.-8-8.-10-
Din Din Din Din Din 32. Din 26. Din 25. Din 25. Din 20. Din
5.—
Se priporoča
LASAN IVAN, Vodnikova uUca 17
IVAN ROZINA
(PREJE »ORTENTc)
trgovina barv in lakov — LJUBLJANA
Velika Izbira kemičnih in oljnatih barv, šolskih. Studijskih in umetniških barv. Firneži, laki, steklarski in mizarski klej, Sela k, Špirit, denat. lužila »Artic, tuši, pastele ter sploh vse slikarske in pleskarske potrebščine. — Velika zaloga vseh vrst vedno svežega mavca — Najnižje cene ln najboljša
postrežba.
Prodajalna: TYR8EVA (Dunajska) CESTA 14 poleg trgovine Schneider A Verovsek
POCENI — KRIZI PRIMERNO — ZA MALO DENARJA NOVO OBLEKO!
ako prinesete staro v nase sprejema liše« za barvanje ln snaženje — LJUBLJANA, VOSNJAKOVA ULICA 6TEV. 4 (prejšnja Cesta na gorenjski kolodvor)
v krojačnico M« PREZELJ
kjer se prevzema za TOVARNO WAGNER, RADOVLJICA. Vsa oblačila se lepo popravijo ln elegantno zlikajo*
Na drobno!
Na debelo!
Najceneje In najbolje kupite vse prvovrstne
vrvarske lastne izdelke
motvoz, žimo, volno, afrik nepremočljive konjske plahte i. t. d.
samo pri
Prvi Kranjski vrvarni in trgovini s konopnino
IVAN N.ADAMIČ
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št 31. Telefon 2441. MARIBOR. Vetrinjska ulica št. 20. Telefon 2454. CELJE, Kralja Petra cesta št. 33.
Makulatura! papir
proda uprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Knafljeva ulica štev. s
Veliko noč  ^ ^
74295-16 '<* govorni t Elegantni troteu^Čeveljčki is Hfi> ttna. t lepim okrasom v te leni in rujavi ^ barvi. Blastično podstavljen gum. podplatom. Stanejo tamo Din 69.-
45380-04
Za lepe dneve maJpriktadnefB in najce* nejH ciniki platneni čevlji t usnjatim podplatom. Od 4top $9-26 Din 12.". od m   29-35 Din 15.-
2962-44853
Lahke in močne otmSke • san dote t najboljšega materijalu z usnjatim podpla* tom. Stanejo samo Din 29.-
232144793
Zadnji modši elegantnih čevljev U temišd m ipango, m lepim okrasom, usnjatim podplatom in potvisokom petom. Stanejo Din 129.-
5842-05
Otrokom sa svičano priliko, ta kaste čeveljčke s špango. Od štev. 27-30 Din 59.-. od 31-34 Din 69.-
2305-64231
Elegantne čevlje za sprehode tn obiske od črnega semišd t usnjatim podplatom in polvisoko peto Din 129.*
2967-44800
Udobne in lahke motke sandale t usnjatim podplatom in gumijastom petom Din 59.-
T//v
S/i>>
m
nmW
£m\\W j*
em\\W S
5305-09
Za elegantno damo t čevlji'iz semila'ž visoko peto in lepim okrasom. Din 129 —
5927-44827
Elegantni moški polčevlji U finega tel. boksa S usnjatim podplatom in gumijastom petom. Črne ali rujave Din 109-
2927-44884
Najnovejši spomladanski model ta go> spode. /z finega perforiranega boksa in z močnim usnjatim podplatom Din 79/~
m*0****, 937-64842
r \ Trpežni moški čevelj U močnega boksa s
f U k   Ja-Mpin ■ ^ gum. podplatom* Brez okrasa Din 79-
A D L E R   s  3 prestavami
D O R K O P P najtrpežnejia ——
VICTORIA  lahka, Športna
PRISPELA SO PRI
KOLESA
„TEHNIK44 J. BANJAI Ljubljana, MikloSiceva e, 20
Trapist pusti . . Din 8.— Trapist % masten   > 10.—
Trapist »4 masten > 1«. Desert sir   ...» 20.
ČERNE OSKAR
LJUBLJANA* Sv. Petra cesta 35
NARODNA TISKARNA
IZVRŠUJE
VSA TISKARSKA DELA LEPO IN OKUSNO