itevilka 35 • leto XU • cena 250 din
Celje, 3. septembra 1987
^OVi TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE. LAŠKO. MOZIRJE. SLOVENSKE KONJICE, SEIITJUR, SliHABJE PRi JELŠAH IN ŽALEC
Sonce še vabi, kontrolke pa so še daleč
Prvi šolski dan je vedno razburljivo doživetje. Veseli se ga prvošolček, čeprav ga je malo strah, veseli se ga tudi vsega
Vezeni srednješolec. Vsi so za leto starejši, zrelejši. Vse čakajo nove naloge in drugačne obveznosti kot leto poprej. Ko se bo
polegel nemir prvih šolskih dni, potem vemo kako bo. Toda sonce še vabi, prve kontrolke pa so še daleč. Zato lahko še
malo, ampak res čisto malo počitniške brezskrbnosti spustimo v razred ... VVE
Foto: E. MASNEC
Gobe na asfaltu
Akcija novinarjev Novega tedniIta.
Stran 12.
Iz pastirske koče turistični gigant
Rogla stopa z novimi naložbami v evropski vrh ponudbe.
Stran 9.
Abonmaje te oklestlla Inflacila
v Titovem Velenju bo manj prireditev, ker je premalo
denarja. Stran 8.
Zmeraj boli zlata
harmonika na LlubečnI
Tekmovanje Zlata har-
monika Ljubečne vse bolj
pridobiva na veljavi, tako
med tistimi, ki igrajo na
»frajtonerico«, kot tudi med
tistimi, ki jo radi poslušajo.
Med tistimi, ki jih je ta pri-
reditev navdušila, je tudi dr.
Matjaž Kmecl, ki je v uvod-
niku v letošnji bilten zapisal:
»...Najvažnejše pa se mi je
zdelo resnično in pristno
vzdušje številnega občinstva
med muzikanti in muzicira-
njem. Na oder so hodili glas-
beniki, ki so bili eden boljši
od drugega, in menda je bilo
že na polfinalnem tekmova-
nju podobno. Tako se je pri-
reditev spremenila v pleme-
nito ljudsko veselje in zado-
voljstvo - frajtonerica je tisto
popoldne združila stotine in
stotine ljudi v strnjeno, do-
bromislečo skupnost. Zlata
harmonika Ljubečne se je
najbrž zato tako hitro ukore-
ninila - zelo ljudska je in člo-
veška.«
Tako je bilo vsa ta leta in
prav gotovo bo tako tudi na
polfinalnem tekmovanju v
petek popoldne na Franko-
lovem ter v finalu v nedeljo
na Ljubečni.
20. Jubilejni mednarodni
obrtni sejem
ceUe-goiovec
od a do 20. septe?*^^*^ '•<^87
Gospodarstvo ni angelček j
brez prebavnega traicta
Konjiško gospodarstvo, ki ustvarja največji delež regijske
akumulacije, nI bilo uspešno od vekomaj
Osnovni kazalci, celotni
prihodek v primerjavi s po-
rabljenimi sredstvi, doho-
dek na delavca ter akumu-
lacija v primerjavi s pov-
prečno porabljenimi po-
slovnimi sredstvi kažejo, da
so v konjiški občini dobrih
deset let gospodarili uspeš-
nejše kot v celjski regiji in
povprečno v republiki. Ka-
zalci gospodarjenja kot so
Jospodarnost, donosnost in
ilružbenoekonomska pro-
duktivnost, so bili boljši
l^ot poprečno v celjski regiji
'n republiki tudi lani in v
prvem polletju letos. V tem
yeč kot desetletnem obdob-
ju v konjiškem gospodar-
stvu tudi ni bilo pomemb-
•»ejših izgub. Zato ni prese-
•^etljivo. da gospodarstvo
''onjiške občine, ki oblikuje
približno desetino dohodka
•^cgijskega gospodarstva,
Ustvarja še pomembnejši
uelež regijske akumulacije.
V konjiškem gospodar-
stvu posluje šest. po ustvar-
jenem deležu v dohodku in
amortizaciji občine po-
membnejših delovnih orga-
nizacij, ki so nosilci gospo-
darske aktivnosti in razvoja
občine v celoti. To so: Ko-
nus, Unior, Comet, Kostroj,
LIP in Merxov Dravinjski
dom. Skupaj dosegajo 88 od-
stotkov bruto dohodka, obli-
kujejo prek devet desetin
akumulacije in zaposlujejo
83 odstotkov delavcev. Naj-
večja delovna organizacija
po ustvarjenem dohodku in
amortizaciji, je Konus Slo-
venske Konjice, ki je lani za-
poslovala le petino vseh za-
poslenih v občini, ustvarila
pa kar 46,5 odstotkov aku-
mulacije konjiškega gospo-
darstva. Poleg nadpovpreč-
ne stopnje akumulativne
sposobnosti dosega v pri-
merjavi s sorodnimi ozdi v
republiku tudi nadpovpreč-
ne plače. Sledi Unior Zreče,
ki je sicer lani ustvaril le do-
bro četrtino akumulacije,
vendar je največji aktivni iz-
voznik v občini. Na konverti-
bilni trg izvozi več kot polo-
vico konjiškega izvoza, njen
izvoz na trge s trdimi valuta-
mi pa štirikrat presega uvoz
iz teh tržišč.
Ni pa bilo konjiško gospo-
darstvo uspešno od veko-
maj. Še pred slabimi dvajse-
timi leti so bile največje de-
lovne organizacije kot obči-
na v celoti v hudi krizi. Zato
smo se v uredništvu Novega
tednika in Radia Celje odlo-
čili, da damo besedo konji-
škim gospodarstvenikom.
Nihče seveda ni pričakoval
receptov za uspešno gospo-
darjenje. Pričakujemo le, da
tako kot slabi tudi dobri
zgledi vlečejo in da bodo
spodbudili zdrav tekmovalni
duh, ki ga v prenekateri ob-
čini celjske regije še kako
manjka.
Okrogle mize so se udele-
žili: Marjan Osole, direktor
Unior Zreče, Tugomir Po-
kom, direktor sektorja za
razvoj in investicije in Drago
Štruc, direktor sektorja za
ekonomiko, oba iz Konusa
Slovenske Konjice, Vlado
Bajda, direktor Kostroja
Slovenske Konjice, Maks
Skarlovnik. direktor LIP
Slovenske Konjice, Drago
Klima, direktor tozda Conex
H krepitvi gospodarske
moči občine najbolj prispe-
vajo: Konusovi tozdi Umet-
no usnje, Tehnična konfek-
cija in Koterm, Uniorjev
tozd Obdelovalni obrati,
Kostrojeva Tovarna strojev
ter Cometov tozd Conex.
Skupaj ustvarijo tri petine
dohodka, povečanega za
amortizacijo in 81.8 odstot-
kov akumulacije.
in Vida Majda, direktor fi-
nančno računovodskega
sektorja, oba iz Cometa Zre-
če ter Franc Bradan, na-
mestnik direktorja in Dani-
ca Pem, vodja analitske služ-
be v investicijskem sektorju,
oba iz Uniorja Zreče.
Razgovor je vodil novinar
Vili Einspieler, ki ga je tudi
pripravil za objavo, skrajšan
posnetek okrogle mize pa
boste lahko slišali danes ob
17. uri tudi na valovih Radia
Celje. Okroglo mizo objavlja-
mo na 4. in 5. strani.
Prihodnji teden vse nared za jubilejni obrtni sejem
Na prostorih Zavoda ŠRC Golovec v Celju je iz dneva v dan bolj živahno. Priprave na 20.
jubilejni mednarodni obrtni sejem morajo biti zaključene do srede, 9. septembra, ko se
pričneta poslovna dneva. Kolikšno je zanimanje za predstavitev na tem sejmu pričajo tudi
nadomestne razstavne površine pod šotori. Z njimi so pridobili prepotrebnih dodatnih 3200
kvadratnih metrov prostora, toliko, kot ga bo zagotovila že za letos obetana, a kljub
prizadevanjem Celja in organizacij združenega dela, na drugo leto prenesena nova hala.
MBP
Foto: EDI MASNEC
2. STRAN - NOVI TEDNIK
3. SEPTEMBER igj
Sejem, ki se prilagaja potrebam ohrti
Dvajseti mednarodni obrtni sejem bo letos v Celju od 11. do 20. septembra
Prihodnji teden bodo v
Celju že dvajsetič odprli
mednarodni obrtni sejem.
Sejem, ki se ponaša z nazi-
vom najpomembnejšega
sejma obrti v Jugoslaviji. Iz
leta v leto ob njegovem zak-
ljučku ugotavljamo, da je
bil tokrat najboljši in naj-
večji doslej, a vendar se
presežniki spet ponovijo
naslednje leto. Zato, ker se
vsa leta prilagaja potre-
bam, ker je pravi čas prera-
sel obrtniško razstavo in
prodajno-potrošniški sejem
ter postal takšen, kot je da-
nes - predvsem posloven in
vse bolj specializiran. Le-
tošnje priprave nanj kažejo,
da bo tudi tokrat tako. Za
jubilejni sejem to tudi pri-
čakujemo.
Sejem tako kot že vrsto let
pripravljajo skupaj Zveza
obrtnih združenj Slovenije,
Splošno združenje drobnega
gospodarstva Slovenije in
Zavod ŠRC Golovec Celje.
Ohranja lansko usmeritev, ki
so JO strnili v naziv »Vse za
obrt, obrt za vse«, ob tem pa
se še bolj usmerja v poslov-
nost. Tudi letos bosta pred
tem, ko bo sejem odprl vrata
za vse obiskovalce (to bo 11.
septembra), dva poslovna
dneva. Deveti in deseti sep-
tember bosta torej namenje-
na izključno sklepanju po-
slovnih dogovorov, čeprav
se organizatorji zavedajo, da
bi bilo potrebno poslovne
dneve raztegniti na vse se-
jemske dneve. Morda pri-
hodnje leto.
Razstavnih prostorov bo
letos več kot lani. ponudba
še bolj pestra. Sejem bo
spremljala vrsta pomembnih
srečanj, med katerimi izsto-
pa jugoslovanski posvet na
temo .'Problemi storitvenih
dejavnosti«, pa tudi posvet o
vlogi davka in prispevka za
razvoj drobnega gospodar-
stva bo gotovo pritegnil po-
zornost. Tudi letos bodo po-
delili priznanja najboljšim
inovatorjem, na športnih
tekmovanjih se bodo pome-
rili obrtniki in njihovi delav-
ci, kulturne in zabavne prire-
ditve pa se bodo vrstile vse
dneve.
Živahno bo tudi izven se-
jemskega prostora Golovca.
Zvrstili se bodo koncerti,
razstave in na starem gradu
dve predstavi Miklove Zale.
Med številnimi športnimi
prireditvami bo v tem času
kolesarski maraton Kozjan-
sko 87. Pivovarna Laško pri-
pravlja dan laškega piva.
Kljub lanskemu neuspehu
pa bodo tudi letos trgovine
in gostišča v mestnem jedru
odprte dlje kot ponavadi.
MILENA B. POKLIC
Smetišče na magistrali
o obsegu del na celjski zahodni magistrali in o
pomenu te ceste smo pisali, te dni pa nas je Vojko
Stermecki iz celjskega Cestnega podjetja seznanil še s
potekom del. Med Kersnikovo in Vrunčevo ulico še
opravljajo zemeljska dela. med Ipavčevo in Kersni-
kovo navažajo in vgrajujejo tampon, med Ipavčevo in
Čopovo pa že polagajo robnike. Med Vrunčevo in
Ulico 29. novembra so delavci naleteli na staro celjsko
smetišče, ki ga projekt ni predvideval. Smetišče bo
treba sanirati, kar bodo dodatna dela. ki pa ne bodo
zavlekla del na zadnji lazi celjske magistrale zahod. Ob
koncu povejmo še to. da zaradi gradnje magistrale ne
bo potrebno porušiti nobene garaže ob Vrunčcvi ulici.
BRANE PIANO
V Vrliovem bodo začeli graditi oiftobra
Delegati so na skupščini sprejeli odlok o lokacijskem načrtu za hidroelektrarno
Odlok o lokacijskem na-
črtu HE Vrhovo, ki so ga
sprejeli delagati na nedavni
seji skupščine občine La-
ško, v dobršni meri ščiti in-
terese prizadetih krajevnih
skupnosti.
Prizadete krajevne skup-
nosti in občina Laško so do-
st^gli.da so v pripravo načrta
vkljut-ijo pristojni republiški"
organi, organizacije m insti-
tucije, ki naj bi zagotovile ce-
lo\'itejši pristop k reševanju.,
ključnih problemov, ki jih
nedvomno potegne za sabo
gradnja in pozneje obratova-
nje HE Vrhovo.
Še ta mesec bo odlok ob-
javljen v Uradnem listu, kar
je pogoj za izdajo lokacijske-
ga in nato še gradbenega do-
voljenja. Skratka, oktobra
naj bi se na območj'^u Vrho-
vega že pričela pripravljalna
dela za gradnjo prve v \'erigi
savskih elektrarn. Povezo-
valno in nadzorno vlogo nad
izvajanjem del. ki so v pri-
stojnosti republiških orga-
nov in institucij ter skupno-
sti, bo prevzel republiški iz-
vršni svet. Tako so namreč
zahtevali delegati prizadetih
območij. Za dela, ki so v pii-
stojnosti občine pa bo oprav
Ijal to vlogo občinski izvršni
svet.
Za mnenje o razpletu o tej
več kot dve leti trajajoči ak-
tivnosti izvršnega sveta la-
ške občine, ki je dobil konč-
no vsebino v lokacijskem na-
črtu za gradnjo HE Vrhovo.
smo vprašali Pavla Ajdnika.
predsednika komiteja za
družbeno planiranje in raz-
voj pri IS skupščine občine
Laško: ^
.>>V. ča^u priprave odloka
smo imeli vrsto razprav in
sestankov z namenom, da se ^
čim bolj- ijpbštevajo in zašči- ■
tijo interesi prizadetih kra-
jevnih skupnosti in občine
kot take. To smo v dobršni
meri dosegli, saj tehnične re-
šitve dokaj uspešno rešujejo
probleme in dileme, ki jih je
ugotovil že projektni svet in
tiste, ki so jih občani izposta-
vili v času razprav. Ostaja pa
določeno tveganje, saj se v
času gradnje lahko pojavijo
dodatni ali pa drugačni vpli-
vi, kijih nismo mogli predvi-
deti v lazi načrtovanja. Tudi
vseh odprtih vprašanj nismo
mogli strokovno rešiti do
takšne mere, da bi lahko z
gotovostjo trdili, da so inte-
resi nas sveh povsem zavaro-
vani. Takšne garancije pre-
prosto ni možno dati. Zato
bo potrebno pospešeno dela-
ti tudi v bodoče, da se more-
bitni novi problemi hitro in
sproti rešijo.
Ob pripravi tega lokacij-
skega načrta je marsikdo
moral hote ali nehote spre-
meniti svojo dosedanjo mi-
selnost in odnos do posegov
v prostor. Marsikdo je mislil,
da bo dovolj le lokacijsKi
ogled, brez upoštevanja cele
vrste pripomb in dilem ljudi,
ki tam živijo. Zato so bile
sprva pripravo na gradnjo hi-
droelektrarne zelo enostran-
ske, omejevale so se zgolj na
sam, objekt in elektrogospo-
darstvo kot izvajalca. V po-
stopku izdelave lokacijskega
načrta pa so se počasi vklju-
čevali, na našo zahtevo, ra-
zlični republiški organi in in-
stitucije, ki so morali dati
ljudem odgovore na njihova
vprašanja in jim tudi zagoto-
viti, da bodo na tem območ-
ju tudi potem, ko bo HE
zgrajena in še v času gradnje,
lahko normalno delali in ži-
veli. Tako so nastajale dodat-
ne študije, projekti in analize
s katerimi se rešujejo vzpo-
redna, a za prebivalce še ka-
ko pomembna vprašanja, od
zalednih vod, ureditve pro-
meta med gradnjo, do ekolo-
ških vprašanj.
Upajmo, da primer Vrho-
vega ne bo ostal osamljen in
da bodo poslej vsi odgovorni
pri načrtovanju tako velikih
investicij in posegov v pro-
stor upoštevali vse spre-
membe, ki jih takšni posegi
potegnejo za sabo. Skratka,
gre za celovitejši pristop,
kjer se hkrati upošteva vse,
od cestne povezave, komu-
nalne infrastrukture do eko-
loških vprašanj in ne nazad-
nje tudi pogojev za nemote-
no obratovanje organizacij
združenega dela.«
VIOLETA V. EINSPIELER
Malo prezgodaj v prenovo
Vsi učenci prvih letnikov
srednjega usmerjenega izo-
braževanja delajo letos že
po prenovljenih programih,
ostali pa nadaljujejo po sta-
rem in bodo po njem tudi
zaključili srednje šolsko
izobraževanje.
V prenovo ne gremo nič
bolje pripravljeni kot smo šli
v samo reformo. Sreča pri
tem je le, da prenova m tako
zelo temeljita, kot bi priča-
kovali iz ugotovitev evalva-
cije. Zato bomo tudi prenov-
ljeni program za prve letnike
še spreminjali in dopolnje-
vali.
Temeljne podlage za delo
predmetnikov in učne načr-
te so šole dobile junija in del-
no še julija. Učitelji so se s
prenovljenimi programi sez-
nanjali na seminarjih, ven-
dar ti še niso bih za vse: več
seminarjev in dodatnih na-
potkov so imeli učitelji
splošnoizobraževalnih pred-
metov, manj pa učitelji stro-
kovnih predmetov.
Tudi učbeniki so še stari in
glede na sistem sestavljanja
in izdaje učbenikov, jih tudi
ne moremo pričakovati tako
kmalu. Kljub navodilom, ki
jih imajo učitelji posameznih
predmetov, bo to otežilo de-
lo in uspešno uvajanje pre-
nove.
Prenova bo potegnila za
sabo tudi nekaj kadrovskih
problemov. V Celju ta pro-
blem uspešno rešujejo z več-
jim sodelovanjem srednjih
šol. Kadrovsko so dobro pri-
pravljeni na prenovljen pro-
gram v prvih razredih. Vse
pogosteje pa se dogaja, da
morajo učitelji, zlasti stro-
kovnih predmetov, učiti na
dveh pa tudi treh srednjih
šolah, če hočejo izpolniti
svoj fond ur. Tako bodo ne-
kateri učitelji poučevali tudi
več kot 500 učencev. Po eni
strar\i je to dobro, ker prihaja
do večjega sodelovanja in iz-
menjave izkušenj med šola-
mi, je pa to preveliko psihič-
no breme za učitelja, ki naj
bi svoje učence dobro poznal
in z njimi sodeloval tudi iz-
ven rednih učnih ur. Pred-
vsem pa to škodi uvajanju
diferencijaciji in individuali-
zaciji pouka.
Po besedah vodje aktiva
ravnateljev celjskih srednjih
šol. Dragice Stojs. bodo v
tem šolskem letu v srednjih
šolah največ pozornosti na-
menjali uvajanju prenove,
povezovanju med šolami in
spoznavanju programov ra-
zličnih usmeritev. Šole se
bodo povezovale ti^i pri
uvajanju in razvijanju raču-
nalniške tehnologije in raču-
nalniškem opismenjevanju,
ki naj bi zajelo tudi čim več
učiteljev. Računalništvo naj
bi začeli uvajati tako v pouk
kot v poslovanje šole.
VIOLETA V. EINSPIELER
Ogrožena sanacija Topra
Sanacijo Topra lahko resno ogrozi, po besedah Franca
Bana, predsednika poslovodnega odbora sozda IMerx, na
novo nastala izguba iz preteklega poslovanja, ki jo jf prj
pregledu odkrila Služba družbenega knjigovodstva
Celje ter njegov avstrijski obrat Topsport. Zato je Han
na zadnji seji celjskega izvršnega sveta zahteval, da se
tokrat resnično razišče odgovornost za preteklo poslova-
nje tega celjskega kolektiva, kar pomeni, da naj bi odgo-
vorni enkrat za spremembo dejansko občutili posledice
neposlovnega ravnanja.
Izvršni svet je Merx v celoti podprl, kajti njegovemu
ugledu v republiki gre zasluga, da se v reševanju Topra
vključuje tudi širša skupnost.
Dodatna izguba iz prejšnjega obdobja znaša približno
900 milijonov din, vendar ni rečeno, da je to že končna
številka, čeprav je. zaradi izredno malomarnega poslova-
nja v preteklosti. Služba družbenega knjigovodstva v
Topru že dva meseca. To izgubo bo morala pokriti celjska
občina sama. pri čemer računa Merx na pomoč izvršnega
sveta in Ljubljanske banke Splošne banke Celje. Zato
morajo v celjski občini, po mnenju Bana. hitro rezervirati
sredstva za pokrivanje na novo nastale izgube v Topru. ker
bo denar v nasprotnem primeru šel za pokrivanje izgub v
drugih republikah.
Izvršni svet je potrdil tudi predl(»g za spremembo
sestave začasnega organa družbenega varstva -v Topru.
Potrdil je imenovanje Petra Privška za predsednika
začasnega vodstva in Vlada Kolarja za njegovega člana
ter razrešitev Ervina Janežiča, dosedanjega predsednika
in Iva Potočnika, dosedanjega člana začasnega vodstva
Topra. Ervin Janežič bo koordinator dela med začasnim
vodstvom Topra in poslovodnim odborom sozda Merx.
Na pogosto zastavljeno vprašanje, kakšna je vloga
Merxa kot sanatorja, pa je Franci Ban odgovoril s podat-
kom, da znaša negativni saldo Topra v interni banki
sozda Merx že '^ milijarde 610 milijonov din.
Topsport že celo leto posluje z rdečimi številkami,
izguba pa bo ob koncu leta znašala 21 milijonov šilingov.
K temu je treba prišteti še zadolženost, ki je presegla 18
milijonov šilingov. Topsport rešuje Merx s pomočjo repu-
bliškega izvršnega sveta in Gospodarske zbornice Slove-
nije. Sanatorstvo naj bi prevzel Konus iz Slovenskih
Konjic, ki pa hoče imeti čiste račune, kar pomeni, da bo
moral pokriti izgubo nekdo drug. Delavski svet Konusa, ki
je o tem razpravljal v četrtek, je za nadaljne razgovore
pooblastil vodstvo kolektiva. Za pokrivanje izgube pa naj
bi Gospodarska zbornica Slovenije zagotovila 15 milijo-
nov šilingov.
Sicer pa je Toper v prvem polletju letos v primerjavi z
enakim obdobjem lani povečal celotni prihodek za 131
odstotkov, dohodek za 81. ostanek dohodka za 77, izvoz za
201 odstotek, medtem ko je izgubo zmanjšal za približno 8
odstotkov. Vsi pomembnejši kazalci poslovanja so bili
tudi boljši od načrtovanih. VILI EINSPIELER
OB PRAZNIKU OBČINE
ČESTITAMO VSEM OELOVNIM LJUDEM
IN OBČANOM
Skupščina občine Šmarje pri Jelšali
Izvršni svet si(upščine občine
Šmarje pri Jeišah
Občinsl(a {(onferenca SZDL
Šmarje pri Jelšah
Občinsl(a konferenca ZKS
Šmarje pri Jelšab
Občinski svet ZSS Šmarje pri Jelšah
Občinski odbor ZZB NOV
Šmarje pri Jelšah
Občinska konferenca ZSMS
Šmarje pri Jelšah
, SEPTEIWBER 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Ijapredek gre hitrcie v klance
^^^^^BHHHIHHHHHHHHIIHHHBHHBHHHlHIl^^H^^^HHHHBHHiiHHBHHHHliH^B'
ttjsirica In Polie ob Sotll sta goslitelja šmarskega občinskega^
praznika__j
gistrica ob Sotli in Polje ob
Sotli sta dve sosednji krajev-
ni skupnosti, ki sta letos go-
"jjteljici šmarskega občinske-
ga praznika. 9. septembra. V
Vh krajih so v zadnjem letu
.„i veliko naredili za vse-
jjranski napedek, to pa je iz-
kaznica za gostiteljstvo ob
ijljčinskem prazniku. Krajev-
pi skupnosti sta si v marsi-
^pni sorodni, življenje med
njima pa se vsak dan prepleta
y številnih oblikah.
V Bistrici ob Sotli živi pri-
bližno 1700 prebivalcev, ki so
naseljt^ni v enajstih vaseh. Je
pretežno kmetijsko območje z
govedorejo in prašičerejo, po
gričih pa se razprostirajo lepi
vinogradi. Ljudje, zlasti mlajši,
je vozijo vsak dan na delo v
domačo in sosednje občine.
Zadnje leto so največ naredi-
li za razvoj cest. Konec avgusta
50 doprli nove tri in pol kilo-
metre asfaltirane ceste v Dek-
manci. Srebrniku in Polju, do
konca leta je v programu še en
liilometer; prihodnje leto bo
prav tako v znamenju izgrad-
nje cest, nove, lepše ceste pa so
glavni porok, da bodo mladi
ljudje ostajali v svojem kraju
in da domačije ne bodo ostaja-
le prazne.
Na drugem mestu, kar se po-
treb tiče, je telefonija. Prihod-
nje leto naj bi dobili novo cen-
tralo za štiristo številk, se pa
zatika pri denarju. Letos naj bi
uredili tri nova avtobusna po-
stajališča, pa se je zopet zata-
knilo pri denarju, zato bodo to
nalogo preložili na prihodnje
leto.
,  Od pridobitgYjtgga letajo v.
Bistrici ob Sotli zelo ponosni
na obnovljeni in na novo
opremljeni kulturni dom ter
na krajevno knjižnico, ki so jo
prav tako obnovili. Kulturno
življenje pa je v Bistrici ob Sot-
li pestro, za to dobro skrbijo v
domačem kulturnem društvu,
kjer so najbolj ponosni na svoj
mešani pevski zbor ter dram-
sko skupino.
Krajevna skupnost Polje ob
Sotli je prav tako kmetijsko
območje v šmarski občini s pe-
timi vasmi: Polje, Brezovec,
Lastnic, Sedlarjevo in Prela-
sko, v katerih živi približno
petsto občanov. Tudi ti se veči-
nom vozijo na delo štirideset
in več kilometrov iz svojega
kraja.
Tudi v Polju ob Sotli name-
njajo največ denarja in moči za
krajevne ceste, za nove kilo-
metre asfalta. Od šestnajstih
kilometrov cest v kraju jih je
posodobljenih pet. Preteklo
soboto so predali namenu pol-
tretji kilometer ceste Polje-
-Brezovec, naslednja je na vr-
sti cesta Prelasko-Pecelj v dol-
žini 600 metrov ter 400 metrov
stare republiške ceste v Prela-
skem.
Krajanom Polja ob Sotli seje
v teh dneh uresnčila velika že-
lja, saj so s skupnimi močmi in
napori zgradili gasilski dom. ki
bo obenem tudi dom krajanov
za najrazličnejše aktivnosti,
srečanja in prireditve.
Še pred nekaj leti je občane
v Polju ob Sotli močno skrbe-
lo: ni bilo otrok. Tako seje zgo-
dilo, da seje leta 1985 v osnov-
no šolo vpisal le en prvošolček.
Letos je prvošolekov deset,
prihodnje leto jih bo nemara še
več. In skrb. da bi Polje ob
Sotli opustelo, je sedaj odveč.
Napredek je pač naredil svoje.
In še eno pomembno skup-
no lastnost imata krajevni
skupnosti Bistrica ob Sotli in
Polje ob Sotli; ljudje znajo pri-
jeti za delo. se zbrati na prosto-
voljnih delovnih akcijah in iz
žepov potegniti denar, da gre
napredek hitreje v klance.
MARJELA AGREŽ
Z roko v roki
po novi cesti
z roko v roki, s pesmijo
ob zvoku harmonike, so v
nedeljo popoldne zaplesali
v Polju ob Sotli, ko so pre-
dali namenu 2600 metrov
na novo asfaltirane ceste
Polje-Brezovec. Po občin-
skem programu n^ bi zgra-
dili le dva kilometra, zato
so za preostalih šeststo me-
trov morali tretjino denarja
zbrati krajani sami, tretjino
je zagotovila krajevna
skupnost, tretjino sredstev
pa je primaknila' občinska
cestno komunalna skup-
nost Šmarje pri Jelšah. Po-
memben vir za gradnjo ce-
ste Polje-Brezovec je bil
tudi krajevni samoprispe-
vek. Ceste so bili najbolj
veseli tisti kmetje, ki imajo
svoje domačije štiri sto in
več metrov visoko. Po
uradnem delu so se doma-
čini ob dobrotah iz doma-
čih kuhinj (in kleti) veselili
še pozno v noč. Cesta je v
teh in takšnih krajih še
vedno največja in najpo-
membnejša pridobitev za
nadaljnji razvoj.
M. A.
V mozirski občini
bolle gospodarilo
Ob prazniku občine le otvoritve manišib
objektov
Kljub temu, da v občini
Mozirje ob letošnjem občin-
skem prazniku ne bodo od-
pirali večjih objektov, so
lahko v dneh pred prazni-
kom, ki bo IZ. septembra,
zadovoljni. Po nekajletni
stagnaciji so namreč gospo-
darski rezultati v občini
spet boljši, ob tem pa se tu-
di lahko pohvalijo, da bodo
v teh dneh le dobili nekaj
pomembnejših pridobitev.
Prvič v povojni zgodovini
je v občini Mozirje dohodek
naraščal hitreje kot pa je re-
publiško povprečje, v občini
pa so tudi lahko zadovoljni,
da so skorajda izenačili raz-
merje pri osebnih dohodkih.
Ti namreč za republiškim
povprečjem zaostajajo le za 6
do 7 odstotkov, kar pa ob ob-
stoječih kadrih realno pred-
stavlja optimum.
Vzpodbudno je tudi, giba-
nje izvoza, pa tržna ter inova-
tivna in izvozno bolje usmer-
jena proizvodnja ter iskanje
najboljših rešitev v večjih
oziroma nosilnih delovnih
organizacijah v občini.
Velikih objektov letos ne
bodo odpirali, med po-
membnejše pa vsekakor so-
di prizidek k pošti, vreden
100 milijonov dinarjev, kjer
bodo namestili tudi 300 ka-
nalno telefonsko centralo, na
katero se bd lahko priključi-
lo še 1000 naročnikov. Cen-
trale zaenkrat še ne bo, ker je
ni mogoče kupiti.
Svoj dom bodo že to sobo-
to odprli tudi mozirski obrt-
niki, ki bodo tako dobili no-
ve prostore za nemoteno de-
lo svojega združenja, v njem
pa bo tudi knjigovodstvo in
v prihodnosti tudi obrtna za-
druga.
S prizidkom k Delavske-
mu domu v Nazarjah bo no-
ve prostore dobila tudi De-
lavska univerza Mozirje, v
času praznovanja pa bodo
odprli tudi dva odseka pre-
novljenih cest, teniški igrišči
v Rečici, športno igrišče v
Radmirju, gasilsko slavje s
prevzemom novega avtomo-
bila pa bodo imeli v Novi
Štifti. V nedeljo, 6. septem-
bra bodo v Mozirju proslavili
tudi krajevni praznik, slavju
pa se bodo pridružili mozir-
ski gasilci, ki praznujejo 100-
letnico obstoja. Ob prazniku
bodo v posameznih krajev-
nih skupnostih pripravih še
vrsto športnih tekmovanj.
RP
Gorenje - boliši
izvoz
Gorenjeve tovarne so v pr-
vih sedmih mesecih letoš-
njega leta prodale na tuje za
90 milijonov dolarjev izdel-
kov, od tega za več kot 85
milijonov na konvertibilni
trg. Skupni izvoz so tako v
primerjavi z lani povečali za
13 odstotkov, izvoz na tržišča
s konvertibilnimi valutami
pa kar za 15 odstotkov.
Za mesec dni prireditev ob prazniku
šmarski občinski praznik v znamenju prIUobItev In Jubilejev
Program prireditev ob 9.
septembru, prazniku občine
Šmarje pri Jelšah je zelo pe-
ster, v glavnem je v zname-
nju pridobitev preteklega
enoletnega obdobja in jubi-
lejev. Prireditve so se priče-
le že v soboto, Z2. avgusta,
zadnja pa je na sporedu v
soboto, 19. septembra.
Do danes so v okviru prire-
ditev ob prazniku predali na-
menu nove asfaltirane cest-
ne odseke v krajevnih skup-
nostih Bistrica ob Soth in
Polje ob Sotli, v Zibiki je bi-
lo 7. srečanje narodnozabav-
nih ansamblov šmarske ob-
čine, v Šmarju so proslavih
40-obletnico domače lovske
družine, v Bistrici ob Sotli
pa je bil v nedeljo memorial-
ni turnir v malem nogometu
za pokal Marije Broz, ob tej
priložnosti pa so predali na-
menu prenovljeno športno
igrišče.
Jutri, 4. 9. bo ob 10. uri
otvoritev novih proizvodnih
prostorov Hmezadove sirar-
ne v Šmarju, ob 20. uri pa
bodo v Bistrici ob Sotli odpr-
li obnovljene prostore kra-
jevne knjižnice, ob otvoritvi
pa bo tudi koncert Ljubljan-
skega okteta.
V soboto, 5. 9. bodo ob 11.
uri v Bistrici ob Sotli odkrili
spominsko ploščo na mostu
Bratstvo in prijateljstvo in s
tem počastili skupne bitke
hrvatskih in slovenskih par-
tizanov v letu 1943. Ob 13. uri
bodo na gradu Podsreda od-
prli dopolnjeno razstavo o
sodelovanju hrvatskih in slo-
venskih partizanov, ob 15.
uri pa bodo na Vini gori pro-
slavili 40-letnico lovske dru-
žine Kozje.
V nedeljo, 6. 9. ob 9. uri bo
v Bistrici ob Sotli slavnostna
seja zborov skupščine obči-
ne in vodstev družbenopoli-
tičnih organizacij občine
Šmarje pri Jelšah, na kateri
bodo med drugim podelili
letošnja občinska priznanja
in priznanja Inovator 87 ob-
činske raziskovalne skupno-
sti. Ob 10.30 uri se bo pričelo
pred osnovno šolo v Bistrici
ob Sotli praznično zborova-
nje delavcev in občanov.
V sredo, 9. 9. ob 16. uri bo v
Kozjem slavnostna seja
skupščine in vodstev druž-
benopolitičnih organizacij v
počastitev krajevnega praz-
nika, ob iV. un pa bodo od-
prli prenovljeno mehanično
delavnico.
V petek, 11. 9. ob 14. uri bo
v Podsredi otvoritev prosto-
rov proizvodnega obrata da-
rilne embalaže tozda Dekor
Steklarne Boris Kidrič Ro-
gaška Slatina.
V soboto, 12. 9. bo v Pod-
četrtku slavnostna seja
skupščine in vodstev druž-
benopolitičnih organizacij v
počastitev krajevnega praz-
nika. Seja bo v gasilskem do-
mu v Imenem. Ob 16. uri bo-
do v Šentvidu pri Grobel-
nem proslavili 60-letnico de-
lovanja domačega gasilske-
ga društva.
V nedeljo, 13. 9. bo kole-
sarski maraton Kozjansko, v
torek, 15. 9. bodo ob 15. uri v
Kozjem predali namenu no-
vi športni center.
V soboto, 19. 9. bodo ob 16.
uri odprli prenovljene pro-
store osnovne šole v Stoj-
nem selu, ob 17. uri pa se bo
v Rogaški Slatini pričel tra-
dicionalni tek »Rogaška 87«.
mDERNIZACIJA
BOLNIŠNICE V CEUU
POGLED V SVET
Trenutki odločitve ali kako naprej
Piše Tomaž Gerdina'
Najnovejša zaostritev v arabsko-
perzijskem zalivu je še dosti moč-
neje kot vsa dosedanja nihanja po-
nudila le dve možnosti za nadalje-
vanje poteka zalivske krize. Prva je
ustavitev sovražnosti in iskanje
trajnega miru skozi pogajanja, dru-
ga pa je strategija sile, ki naj na-
sprotni strani vsili svojo »pravično
rešitev«.
Ob tem najbrž sploh ni preveč
pomembno, daje tisti, ki je načelno
pristal na resolucijo Varnostnega
sveta Združenih narodov o ustavi-
tvi oboroženih spopadov, z najno-
vejšim bombardiranjem nasprotni-
kovih naftnih naprav in tankerjev
povzročil, da se zdi mir v Zalivu
odmaknjen bolj kot kdajkoli. Seve-
da imajo Iračani svoje račune.
Izbruh morebitnega neposredne-
ga spopada Irana z ZDA in zahodni-
mi zaveznicami bi dal Huseinu v
roke močnejše karte. Videti je, da
bi se iraška namera utegnila celo
uresničiti, saj so nekateri iranski
izstrelki v zadnjih dneh švigali ne-
varno blizu ameriških vojaških la-
dij in kuvajtskih tankerjev pod
ameriško zastavo. Irak, ki si očitno
bolj želi konca vojne, ženeta v več-
jo napadalnost pravzaprav dva
motiva. Eden je preprečiti izvoz
iranske nafte in s tem okrepitev
njegove moči, s čimer naj bi na-
sprotnika prisilil, da bi sprejel
omenjeno resolucijo varnostnega
sveta. Drugi pa je, prevesiti težišče
spopada na iransko-ameriški kon-
flikt.
Irak pa ima v tem trenutku še
nekakšen moralni argument, saj
lahko njegovi predstavniki v vsa-
kem trenutku izjavljajo, da so dali
diplomaciji priložnost, ustavitev_
spopadov na morju in začasna pre-
kinitev tankerske vojne pa je Iranu
le omogočila neoviran izvoz nafte.
Na drugi strani v Iranu zagotav-
ljajo, da so pripravljeni v pogaja-
njih poiskati pot do trajnega miru
in varnosti v Zalivu, če bo Varnost-
ni svet imenoval in obsodil agre-
sorja v tem spopadu. Če se to ne bo
zgodilo, zagotavlja predsednik
iranskega parlamenta Rafsandža-
ni, torej če bo Varnostni svet podle-
gel vplivu ZDA in še naprej priti-
skal na islamsko republiko, se bo
ta upirala do zadnjega diha.
V ZDA nova iraška zračna ofenzi-
va ni naletela na odobravanje in
ameriški predstavniki vse glasneje
zahtevajo sprejem druge resoluci-
je, po kateri naj bi državi, ki ne bo
ustavila napadov, blokirali dobavo
orožja in vojaškega materiala. Ven-
dar številni opazovalci menijo, da
bo takšna pobuda naletela na glu-
ha ušesa, saj je preveč držav (med
njimi vsaj deset neuvrščenih) vple-
tenih v dobavljanje orožja sprtima
zalivskima sosedama in večina
med njimi trguje z obema.
Poleg trgovine z orožjem pa je
tretjim državam zalivski spopad še
dobrodošel pripomoček za uveljav-
ljanje svojih koristi na tem geo-
strateško izredno pomembnem ob-
močju. Tu ne gre zgolj za velesile,
temveč tudi za arabske države.
Vsaka si skuša na svoj način zago-
toviti prednost, posamične ideje pa
se končujejo v paralizi, kar nazor-
no ilustrira nedavno ministrsko
srečanje držav članic Arabske lige,
ki razen besedičenja in načelne
podpore miru ni prineslo prav ni-
česar. Preostane upanje, da bo se-
danje ozračje detanta med velesila-
ma le privedlo do učinkovitih de-
janj in da bosta neubogljivi sovraž-
nici dojeli, da vojna vsem drugim
bolj koristi kot njima.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
^SEmMBE^gjj
Gospodarstvo ni angelčeic brez prebavnega traifta
Konjiško gospodarstvo ni otok sredi jugoslovanskega
gospodarstva. Zato se v konjiški občini spopadajo z vsemi
problemi, ki zavirajo hitrejši gospodarski razvoj. Nosilci
gospodarske aktivnosti v občini se spopadajo s težavami
vsak na svoj način, brez enotne razvojne strategije. Vsak
se čuti odgovornega najprej pred lastnim kolektivom in
šele potem razmišlja o morebitnih skupnih razvojnih
nalogah. Zato so pogledi na posamezne aktualne probleme
jugoslovanskega gospodarstva, kakor tudi na nadaljnji
razvoj nekoliko različni.
Osole: V Uniorju ocenjuje-
mo, da je prednostno dvoje;
prodaja in proizvodnja. Vse
ostale službe jima morajo
služiti. Brez kakovostne pro-
izvodnje prodaja sicer ne
more uspevati, vendar daje-
mo pri nas v primerjavi z raz-
vitim svetom proizvodnji
prevelik pomen. Osnova so
vedno ljudje, vendar ti dobri
kadri nič ne koristijo, če pro-
izvodov ne moreš prodati.
Vsako podjetje mora imeti
svoj prodajni razvojni pro-
gram. Enotno razvojno stra-
tegijo konjiškega gospodar-
stva je težko načrtovati, ker
je v občini preveč različnih
panog. Problemi nastajajo že
pri pridobivanju kakovost-
nih kadrov. Kot najbolj ak-
tivni izvozniki v občini smo
pod ostrejšim režimom kot v
drugih podjetjih. Zato smo
zaradi enostranskega odliva
kadrov večkrat protestirali
na občinski ravni.
Pokorn: Če se danes pogo-
varjamo o uspešnosti konji-
ške občine, ne smemo poza-
biti, daje bila ta ista občina v
obdobju 1965-1970 v hudi
krizi. Praktično se je takrat
začelo obdobje sanacije in
preporoda največjih delov-
nih organizacij, ki je rodilo
uspehe zadnjih deset let. Da-
nes smo v občini predvsem
zaskrbljeni, kako to kontinu-
iteto obdržati. Nič dobrega
namreč še ni nastalo v lagod-
nem položaju. Obdržimo se
lahko le z dobrim srednje-
ročnim in dolgoročnim načr-
tovanjem. Druga karakteri-
stika konjiških ozdov je iz-
vozna usmerjenost. Kakr-
šenkoli program ali izdelek
se mora najprej potrditi na
mednarodnem tržišču. Če bi
imeli v manj uspešnih obči-
nah vsaj eno uspešno delov-
no organizacijo z zdravo dol-
goročno politiko, bi se opti-
mizem in napredek gotovo
naiezel tudi drugih. Politika
bi morala podpirati dobre
kolektive, ne pa da marsikje
sili v sivo povprečje, ki niko-
gar ne motivira za boljše go-
spodarjenje. Pogoji gospo-
darjenja v konjiški občini ni-
so nič drugačni drugje. Opi-
ramo se na lastne sile in sku-
šamo ob enakih pogojih do-
seči čim boljše rezultate.
Bajda: Motnje v poslova-
nju rešujejo kolektivi sami,
brez vmešavanja političnih
struktur.
Majda: Dejansko se kadri
koordinirajo v občinskem
merilu, vendar če najdemo
kader, ki nam ustreza, ga tu-
di občinsko vodstvo ne od-
klanja.
Osole: Kar zadeva politič-
no vmešavanje v gospodarje-
nje, sem ga na lastni koži ob-
čutil zelo intenzivno. Ka-
drovsko politiko v glavnem
določajo občinske strukture.
Lep primer je Celje. Brez po-
litičenga »žegna« ne more bi-
ti nihče direktor.
Devizni zakon
prizadel izvoznike
Po podatkih Službe druž-
benega knjigovodstva ra-
stejo v zadnjem obdobju
glavne ekonomske katego-
rije, predvsem amortizaci-
ja, sredstva za reprodukcijo
in akumulacijo, v primerja-
vi s cenami relativno
skromno. Poslabšala se je
flnančna struktura konji-
škega gospodarstva. Delež
tujih virov v celotnih virih
poslovnih sredstev je na-
mreč znatno višji kot v pre-
teklih in sicer predvsem na
račun Uniorjeve naložbe v
homokinetiko.
V zadnjem obdobju so v
občini zabeležili tudi nižji fi-
zični obseg industrijske pro-
izvodnje ter manjši izvoz,
medtem ko je zaskrbljujoča
predvsem nizka rast amorti-
zacije, ki je precej zaostajala
za cenami.
Skarlovnik: Rezultati po-
slovanja so v zadnjih dveh
letih slabši, ker nam je nova
devizna zakonodaja vzela
mnogo denarja in zaradi
skromnejše prodaje na do-
mačem trgu. Kljub težkemu
položaju izvoznikov se bomo
še bolj usmerili na konverti-
bilno tržišče. Računamo, da
bomo poslovno leto zaključi-
li pozitivno.
Struc: Posamezno leto kot
kazalnik ni primerno merilo.
Zato moramo delitvena raz-
merja dohodka opazovati v
daljšem obdobju. To, da smo
v konjiški občini pokvarili
delitveno razmerje, je odraz
trenutnega ciklusa, ne pa
dolgoročne negativne usme-
ritve. Poleg tega je nova za-
konodaja prisilila gospodar-
ske subjekte, da vedno več
namenjajo   za   splošno   in
skupno porabo, katere delež
je v primerjavi z globalno do-
seženo stopnjo produktivno-
sti prevelik. Delež za akumu-
lacijo je temu primerno pre-
majhen.
Pem: Ne smemo pozabiti
na dolgoročno usmerjenost
konjiškega gospodarstva v
izvoz, ki je izgubilo na ta ra-
čun veliko dohodka. Zlasti
to velja za Unior, ki ustvarja
polovico konjiškega izvoza.
Delitvena razmerja so ostala
nespremenjena. Na račun
osebnih dohodkov akumula-
cije ne moremo povečevati,
ker nam bodo v tem primeru
visoko izobraženi kadri ušli
iz podjetja.
Osole: Zaradi izvoza smo
lani izgubili 4 milijarde din
dohodka, kar je skoraj več
kot naš celotni pozitivni sal-
do. Če ob tem vemo, da prak-
tično izvažamo samo na kon-
vertibilni trg, ki je bistveno
zahtevnejši od klirinškega,
je to tudi odgovor, zakaj je
lani akumulativnost padla.
Bajda: Delamo investicij-
sko opremo in letos se je do-
mača prodaja praktično
ustavila. Kostroj sicer več iz-
važa na klirinški trg, vendar
tudi ta ni več takšen kot je
bil še pred nekaj leti. Na tem
tržišču se prav tako vse bolj
pojavljajo zahodni proizva-
jalci: Italijani, Francozi,
Spanci in drugi, z dovolj niz-
kimi cenami. Zaradi boljše
tehnološke opremljenosti in
cenejših materialov izdeluje-
jo namreč boljše in cenejše
stroje od naših. Zato je za
nas najpomembnejši razvoj
in šele nato prodaja in proiz-
vodnja kot to velja za Unior.
Klima: Kot je dejal Bajda,
strojegradnja pri nas in v
takšnem porastu, kot bi žele-
li mi, ki delamo del proizvo-
dov zanjo. Na ustvarjeni do-
hodek pa vpliva tudi poveča-
nje izvoza, čeprav v Cometu
ne moremo govoriti o tako
velikih številkah kot Osole.
Naša investicijska vlaganja
so v preteklosti slonela izk-
ljučno na lastnih sredstvih.
Z zmanjšanjem prodaje in
akumulacije pa je začelo pri-
manjkovati kvalitetnih sred-
stev.
Opuščanje Izvoza
je gospodarska
škoda
V konjiškem gospodar-
stvu se zavedajo, da slabše
vključevanje v mednarod-
no menjavo ne pomeni sa-
mo manjšega deviznega pri-
liva, temveč tudi gospodar-
sko škodo na daljši rok. Gre
za stroške puščanja in vra-
čanja na zunanje trge ter za
uspavanje gospodarstva, ki
ga povzroči odsotnost tuje
konkurence.
Pokritje konvertibilnega
izvoza z uvozom je bilo v pr-
vem polletju letos v konji-
škem gospodarstvu višje kot
v enakem obdobju lani in bi-
stveno višje kot v celjski re-
giji. So pa pogledi na izvozno
konkurenčnost konjiškega
gospodarstva med gospodar-
stveniki dokaj različni.
Osole: Lani je imel Unior
za 25 milijonov dolarjev kon-
vertibilnega izvoza, Konus
pa le za 8 milijonov dolarjev.
Svoj izvoz zaslužimo preveč
krvavo, da bi ga morali izgu-
biti v javnosti.
Štruc: Neposrednega fizič-
nega izvoza imamo skoraj
tretjino. Če prištejemo, kar
nam v reproverigi priznavajo
kot substitut, izvozimo na
konvertibilni trg 40 do 45 od-
stotkov proizvodnje.
Osole: Pri izvozu orodij
dosegamo slabše rezultate,
ker imamo za konkurenco
Kitajce^ Korejce, Tajvan-
ce .. . Ce bi imeli za konku-
renco samo Švede in Italija-
ne, nas sploh ne bi skrbelo.
Naložbe - temelj
razvoja
Največja naložba v konji-
ški občini je Uniorjeva v iz-
gradnjo obrata za proizvod-
njo homokinetičnih zglo-
bov. Gre za nov izdelek, ki
bo nadomestil izvoz in je
namenjen domači avtomo-
bilski industriji ter licenč-
nemu partnerju iz Zvezne
republike Nemčije. Skupaj
z dvema velikima naložba-
ma Konusa, nadomestni po-
slovni objekt je že zgrajen,
predstavlja Uniorjeva na-
ložba kar 78 odstotkov vseh
naložb v občini.
Dvanajst investicijskih ob-
jektov v konjiškem gospo-
darstvu pa po jugoslovan-
skem družbenem planu sodi
med prednostne naložbe.
Med naložbami je največ go-
spodarskih, delež gradbenih
del pa je najvišji pri nego-
spodarskih objektih.
Klima. Ker naši obstoječi
proizvodni programi počasi
dosegajo optimum, smo vla-
gali denar v več manjših pro-
gramov, ki so v fazi razvoja.
Smo v obdobju, ko bomo
morali narediti korak naprej.
Iz teh laboratorijskih polin-
dustrijskih obsegov bomo
morali preiti v večjo proiz-
vodnjo, ki bo predstavljala
neke vrste alternativo za ob-
stoječe programe. Ob tem je
treba reči, da v svetu poznajo
80 tisoč različnih brusnih iz-
delkov, medtem ko jih v Co-
metu izdelujemo največ 15
tisoč. Rezerva v brusnem
programu je torej še
ogromna.
Skarlovnik: V preteklem
obdobju smo postavili na no-
vo praktično vse tovarne in
jih strojno opremili, medtem
ko smo morali v zadnjem ča-
su omejiti vlaganja na troše-
nje amortizacijskih sredstev.
Zastoj vlaganj, ki traja zadnji
dve leti, je že kritičen. Kar
zadeva razvoj, se postavlja
vprašanje, ali opuščati lesari-
jo ali ostati v njej? Zaenkrat
bomo ostali lesarji, kar po-
meni, da bomo obdelovali
les, kolikor se ga pač obdela-
ti da. Čeprav vsako leto me-
njamo nekcO izdelkov, pri-
pravljamo nove proizvodne
programe in se hitro prilaga-
jamo tržišču, z nekim večjim
tempom ne bomo mogh na-
prej.
Pokorn: Ugotavljamo, da
smo začeli zaostajati za razvi-
tim svetom. Glavno vpraša-
nje je, kako ta razkorak
zmanjšati. Delovnim organi-
zacijam, predvsem velikim
izvoznikom, je treba omogo-
čiti, da same krojijo usodo v
okviru razpoložljivih  sred-
stev in bilance oz. tistega
ostanka dohodka, ki bi mo-
ral biti na razpolago za lasten
razvoj. Hkrati moramo naše
izdelke nenehno testirati na
razvitih trgih in se prebiti v
višji kakovostni in cenovni
razred. Cilj vsake proizvod-
nje bi moral biti, da ustvari
vs^ tretjino izvoza. Potem ta
proizvodnja ne bi smela ime-
ti težav niti pri plasmaju na
domačem trgu.
Bajda: Zaenkrat nimamo
predvidene večje naložbe,
temveč v glavnem odpravlja-
mo ozka grla. Poleg progra-
ma usnjarsko-krznarske
opreme iščemo še druge. Ta-
ko gremo v program strojev
za obdelavo kamna, kajti
kamnoseštvo se tudi pri nas
vse bolj razvija. Ocenjujemo
tudi, da je obstoječi proiz-
vodni program fizično že
prevelik in ga ne namerava-
mo širiti. Letos bomo morali,
na primer, izvoziti 60 ali celo
70 odstotkov proizvodnje.
Kamna pa imamo pri nas do-
volj in se ga splača obdelova-
ti. RačunamoT da bomo pri
tem programu sodelovali tu-
di z Uniorjem.
Bradan: Preveč se sučemo
okrog odpisanosti osnovnih
sredstev in opreme. Po tem
kriteriju bi morala Slovenija
že marsikje zapreti »štacu-
no«. Znani so namreč podat-
ki o več kot 80 odstotni odpi-
sanosti. Poseben primer je
Unior, ki je dokazal, da se
lahko veliko naredi tudi z
odpisanimi sredstvi. Pri na-
ložbah je verjetno pomemb-
nejše, kam se ustvarjeni de-
nar vlaga. Ker zadeva finanč-
no strukturo pa je vprašanje
ali je bolj normalna zdaj ali
pa je bila prej, ko smo nalož-
be financirali skoraj izključ-
no z lastnimi sredstvi.
Pem: Pri naložbi za proiz-
vodnjo homokinetičnih zglo-
bov je tujega kapitala le za 10
odstotkov. Delež posojil je
višji, vendar še vedno zane-
marljivo majhen, ker smo
morali zaradi revalorizacije
praktično že polovico kredi-
tov izplačati.
Osole: V proizvodnjo smo
in še vlagamo zelo velika
sredstva. Za nas je značilno,
da se nikoli nismo bali starih
strojev. Za jugoslovanske
razmere smo investirali
izredno poceni, največ po
polovični ceni. Stare stroje
kupimo tudi po 15 odstotkov
nabavne vrednosti, pri če-
mer stroške pameti, ki zna-
šajo najmanj polovico vred-
nosti naložbe, dodamo saijj
Obdelavo orodja in kovačij
obvladujemo s tehnologij
ki so jo začeli obnavljati ig
70-tih letih. To vlaganje
dalo Zrečam zalet in kor^jj
za prestrukturiranje. Zd^ |
prebijamo tudi v jugoslovaj
sko industrijsko proizvod,
njo, ki je bila dolgo časa
nas zaprta, ker je imela pov.
sod trikrat večje zmogljivo,
sti, kot jih je potreboval^
Prevzeli smo izredno zahtejl
no obdelavo odkovka, ki se
je nihče ni upal lotiti. Sovla.
ganje v homokinetiko pa
bilo potrebno, ker preprosto
nismo mogli uvoziti nobene
opreme. Zato smo bili prisj.
Ijeni poiskati tujega partner-
ja in smo ga tudi našli.
Štruc: Ce pogledamo de-
setletne podatke Službe
družbenega knjigovodstva
ugotovimo, da konjiška ob-
čina ni vlagala nič več kot
celjska regija. Gre le za bi-
stveno bolj kakovosten pri-
stop. Investicijski programi
in njihova uresničevanje je
bilo bistveno kvalitetnejše
kot to velja za celjsko regijo.
Bistvo povečanja deleža
akumulacije konjiškega go-
podarstva v regijski akumu-
laciji, so pravilne odločitve
in pravočasno uresničevanje
naložb. Gre za rezultat
ustrezne srednjeročne in
dolgoročne politike ter trde-
ga dela. Čeprav tudi v Konu-
su ne moremo dajati recep-
tov za uspešno gospodarje-
nje, je jasno, da morajo v vsa-
kem ozdu pozanti in upošte-
vati osnovne elemente eko-
nomike poslovanja, poslo-
vodna struktura mora poz-
nati branžo v kateri dela, ta-
ko na domačem kot tujem
trgu, in veliko ter trdo delati.
Skromen koeficient
obračanja
Skupne zaloge regijskega
gospodarstva so se v prvem
polletju letos povečale z in-
deksom 190, s čemer so za-
ostale za obsegom poslova-
nja za štiri indeksne točke.
Najbolj so porasle zaloge
blaga, medtem ko so zaloge
gotovih izdelkov presegle
rast celotnega prihodka za
16 indeksnih točk.
V povprečju seje podaljša-
la tudi njihova vezava. Če-
prav zaloge gotovih izdelkov
v konjiški občini niso rasle
hitreje od celotnega prihod-
ka, predstavljajo tudi za ko-
njiško gospodarstvo vse več-
ji problem.
Osole: Fizični obseg naših
zalog je enak vsa leta. Ima-
mo okoli 1500 izdelkov, ki v
povprečju potrebujejo pri-
bližno tri mesece, da se ob-
novijo. Trimesečne zaloge
moramo imeti, če hočemo
obstati na mednarodnem tr-
žišču. Res pa smo v zadnjih
treh letih vezavo zalog pove-
čali za približno mesec dm-
Zdaj jih zmanjšujemo in ra-
čunamo, da bomo letos po-
novno vzpostavili normalen
ciklus obnove. Zaloge pokri-
vamo z 80 odstotki lastnega
denarja. Če ga ne bi imeli, bi
nas obresti pokopale.
Maks Skarlovnik
Tugo Pokorn
Vlado Bajda
Nova upravna zgradba Konusa zdaj so spet na vrsti naložbe v proizvodnjo.
a. SEPTEMBER 1987
NOVI TEONIK - STRAN 5
Majda: Zaloge so velik
problem tudi v Cometu. Kot
finančnik se ne zadovolju-
jem z indeksi, ki pri nas ob
polletju niso kritični, ker
Inoraš vedeti kako obračaš
j^apital. Ker- imamo večje
piobleme z likvidnostjo kot
ima na primer Unior, so
zaloge prevelike. Zato je na-
ga glavna naloga v tem ob-
dobju, da zmanjšamo zaloge
fia normalno raven. Normal-
na vezava zalog je pri nas v
povprečju mesec dni, zdaj pa
je vezava dvakrat daljša. Za-
radi nekritih obratnih sred-
stev in skromne amortizaci-
je, ki znaša 800 milijonov
din, tudi ne morerno izpeljati
resnejše naložbe. Če hočemo
rešiti likvidnostni problem,
0ioramo najprej bistveno
zmanjšati zaloge.
Bajda: V zadnjem obdob-
ju so se nam pojavile tudi
zaloge gotovih izdelkov, ki
jih prej dejansko nismo poz-
nali- Problem je tudi nedo-
končana proizvodnja, kjer
pa si ne moremo pomagati,
Icer traja ciklus proizvodnje
približno pol leta.
Štruc: Obračanje vseh
sredstev je jugoslovanski
problem. Koeficient obrača-
nja je lani znašal 2, leto prej
pa 2,4, kar je bistveno slabše
kot v razvitih gospodarstvih.
V Konusu se tega problema
zavedamo in si s konkretni-
mi programi, nalogami in
ukrepi prizadevamo, da bi
koeficient obračanja poveča-
li. Se pa ob tem tudi pri nas
nenehno sprašujemo, koliko
zalog in kakšno vezavo si
lahko privoščimo, da proiz-
vodnja ne bo stala. Bančni
sistem in zvezna vlada, bi
morala posvetiti temu pro-
blemu posebno pozornost,
ker gre za ogromno denarja.
Če bi, na primer, povečali
obratna sredstva za 30 od-
stotkov, bi naša akumulacija
takoj znašala 40 odstotkov
več kot jo sicer dosegamo.
Koeficient obračanja smo si-
cer v primerjalnem obdobju
povečali za 20 odstotkov,
vendar še vedno ni blesteč.
Znaša 2,6.
Prevelike
obremenitve
Delež petih nosilnih oz-
dov konjiškega gospodar-
stva za splošno in skupno
porabo je lani znašal 6 mili-
jard 268 milijonov din ali
80,7 odstotka deleža celot-
nega konjiškega gospodar-
stva. V prvem polletju letos
pa je ta delež znašal že 5
milijard 414 milijonov din
ali 81,2 odstotka.
Za skupno porabo oziroma
za sise namenja največ de-
narja Unior in sicer je v pr-
vem polletju letos znašal nje-
gov delež več kot 2 milijardi
dinarjev. Sledi mu Konus z
milijardo 600 milijonov din,
nato pa Comet, LIP in Ko-
stroj. Za splošne potrebe pa
namenja največ Konus, sle-
dijo pa mu Unior, Kostroj,
Comet in LIP.
Iz podatkov Službe druž-
benega knjigovodstva Celje
2a obdobje prvih štirih mese-
cev letos je razvidno, da so v
tem obdobju nadpovprečno
•"asla plačila za skupno,
Splošno in drugo porabo.
Bruto vplačila za skupno
družbeno porabo so porasla
v primerjavi z enakim ob-
dobjem lani za 158 odstot-
kov, prihodki občinskih si-
sov pa za 141 odstotkov. Če
ob tem vemo, da uspešni oz-
di pomagajo k hitrejšemu
razvoju občine tudi na druge
načine, se zastavi vprašanje,
ali obremenitve konjiškega
gospodarstva le niso preveli-
ke. Ali ostanek dohodka in
amortizacija zadostujeta za
uspešno poslovanje konji-
ških ozdov? Je odločanje o
ustvarjenem dohodku odtu-
jeno delavcem?
Osole: Samo v naših druž-
benopolitičnih skupnostih je
štirikrat do desetkrat več za-
poslenih kot v normalnem
svetu. Gre za ves ta zunanji
normativizem, ki od zunaj
vpliva na nas in mu moramo
slediti. V naših ozdih mora-
mo pisati štirikrat več kot
naši tuji poslovni partnerji.
Za vsak izvozni zaključek
moramo napisati 38 papir-
Konjiška občina je v pr-
vem polletju letos ustvarila
91 milijard 383 milijonov
din celotnega prihodka. V
primerjavi z enakim obdob-
jem lani ga je povečala za
101 odstotek, strukturni de-
lež v celotnem prihodku re-
gije pa je znašal 7 odstot-
kov, kar je prav tako več
kot v primerjalnem obdob-
ju. V tem obdobju je ustva-
rilo 15 milijard 762 milijo-
nov din prihodka na tujih
trgih, delež izvozne realiza-
cije pa se je povečal v celot-
nem prihodku za 5 odstot-
kov. Konjiška občina je ob
tem ustvarila 25 milijard
812 milijonov din dohodka,
kar je za 87 odstotkov več
kot v enakem obdobju lani.
Razporejena sredstva za
osebne dohodke so v konji-
ški občini povečali za 122
odstotkov. Povprečna plača
v občini je znašala 191 tisoč
din.
jev.pri uvoznem pa še toliko
več, medtem ko jih zunaj na-
pišejo le osem in jih skušajo
še zmanjšati. Kje je potem še
vsa naša notranja zakonoda-
ja, samoupravni akti, investi-
cijska dejavnost s številnimi
elaborati, samoupravni spo-
razumi za vsak posamezen
izdelek, ipd. V tujini obvla-
dujejo takšno podjetje kot je
naše z desetimi ljudmi, mi
jih imamo petdeset. Če bi
hoteli slediti razvitemu sve-
tu, bi morali zaradi papirolo-
gije delati štirikrat več kot
naši partnerji. Konjiška ob-
čina ima prav tako najmanj
trikrat več zaposlenih kot na
primer Borovlje v Avstriji.
Obremenitve gospodarstva
so torej strahovite, produk-
tivnost pa temu primerno za
toliko manjša. Stopnja soci-
alnega zavarovanja je pri nas
previsoka, saj se slabega de-
lavca ne moreš znebiti. V
Zvezni republiki Nemčiji so
svoj čas izračunali, da 40 od-
stotkov denarja za socialo
pobere upravljanje z njim.
Odstotek je pri nas gotovo
bistveno večji, vendar ga ni
nihče izračunal. Spremembe
so potrebne v sami osnovi,
tega pa najbrž ne bo nihče
hotel.
Pokorn: Zaposleni v Ko-
nusu smo tudi krajani. Naš
interes in dolžnost je, da pri-
spevamo k razvoju kraja. To
obveznost smo si v občini
razdelili med delovne orga-
nizacije in Konus jo uspešno
izpolnjuje. Skupna poraba
predstavlja del našega stan-
darda in glede na usluge, ki
jih koristimo v zdravstvu,
šolstvu in drugih interesnih
skupnostih, naš delež ni pre-
visok. Je pa res vprašanje, ali
povsod ta denar tudi najbolj
racionalno obračajo. Kar
pravi Osole je res in to vpra-
šanje smo že večkrat izposta-
vili na raznih občinskih or-
ganih, vendar se ni nič pre-
maknilo. Dovoljujemo, da se
administracija razrašča in
plačujemo tudi pol ali vpra-
šljivo koristno delo.
Osole: Denarja, ki ga Uni-
or namenja za razna društva,
je relativno malo. Gre največ
za 20 milijonov din letno.
Majda: Čeprav tudi v Co-
metu ne gre za večje zneske,
bi se moral najti denar za po-
samezna manjša društva
znotraj obstoječega sistema
financiranja skupne in sploš-
ne porabe. Ne pa da nas po-
samezna društva nenehno
prosijo za denar, z obrazloži-
tvijo, da iz skupnih sredstev
ne dobijo dovolj. Dogovoriti
bi se morali, iz katerega vira
jih bomo financirali, ne pa
da jih financiramo iz obeh
virov.
Bajda: Če policaji zalotijo
občana, da berači, ga kaznu-
jejo. S strani raznih društev
pa je »žicanje« nenehno na
dnevnem redu. Res ne gre za
velik denar, vendar nam se-
stankovanje zaradi številnih
vlog jemlje dragocen čas.
Sem za to, da povečamo naš
delež za sise, pod pogojem,
da bomo imeli enkrat za vse-
lej _ mir.
Štruc: Najlažje se je izgo-
voriti, da imamo v gospodar-
stvu vse manj manevrskega
prostora in da nam vse pred-
pišejo. Tega je res preveč,
vendar mora dober gospo-
dar, kljub administrativnim
ukrepom, najti način in pot,
da bo ustvaril takšen doho-
dek, ki bo v danih pogojih
najbolj optirnalen.
Pokorn: Če govorimo o
razpolaganju s sredstvi, ki
jih potrebujemo za nakup re-
promaterialov ali opreme v
tujini, za kar potrebujemo
cel kup soglasij in papirjev,
potem lahko rečemo, da je
odločanje o tem delu sred-
stev odtujeno. Naj gre za do-
ber ali slab program, vsi ima-
jo enako coklo. Za vse velja
enotna komplicirana proce-
dura, ki zmanjšuje našo kun-
kurenčnost v tujini.
Vlaganja v obstoječe
zmogljivosti
Tudi v prvem polletju le-
tos je bilo konjiško gospo-
darstvo najbolj akumula-
tivno v celjski regiji. Konji-
ško gospodarstvo je imelo v
tem obdobju tudi najugod-
nejšo sestavo reprodukcij-
skih sredstev z 51 odstot-
nim deležem akumulacije.
Delež izgub, ki znatno zni-
žujejo učinkovitost regij-
skega gospodarstva, je bil v
konjiški občini zanemar-
ljiv.
Kar zadeva investicije v
osnovna sredstva, ima konji-
ško gospodarstvo v zadnjih
nekaj letih najugodnejšo
ekonomsko strukturo. Za
vzdrževanje obstoječih
zmogljivosti je, na primer, v
letih 1979-1983 namenjalo le
12 odstotkov, več kot polovi-
co investicijskih sredstev pa
je namenilo za^gradnjo novih
zmogljivosti. Ze ta podatek
priča, da je skrb za nenehen
razvoj prednostna naloga ko-
njiškega gospodarstva, ki
mu zagotavlja trdno per-
spektivo.
Osole: Nenehno razvijamo
nove proizvodne programe,
s katerimi se prebijamo v
višji kakovostni in cenovni
razred na mednarodnem tr-
žišču. Veliko si obetamo od
naložbe v homokinetiko, ka-
tere razvoj imamo začrtan že
za naprej. V vseh naših zuna-
njih obratih razvijamo nove
programe, za razliko od dru-
gih, ki prevzemajo obrate v
drugih občinah zaradi poli-
tične sugestije in ne naredijo
nič za njihov razvoj.
Pokorn: Svoj razvoj in per-
spektivo vidimo v naših raz-
vojnih programih, ki smo jih
sprejeli s srednjeročnim in
dolgoročnim načrtom. Vsak
kolektiv skuša najti lastno
perspektivo razvoja, ki mu
zagotavlja dolgoročen ob-
stoj. Zadnja leta smo vlagali
v infrastrukturo, ker so bili
za to dani pogoji, zdaj pa pri-
dejo ponovno na vrsto proiz-
vodnja in proizvodni progra-
mi. Naša perspektiva, kakor
tudi drugih delovnih organi-
zacij, je v čimvečji odprtosti
v razviti svet.
Klima: Smo relativno
mlad kolektiv, saj praznuje-
mo prihodnje leto šele 30-let-
nico. Če pogledamo prehoje-
no pot, smo delali kenguruj-
ske skoke, predvsem v kvan-
titavnem smislu. Prednost
sta imeli proizvodnja in pro-
daja, sicer pa smo improvizi-
rali kot jazz glasbeniki. Da-
nes smo že tako veliki, sko-
raj tisoč nas je, da se mora-
mo lotiti tudi ostalih vidikov
gospodarjenja, ki smo jih do-
slej tiščali ob rob. Povečati
moramo produktivnost, v
prvem polletju letos smo jo
za 16 odstotkov, vendar s
tem še nismo zadovoljni. Pri-
zadevamo si, da bi celovito
obvladali kakovost, ki je v
konkurenčnem boju na
mednarodnem tržišču bi-
stvenega pomena. Razmi-
šljamo o racionalnejši samo-
upravni organiziranosti de-
lovne organizacije, ker oce-
njujemo, da bomo z manjšim
številom tozdov povečali
produktivnost. Prizadevamo
si za učinkovitejši sistem in-
formatike in upravljanja.
Največ pa trenutno vlagamo
v poglobljen razvoj tako ime-
novanih novih materialov.
Gre za visokoaluminatne ke-
ramike. Skupaj z inštitutom
Jožef Štefan smo v nekajlet-
nem razvojnem delu prišli
do rezultatov, ki nam dajejo
osnovo za polindustrijsko
naložbo v rezilno keramiko.
Z razvojnim delom nadalju-
jemo in se skušamo povezo-
vati z interesenti znotraj in
izven občine. Preusmerjamo
se tudi iz klasičnega komer-
cialnega posla in skušamo
prodati znanje, ki smo ga pri-
dobili v tridesetih letih raz-
voja. Takšen primer je po-
skus mešanega podjetja na
Malti, ki že osem let uspešno
posluje. Pripravljamo nalož-
bo na avstrijskem Koro-
škem, čeprav v bistveno
manjšem obsegu kot Unior.
Predvsem pa smo v zadnjem
obdobju povečali našo pri-
sotnost v svetu na ravni ko-
operacij skih odnosov, ki da-
jejo dolgoročno jamstvo za
plasman naših proizvodov.
Bajda: Ker Kostroj nima
kontinuirane prodaje, tem-
več gre iz naložbe v naložbo,
veliko zavisi od tega, kako so
sklenjene pogodbe. Ena sa-
ma pogodba, pri čemer gre
za posle v vrednosti 10 mili-
jonov dolarjev, nas lahko v
jugoslovanskih gospodar-
skih razmerah pošlje pod
zemljo. Da se živeti. Borimo
se, da plasiramo naše proiz-
vode na zahodnoevropsko
tržišče, kar nam do neke me-
re tudi uspeva. Seveda ne
moremo prodajati usnjar-
skih strojev na tržišče, kjer
usnjarne zapirajo. Potrebuje
jih nerazviti svet, ki pa naših
strojev ni sposoben plačati v
gotovini. Vse želijo, da jim
zgradimo tovarno, ki bi jo
odplačali s proizvodnjo.
Takšnega kreditiranja pa v
našem sistemu ni mogoče
zdržati.
Skarlovnik: Iščemo nova
tržišča in programe, ki jih
nameravamo plasirati na za-
hodnoevropsko tržišče. Gre
tudi za manjše programe za
ameriško tržišče, vključiti pa
se nameravamo tudi v AK
program. Izvoz bo torej tekel
po začrtani poti, medtem ko
so problemi na domačem tr-
žišču večji. Izpad na doma-
čem trgu nameravamo nado-
knaditi še z večjim izvozom,
kar bo ogrozilo ekonomski
položaj delovne organizacije.
Popravil se bo le v primeru,
če se bo tečaj gibal skladno z
domačo inflacijo in če bodo
dosegli boljše izvozne spod-
bude, vsaj takšne kot jih
imata na primer Italija in
Skandinavija, s katerima se
na teh trgih srečujemo.
FOTOGRAFIJE: LJUBO
KORBER
Drago Klima
Danica Pem
Vida Majda
Homokinetični zglobi iz Uniorja naložba v ta obrat je
prednostna po jugoslovanskem družbenem načrtu, ker je
usmerjena v izvoz.
Marjan Osole
Franc Bradan
Drago Štruc
6. STRAN - NOVI TEDNIK
3. SEPTEMBER 198?
V Črešnjicah Je bilo veselo
Zidanica v Črešnjicah je
bila v soboto prizorišče na-
še javne radijskeoddaje. Na
prelepi točki nad Frankolo-
vim, od koder seže pogled
prav do mesta Celja, se je
zbrala množica obiskoval-
cev, ki so želeli izkoristiti še
enega poslednjih poletnih
večerov za zabavo na pro-
stem. Izkazalo pa se je, da so
tudi avgustovske noči lah-
ko prav hladne.
Še sreča, da smo imeli s
seboj  vrsto imenitnih go-
stov, ki so znali razgreti telo
in duha, tako da se kljub niz-
kim temperaturam ni niko-
mur mudilo domov. Najbolj
vroče pa je bilo štirim tek-
movalcem. Ti so se med od-
dajo pomerili v finalnem
obračunu kviza, ki smo ga v
poletnih mesecih s pomočjo
Zidanice in Kompasa pri-
pravljali na Radiu Celje. Na
kpncu se je kljub tremi prav
vse srečno izteklo, saj so si
vsi tekmovalci priborili pri-
vlačne nagrade Kompasa in
aplavz gledalcev, ki so z nav-
dušenjem nagradili tudi vse
ostale nastopajoče: ansam-
bla Candy in Miro Kline,
tamburaško-simfonični or-
kester Akord, citrarja Karlija
Gradišnika in vokalno sku-
pino Frankolovčani. Spored
je bil tako pester, da večina
sploh ni pogrešala, sicer tež-
ko pričakovana, Tofa in Ri-
fleta, ki sta iz neznanih razlo-
gov izostala.
NADA KUMER'
V juliju in avgustu smo v sporedu Radia
Celje pripravili tudi sedem predtekmo-
vanj in dve polfinalni oddaji, v katerih so
se poslušalci preizkušali v znanju iz enolo-
gi je, vinogradništva, kulinarike, geografi-
je, turizma in podobnih tem. Najbolje so se
odrezali Emil Štukelj, Zofka Strašek, Dar-
ko Grum in Dani Kampuš, vsi iz Celja, ki
so se v soboto pomerili še v finalu.
Najprej so odgovarjali na vprašanja o
vinu in vinogradništvu. V tem delu se je
najbolj odrezal Emil Štukelj. Veliko težav
pa so imeli tekmovalci s poznavanjem na-
ših turističnih znamenitosti in krajev.
Vprašanja s področja turizma je zastavljal
predstavnik pokrovitelja Kompasa, Dam-
jan Borštnar, ki je s pomočjo sodelavcev
tudi pripravljal vprašanja za vse oddaje.
Tretja tema je vsebovala vprašanja o ak-
tualnih dogodkih - med drugim tudi o
Agrokomercu, jugoslovanskem dolgu in
podobnih vedno zanimivih temah - ter ne-
kaj bolj ali manj zavitih vprašanj za raz-
mišljanje. Ta del je šel vsem tekmovalcem
še najbolj od rok. Najbolj spreten pa je bil
pri odgovorih in uporabi »Janezka« Darko
Grum, ki je na koncu z velikim naskokom
zmagal.
Zidanico je v soboto zvečer obiskalo več
kot tisoč ljudi. Pa tudi sicer je postalo to
gostišče v zadnjih mesecih zelo priljublje-
no med prebivalci širšega celjskega ob-
močja.
Marjan Babic, ki vodi Zidanico od julija
naprej, se je pogumno in resno lotil svoje-
ga novega posla. Precej denarja in truda je
za začetek vložil v široko propagandno ak-
cijo, ki naj bi čimveč ljudi opozorila na to.
da se v Črešnjicah nekaj dogaja, da jih v
Zidanici pričakuje domače gostoljubje,
dobra hrana, pijača in še kaj. Svojo ponud-
bo pa je zasnoval predvsem na domačih
jedeh in dobri kapljici, kar pri mnogih
gostincih, ki ne znajo ponuditi kaj več od
zrezka in čevapčičev, še kako pogrešamo.
V Črešnjicah pa je mogoče dobiti imeniten
domač kruh, ki ga napečejo v vasi, okusno
domače meso in klobase, slastno domače
pecivo in še marsikaj iz domače kuhinje.
Šola le postala prenevarna
Učence so preselili v novi aom krajanov
s tem šolskim letom so se
za vedno zaprla vrata štiri-
razredne podružnične šole v
krajevni skupnosti Škale-
-Hrastovec. Tako je pred
časom sklenil delavski svet
Rudnika lignita Velenje.
Zaradi odkopavanja pre-
moga se namreč na šolskem
poslopju pojavljajo nevarne
razpoke, stropove pa so že
lani morali podpreti s tramo-
vi. Skratka, šola ni več
varna.
Učence so preselili v novi
dom krajanov in družbeno-
političnih organizacij v tej
krajevni skupnosti. Stroške
selitve je kril rudnik.
V tem šolskem letu obiskuje
šolo v tej krajevni skupnosti
okoli sedemdeset otrok.
Imajo dvoizmenski pouk v
dveh učilnicah. Uspešno so
rešili tudi prostore za telo
vadbo, šolsko kuhinjo ir.
igrišče.
Razmere še zdaleč ne
ustrezajo predpisanim nor-
mativom in standardom in
se bodo učitelji morali precej
potruditi, da kakovostno iz-
peljejo program dela. Vsi
skupaj pa upajo, da bodo v
kraju zgradili novo šolo. Te-
mu v prid je podatek, daje iz
leta v leto več šoloobveznih
otrok v tej krajevni skupno-
sti, ker se kraj hitro širi in je
vedno več mladih družin.
1^0.
OBRAZI
Jože Vračun
Srečala sva se bežno, sedla
za mizo domače kuhinje, v
kateri je dišalo po pravkar
spečeni orehovi potici in
kramljala, se sprehajala sko-
zi čas, njegov čas v kraju, na
katerega je navezan s srcem
in dušo. In na zemljo ter živi-
no seveda. Kmet je od glave
do peta in, lahko bi se reklo,
od mladih let dalje.
Ni mogel skriti ponosa in
veselja, ko je prerezal živor-
deči trak, privezan na dva
mlaja. Njemu, Jožetu Vraču-
nu, so v krajevni skupnosti
Bistrica ob Sotli v domači
vasi Dekmanca zaupali čast-
no nalogo odpreti novo,
pravkar z asfaltom pogrnje-
no cesto. In ko je šla množica
domačinov v skupinah po
novi cesti, je bil Jože sam.
Sam je hotel biti z mislimi na
čase, ko je s konjsko vprego
ril po blatu, na čase neugled-
nega makadama, sam je raz-
mišljal o napredku in tepših
časih, kijih, skupaj s svojimi
otroki in vnuki živi v domači
Dekmanci.
Deset hektarov zemlje mu
je dal leta 1946 zapisati krst-
ni boter, ki je ostal brez na-
slednikov. Iz teh časov se
spominja samo revščine, trp-
ljenja, zaostalosti in - blata.
Hiše? Hiše so bile tistikrat s
slamo krite, elektrika je pri-
šla mnogo kasneje. In davki.
Tudi danes so visoki. »Ta-
krat so bili naravnost oderu-
ški, kmeta so lahko spravili
na kant,« pripoveduje in se
ves čas rahlo smehlja. »Da-
nes imamo vse; imamo stro-
je, vodo v hiši in veliko do-
brih lepih cest. Sinje prevzel
kmetijo. Dobre otroke
imam, še nikoli nisem slišal.
da bi kdo kaj rekel čez njih,«
nadaljuje in doda: »Ne vem,
zakaj se danes več ne poje,
mi pa smo toliko peli! Ob ča-
su trgatve je v vinogradih ti-
ho. Mi pa smo včasih do treh
zjutraj peli in plešah, potem
ko smo vinograd okopali.
No, danes imajo ljudje dru-
gačne težave, kot smo jih
imeli mi.«
Delo ostaja še
za prihodnja leta
Brigadirji letošnje Zvez-
ne mladinske delovne akci-
je Kozjansko 87 so v soboto
zaključili z delom na letoš-
njih deloviščih v sevniški,
laški in šentjurski občini.
Začeta dela so na Kozjan-
skem letos tudi dokončali,
iz načrtovanega programa
pa je izpadlo urejanje ceste
na Jezercih.
Delovišče na Jezercih na-
mreč ni bilo pravočasno pri-
pravljeno zaradi razmočene-
ga zemljišča, na akciji pa je
prišlo tudi do izpada dveh
delovnih brigad. Zaradi tega
so brigadirji v tretji delovni
izmeni, ki je bila tudi sicer
najuspešnejša na deloviščih
in v pripravi popfoldanskih
interesnih dejavnosti, po-
daljšali dnevni delovni čas,
pripravili pa so tudi nekaj
izrednih udarnih dni skupaj
z domačini, miličniki in voja-
ki. V treh poletnih mesecih
so mladi na Kozjanskem
opravih dela v vrednosti ne-
kaj več kot 120 milijonov di-
narjev, natančna vrednost
opravljenih del pa bo znana
po končnih poročilih akcije.
Za letošnjo Zvezno mla-
dinsko delovno akcijo Koz-
jansko je značilna tudi dobra
priprava interesnih dejavno-
sti, čeprav samoupravne in-
teresne skupnosti družbenih
dejavnosti letos prvič niso
podpisale družbenega dogo-
vora o financiranju mladin-
skega prostovoljnega dela.
Tako so brigadirji prvič osta-
li brez dinarja, namenjenega
kulturi, vendar so na akciji
to reševali s prerazporeja-
njem denarja in lastno iz-
najdljivostjo. Pripravili so
stalno razstavo akvarelov,
plastik in grafik, likovno
urediti podobo brigadirske-
ga naselja in pripravljah šte-
vilne brigadne večere, veče-
re poezije, starogradskih pe-
smi, sevdalink in celo gleda-
liške predstave. Tudi ob zak-
ljučku akcije so se mladi
predstavili z lastno gledali-
ško parodijo na Shakespe-
arovega Romea in Julijo, v
programu pa so sodelovaU
tudi kulturniki iz Dobja pri
Planini. Ob koncu akcije so
vsem sodelujočim brigadam
podelili tudi priznanja 18. av-
gust občine Šentjur.
IVANA FIDLER
Polzela: jubilej gasilcev
v soboto je bila v Tovarni nogavic na Polzeli slavnostna
seja ob 40. obletnici uspešnega delovanja Industrijskega
gasilskega društva te tovarne. O razvoju društva je na seji
govoril predsednik Branko Turnšek in povdaril, da je bila
ustanovitev društva v tovarni nujna zaradi vnetljivosti mate-
rialov s katerimi delajo. Moška in ženska desetina se je
večkrat odlikovala na republiških tekmovanjih tekstilnih
delavcev; vsaka je po trikrat zasedla prvo mesto, medtem,
ko je bilo uspehov na občinskih tekmovanjih veliko več.
Podelili so tudi 33 plaket in 44 priznanj društvom v sektorju
Polzela, OGZ Žalec, IGD TT Prebold, Aero Šempeter in
zaslužnim članom društva. ^.     . „ ^
T. TAVČAR
mu
pmsuu '
NM OBJAVO
VRADIUCEUE!
v SPOMIN
TončI Hostnik
Kot strela z jasnega je
med nas prišla smrt. Ton-
čija ni več. Novica o tem
se je razširila po bližnjih
in daljnih vaseh. Postala
je resnica, ki je prinesla
bridko in trpko bolečino
vsem, ki se moramo spri-
jazniti, da nam je usoda
iztrgala dobrega in prid-
nega človeka.
Ime Hostnikovega Ton-
čija je neodtujljivo pove-
zano z mlado kmečko ge-
neracijo. Ko si je izbiral
življenjsko pot, seje odlo-
čil za časten, žal premalo
cenjen in zelo težaven po-
klic. Odločil se je da bo
delal na zemlji, da bo
kmetoval. Ljubezen do
zemlje je bila premočna,
da bi, kot mnogi drugi
mladi, odšel v mesto, če-
prav je vedel, da bi bilo
življenje tam lepše.
Svoje odločitve seje dr-
žal. Vse sposobnosti in
znanje je vlagal v svoj bo-
doči dom. Zemlja, kot bi
čutila vse to, mu je boga-
to vračala trud s pridelki,
kar mu je dajalo novih
moči. Hotel je vedno več,
vedno lepše - kmetija je
postajala vse sodobnejša.
Bil je napreden kmet. To-
da misli in želje so hotele
več kot je zmogel. Morda
je bil za trdo kmečko živ-
ljenje tudi prenežen. Lju-
bil je glasbo, cvetje in vse
kar je- lepo in kar imajo
mladi radi. A temu se je
moral odrekati, kajti delo
je zahtevalo svoje. . .
Tončije bil suženj dela in
suženj svoje čustvenosti,
ki jo je skrival in čuval le
zase.
Težko je premagoval
vse nasprotja. Njegovo
življenje je bilo igra har-
monije čustev, srca, lju-
bezni, notranjega nemira,
želja in upov ter predv-
sem dela. Nikoli ne veš,
kdaj se bo duševno rav-
notežje toliko porušilo,
da se upi in želje spreobr-
nejo v obup.
Tonči, hvala ti za vse.
IVAN HRASTNIK
3. SEPTEMBEB 1987
NOVI TEONIK - STRAN 7
Bolj kot glasba je pomembno
tkanje prijateljskih vezi
sodelovanje med celjskim Akordom In nemškimi pihalci
Pred približno dvajsetimi
leti je nemšlii študent Wien-
fried Griinebaum med do-
pustom na otoku Cresu
spoznal Celjanko, profesori-
co Teo Gamelini. Odtlej je
reden gost v Teini hišici,
kjer je svoj čas živela tudi
znana Celjanka Alma
Karlin.
Dolga leta je hodil nemški
prijatelj uživat svoj mir v ze-
leno zavetje gozda pod Gr-
mado, ne da bi vedel za živa-
hen utrip mesta ob Savinji,
ki ga je lahko opazoval med
svojimi sprehodi. Morda bi
bilo še danes tako, če ne bi
vmes poseglo naključje.
Ko je spznal družino Kon-
čan iz Pečovnika, je nekoč
beseda nanesla na tisti del
njegovega življenja, ki je za-
polnjen z glasbo. Wienfried
Griinebaum je namreč zelo
uspešen dirigent mladinske-
ga pihalnega orkestra iz Ka-
iserslauterna. Mlada Konča-
nova sorodnica mu je zaupa-
la, da je tudi sama glasbeni-
ca. Igra pri tamburaško-sim-
foničnem orkestru Akord.
Od tu pa do prvega srečanja
z dirigentom Akorda, Sreč-
kom Cizljem, ni bilo več da-
leč. Posnetki mladih celjskih
glasbenikov pa so gospoda
Griinebauma tako navdušili,
da se je nemudoma odločil
povabiti orkester v svoje
mesto.
Lansko jesen so člani
Akorda prvikrat potovah v
dvestotisočglavo mesto Ka-
iserslautern blizu francoske
meje. Gostitelji so večinoma
prvikrat slišali, kako zveni
tamburica in so navdušeno
pozdravili vse njihove nasto-
pe. Vtisi z gostovanja so bili
nepozabni, prve prijateljske
vezi so bile trdno stkane. Ko
so letos nemški godbeniki
vrnili obisk, so jih Celjani
sprejeli z odprtimi rokami,
kot dobre, stare prijatelje.
»Gostovanje v Celju je bilo
za slehernega člana našega
orkestra resnično lepo doži-
vetje,« navdušeno pripove-
duje gospod Griinebaum.
»Vsi smo bili presenečeni in
navdušeni nad veliko gosto-
ljubnostjo, ki so nam jo izka-
zali naši gostitelji in tudi nad
lepim sprejemom pri očin-
stvu, ki je poslušalo naše
koncerte.«
V Celje je pripotovalo pri-
bhžno 60 članov zahodno-
nemškega pihalnega orke-
stra. Večina je bila prvikrat v
Jugoslaviji. Mnogi so si de-
želo socialističnega samou-
pravljanja predstavljali pov-
sem drugače, kot pa so jo po-
tem v resnici doživeli.
»Mislim, da je najino delo,
reče Wienfried Griinebaum
in pri tem misli na kolega
Srečka Cizlja, mnogo po-
membnejše in širše od pred-
stavljanja glasbenega pou-
stvarjanja dveh orkestrov.
Gre za tkanje pristnih vezi
med delčkoma dveh naro-
dov, ki se lahko resnično
spoznata le s takšnimi, nepo-
srednimi stiki. Tudi to je
majhen prispevek k miru in
sožitju med narodi.«
Mladinski pihalni orkester
iz Keiserslauterna, ki bo pri-
hodnje leto praznoval mali
jubilej - deset let dela - ima
za seboj že lepo število go-
stovanj. Lani so nastopili tu-
di v Združenih državah
Amerike, letos spomladi so
bili v Franciji. Zanimivo je,
da se orkester preživlja sko-
rajda izključno sam.
»Podpora, ki jo dobimo od
mesta je minimalna, tako da
moramo denar, ki ga potre-
bujemo za delo, zaslužiti sa-
mi, z nastopi,« pojasni diri-
gent. Dobra glasba je v Zvez-
ni republiki Nemčiji cenjena
in tudi dobro plačana.« Se-
veda nastopimo kdaj, za pri-
jatelje, tudi zastonj ali za
majhno plačilo. A pri denar-
ju moramo vendarle misliti
na svoj obstoj in razvoj.«
V tem razvoju in načrtih za
prihodnost pa so od lanske-
ga leta naprej vključeni tudi
stiki s celjskim tamburaško-
simfoničnim orkestrom.
»Ne pozabite zapisati, daje
Akord pri nas vedno dobro-
došel. Upam, da se bo pri-
hodnje leto odzval našemu
povabilu«, pravi Wienfried
Griinebaum ob koncu razgo-
vora. NADA KUMER
Srečanje
borcev v
Vrbnju
v soboto, 19. septem-
bra se bodo v Domu kra-
janov v Vrbju pri Žalcu
zbrali preživeli borci I. in
II. pehotne brigade, II.
tankovske brigade, čete
vezistov-radiotelegrafi-
stov - enote so bile usta-
novljene v Sovjetski zve-
zi; prav tako so na sreča-
nje vabljeni borci sloven-
skega bataljona z območ-
ja celjske regije. Srečanje
bo v Vrbnju ob 14. uri.
UM
Popravek
Po osnovnošolskem kole-
darju za šolsko leto 1988/89
se bodo zimske počitnice res
pričele tretji ponedeljek v ja-
nuarju, vendar le za otroke
ljubljanskega in mariborske-
ga območja. Za vse ostale,
torej tudi otroke s celjskega
območja pa se bodo začele
teden dni pozneje, torej 25.
januarja in zaključile 5. fe-
bruarja.
Prizidek na Dobrovljab
Dom borcev I. Savinj-
ske čete na Dobrovoljah
je postal premajhen, zato
so se odločili, da ga bodo
razširili. Za gradnjo pri-
zidka skrbi Simon Brd-
nik z delavci Ingrada,
TZD gradbena operativa
Žalec.
»V prizidku, ki ga gra-
dimo, bo garaža za teren-
sko vozilo novoustanov-
ljenega gasilskega dru-
štva Dobrovlje, v spod-
njem delu bo orodjarna, v
nadstropju pa dve sobi, ki
bosta namenjeni turistom
in otrokom, ki prihajžuo
na Dobrovlje v zimskem
času v šolo v naravi. Z de-
lom hitimo, saj bi radi
končali čimrej. Vrednost
prizidka je okrog deset
miljonov dinarjev in tega
zneska ne bomo prekora-
čili. Investitorje krajevna
skupnost Braslovče, ne-
kaj pa so prispevale tudi
SIS občine Žalec in dru-
gi,« je povedal Simon
Brdnik.
V Domu borcev imajo
tudi trgovino, bife in zbi-
ralnico mleka. Za vse tro-
je skrbi Anica Janžovnik,
ki je o svojem delu pove-
dala: »Zjutraj zbiram
mleko, obenem pa lahko
tisti, ki ga pripeljejo v tr-
govino, tudi kupijo kar
potrebujejo. Trgovino
imam odprto dopoldne in
popoldne, popoldne pa še
bife. Na dan zberem
okrog tisoč litrov mleka,
promet v trgovini in bife-
ju je kar dober.«
Krajani Dobrovelj so
zadovoljni, da imajo v
Domu borcev trgovino,
saj jim vsaj po osnovna
živila ni treba v dolino, do
koder imajo nekateri
daleč.
T. TAVČAR
Mladinski festival v Celju
Republiška konferenca in
celjska občinska konferen-
ca mladih pripravljata od
25. do 27. septembra v Celju
mladinsko politično šolo, ki
so jo pred leti poimenovali
mladinski festival. V tri-
dnevnem srečanju priprav-
ljajo vrsto plenarnih zase-
danj, sekcijskih razprav in
okroglih miz, v Celju pa pri-
čakujejo približno 450 mla-
dih iz vse Slovenije.
V teh dneh bo v Celju po-
skrbljeno tudi za mladinsko
kulturo, mestni utrip pa bo-
do mladi poživili s številnimi
stojnicarni 9 ekologijiLj mi-,
rovnih in alternativnih giba-
njih. Program letošnjega
mladinskega festivala vklju-
čuje vrsto zanimivih tem -
omenimo le sekcijske raz-
prave o prihodnosti štafete,
neposrednih volitvah, delni-
škem vlaganju v razvoj go-
spodarstva, kmetijstvu, eko-
logiji in tehnologiji ter ka-
drovsko-organizacijski pro-
blematiki Zveze socialistič-
ne mladine Slovenije. Na
plenarnem zasedanju bodo
mladi razpravljali o ustavnih
spremembah, dokaj zanimi-
va in vroča pa bo najbrž tudi
okrogla miza o svobodi
tiska.
Konec septembra lahko v
okviru mladinskega festiva-
la pričakujemo tudi zanimi-
vo kulturno-zabavne priredi-
tve, ki jih pripravlja Mladin-
ski kulturni center KLjUB.
Popoldanski koncerti se bo-
do vrstili na Tomšičevem tr-
gu, v Spodnji grad pa so mla-
di povabili nekaj priznanih
skupin in posameznikov. Za-
enkrat se še dogovarjajo,
vendar bodo v Celje skoraj
zagotovo prišli gledališčniki
Ane Monro, Laibach, ter Av-
tomobili in Videosex ali pa
Drago Mlinarec in Azra.
IVANA FIDLER
Investiranje je možno in
realno le iz ostanka dohodka
Obrtnik Silvo Vidmar skoraj vsak zaslužen dinar vlaga v
razvoj
v teh težkih časih je prav-
zaprav kar prijetno slišati
človeka, ki ne kritizira
vsevprek, pač pa je poln vo-
lje in energije. Med takšne
sodi tudi mlad obrtnik Sil-
vo Vidmar, ki sedaj v Letu-
šu gradi svojo proizvodno
dvorano. Človek bi mislil,
da je kaj takega mogoče le
pod ugodnimi posojilnimi
pogoji, pa ni čisto tako.
Gradnja dvorane poteka
večjidel z gotovino oziroma
iz ostanka dohodka, ki ga
Silvo namenja za to, da bi si
ustvaril čim več in da kas-
neje ne bi bil pretirano
obremenjen z odplačeva-
njem obresti.
Silvo Vidmar stanuje sedaj
na Polzeli, kot obrtnik pa
opravlja mizarsko montažna
dela že šest let.
»Proizvodna dvorana bo
merila okrog 400 kvadratnih
metrov, izvajalec del pa je
celjski Ingrad. Predračun-
ska vrednost znaša petintri-
deset milijonov dinarjev,
medtem ko strojno opremo
že imam. Povedati pa mo-
ram, da skoraj vsak zasluže-
ni dinar vlagam, kajti brez
vlaganj si napredka obrti ne
znarq^ predstavljati. K sreči s
stroji nimam težav, saj jih
imam sedam in so za naše
razmere dokaj sodobni, uvo-
zil pa sem jih iz Italije«, pri-
poveduje 34-letni Silvo, ki je
mnogo izkušenj dobil kot
vodja montažnih del v pe-
trovški Zarji, kasneje je delal
pri zasebniku lesne stroke,
vmes pa končal srednjo teh-
niško šolo. Odločil se je, da
bo odprl obrt; začel je z vrtal-
nim strojčkom in ročnim
skobeljnim strojem. Danes
kot rečeno ima že sedem so-
dobnih strojev.
»Delal sam od jutra do ve-
čera, res pa je tudi, da samo
delo dandanes ni dovolj. Tre-
ba je nekaj znati in ne nazad-
nje vedeti marsikaj tudi pri
sklepanju pogodb. Pri izva-
janju del mi že dve leti po-
maga kooperant Janez Jelen
s Ponikve, ko pa bo zgrajena
proizvodna dvorana namera-
vam zaposliti še tri delavce
in vodjo proizvodnje, saj je
naročil vedno več.«
Naročil je seveda dovolj,
če je delo dobro opravljeno.
Silvo Vidmarje med drugim
z lesom opremil stropove v
velenjski glasbeni šoli, pro-
store centrale poslovne
zgradbe SDK v Ljubljani,
muzejske prostore ljubljan-
ske pivovarne Union in
opravil domala vsa lesna de-
la pri gradnji proizvodnih
dvoran obrtnika Antona Bla-
ja v Grižah.
Velikokrat je slišati obrtni-
ke, ki se pritožujejo nad po-
stopki občinskih uprav za
družbene prihodke in pozni-
mi izplačili obrtnih zadrug, s
katerimi sodelujejo. Silvo
pravi, da nima slabih izku-
šenj z upravo za družbene
prihodke v Žalcu, kajti, če se
kdo resno obnaša, potem mu
gredo tudi tam na roke. Sicer
pa je vključen v obrtno za-
drugo Obrt-oprema v Ljub-
ljani, ki izplačuje takoj po
opravljenih delih. Poslovno
pa kot kooperant Silvo Vid-
mar sodeluje tudi s Sloveni-
jalesom.
»Vse, kar sem doslej na-
pravil in si ustvaril, je bilo iz
ostanka dohodka. Družba
nam gre tudi na roko, saj gre
del vrednosti investicij v
strošek in to je že ena izmed
vzpodbud. Vem, da zaradi
dela, ki po navadi traja cele
dneve, nekohko trpi tudi
družina, vem pa tudi, da brez
samoodpovedovanja ne bi
imel kakšne posebne lepe
bodočnosti. Zdaj se velja po-
truditi, ko sem še mlad«, pra-
vi Silvo Vidmar in dokazuje,
da tudi v zasebnem sektorju
ne gre brez dela in volje, kiju
prežema resnost. Veliko pa
je bilo takšnih, ki so si obrt
drugače predstavljali in še
preden so dodobra začeli, so
že pogoreli.
JANEZ VEDENIK
Gaberčani
praznujejo
Krajevna skupnost Ga-
berje bo v soboto proslavila
svoj praznik, ki je pravza-
prav obletnica velike de-
lavske stavke v VVestnovi
tovarni, današnjem Emu.
Prireditve ob prazniku so se
pričele že minulo soboto,
zaključili pa jih bodo 5. sep-
tembra s tovariškim sreča-
njem pred Mercatorjem na
Hudinji.
Iz kmečkega v industrij-
sko naselje se je Gaberje pri-
čelo razvijati po letu 1873, ko
je bila ustanovljena današnja
Cinkarna, nekaj let kasneje
pa še tovarna emajlirane po-
sode. Gaberje je bilo pravza-
prav zibel delavskega giba-
nja na Celjskem, ki je bilo
ves predvojni čas najbolj ak-
tivno prav v Westnovi tovar-
ni. Po osvoboditvi seje indu-
strija v Bagerjih še okrepila,
tako da je danes tam pravi
industrijski predel Celja.
Krajevna skupnost je zadnja
leta postala ena najstarejših
glede na starost krajanov,
nekoliko pa se pomlajujejo
le z mladimi družinami, ki se
vselujejo v novo naselje pod
Golovcem.
Gaberčani že več kot
osemdeset let delujejo v dru-
štvih na svojem območju,
danes pa se lahko pohvalijo z
delavsko prosvetnim dru-
štvom Svoboda, telovadnim
društvom Partizan in še bi
lahko naštevah. Sobotni
praznični program bodo pri-
čeli s promenadnim koncer-
tom Emove godbe na pihala,
nadaljevali s kulturnim pro-
gramom in zaključili s tova-
riškim srečanjem.
MIRA GORENŠEK
8. STRAN - NOVI TEDNIK
3. SEPTEMBER 198)
Miklova Zala na gradu
Pisali smo že o Miklovi Zali 87, ki so jo na pobudo
Slovenske prosvetne zveze Celovec pod režijskim
vodstvom Petra Militarova na zgodovinskih tleh v
Svatnah na avstrijskem Koroškem izvedli igralci
Slovenskega ljudskega gledališča Samorastniki in
gostje.
Miklova Zala pa prihaja 11. in 12. septembra tudi v
Celje, na Celjski grad na prvo gostovanje, da bi si to
predstavo lahko ogledali še vsi tisti, ki niso mogli priti
pod staro lipo v Svatne.
Če bo dovolj zanimanja, bo predstava 12. septembra
še ob 24. uri, sicer pa jo bodo obakrat uprizorili ob 20.
uri.
Miklova Zala 87 je postavljena v današnji čas in
aktualizirana z razsežnostmi sodobne problematike.
Gre za velik projekt, v katerem nastopa okoli 100
igralcev.
V Celju bi želeli s to predstavo dati hrati priznanje in
podporo našim Slovencem na avstrijskem Koroškem
pri njihovem delu in boju in potrditi dejstvo o skup-
nem slovenskem prostoru. Na drugi strani pa bi s
prizoriščem na celjskem Starem gradu s to staro zgo-
dovinsko sceno ponovno oživili poletno kulturno živ-
ljenje.
Vstopnice za Miklovo Zalo 87 so že v prodaji pri
Turističnem društvu v Celju, na Tomšičevem Trgu 7 in
v vseh turističnih poslovalnicah v Celju. Na telefon 22-
979 pa lahko tudi sporočite, če bi bili morebiti priprav-
ljeni vzeti v goste člane gledališke skupine Samorast-
niki, ki so izrazili željo, da bt v času gostovanja v Celju
prebivali pri slovenskih družinah.
MATEJA PODJED
Abonmaje je
požrla inUacija
Za Kulturni center Ivan
Napotnik iz Titovega Vele-
nja je že dolgo znano, da se
lahko pohvali s kakovostni-
mi in številnimi kulturnimi
prireditvami, ki pa jih bodo
letos zaradi pomanjkanja
denarja morali oklestiti.
Kot vse kaže, bodo začeli z
abonmaji. Čeprav privab-
ljajo veliko občinstva,
predstavljajo v bistvu velik
strošek in žal, pravijo v
Kulturnem centru, jih bo
treba ukiniti.
Glede gmotnih težav ve-
lenjski primer rezanja vej
kulturi nikakor ni osamljen.
V rudarskem mestu se je že
pred leti pod okriljem Kul-
turnega centra Ivan Napot-
nik, kjer je zdaj zaposlenih
27 delavcev, kultura močno
razrasla v gledališko, muzej-
sko, knjižnično, galerijsko in
prireditveno dejavnost. Le-
tos so imeli za to na voljo 180
milijonov dinarjev od občin-
ske in repubUške Kulturne
skupnosti, delno pa so jim
priskočili na pomoč še neka-
teri sisi. Za v naprej skrbno
načrtovane in finančno
ovrednotene prireditve in
dejavnosti pa so ta denar po-
rabili že ob polletju in sicer
za 8 gledaliških predstav, se-
dem glasbenih, 11 kulturnih
večerov in tri mladinske pri-
reditve. Razen tega so pri-
pravili še 11 prireditev v de-
lovnih organizacijah in dru-
gih domovih kulture. Doslej
so se lahko pohvalili s tremi
vrstami abonmajev: gledali-
škim, sinfoničnim in komor-
nim in vsak od njih je obse-
gal štiri do pet predstav.
Abonmajska vstopnica je
stala 5000 dinarjev. Priredi-
tve so se vrstile, stroški pa so
skokovito naraščali. Ni kaza-
lo torej drugače, kot da so
košatemu drevesu odžagali
zdravo in zeleno vejo. Prav-
zaprav jo je požrla inflacija.
V tem mesecu bodo pri Kul-
turnem centru Ivan Napot-
nik Titovo Velenje z zadnji-
mi močmi (bedri dinarji) iz-
peljali še tri prireditve, ki so-
dijo pravzaprav še v sklop
poletnih kulturnih priredi-
tev, ki so bile sicer za ta kraj
že tradicionalne.
Pri vseh tegobah pa ve-
lenjski primer ni nikakor
osamljen. Navedli smo ga
pravzaprav bolj ah manj kot
.vzorčni primer kulture. Pa
pravimo, da je kultura ogle-
dalo vsakega naroda!
P. S. S 1. septembrom je pri
Kulturnem centru Ivan Na-
potnik razdružil delo organi-
zator kulturnega obveš-
čanja ...
MATEJA PODJED
»Štajeriš« kot v starih časih
Malo je ljudi, ki bi bili to-
liko požrtvovalni, da bi
svoj čas in trud vložili v
prostovoljno delo. So pa tu-
di svetle izjeme med katere
brez dvoma sodita zakonca
Grmek, ustanovitelja fol-
klorne skupine Kompole, ki
že sedmo leto deluje v tej
vasi nad Štorami.
Od vseh zvrsti ljubiteljske
ustvarjalnosti je v Kornpolah
najstarejša prav folklorna
dejavnost. Ustanovili so jo z
namenom, da bi v pesmi in
plesu prikazali življenje in
običaje naših prednikov ter
različne dogodke v življenju
človeka. Mladi vedo o tem
malo ali nič in da ne bi šlo
vse v pozabo, skušajo v
Kompolah na ta način ohra-
niti vsaj delček naše kultur-
ne dediščine. Začetek je bil
seveda težak. Posvetovali so
se s Tončko Marovtovo in z
Mirkom Ramovšem iz Ljub-
ljane, ki sta jim svetovala naj
plešejo v čimbolj izvirnih,
domačih nošah. Grmekova
sta zato veliko prehodila in
za pomoč prosila starejše lju-
di iz okoliških vasi, vse tja do
Laškega. Pri njih sta dobila
tudi številne napotke, kako
naj plešejo stare plese, tako
da znajo kompolski folklori-
sti danes odplesati, recimo,
Štajeriš, kakršnega so včasih
plesali na ohcetih. Nošo za
prve nastope jim je posodila
folklorna skupina Šentjur,
danes pa plešejo v svojih no-
šah, ki so jih letos dopolnili
še s čevlji in škornji. V fol-
klorni skupini Kompole ple-
še približno deset parov'ra-
zličnih starosti. Vaje imajo
enkrat tedensko v osnovni
šoli v Kompolah.
Kompolski folkloristi so-
dijo kot sekcija v sklop Žele-
zarne Štore, ki jim edina po-
maga. Drugi zaenkrat zanje
še nimajo posluha. Dobro pa
sodelujejo z nekaterimi dru-
gimi folklornimi skupinami,
na primer iz Dobrne in La-
škega. Doslej so imeli okrog
170 nastopov.
ROMAN JERNEJŠEIi.
Gneča v celjskem KLJUBu
Itfe/e so, prostorov In denarja pa ni
V Celju so pred dvemi leti
uredili Mladinski kulturni
center KLjUB, vendar mla-
di že zdaj pravijo, da so pro-
stori na Cankarjevi ulici
pretesni. Dovolj prostora je
za 100 ljudi; gneča se pove-
ča, če jih pride v KLjUB 50
več, najhujše pa je takrat,
ko v Celju gostujejo uve-
ljavljene skupine in bi nji-
hov nastop hotelo slišati
več ljudi.
Prav pretesni prostori in
pomanjkanje denarja sta tu-
di največji prepreki v delu
Mladinskega kulturnega
centra. KLjUB mora zaradi
tega ostajati prostor za pred-
stavitev različnih kulturnih
zvrsti različnim obiskoval-
cem, če pa bi imeli več pro-
stora, bi lahko začeli tudi z
delom po sekcijah, pravi Da-
ri Ajdnik, ki zadnje pol leta
vodi Mladinski kulturni
center.
Programske zasnove osta-
jajo v KLjUBu torej tudi le-
tos več ali manj nespreme-
njene?
»KLjUB je odprt tedensko
od torka do sobote, odločili
pa smo se, da posamezne
dneve vsaj malce specializi-
ramo. Tako so torki name-
njeni video programu, kjer
člani naše video sekcije vrti-
jo filme in jih tudi komenti-
rajo. Najbrž bomo večkrat z
video programom zapolnili
tudi četrtkove večere, ki so
sicer   namenjeni   predava-
njem, koncertom klasične
glasbe ali manjšim gledali-
škim predstavam. Ob sredah
bo čas za glasbo po lastnem
okusu, pravzaprav smo tak-
šen način uvedli že lani, pet-
ki in sobote pa ostajajo tudi
vnaprej najzanimivejši dnevi
v KLjUBu. Koncerte bomo
imeli poslej ob petkih, za so-
bote pa smo že sestavili krog
stalnih sodelavcev, ki bodo
vrteli tematsko glasbo. Ples-
ni večeri bodo precej dru-
gačni od uveljavljenega dis-
co načina, vendar odprti in
privlačni.
Sicer pa imamo svet, ki
mesečno spremlja in potrju-
je KLjUBski program, neka-
teri člani pa pomagajo tudi
pri izvedbi posameznih ve-
čerov. Večjih sprememb v
KLjUBu ne moremo uvesti
vse dotlej, dokler bomo utes-
njeni v premajhne prostore,
o širjenju pa lahko razmišlja-
mo šele nekje po letu 1990.«
Kako pa je z organizacijo
prireditev na prostem? Po--
leti je v Celju kulturno mr-
tvilo in najbrž bi bila dobro
obiskana skorajda vsaka.
•>0 tem smo veliko razmi-
šljali, vendar smo ugotovili,
da brez denarja ne gre. Če bi
imeli lasten vrt ali odprt pro-
stor, kjer bi lahko pobirali
vstopnino in tako pokrili
stroške, potem bi že letos de-
lah tudi poleti - vendar ni
šlo. Za pripravo kulturno-za-
bavnih prireditev v času
mladinskega festivala smo
našli prostor v Spodnjem
gradu, poskušali pa smo tudi
navezati stike z ostalimi celj-
skimi institucijami, kjer bi
lahko pripravljali večje pri-
reditve. Žal, smo naleteli na
razumevanje le v Narodnem
domu, kjer so gledališčni-
kom Ane Monro ponudili go-
stoljubje celo zastonj - zdaj
pa se povezujemo z Zavo-
dom Golovec, kjer bi meseč-
no pripravljali koncerte uve-
ljavljenih skupin.«
IVANA FIDLER
SLOVENSKO
LJUDSKO
GLEDALIŠČE
vabi
k vpisu abonmaja za
sezono 87/88.
Vpisovanje dosedanjih
abonentov od 1. do 10. sep-
tembra, novih abonentov
pa od 14. do 18. septembra
1987.
Gledališka blagajna bo v
času vpisa odprta vsak de-
lavnik (razen petka, sobote
in nedelje) od 9.00 do 11.00
in od 17.00 do 19.00 ure.
Vljudno vabljeni!
Gostje se v Rogaško
Slatino radi vračajo
Ni naključje, da je Rogaška Slatina
postala predlani jugoslovanski »Šam-
pion turizma«, ki ji ga je podelila Turi-
stična zveza Jugoslavije. Najvišje od-
ličje so ji namreč dodelili gostje Roga-
ške Slatine oziroma Zdravilišča v an-
keti, katere seštevek so bile najvišje
ocene, med kateriii^ je prednjačila go-
stoljubnot.
V času, ko je prijazen nasmeh, topla
beseda vse bolj iskana »dobrina«, se de-
lavci Zdravilišča Rogaška Slatina trudi-
jo, da si svojega dobrega imena ne za-
pravijo. Zato gostje, tako domači kot
tuji, v ta kraj radi prihajajo in se vanj
radi vračajo.
Prihajajo, seveda, tudi po dragoceno
zdravje, ki so ga izgubili ali ga ne želijo
zapraviti, prihajajo na oddih, na tako
imenovani rekreativni odmor. Za vse te
oblike pa je v Zdravilišču Rogaška Slati-
na dobro poskrbljeno: od odličnih
zdravnikov-specialistov in sodobno
opremljenega zdravstvenega dela do
številnih športno-rekreativnih objektov
in za te dejavnosti usposobljenih delav-
cev. Gostje pravijo, da jim v Rogaški
Slatini ni nikoli dolgčas. Hodijo na orga-
nizirane izlete v bližnjo in daljno okolico
Rogaške Slatine, na piknike v naravo,
obiskujejo kulturno-zgodovinske spo-
menike, gobarijo, pletejo in še marsikaj
zanimivega in prijetnega počno. Roga-
ška Slatina je tudi kulturni center, kjer
se vse leto odvijajo najrazličnejše kul-
turne prireditve, od plesnih, folklornih,
poslušajo razpoloženjsko glasbo, obi-
skujejo koncerte, plesne turnirje in li-
kovne prireditve. Rogaška Slatina je že
vrsto let gostiteljica tradicionalnega ju-
goslovanskega šansona, poletje je v zna-
menju Rogaških glasbenih večerov, od
stalnih likovnih prireditev pa velja ome-
niti Ex tempore in Dneve keramike, ki
potekajo prav v tem času.
Zadovoljen gost, najboljši gost je vo-
dilo delavcev Zdravilišča iz Rogaške
Slatine in do zdaj se mu še niso izneve-
rili. _
Tudi Zdravilišče Rogašl<a
Slatina čestita delovnim lju-
dem in občanom ob prazni-
ku občine Šmarje pri
Jelšah.
j, SEPTEMBER 1987
^NOVI TEDNIK - STRAN 9
iz pastirske koče turistični gigant
Itogla stopa z novimi naložbami v evropski vrh ponnObe
Rekreacijski turistični
^Dter Unior na Rogli bo z
povimi vlaganji okrepil
jvojo ponudbo. Ingradovi
jelavci so pred mesecem
^i ob hotelu Planja začeli
graditi športno dvorano in
večnamenski objekt. V zad-
njih letih namreč prihaja
pa priprave na Roglo vse
yeč domačih, pa tudi tujih
športnih klubov, katerih
športniki kljub velikim
jiožnostim pogrešajo šport-
no dvorano.
Turistični delavci Unioija
a prav od športnikov tudi v
jrihodnje obetjgo pomem-
)en izkupiček, zato hočejo v
smislu izboljšati kako-
vost ponudbe. Zaradi grad-
jenih del bo hotel Planja od
i5. septembra zaprt, novo
imsko sezono pa bodo z raz-
liijeno ponudbo predvide-
na pričeli 20. decembra.
Športna dvorana raste na
evi strani hotela Planja in
)o večinoma skrita v zemlji
n s podzemskim hodnikom
»vezana s hotelom. Različ-
ne kulturne in zabavne prire-
liitve, ki so jih doslej turistič-
ni delavci pripravljali v re-
stavraciji hotela bodo bolj
zaživele v večnamenskem
objektu. V njegovem spod-
njem delu pa bodo skladišča,
delavnice za vzdrževanje in
tudi nekaj manjših športnih
dvoran. V veznem hodniku
pa so prdvidene manjše trgo-
vine. Gre torej za velik poseg
na Rogli, ki je te dni ponov-
no eno večjih gradbišč v Slo-
veniji. Ko v Uniorju govorijo
o motivih za ta korak, im£yo
v vidu poleg razširjene po-
nudbe na 1500 metrih nad-
morske višine, ki se bo lahko
v Evropi morda kosala z zna-
menitim S. Moritzom in Da-
vosom, tudi zaposlovanje
ljudi iz teh kr^ev, ki bi jih
tako zadržah doma in dvig
ravni teh krsOev. V »fabriki«
v dolini bo namreč, podobno
kot v svetu, avtomatizacija
pri zaposlovanju napravila
svoje. Viške delovne sile bo-
do prerazporejali na različna
dela na Rogli. Iz pastirske
koče raste na Rogli turistični
gigant, kjer je danes na voljo
1020 ležišč; v bodočnosti so
jih predvideli 2500. Smučar-
jem je na voljo pol tretji kilo-
meter sedežnic, ki se jim bo
priključila še ena v dolžini
kilometra, sedmim kilome-
trom vlečnic pa še trije kilo-
metri in pol novih. S takšno
zmogljivostjo bodo lahko na-
mesto 12 tisoč smučaijev,
prepeljali 15 tisoč smučarjev
na uro. Ti imajo danes na vo-
ljo 150 hektarjev smučarskih
površin, v Unioiju pa so jih
dodatno predvideli še 50
hektaijev. Znane in priljub-
ljene so na Rogh tudi teka-
ške proge v dolžini 50 kilo-
metrov, v pripravi pa je po-
vezava prog zreškega dela
Pohorja z mariborskim, s ka-
terim so Unioijevi turistični
delavci v zadnjem času le na-
šli skupni jezik.
Športna igrišča, medico
center, športna dvorana, ho-
tel, bungalovi, urejena smu-
čišča in pripadajoča infra-
struktura na zgornji dreves-
ni meji, bodo v prihodnje še
bolj vabiU domače in tuje go-
ste. Na račun povečar\ja in
izboljšanja rekreacijskih in
športnih zmogljivosti so v
Unioiju v inozemstvu že zdaj
uspeh povečati cene za 15
odstotkov in, ko bodo vlaga-
nja končana, še za nadaljnjih
15 odstotkov. Tako računajo
na boljšo zasedenost skozi
vse štiri letne čase. ZdaO je
namreč Rogla pozimi doma-
la polno zasedena, poleti pa
le polovico in če gre k zase-
denosti prišteti še mrtvo se-
zono, je zasedenost na Rogli
z zdajšnjimi zmogljivostmi
le 40-odstotna. V poslovnem
smislu je zato prevladalo
prepričanje: ponudbo je tre-
ba razširiti in se konkurenč-
no postaviti v evropski vrh.
Prvi odzivi agencij in klubov
kažejo, da bo Rogla z novo
ponudbo 80 do 90-odstotno
zasedena skozi celo leto.
Kljub temu, da je Unior iz
Zreč drugi največji izvoznik
v Sloveniji, pomenijo nove
naložbe na Rogli za to delov-
no organizacijo izdaten fi-
nančni zalogaj, ki mu bodo
kos s pomočjo sovlagateljev,
medtem ko konjiškim delov-
nim organizacijam očitsgo,
da za vlaganje na RogU ni-
msgo posluha. Naložba bo
stala tri milijarde dinarjev.
Polovico denarja bo zagoto-
vil Unior sam, 20 odstotkov
Ingrad kot izv^alec del,
ostalo pa Uniorjevi poslovni
partnerji. Projektant je Raz-
vojni center Celje, za katere-
ga strokovnjake je to brez
dvoma svojevrsten izziv, ki
so se ga lotih temeljito in
preudarno.
Rekreacijski turistični
center na RogU ima tudi v
daljni bodočnosti tako ideal-
ne možnoti za razširitev po-
nudbe, da jih ne bi kazalo
zanemariti, se zavedajo tudi
Uniorjevi turistični ^i^i-----
Hotel Dobrova v Zrečah je
uii v uiatvu samo odskočna
deska za skok v pravi turi-
zem, ki se mu v doUni zdag
ponuja še zdraviliški turi-
zem. Geologi so namreč že
pred časom zavrtah vrtine
800 metrov globoko, od ko-
der je brizgnilo 40 litrov to-
ple vode na sekundo. Zdaj
bodo z vrtanjem nadaljevali.
Kot zagotavljajo, bodo nale-
teU na vodo toplo najmanj 33
stopinj Celzija. To je, kot so
že ugotovih strokovnjaki,
termalna voda s podobnimi
lastnostmi kot jo imajo vode
v termalnih zdravihščih v
okolici Celja. Seveda je raz-
voj zdraviliškega turizma še
v povojih in je kot vsaka več-
ja naložba odvisen od denar-
ja. VeUke možnosti za razvoj
turizma so še v kmečkem tu-
rizmu, saj bodo nove naložbe
doma zadržale več življa. Z
vsemi zaposlenimi na RogU
namreč niso in ne morejo bi-
ti zadovoljni, vendar turizem
na RogU je še mlad in še ved-
no v povojih, zato je za vzgo-
jo in prevzgojo kadrov še
vedno čas. Turizem želijo
graditi na tradiciji in ker z
veseljem ugotavljajo, da se
ljudje ponovno vračajo v do-
mače vasi, upajo na domači
kader, ki bo s svojim delom
motiviran tudi za razvoj turi-
stično tako zanimivih in pri-
vlačnih krajev. Možnosti je
veUko, pripravljenosti zre-
ških kovačev, ki s svojim de-
lom presegajo evropske nor-
me, pa tudi.
Tekst: MATEJA PODJED
Foto: LJUBO KORBER
EKO - ELEKTROKOVINARSKA
OPREMA TITOVO VELENJE
v sedanji organiziranosti smo sicer mlajša delovna
organizacija, vendar imamo izkušnje in znanja s po-
dročja izdelave orodij za preoblikovanje pločevin,
predelavo plastičnih mas ter tlačno litje barvnih ko-
vin, saj smo s tem programom tudi dolgoletni part-
ner raznih slovenskih in jugoslovanskih podjetij.
Z izdelavo projektne in maloserijske strojegradnje
nastopamo na trgu samostojno kakor tudi skupaj s
proizvajalci katerim dopolnjujemo proizvodni pro-
gram.
Pred več kot desetletjem smo s programom strešnih
stanovanjskih oken in stopnic prvi v Jugoslaviji po-
magali odpreti široke perspektive izrabe podstrešnih
prostorov v stanovanjske namene. Danes se naša
okna vgrajujejo tudi v Nemčiji, Italiji, Madžarski in
drugod, stopnice pa tudi na Japonskem.
S pohištvenimi tečaji, drobnim okovjem ter okovjem
za gospodinjske aparate smo pomemben dobavitelj
vseh največjih jugoslovanskih izdelovalcev pohištva
in gospodinjskih aparatov.
Poleg kovinskih programov imamo tudi širok pro-
gram elektro opreme, ki obsega: elektro opremo za
galvaniko, polnilce akumulatorjev, komandno razde-
liLnf^^no^faift J&r/zvAjev m izdelavo žičnih vezij.
V razvoju in izdelavi posameznih programov ter iz-
delkov smo imeli hitro rast pa tudi krizna obdobja.
Sedaj smo sredi razvojnih, tehnoloških, organizacij-
skih in kadrovskih prizadevanj za še kvalitetnejši in
hitrejši razvoj naše delovne organizacije.
V teh prizadevanjih je veliko prostora za nove ideje,
iniciativnost, inovativnost in uveljavljanje svojih raz-
vojnih ambicij.
Naša usmeritev in cilj so proizvodi s katerimi bomo
po zahtevnosti in po kvaliteti enakovreden partner v
evropski in svetovni menjavi dela.
Zato vabimo k sodelovanju in nudimo zaposlitev:
- inženirjem in dipiomiranim
inženirjem strojništva
- inženirjem in diplomiranim
inženirjem eleidrotehnike
- dipiomiranim ekonomistom
- inženirjem in diplomiranim
inženirjem računalništva
- inženirjem lesarstva
- orodjarjem, strugarjem,
rezkalcem
Možnosti vključevanja in zaposlitve nudimo na po-
dročju ravoja, konstrukcije, tehnologije in informati-
ke kakor tudi na organiziranju delovnega procesa ter
za orodjarje, rezkalce in strugarje v neposredni pro-
izvodnji.
K sodelovanju vabimo tako delavce z delovnimi iz-
kušnjami kakor tudi pripravnike.
Vsi, ki v naših programih vidite izziv svoje sposobno-
sti ali smo vam iz kakršnegakoli razloga zanimivi nas
pokličite na telefon (063) 855-151 kadrovska služba
DO EKO, oziroma se osebno ali pismeno oglasite na
naslov Elektrokovinarska oprema, Štrbenkova 10,
Titovo Velenje.
Veseli bomo vsakega obiska.
10. STRAN - NOVI TEONIK
3. SEPTEMBER Igu,
Ravninski, čeprav hribovit svet
Na kmetlll lahko vsak dan postaneš Invalid
Polakovi skrbijo za 16
hektarjev ilovnate in pešče-
ne zemlje, 12 glav živine, ne-
kaj vinograda, precej gozda
in travnikov, vendar niso
zadovoljni. Travniki so oki-
sani, bukev in jela propada-
ta, za nameček pa na občini
kmetijo Polakovih vodijo
kot ravninsko, čeprav leži v
najbolj hribovitem predelu
krajevne skupnosti Bla-
govna.
Kdorkoli obišče to kmetijo
se lahko na lastne oči prepri-
ča, da Polakovi živijo in dela-
jo v hribovitem svetu. Zato
so pred leti kupili močan
traktor s pogonom na vsa šti-
ri kolesa, k^ti le tako si lah-
ko pomagajo pri spravilu
pridelkov in sena. Kmetija je
mehanizirana, vendar mora-
jo večino zemlje obdelovati
ročno. Kmetijske pridelke v
nje živine, ker pa so zaradi
posledic onesnaževanja bliž-
nje Cinkarne ti pridelki in
trava zelo osiromašeni z mi-
neralnimi snovmi, morsgo
Polakovi živinsko krmo bo-
gatiti z najrazUčnejšimi do-
datki. To pa seveda pred-
stavlja dodaten strošek.
Glavni vir dohodka na Po-
lakovi kmetiji je živina in z
njo tudi mleko. Mesečno od-
dajo okrog 2500 litrov mleka,
ki ga vozijo v kilometer od-
daljeno odjemalnico. Pola-
kovi prideljuo tudi precej so-
late, s£0 jo letno prodajo več
kot dve toni. Drugih vidnej-
ših dohodkov kmetija nima,
razen nekaterih priložnost-
nih uslug, ki jih opravi go-
spodar. Pozimi pluži cesto,
vendar mu krajevna skup-
it za to delo plača občutno
malo. »Tristo metrov
.,stnih žametov plužim vča-
sih tudi do pet ur, krajevna
skupnost pa mi plača, kot bi
delal na normalno zasneženi
cesti, kjer bi seveda za isto
razdaljo porabil manj časa in
nafte. Tako pa nimam kritih
niti stroškov za gorivo. Ven-
dar cesta mora biti prevoz-
na,« je potožil gospodar Ra-
do Polak.
Polakove pestijo številni
problemi sodobnega kmeta.
Nizke cene mleka in kmetij-
skih pridelkov, ki jih določa-
jo drugi in ne pridelovalci sa-
mi, problemi z rezervnimi
deli in umetnimi gnojili, svo-
je pa naredijo tudi davki in
zavarovanje. Toda kot pravi
Rado: »Zavarovani moramo
biti, k^jti na kmetiji stalno
preži nevarnost, da postaneš
invalid. Kaj nas torej še drži
pokonci? Ljubezen do zem-
lje, ki jo moramo spoštovati,
kot so jo tudi naši predniki.«
Nekso pa je na Polakovi
kmetiji  res  razveseljivega.
Imago naslednika, kajti mlaj-
ši sin je trdno odločen, da
prevzame nase breme, ki ga
prinaša velika hribovita
kmetija. Odgovorni iz občine
pa n^ vendarle še enkrat
obiščejo Polakove in videli
bodo, da se bodo morali do
kmetije pripeljati po hribu in
ne po ravnini.
ROMAN JERNEJŠEK
Polakovi so se ponosno postavili pred traktor in blev, ki lahko sprejme 45 glav živine. Od
domačih manjkata še starejši sin, ki je pri vojakih in Radova mama, ki se in ni hotela
fotografirati.
Krme vseeno ne bo zmanjkalo
Po neurju s točo, ki je v
šentjurski občini uničilo četr-
tino družbenega proizvoda v
kmetijstvu, in kasneje še po-
plavi, ki je prav tako v dobrš-
ni meri prizadela kmetijsko
pridelavo, so v Šentjurskem
Kmetijskem kombinatu izde-
lali posebno krmno bilanco. V
njej so opredelili potrebe po
dodatni krmi, ki jo bodo v ob-
čini morali dokupiti, da v hle-
vih ne bi manjšali staleža ži-
vine.
Krmno bilanco so v Kmetij-
skem kombinatu izdelali na
priporočilo šentjurskega Izvrš-
nega sveta, ugotovili pa so, da
za nemoteno kmetijsko pride-
lavo primanjkuje približno
1550 ton koruze oziroma dru-
gih krmil. Iz republiških re-
zerv so doslej že zagotovili 500
ton koruze, ostalo pa bodo do-
kupili kasneje. Tako bodo v
občini posledice elementarnih
nesreč omilili kar se le da, veli-
ko pa so pripomogli že ukrepi,
ki so jih v Kmetijskem kombi-
natu sprejeli takoj po neurju in
poplavi. Takrat so poskrbeli za
takojšnje dognojevanje in
krmne dosevke, v Kmetijskem
kombinatu pa so omogočili tu-
di nakup umetnih gnojil z 20-
odstotno obrestno mero. V ob-
čini so se odločili tudi za opro-
stitev davkov iz kmetijske pri-
delave vsem zavezancem, ven-
^ dar bodo te davčne olajšave
" upoštevali šele pri četrti akon-
taciji.
V Šentjurju pričakujejo, da
se glede na sprejete ukrepe, v
občini ne bo zmanjšala kmetij-
ska pridelava, posledice ele-
mentarnih nesreč pa se bodo
prihodnja leta poznale le v sa-
djarstvu in vinogradništvu. Tu
gre za poškodbe na trajnih na-
sadih, ki jih tudi s pravočasni-
mi ukrepi niso mogli odpravi-
ti, ampak le nekoliko omiliti. V
ohranjanje kmetijske pridela-
ve v šentjurski občini pa se bo-
do poleg Kmetijskega kombi-
nata vključile tudi ostale člani-
ce sozda Merx, odločitev o
tem, kako bodo pomagali, pa
bodo v Merxu sprejeli te dni.
IVAN FIDLER
Zavod za požarno, reševalno in
tehnično službo Celje, Dečkova
36
objavlja
po sklepu komisije za delovna razmerja za nedoločen čas
s 3 mesečnim poskusnim delom dela in naloge
gasilca - voznika
Pogoji:
- končana poklicna šola - mizar ali strojni ključavničar,
voznik C kategorije, odslužen vojaški rok, najmanj dve leti
delovnih izkušenj, ne starejši od 28 let.
Prednost pri izbiri imajo kandidati stanujoči v Celju in v
neposretjni bližini Celja in člani prostovoljnih gasilskih dru-
štev.
Po opravljenem poskusnem delu delavec opravi še 5-meseč-
ni diferencialni tečaj za naziv KV gasilca v Ljubljani.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh
na Zavod za požarno, reš. in tehnično službo Celje, Dečkova
C. 36.
Kandidate bomo o odločitvi obvestili v 15 dneh po opravljeni
izbiri.
Pohištvena industrija
»GARANT« p. o. POLZELA
Razpisna komisija delavskega sveta
RAZPISUJE
prosta dela in naloge
VODENJE EKONOMSKO-
FINANČNEGA SEKTORJA
Poleg splošnih pogojev, morajo kandidati izpolnje-
vati naslednje posebne pogoje;
- da ima visokošolsko izobrazbo ekonomske smeri
in 3 leta delovnih izkušenj pri vodilnih delih in na-
logah
- da ima višješolsko izobrazbo ekonomske smeri in
4 leta delovnih izkušenj pri vodilnih delih in nalogah
- da ni bil obsojen za kaznivo dejanje ali gospodar-
ski prestopek, kar mu po zakonu onemogoča oprav-
ljati to funkcijo in da ni v kazenskem postopku zaradi
enakih zadev
- družbenopolitične aktivnosti, moralnopolitična
neoporečnost in pravilen odnos do samoupravljanja
Za razpisana dela in naloge bo kandidat izbran za
dobo 4 let.
Stanovanja ni na razpolago.
Prijave na razpisana dela in naloge sprejema Razpis-
na komisija delavskega sveta Pohištvene industrije
»GARANT« p. o. POLZELA 15 dni po objavi razpisa.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po
opravljeni izbiri.
Delavski svet bo upošteval samo prošnje, katerim
bodo priložena dokazila o izpolnjevanju razpisnih
pogojev.
Kombinatova obrtna kooperacija, pomemben
člen v razvoju drobnega gospodarstva
Drobno gospodarstvo dobiva
vse bolj pomembno mesto v pro-
gramih družbenoekonomskega
razvoja. Tudi v občini Šmarje pri
Jelšah, eni od manj razvitih slo-
venskih občin, vidijo v razvoju
drobnega gospodarstva veliko
možnosti za gospodarski razvoj
in zaposlovanje.
V Hmezadovem Kmetijskem
kombinatu Šmarje, temeljni orga-
nizaciji Kmetijstvo so že leta 1984
organizirali enoto obrtne koopera-
cije. V tej enoti združuje delo in
sredstva z delavci TOK več kot
šestdeset obrtnikov najrazličnej-
ših dejavnosti iz šmarske in sosed-
njih občin. Letni finančni načrt
enote obrtne kooperacije je mili-
jarda in 300 milijonov dinarjev pri-
hodka, ocenjujejo pa, da bodo ta
načrt do konca leta presegli. Doho-
dek v obrtni kooperaciji ustvarjajo
s proizvodnjo in prodajo izdelkov
široke potrošnje, z dopolnilno de-
javnostjo, kije pomembna za indu-
strijo ter z opravljanjem zaključnih
del v gradbeništvu. V enoti obrtne
kooperacije v šmarskem Kmetij-
skem kombinatu so uspešni, ker
smotrno izkorišč^o vsa sredstva
za reprodukcijo, ob nizki režiji ter
z dnevnim spremljanjem učinko-
vitosti finančneg uspeha ob vsa-
kem zaključku del.
V težnjah po širjenju in uspešno-
sti enot drobnega gospodarstva
ima v šmarski občini pomembno
vlogo tudi obrtno združenje. V
zadnjem času pa je opaziti težnje
po ustanavljanju enot kooperacije
tudi v drugih organizacijah združe-
nega dela v občini, ob tem pa se je
bati, da bodo nesmotrno izkorišče-
ne zmogljivosti slabo vplivale na
nadaljnji razvoj te pomembne de-
javnosti. J
Delavci in kooperanti
Hmezadovega Kmetij-
skega kombinata Šmarje
pri Jelšah čestitajo ob 9.
septembru, prazniku ob-
čine Šmarje pri Jelšah.
3. SEPTEMBER 1987
NOVI TEDNIK-STRAN 11
Ogorčena sem
Pišem iz ogorčenja in iz
slabe vesti. Izpadla sem »do-
bra vila«, medicinska sestra,
ki je dežurala z menoj pa
»hudobni zmaj«. Zgodilo se
je 25. avgusta v dežurni služ-
bi kirurške prve pomoči v
celjskem zdravstvenem
centru.
Pacientka Frančiščka Iršič
iz Vojkove ulice v Celju si je
ob 17. uri poškodovala nožni
palec. Pomodrel je in paci-
entko je bolel. Obkladki niso
pomagali, tablet proti boleči-
ni verjetno ni imela doma.
Ob pol enih zjutraj je prišla v
kirurško prvo pomoč peš s
hčerko. Sestra Rozika jo je
vprašala, zakaj je prišla tako
pozno. To je sprožilo plaz hu-
dih besed. Ko sem nogo po-
gledala, sem uzgotovila, da
gre za udarec, ki boli, da pa
je sicer vse povsem v redu.
Pomagali bi hladni obkladki
in tablete proti bolečinam.
Tudi po mojem pregledu je
pacientko še naprej bolelo.
Val ogorčenja je bil sedaj
še hujši. Tri noči je garala za
nas, zdaj pa to. Zdravniki so
še ljubeznivi, sestre pa so
zmaji. Hčerka je bila najhuj-
ša. Oni da imajo zveze. V ča-
sopis nas bodo dali. Sestre
da sploh nimajo šol... Bila
sem utrujena (delala sem že
17 ur) in presenečena od toli-
kih strupenih besed. Ko sta
odšli, sem se zavedla. To ni
le njihova miselnost. To je
miselnost številnih ljudi. Oni
nas plačujejo, zgradili so
nam bolnišnico, dajo imamo
mi^...
Čeprav pišem tole ob dru-
gi uri zjutraj, naj vseeno po-
jasnim; bolnišnica je vaša,
zgrajena za vas, da boste laž-
je čekali, da boste imeli več
zraka, več stolov, boljši stan-
dard. Mi smo se enako poču-
tili tudi v stari bolnišnici. Po-
membno je predvsem, kaj
delaš, s kom delaš .in ne le,
kje delaš. Tudi mi plačujemo
enak prispevek za to bolniš-
nico, vzamejo nam ga od pla-
če - kot vam.
Samo ljudje smo. Tudi mi
nimamo nič več energije kot
vi. Kadar se utrudimo ob laž-
jih primerih, imamo manj
energije za hude in težke pri-
mere. Teh pa je, na žalost,
veliko. Mi znamo ločiti, kaj
je hudo in kaj ni.
Tudi sestre imajo šole
-srednje in višje. One nam
pomagajo, mi smo team.
Največ grdih besed poberejo
one. Prve so - boksarska vre-
ča. Ljudje pa so ogorčeni.
Denarja je malo, pa še vza-
mejo ti ga. Za zdravstveno
varstvo ga eni vzamejo le
0,32%, za ostalo bistveno več
- poglejte plačilne listke!
Vabim vsakega od vas, da
greživi dan in noč z nami.
isto navaden delovni dan
in dežurstvo. Videli boste, za
kaj nas plačate in koliko nas
plačate.
Energijo potrebujemo za
težke bolezni in nesreče, kjer
tudi najboljša zdravila in naj-
boljše operacije ne pomaga-
jo vedno. Majhni udarci lah-
ko počakajo do zjutraj. Imej-
te doma teblete^proti boleči-
nam (Aspirin). Če bo prehu-
do, pojdite k svojemu zdrav-
niku. Zavedajte se, da so pri-
meri, kjer smo res potrebni,
kjer gre za življenja, ki jih
razen nas nihče ne more reši-
ti. Tudi vas lahko podobno
doleti že jutri. Takrat vas ne
bo nihče vprašal ne za napot-
nico ne kje delate ne ali
sploh delate. Pomagali bo-
mo brez besed. Za manjše
stvari pa pojdite k svojemu
zdravniku. Veliko ve, poma-
gal vam bo, zaupajte mu.
Bolniki, ki ležijo v bolniš-
nici, nas tudi potrebujejo.
Tudi njih boli, tudi oni krva-
vijo, odpovedujejo jim srce,
ledvice, pa so na izviru, kot
temu pravimo.
N^ zaključim - ne bodite
sebični. Ne bodite vnaprej
jezni na vsakogar. Pomagaj-
te si tudi sami. Ne bodite
preveč pametni - to večkrat
škodi - in predvsem imejte
srce tudi za druge.
dr. JOŽICA PEKAROVIČ,
Celje
Otroci in jareif
šolske počitnice so mimo'
in spet so se odprla vrata šol.
Za marsikaterega šolarja je
pot v šolo prijetna, prometno
urejena, prehodi za pešce so
dobro označeni. Povsod pa
ni tako.
Ne bi pisali, da že leta opo-
zarjamo odgovorne v Celju,
daje treba s semaforjem ure-
diti prehod preko ceste v Po-
lulah. Saj še ni povozilo no-
benega otroka!? Šoferji na
tej cesti pa se kaj malo ozira-
jo na omejitev hitrosti.
Opisala pa bi rada drug
problem. Od polulskega mo-
sta do apnenika, je cesta zelo
prometna in povsem neure-
jena za hojo naših šolarjev.
Hudo je predvsem za tiste, ki
morajo pb tej cesti, da pride-
jo do šole in ki nimajo mož-
nosti, da bi se peljali z avto-
busom.
Kar razveselila sem se, ko
so ob Zupančevem travniku
začeli z bagrom razkopavati
ob cesti. Mishlg sem, da bo-
do uredili pločnik za otroke,
ki bi tako bolj varno hodili v
šolo. Toda, po nekaj dneh,
ko so ob strani skopali pre-
cej metrov dolg jarek, glo-
bok približno meter, so kon-
čali delo. Dnevno se vozim
po tej cesti in kar zgrozim se,
ko se srečujem z drugim vo-
zilom ter si ob strani še pred-
stavljam šolarja ali kolesarja.
Le kam ngj se umakne ta
otrok - desno teče Savinja,
levo je izkopan jarek. Otroci,
ki hodijo v šolo popoldan, se
bodo kaj kmalu vračali do-
mov po temi - kaj če šofer ne
bo pravočasno opazil otroka
pred seboj?
Ali podjetje, ki je naročilo
izkop tega jarka ni pomislilo
na otroke? Ali jarka niso mo-
gli izkopati vsaj meter od ce-
ste oziroma asfalta? K^, ko
bi se odgovorni posvetovali s
KS, ki bi posredovala podat-
ke, koliko otrok hodi po tej
cesti? Rada bi odgovore na
zastavljena vprašanja, verjet-
no pa jih pričakujejo tudi
starši, ki vsak dan čakajo
svojega šolarja, da se zdrav
vrne iz šole.
JOŽICA LOČNIKAR,
Celje
Zmal v Kozjem
13. avgusta ste objavili čla-
nek Zmaj v Kozjem. Rad bi
vedel, kdo je pisal takšno ne-
umnost, da je v bistra grab-
nu živel zmaj, ki je strašil lju-
di. Res pa je, se je vsako
leto prikazal ponarejeni
zmaj, ki so mu morali dati
17-letno dekle. Še danes vem
in lahko vsakemu razložim,
kako smo 1929. leta izvedeli
to skrivnost. Če vas kaj več
zanima o starih časih in obi-
čajih pri nas, pa se lahko
oglasite.
IVAN AMON,
Uredništvo:
Zmaj seveda nikoli ni živel
v Bistrem grabnu. Takšno
zgodbo je napletla ljudska
domišljija in to pred več sto
leti, vendar se je ohranila do
današnjih dni kot legenda o
Kozjem. Zmaji, kot simboh
moči in oblasti, nastopaJ9 v
mnogih slovenskih ljudskih
pripovedih. Veliko teh pri-
povedi, je zbral Rado Radeš-
čak in jih tudi objavil v knji-
gi Slovenske legende. Tam
smo tudi našli zgodbo o zma-
ju v Kozjem.
PRIREDITVE
Zdravilišče Rogaška Slatina: Zdravilišče Rogaška Sla-
tina organizira v teh dneh, letos že drugič. Dneve kera-
mike. Do 6. septembra bodo glino oblikovali akademski
kipgr Janez Bolka iz Ljubljane, keramik galerije Glina
Božo Petek, prav tako iz Ljubljane, oblikovalka in kerami-
čarka iz Rogaške Slatine Ljubica Kočica in lončar Franc
Zelko iz Pečarovcev. Ob tem pa so v Rogaški Slatini
pripravili tudi bogat kulturni program..Tako bo danes v
parku nastop Beltinške bande, jutri ob 20. uri bo v Pivnici
razstava in koncert družine M.'ascek, v soboto, 5. septem-
bra pa ob 20. uri v parku Fantovski večer, na katerem bo
sodeloval kvartet Ingrad. Pred hotelom Sava bo v nedeljo,
6. septembra ob 10. uri dopoldan nastop folklorne skupine
Minerali iz Rogaške Slatine, folklorna skupina Sava pa bo
nastopila v torek, 8. septembra ob 20. uri v dvorani Zdravi-
liškega doma. ,
Tomšičev trg Celje: Prihodnji četrtek, 10. septerttbrž bb
na odprtem odru na Tomšičevem trgu nastop Celjske
folklorne skupine France Prešeren. Njihov nastop se bo
pričel ob 18. uri.
VELENJSKI GRAD: Na velenjskem gradu bo prihodnjo
soboto, 12. septembra ob 20. uri koncert skupine Istra-
nova, ki posreduje ljudsko glasbo severne Istre.
Likovni salon Celje: V celjskem Likovnem salonu je na i
ogled razstava slikarskih in kiparskih del Dušana Lipovca j
in Jožeta Vrščaja. Razstava bo za ogled odprta do sobote,
12. septembra. j
Stara groHja Celje: V stari grofiji Pokrajinskega muzejal
je odprta razstava z naslovom Muzejske pridobitve zadnjih^
let. Razstava bo odprta do konca oktobra. 4
12. STRAN - NOVI TEDNIK
Gobe na asfaltu
Akcila Novega teanika v Cellu
Gobe rastejo kot nore. Ponoreli so tudi g:obarji, zakaj
gozdovi že dolgo niso bili pre(po)hojeni kot te dni. Jurčki
so ena glavnih tem pogovorov, pa tudi zavisti - vsi pač ne
poznajo najboljših »njiv«.
Pravijo, da butastemu kmetu zraste krompir na asfaltu.
Mi nismo hoteli narediti Celjane za butaste s tem, ko smo
gobe »sadili« dobesedno na asfaltu; le ugotavljali smo,
kako daleč seže gobarska strast in kako strastni gobarji
živijo v Celju.
Prva »zaseda« na Tomšiče-
vem trgu ni kaj prida obeta-
la. Vsaj v začetku ne. Seve-
da, kdo pa bo tako naiven, da
bi verjel v lepega ajdovčka v
redki travi, ki je lahko pog-
nala med železnimi rešet-
kami.
Jurček v vrečki
Potem je prišla gospodi-
nj ?, ki soje očitno odpravlja-
la po nakupih. Zagotovo tudi
dobro pozna gobe in naša
jurčka s Tomšičevega trga
sta bila kot nalašč za dobro
kosilo.
Gobe sredi mesta - precej
nenavadno, si je mislila go-
spodinja, pa vseeno segla in
ju utrgala. Takoj sta bila »pri
roki« še dva sprehajalca, ki
sta strokovno ocenila, da sta
jurčka prava, le to, da sta zra-
sla sredi mesta, nista mogla
verjeti. Ljubo je vneto škljo-
cal s fotoaparatom, jurčka pa
sta brž izginila v vrečki. Tre-
ba je bilo pohiteti, da se ne bi
akcija takoj končala. V koša-
ri smo sicer imeli še nekaj
gob, tako lepega ajdovčka, ki
bi mamil gobarje, pa ne več.
»Tovarišica, te gobe smo
mi posadih?«
»Nemogoče, če so pa zra-
sle tam. Saj sem jih utrgala.«
»Niso zrasle. Poglejte, v
betu imajo zobotrebec, s ka-
terim smo jih ,posadih'. Ve-
ste, za akcijo novinarjev
gre^<
»Ce je tako, pa jih vzemite
nazaj,« je bila uslužna gospo-
dinja.
»Imate radi gobe?« je tekel
pogovor naprej.
»Ja, rada.«
»Potem pa nam povejte
naslov, pa vam gobe prinese-
mo domov po končani ak-
ciji.«
»Nimam toliko denarja.«
»Saj bodo zastonj, le na-
slov povejte.«
»Ne bom povedala naslo-
va,« je bila naša gobarka ka-
tegorična. Očitno je ugotovi-
la, da gre za potegavščino in-
le zakaj bi morali vsi vedeti,
kdo je nasedel. Drugače pa
je imela po gobarsko kar
prav: goba je goba, pa četudi
»zraste« sredi mesta.
Jurčka sta romala nazaj
pod drevo in v naslednje pol
ure požela nekaj nejevernih
pogledov mimoidočih, ki tu-
di niso verjeli v gobe sredi
mesta. Le znani celjski čev-
ljar, ljubitelj gob, se ni mogel
upreti lepemu ajdovčku.
Utrgal ga je in si ga strokov-
no ogledoval. Zanimivo,
prejšnji večer sem se pogo-
varjal s sosedom, prav tako
strastnim gobarjem, ki vsta-
ja tudi sredi noči, da je prvi
na gobarskih terenih, prav o
tem čevljarju. Bojda se rad
pohvali, koliko gob ima v
hladilniku, čeprav jih le ku-
puje, ne pa nabira. Tudi mi
smo takoj dobili ponudbo,
da nam jurčke odkupi.
Gobe z mikrofonom
Zdelo se nam je, da z goba-
mi sredi Tomšičevega trga le
nekoliko pretiravamo, zato
smo se odločih, da bomo iz-
zivali gobarske strsti Celja-
nov v Mestnem parku pred
študijsko knjižnico. Je pa že
bolj naravno in verjetno, da
jurčki zrastejo sredi parka
ob drevesih, smo menih.
Drugi del akcije smo opra-
vili z mikrofonom, da bi ob
naši akciji lahko uživah tudi
radijski poslušalci; kaj češ,
ponavadi se pač najraje sme-
jimo tuji »nesreči« oziroma
tistemu, ki nasede potegavš-
čini.
V parku smo se nasmejali
kot redkokdaj. Lepo vidne
jurčke, kar celo kolonijo smo
jih nasadili, so opazili le red-
ki mimoidoči. Pa smo se od-
ločili, da jim bomo nekoliko
pomagah. Z Romanom sva
pričakala sprehajalca, za ka-
terega sva ocenila, da bi mo-
ral obvladati gobarstvo.
»Poglej gobo. Kaj misliš, je
prava?« sva spretno zaigrala.
»Kaj mislite vi? Se spoznate
na gobe?«
»Naj pogledam. Seveda je
prava.«
Mož je strokovno prelomil
ajdovčka: »Če ne bi bila pra-
va, bi tule pomodrela.«
»Tule je še en jurček. Je
tudi ta pravi?«
»Naj vidim. Seveda, tudi ta
je pravi.«
»Pa je mogoče, da bi rastU
jurčki v parku?«
»Ne, v parku še nisem na-
šel nobenega. Je pa mogoče,
zakaj pa ne,« je menila naša
»žrtev«.
Razvila se je »strokovna«
razprava o gobah; naš radij-
ski tehnik Mitja se je zvijal
od smeha na drugi strani ži-
ve meje. Mikrofon na dreve-
su je pridno lovil našo »raz-
pravo«.
Nazadnje se je ob drevesu
ustavil še en sprehajalec in
ugotovil, da zjutraj teh gob
še ni bilo in da je nemogoče,
da bi zrastle kar tako v
parku.
Te ugotovitve so tudi našo
žrtev nekohko omajale. In to
ravno v trenutku, ko je že
razmišljal o gobjem kosilu.
Potem je opazil še zobotre-
bec v betu gobe, sumljiva pa
mu je postala tudi žica mi-
krofona, ki je bila spretno
speljana ob deblu in potem
po travi do grmovja.
»Kaj pa, če je gobe nekdo
zastrupil in jih namerno pu-
stil v parku?« je na glas po-
mishl, posadil ajdovčka na-
zaj ob drevo in - odšel.
»Ujeli« smo tudi dve mlaj-
ši gobarki, ki pa sta gobe po-
stavili nazaj, takoj ko sta
ugotovili, da so nasajene na
zobotrebcih.
Čez park se je sprehajala
tudi večja skupina malčkov
iz vrtcev. Otroci so takoj opa-
zili gobe v travi in opozorili
tovarišici. Za gobarski naraš-
čaj se torej ni bati.
Pravzaprav smo bili kar
zadovoljni z »ulovom« tega
dne. Celjani so strastni go-
barji in res ni nič čudno, da
so gozdovi v okolici Celja in
tudi nekoliko dlje na Kozjan-
skem in na Pohorju tako pre-
hojeni. Za vse strastne go-
barje pa še tole: v naslednjih
dneh nikdar ne nasedajte go-
voricam, da se na Tomšiče-
vem trgu in v Mestnem par-
ku dobri gobarski tereni. Go-
vorice so izmišljene.
SREČKO ŠROT
Foto: LJUBO KORBER
V akciji so še sodelovah:
ROMAN JERNEJŠEK
NADA KUMER
NATAŠA ŠROT
MITJA TATAREVIČ
Poglej, jurček sredi mesta. Za kosilo bo ravno pravšen.
Seveda je prava goba, saj je zrastla tamle v travi. Da v mestu ne rastejo gobe? Zakaj pa nA
Jurček sredi asfalta. Daj no, zagotovo spet vlečejo ljudi za nos.
Kot kralj na planini
Bevčev Franc vsak večer štele '»svojo*' čl
Junija, čim trava lepo oze-
leni, se Franc Kladnik iz Ra-
duhe, ki ga v Lučah bolje poz-
najo pod imenom Bevčev
Franc, poda v planine, na šir-
ne planinske pašnike in si v
planšarski koči uredi svoje
trimesečno poletno bivališče.
Takrat je pravi kralj na pla-
nini visoki, med tropi ovčic
ter čredami govedi in konjev.
Nekoč rudar, je Bevčev Franc
danes pastir. Živino mu vsako
leto zaupa okoH trideset lastni-
kov, z gornjesavinjskih kme-
tov. Skrbeti za okoli tristo glav
živine, ni majhna odgovor-
nost. Predlani mu je strela ubi-
la enaindvajset ovac in mu ni
bilo lahko pri duši. Tudi med-
veda se spominja, ki je pred
tremi leti lomastil po tamkajš-
nih gozdovih. Bič in pahca v
roki bi bila slabo orožje, če bi
se mu bil medved približal.
»Psa goniča imam vedno zra-
ven sebe, a kaj, ko se je pes
medveda bolj bal kot jaz,« se
je pošalil na račun pošasti, ki
je tisti čas vznemirjala ljudi v
teh krajih.
Čim se dan naredi, je Franc
že pokonci, okoli deset litrov
mleka namolze, ga da odcedi-
ti, potem pa jo maha s planine
na planino, poprek in počez,
da bi se prepričal, če je z živino
vse v redu. »Najbolj srečen
sem, ko živino preštejem in ko
je ta živina tudi zdrava,« pove
pastir Franc. Pri tem se spet
spomni na tistega nesrečnega
medveda, ki mu je razti
osemnajst ovac.
Zgodaj vstaja in zgodaj 1
1087
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Z nasmehom starosti naproti
Kristina Karo, krepka 91 letnica z Vranskega, Je vzgojila sedem rejencev
Vsak človek si želi dolgo
živeti, nihče pa se noče sta-
rati. To je eno zlatih pravil
življenja, ki se ga zaveda tu-
di Kristina Karo z Vransker^
ga, ki je 16. julija letos praz^
novala 91. rojstni dan.
Pravi, da je zaradi starosti
že kar malce jezna sama na-
se, posebno še, ker je postala
lena in ji ne gre več vse tako
od rok kot bi hotela, zato
vsakomur, ki bi rad dočakal
tako lepo starost, želje po
dolgem življenju odsvetuje.
Ne verjamem, daje to mislila
čisto zares, posebej še, ker ji
jo pri tem šlo malce na smeh,
in pa tudi zato, ker Kristina
Karo ni od tistih, ki se nepre-
stano ubijajo z mislijo, da se
starajo ...
Pravzaprav se Kristina Ka-
ro stalno smeji, v dobrem in
slabem, smejala se je, ko je
pred nekaj meseci kot naj-
starejša ženska doslej preho-
dila Škocjanske jame, (s
kmečko stotinjo Novega ted-
nika), smejala se je ves čas
mojega obiska pri njej in
smejala se je svoji rejenki
Mariji Dvoijak na Vran-
skem. Redkokdaj je Kristina
brez nasmeha v očeh, poseb-
no še, če je v družbi. Drugač-
nih čustev navzven ne kaže,
že od malega ne: »Pred dru-
gimi ne bi nikoli jokala. Čim
manj takšnih čustev kažeš
ljudem, tem bolje je zate. Ne-
kateri namreč uživcuo v bole-
čini drugega.«
Je torej nezaupljiva?
»Ne, nisem, le izkušenj
imam dovolj. Skoraj toliko,
kot imam let za seboj.«
Vedno so me tepli
»če hočete napisati zgod-
bo o meni, beležka, ki jo ima-
te ne bo dovolj. Za vsako leto
vsaj dve, tri strani, če je to
sploh dovolj za opis nečesa,
čemur se reče življenje ...
Veliko sem pretrpela, no ja,
veliko je bilo tudi lepega v
teh letih, ki ne vem, kdaj so
šla mimo mene,« seje brani-
la, da bi kaj povedala o sebi,
a je potem le obnovila vse
najpomembnejše.
Zgodaj, že s šestimi leti je
postala sirota. Mati, Nemka,
je umrla zaradi kapi, ker ni
prenesla smrti Kristininega
bratca, oče je šel kmalu za
njo. Takrat še ni ničesar do-
umela, spominja se, da se je
smejala, ko je oče umiral.
Četudi je po materi nem-
ške krvi in četudi je prej zna-
la nemško kot slovensko, ji,
kot pravi^ ni čisto nič za
Nemce: »Ze zgodaj po mate-
rini smrti sem občutila nji-
hovo pest. Takrat me je oče,
ki je bil preveč zaposlen, da-
jal »služit«. Še posebno se
spominjam časa, ko sem bila
v Velikovcu na avstrijskem
Koroškem, pri Šternu ...
imena pa se ne spominjam,
vem le to, da me je vedno
tepel in kar čudno se mi zdi,
da me ni ubil... Skoraj vsa-
kokrat me je na srečo iz nje-
govih rok rešila njegova
mama.«
Kristino Semprimožnik,
rojeno na Koroškem, so kot
siroto po očetovi smrti dali v
Gornji grad, v očetovo obči-
no. Tudi tam je služila in nik-
jer ji ni šlo posebno dobro, še
najbolje pa je bilo v gostilni
pri Muhovec. Ob četrtkih, ko
pouka ni bilo, je hodila s ko-
šem prodajat zemlje v
Bočno.
Otroci so jo zasmehovali,
ker ni imela nikogar, klicali
pa so jo kar »Nemška kaša«,
ker je imela raje mlečno kot
pa zabeljeno »slovensko« ka-
šo. Iz Gornjega grada jo je
pri  desetih  letih  spravila
zdravnikova služkinja in jo
pripeljala na Vransko, kjer je
ostala do danes. Najprej je
bila pri Skubeijevih, nato pri
Vranic in ker ji tudi tam ni
šlo predobro, je zbežala v Je-
ronim pri Vranskem, k »bir-
manski botri«, k Ručigaj.
Krlstlnlnlli sedem
rejencev
Kot mlado, še ne dvajset-
letno dekle, je tri leta s prija-
teljico delala tudi v Nemčiji,
v tovarni porcelana pri
Bremnu, a domotožje jo je
kljub dobri službi in zasluž-
ku spet pripeljalo na Vran-
sko, k Ručigaj, kjer je spoz-
nala njihovega sorodnika
Franca Kara. 2. junija 1919 je
rekla »da«. Živela sta pri Ru-
čigaj, kjer sta kasneje prev-
zela kmetijo. To so bili naj-
srečnejši časi.
Svojih otrok nista imela.
Kristina se ni nikoli preveč
poglabljala zakaj, a to ve po-
vedati, da verjetno zaradi
Franca (večno ga je imela ra-
da), ki je bil z njo drugič po-
ročen. Že v prvem zakonu
namreč ni imel otrok.
Brez otroškega smeha na
kmetiji ne gre ... Prvi je pri-
šel k hiši, pravzaprav so ga
prinesli, dveletni Nace Ba-
loh. Njegove matere, ki je bi-
la preužitkarica, Kristina ni
nikoli videla.
Drugi, Alojz Brišnik z
Vranskega jih je imeč že
šestnajst. Starši so mu umrli,
sestre so odšle v samostane,
kot siroto so sprejeli še
njega.
Leta 1926 so dobili dvelet-
no Marijo Smrekar iz števil-
ne družine iz Stopnika pri
Vranskem, kjer so tolkli veli-
ko revščino. Pripeljala jo je
njena mati: »Mati je potem
nikoli več ni obiskala, ker je
imela še drugih otrok dovolj.
Le Marijin brat je kdaj prišel
k nam, na dnino,« se spomi-
nja Kristina.
Občina Vransko je Karo-
vim dodelila tudi Leona Lih-
tenegerja, triletnega sina
Vranskega barvarja. Starša
sta oba pila, doma je bil več-
krat lačen kot sit, skratka, v
obupnih razmerah je živel.
Pri Karovih se mu je bolje
godilo.
»Potem je prišla pa Bet-
ka ...« je nadaljevala Kri-
stina.
»O ne, potem sem prišla pa
jaz k hiši,« jo je popravila
Marija Dovjak, peta Kristini-
na rejenka, ki edina še danes
živi z njo.
»A tako daje? No, vidite še
sreča da imam Marijo, ona
danes že več ve kot jaz. Brez
nje bi se težko vsega spomni-
la, posebno letnice ima Mari-
ja vse v glavi.«
Marijo so leta 1942 prinesli
k hiši komaj leto in pol staro,
bila pa je iz osemčlanske
družine iz Velenja. Oče in
mati sta bila zasvojena z al-
koholom. Mater je Marija vi-
dela le dvakrat, prvič z dva-
n^stimi leti, potem še en-
krat. Brate in sestre, ki so
raztepeni po svetu, je prvič
spoznala s štiridesetimi leti,
le za eno sestro ne ve, kje
živi.
Predzadnji je prišel k hiši
Borislav Lavrič iz Kupresa.
Njegove starše so Nernci
pregnali v Slavonijo, kjer pa
mu ni bilo všeč. Kristinin
svak ga je pripeljal avgusta
1945, starega 11 let.
Zadnjega otroka je Kristi-
na posvojila že po moževi
smrti, leta 1956. Betka Križ-
nik, leto dni stara, je tudi bila
iz takšne družine, kjer so
znali otroke le delati, skrbeti
zanje pa ne. Betka je prišla
že v novo hišo v Selu, kamor
so se preselili po vojni.
In kje so danes Kristinini
rejenci? Nace seje, komaj 20
leten, ustrelil, ko je bil pri
vojakih, Alojz Brišnik je leta
1976 umrl v domu onemo-
glih na Polzeli, Mariji so dali
posestvo v Jeronimu, kjer ži-
vi še danes, tudi Leon, ki se
je leta 1957 poročil, živi v
bližnjem Selu. Berislav je
elektroinženir v Ljubljani,
Betka pa je glasbena učitelji-
ca in poročena v Nemčiji, v
bližini Augsburga. 16. julija
letos, ko je Kristina slavila 91
letnico, ni bilo nikogar k
njej, ker so, kot pravi Kristi-
na, pač navajeni, da se ljudje
staramo. Kljub temu niso
pozabili nanjo, redno in po-
gosto jo obiskujejo.
Narobe svet
z Marijo Dovjak, ki je že
od svojega dvanajstega leta
zaradi otroške paralize pri-
klenjena na invalidski vozi-
ček, živita danes v tretji hiši,
ki jo je v času svojega življe-
nja postavila Kristina Karo
(tudi hišo v Jeronimu, ki je
pogorela, sg namreč gradili
še enkrat). Življenje jemljeta
s svetle plati, Kristina z 91
leti kuha, pospravlja, kosi za
zajce, Marija pa je »nabavni
referent«. Pri težjih delih ji-
ma na srečo pomagajo sose-
di, najbolj Krivčeva. S 50 ti-
sočaki pokojnine in prizna-
valnine iz NOB, ter z nekaj
več denarja, ki ga dobi Mari-
ja, se, ker nista izbirčni, še
nekako preživljata. Sicer pa
Kristina v glavnem bere,
brez očal seveda.« Če ne bi
bilo »papirja«, bi zame ne bi-
lo življenja. Res si ne morem
predstavljati življenja brez
branja, kar smo pri naši hiši,
kljub temu da smo bili na
kmetih, radi brali celo življe-
nje. Le to zamerim časnikar-
jem in tiskarjem, da tiskajo
vse manjše črke. Je že res, da
je treba varčevati, a naj var-
čujejo tako, da ne bodo ob-
javljali vsake neumnosti in
poskrbijo naj za boljši tisk,«
se je hudovala Kristina, ki
nasploh nima in nikoli ni
imela dlake na jeziku.«
To jo je tudi rešilo pred
Nemci, takrat ko so videli,
da so na domačiji prespali
partizani, jezikavost in zna-
nje nemškega jezika pa staji
tudi omogočili, da se je iz
nemških zaporov med vojno
rešila in pripeljala na Vran-
sko štiri ujetnike starojugo-
slovanske vojske. Povsem
sama. Ko je šla drugič, z dve-
ma spremljevalcema, ji tak
podvig ni več uspel, tretjič
pa ni šla več na pot, ker so jo
že prej Nemci opozorili, da
bo morala v torbi nositi dru-
gačne papirje, če bo hotela
še naprej hoditi po svetu.
Tudi na račun današnjega
časa seje med najinim razgo-
vorom znebila marsikatere
pikre:
»Najprej bi rada povedala,
da danes ni nikakršnega spo-
štovanja do starejših in bol-
nih, pa naj bodo ti krščeni ali
pa ne. Včasih ni bilo toliko
denarja. Ljudje so bih bolj
revni, a imeli so več v srcu,
več so dali za starejše in bol-
ne ... Samo to se mi čudno
zdi, da ima skoraj vsaka to-
varna izgubo. Pa mislim, da
vem, zakaj tako. Smo na-
mreč sami videli, kako so po-
noči iz tovarn vozili. Tisti, ki
hodijo v cerkev in tisti ki
ne ... Vse je dovoljeno, nika-
kršnega reda ni in sploh je
premalo strogosti. A kdo so
tisti, ki so vozili? O ne, nisem
med vojno izdajala in tudi
danes ne bom. Imamo dosti
takšnih, ki bi jih, če bi le ho-
teli, lahko poiskali.. . Naša
država ima vsega dovolj in
vsi bi lahko dobro živeli. Ne
vem pa, zakaj jemljejo kmete
v tovarne, saj bi lahko od
kmetije živeli. Tako pa so
kmetje v tovarnah, tisti iz
blokov pa imajo njive. Neka-
teri niso imeli ničesar razen
sebe, danes pa imajo vse. Ne,
ne, vse je narobe postavlje-
no, pa še ta aids, ne vem kam
vse skupaj pelje.«
Skorajda je nisem več
ustavil. Kot bivša odbornica,
je imela veliko povedati tudi
o našem delegatskem siste-
mu, pa o časih, ko e bila akti-
vistka rdečega križa in člani-
ca »Afne že«, kot je v šali
poimenovala AFŽ.
Povprašam jo še o tem, ka-
teri časi so ji ostal najbolj v
spominu? »Tisti predvojni, v
Jeronimu, kjer sva kmetova-
la z Francem. Takrat sem tu-
di hodila igrat z dramsko
skupino na Vranskem. Vem,
rekli boste, baba se laže, ven-
dar mi na vaje ni bilo treba
hoditi, ker sem bila precej
nadarjena. Bila sem ena naj-
boljših in igra me je močno
mikala. A če bi bila igralka in
ne hribovska kmetica, se tu-
di midva danes ne bi pogo-
varjala.«
RADO PANTELIČ
oici
hino
počitku. Da ga ni nikoli
■ah, da se ne boji strele, ki
moči razsvetljuje planino, in
grmenja ter treskanja, tudi ne,
ve povedati. V planinski koči
ni elektrike, s plinsko lučjo si
sveti in sam svoj kuhar je.
Prvi, da z živino čisto dobro
shaja in da se tudi živina med
sabo lepo razumie. Včasih so
težave s konji, na začetku, pre-
den se privadijo drug drugega.
Kaj se zgodi, če mu živina
uide, če katera od glav manj-
ka, ga vprašamo. »V tem pri-
meru dva dni iščem in če je ne
najdem, sporočim po radijski
zvezi v dolino, da o tem obve-
stijo lastnika. V nobenem pri-
meru ne odgovarjam, če se ži-
vina izgubi ali če se z njo kaj
zgodi.«
Pri planšarski koči se radi
ustavljajo turisti in rad z njimi
pokramlja, jim ponudi še to-
plega ali kislega mleka. »Ti tu-
risti so včasih res smešni. Jedo
in jedo kislo mleko, čeprav jih
opozarjam, da lahko pride do
nevšečnosti. V hosti res ni
stranišča za vsakim vogalom,«
se pošali in prida anekdoto:
»Sta prišla k meni dva Kranj-
ca. Eden vpraša, če imam kaj
mleka. Dam mu mleko. Drugi
vpraša, če imam ka.j žganja.
Tudi tega sem imel in mu ga
dal. Pa me tisti drugi vpraša,
koliko naj mi plača. Povem
mu ceno, oni pa: Kaj si ne-
umen! Pa ga ne pij, mu jaz
odgovorim. Potem gledava
drug v drugega kot dva bika,
dokler se ne sporazumeva, da
se je njemu zdelo šilce žganja
prepoceni.«
Konec septembra bo šel
Bevčev Franc nazaj v dolino.
Potem bo imel spet veliko pri-
jetnega dela in veselja s svojim
štiriletnim vnukom Mihcem,
ki ga poleti rad obišče v njego-
vi samotni planšarski koči.
MARJELA AGREŽ
14. STRAN - NOVI TEDNIK
3. SEPTEMBER 1987
Huraa...!
Pa je spet tukaj šola.
Ampak nekateri v tem sploh ne vidite nobenega
posebnega razloga za veselje. Najraje bi mesec
avgust raztegnili še za nekaj neskončno dolgih dni,
kajne?
Drugi pa ste spet srečni, da ste znova v krogu
sošolcev, saj si imate povedati toliko novega.
Tako je pač. Kar je za nekatere slabo, je za druge
dobro. Ampak nič ni mogoče narediti, da bi se stvari
spremenile. Vsako bitje ima pač v življenju svojo
nalogo in svojo vlogo. Vaša naloga je zdajle, ta hip,
da se čim bolj potrudite v šoli. Saj ste letos naredili
obilico dobrih sklepov, kako boste pridni in mar-
ljivi, kajne?
Upam, da pri tem ne boste pozabili na naš Otroški
vrtiljak. Željno že pričakujem vaših novih prispev-
kov. Kako ste preživljali počitnice, kaj se je zgodilo
prve dni v šoli? O vsem tem mi pišite in še o čem
drugem, karkoli vam pač pade na pamet.
Vem, da sem prejšnji teden obljubila, da bom že ta
teden predstavila nove rubrike na naši strani.
Ampak bom to nalogo prestavila do prihodnjega
tedana, ko se nam bo pridružila tudi nagajiva Atka.
Ne zamerite mi preveč prelomljene obljube, vendar
me tudi ne jemljite za vzgled! ,r a 6 a xt *   »*
Lep pozdrav VASA NADJA
Tako sem se kopala na morju, Narisala: DARJA CVE-
FLER, STRANICE
Lep pozdrav iz Baske
SONCE NAM SIJALO JE
IN VETER JE PIHLJAL,
VODA NAS^HLADILA JE
IN DEŽ NAS JE OPRAL . . .
Tole pesmico so tudi letos
prepevali tisti otroci, ki so
del svojih počitnic preživeli
v počitniški koloniji v Baski.
To je himna Baske, ki jo mo-
ra znati vsakdo, ki letuje v
celjskem pionirskem domu.
No, pa saj se je ni težko na-
učiti.
V Baski pa so letos letovali
tudi otroci, ki so gibalno mo-
teni.
"Tovariš Tone, pedagoški
vodja v IV. izmeni, dr. Eva
Dolničar, sestra Katja pa tu-
di vsi ostali otroci, so poka-
zah zelo veliko iskrenega to-
varištva do naše skupinice
gibalno motenih otrok, ki so
v življenju prikrajšani za
marsikakšno radost,« nam je
v pismu napisala Angelca
Piki.
Tako je štirinajst dni morja
in sonca kar prehitro minilo.
Ostali pa bodo najlepši spo-
mini na prijetna doživetja,
igre, pesem, ples. Mnogi so
se naučili plavati in potaplja-
ti, skratka počitnice so bile
prepolne čudovitih trenut-
kov. Nič čudnega ni, da so
otroci hitro pozabili na do-
motožje in žalost, saj so bili
vsi, ki so letovah v počitni-
škem domu celjskih otrok
ena sama velika družina.
V spomin na te lepe dni bo
ostala tudi tale fotografija.
Za deževno popoldne
Morda še ne poznate zabavne igrice, ki je primerna za manjšo ali
večjo družbo. Med tistimi, ki jo poznajo sproža salve smeha na račun
tistih, ki se zaman trudijo, da bi prepoznali njena pravila. Vodja igre
reče: »Gremo v planine!« in vpraša soigralca: »Kaj boš vzel s seboj?«
Soigralec mora odgovoriti s stvarjo, ki se začne z isto črko, kot
njegovo ime. Mojca bo recimo odgovorila: »Majico«, Polonca: »Pulo-
ver«, Tomaž pa; »Trenerko.« Igralec, ki igre ne pozna, bo seveda le po
naključju odgovoril pravilno. Vodja igre pove samo, ali je odgovor
pravilen ali ne, potem odgovarja naslednji. To ponavljajo toliko časa,
dokler se vsi igralci ne domislijo »v čem je štos«.
Igraje še posebej zabavna, če igralci nosijo s seboj zelo nenavadne
predmete, recimo Verica Vrata, Katja Kenguruja in podobno. So-
igralci so ponavadi zelo osupli, zakaj takšni predmeti štejejo kot
pravilni. Edino pravilo igrice pa je, kot smo rekli, da se predmet
začne na isto črko kot ime tistega, ki odgovarja.
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE
TOZD PRESKRBOVALNE
VZDRŽEVALNE ENOTE
objavlja
naslednja prosta dela in naloge
1. DE-TOPLARNA
2 delovna opravila - KV vzdrževalec
podpostaj
Pogoji; KV delavec kovinske smeri
- 1 leto delovnih izkušenj
- 3-mesečno poskusno delo
- delo za nedoločen čas
2. DE - BOLNIŠKA KUHINJA
1 delovno opravilo - pomožna dela
v kuhinji
Pogoji; končana osnovna šola
- 1 leto delovnih izkušenj
- 2-mesečno poskusno delo
- delo za nedoločen čas
1 delovno opravilo - pomožna dela
v kuhinji
Pogoji; končana osnovna šola
- 1 leto delovnih izkušenj
- 2-mesečno poskusno delo
- delo za določen čas
3. SLUŽBA ENERGETIKE
1 delovno opravilo VK oz. KV
elektrikar
Pogoji: VK ali KV elektrikar - jaki tok
- izpit za visokonapetostne naprave
- 1 leto delovnih izkušenj
- 3-mesečno poskusno delo
- delo za nedoločen čas
Osebni dohodek po Pravilniku o osnovah in merilih
za razporejanje dohodka TOZD Preskrbovalne vzdr-
ževalne enote Celje.
Pisne prijave z dokazili o izobrazbi je treba poslati v
roku 8 dni po objavi na naslov; Zdravstveni center
Celje, Kadrovska služba, Gregorčičeva 7, Celje.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po
sklepu komisije za delovna razmerja TOZD.
iNSTALACUSKA KOVINARSKA
IN OBRTNO MONTAŽNA DO n.sol-O.
63240 ŠMARJE prt JELŠAH št 180   ■
O Ikomu - tokrat drugače
Od leta 1981 do 1985 je izguba v
Ihomovi temeljni organizaciji Dom
v Šmarju naraščala, tako da je zad-
nje leto znašala 15 milijonov dinar-
jev. Zaradi slabega poslovanja so
avgusta predlani uvedli začasni
ukrep družbenega varstva; 1. janu-
arja letos sta se temeljni organizaci-
ji Kovinarstvo in Dom šmarskega
Ikoma združili v enovito delovno or-
ganizacijo. Danes, dve leti po uvedbi
ukrepa družbenega varstva, so se
stvari obrnile.
Delovna organizacija Ikom posluje
dobro, tako da so letos lahko napolni-
li tudi potrebne sklade, ki so bili lani
ob polletju še prazni.
Da so se v razmeroma kratkem času
izkopali iz izgub, so morali marsikaj
narediti in spremeniti: organizacijo
dela, izboljšati delovno disciplino in
odnos do dela, urediti skrhane med-
sebojne odnose, se poglobiti v proble-
matiko trženja, proces uvajanja na-
gr^evanja po delu pa je še v teku.
V zadnjem času težijo k razvoju
lastnih programov, v katerih bo čim
več znanja ob čim manjši porabi ma-
terialov, zato posvečajo posebno po-
zornost kadrovanju. V programu je še
posodobitev proizvodnje za lažje in
bolj kakovostno delo. Se pred letom
dni so delavci Ikoma odhajali, danes
bi se marsikateri delavec oziroma
strokovnjak rad vključil v ta 140-član-
ski kolektiv, ki ima zaradi dobrega
poslovanja tudi dobre osebne do-
hodke.
Da se, če se hoče, bi lahk9 rekli za
delovno organizacijo Ikom Šmarje, o
kateri so mnogi še nedavno menili, da
jo bodo razjedle razprtije, nedelo in
slabo gospodarjenje. Dela pa imajo
sedaj v Ikomu dovolj, tako kovinarji
in zidarji, kot pleskarji, kleparji in in-
stalaterji. Prvega januarja je bila usta-
novljena tudi enota drobnega gospo-
darstva, 1. julija pa stanovanjska za-
druga.
Delavci Ikoma Šmarje če-
stitajo ob prazniku občine
Šmarje pri Jelšah
Štirideset let Korsa
Kors se je razvijal podobno kot
številna druga podjetja, ki so na-
stala po vojni. Nastal je iz majhne
delavnice s skupino mojstrov; ve-
liko naporov in odpovedovanja je
bilo treba, da je tovarna zrasla v
sodobno konfekcijsko tovarno.
Razvojna pot Korsa je označena s
številnimi datumi, mejniki, ki ozna-
čujejo rast tega, danes 520-članske-
ga delovnega kolektiva. Leta 1953
so združili več manjših delavnic, le-
ta 1959 so zgradili nova obrata v
Rogaški Slatini in Rogatcu, leta
1968 so se preselili v nove prostore
na sedanji lokaciji, leta 1973 pa so
povečali proizvodne prostore tako,
da so s postopnim dograjevanjem
in delom v dveh izmenah ustvarili
pogoje za sedanji obseg proizvod-
nje. Zmogljivosti so zadnja leta
močno povečali v sodelovanju z
drugimi tekstilci oziroma konfekci-
onarji^rojn pq,Jugoslaviji. .
V Korsu je že zgodaj dozorelo
spoznanje, daje prisotnost na med-
narodnem tržišču pravo potrdilo
kakovosti v tej dejavnosti. Od 30
odstotkov zmogljivosti pred deseti-
mi leti sta danes že dve tretjini Kor-
sove proizvodnje namenjeni zah-
tevnim tržiščem v Zvezni republiki
Nemčiji, Združenih državah Ameri-
ke, Švici, Švedski, del proizvodov
pa izvažajo tudi na Češkoslovaško
in v Vzhodno Nemčijo. V izredno
močni konkurenci si Kors prizade-
va ujeti korak s časom s posodablja-
njem proizvodnje, poslovanja in
tehnologije. Žal je današnji gospo-
darski trenutek tovrstnim prizade-
vanjem nenaklonjen in čeprav gre
za proizvodnjo, kije visoko devizno
aktivna, predstavlja uvoz potrebne
opreme za nujno tehnološko poso-
dabljanje bistveno oviro in zastrt
pogled v prihodnost.
Ob prazniku občine
Šmarje pri Jelšah se kolek-
tiv Korsa iz Rogaške Slati-
ne pridružuje čestitkam de-
lovnim ljudem in občanom.
3. SEPTEMBER 1987
NOVI TEONIK - STRAN 15
NOČNE
CVETKE
• Navadno so gostje pre-
nočišč pri miličnikih moški
osebki, ta teden pa jim ni
nianjkalo ženske družbe.
Tilka P. in Jadranka P. sta
se znašli pri miličnikih, ker
sta se naokrog potikali brez
dokumentov. To pa ni edi-
no kar sta zagrešili. Bolj
razborita Jadranka je kma-
lu pokazala zobe. V milični-
ških prostorih je naredila
celo nekaj škode, za kar se
bo zagovarjala pred sodiš-
čem; kar se tiče vpitja in
razgrajanja bo zadostoval
poduk sodnika za pre-
krške.
• Pri miličnikih je pre-
nočila tudi Jožica R., ki je
bila preveč razigrana na
celjski železniški postaji.
Jožica je sicer že stara
znanka miličnikov, vendar
se ponovnega srečanja nih-
če ni preveč razveselil.
'Sporočil, da ga je v Irsicevi
ulici napadel neznanec in
ga ranil po roki. Možje v
modrem pa se niso pustili
naplahtati in so kar brž
ugotovili, da so bolečine v
roki posledica razbijanja
po vratih bivše Jožetove
žene.
• Daniel K. iz Celja se je
naveličal podobe svojega
stanovanja. Obnove pa se
je lotil kar s sekiro. Za nov
videz svojega bivališča pa
bo moral odšteti kar precej
denarja, saj so ga miličniki
ovadili sodniku.
N. K.
Vozite bolj previdno - na
cestaii so spet šolarji
v torek so ceste ob šolah
spet oživele. Tako bo odslej
vsako jutro, dobrih devet
mesecev, kolikor traja šol-
ski pouk. V prvih šolskih
dneh so sveti za preventivo
in vzgojo v cestnem prome-
tu s pomočjo miličnikov,
članov ZŠAM in AMD ter
nekaterimi drugimi pripra-
vili obsežno akcijo za varno
hojo šolarjev. V akcijo so se
v nekaterih občinah uspeš-
no vključile tudi šole, ki so
pripravile posebne razgo-
vore z učenci in starši o pro-
metni varnosti, prvošolčke
pa ao ucitciji seznamir-TE
najbolj varno potjo od do-
ma do šole.
Že v zadnjih dneh avgusta
so cestarji in komunalci pre-
gledali vse prometne oznake
v bližini šol in jih po potrebi
obnovili, tako da so sedaj
povsod dobro vidne. Ob pri-
četku pouka pa so ponekod
postavili tudi velike transpa-
rente, ki opozarjajo voznike
na pričetek pouka in zaradi
otrok na cesti na previdnejšo
vožnjo.
V prvih šolskih dneh je bil
Luicj iiciui:.ui 11«* vjesvi,^ j„
sebej skrben. V tistih obči-
nah, kjer sveti dobro deluje-
jo pa se že pripravljajo tudi
na akcije za vse šolsko leto.
Ponekod bodo skupaj s šola-
mi že v septembru pripravili
programe dela v prometni
vzgoji. Ta bo zajemala preda-
vanja za učence in starše,
opravljanje kolesarskih izpi-
tov, preizkuse znanja o cest-
no-prometnih predpisih in
še kaj. Skratka: povsod naj
bi čim bolj poskrbeli za to,
da se bodo otroci znali varo-
vati prometnih nevarnosti in
tudi s svojo previdnostjo po-
skrbeli za lastno varnost.
N. K.
Foto: EDI MASNEC
Prometni znaici le za olcras
Staro mestno jedro v Slovenskih Konjicah je z občinskim odlokom zaprto za promet že
več mesecev, vendar kot vse kaže (tudi fotografija), tudi za Konjičane velja, da je navada
železna srajca. In kot da se voznikov prometni znak, ki dovoljuje dostop samo za vozila za
dostavo blaga, ne tiče, je promet po trgu še vedno precej živahen. Morda bi bolj kot znak
zalegla bolj pogosta opozorila in kazni miličnikov. MATEJA PODJED
PROMETNE NESREČE
Pešec le znan
Identificirali so pešca, kije
prejšnjo nedeljo zvečer pod-
legel poškodbam, ko gaje na
Rudniški cesti v Titovem
Velenju zbil voznik kolesa z
motorjem, 17-letni D. Č. Pe-
šec, ki je v trenutku, ko ga je
kolesar prehiteval, stopil v
levo, je 35-letni Šurak iz Bi-
strice pri Kosovski Gradiški,
že nekaj časa pa je stanoval v
delavskem naselju v Šošta-
nju. Bil je brez zaposlitve.
Neprevidno prehiteval
V petek popoldne se je na
magistralni cesti Celje-La-
ško pripetila nesreča zaradi
neprevidnega prehitevanja.
V naselju Debro je 43-letni
Anton Udovič iz Trebnjega
prehiteval tovornjak v tre-
nutku, ko mu je nasproti pri-
peljal 33-letni Marjan Špiljak
iz Celja. V trčenju obeh avto-
mobilov sta se hudo ranila
Udovičeva sopotnica Stanka
Udovič in Špiljkov sopotnik
Vojin Kese, medtem ko so
J^Ui-oha vdznika iji še dLvg^sn.
je za 6,9 milijona dinarjev.
Izsilleval
prednost
Na Križišču Mariborske in
Kidričeve ceste v Celju se je
v ponedeljek popoldne zgo-
dila prometna nesreča, ko je
voznik Franc Aškerc, star 32
let, neprevidno zavijal v levo
in pri tem izsilil prednost 41-
letnemu Francu Kosiju, kije
v križišče pripeljal iz na-
sprotne smeri. Vozili sta trči-
li, pri čemer sta se Kosi in
njegova žena Zlatka hudo ra-
nila.
Tovornialc po
sredini
v Ločici pri Polzeli je 38-
letni voznik tovornjaka Mir-
ko K^jba iz Celja zbil 76-let-
nega Alojza Rednaka iz Loči-
ce, ki je vozil kolo z motor-
jem. Do trčenja, v katerem se
je Rednak hudo ranil, je pri-
šlo, ker je Kžgba vozil po sre-
dini ceste.
Trčenje v ovinicu
v Stopcah pri Grobelnem
sta v ovinku trčila dva oseb-
na avtomobila. Stjepan Pe-
tek, star 51 let, je med vožnjo
iz Grobelnega proti Šentjur-
ju v blagem ovinku zapeljal
čez sredino ceste v trenutku,
ko je nasproti pripeljal 59-
letni Alojz Metličar iz Gro-
belnega. V nesreči sta se oba
voznika hudo ranila.
Vnela se le
siama
v soboto popoldne je
zagorelo na gospodar-
skem poslopju Franca
Korenaka v Vrbi 9 pri Do-
brni. Do požara je prišlo,
ko je gospodaijev sin An-
ton varil električno ploče-
vinasto omarico v gospo-
darskem poslopju, pri če-
mer se je vnela slama na
zadnji strani. Zgorelo je
ostrešje, 15 ton sena in
nek^ slame, orodje in ži-
vino pa so rešili. Škode je
za 10 milijonov dinarjev.
DonatovI kamioni
po domovini In tuilni
Integralova delovna organizaci-
ja Prevozništvo Donat iz Rogaške
Slatine je na celjskem območju
edini avtoprevoznik, ki je registri-
ran tudi za mednarodni transport.
S prevozi po cestah v tujini se že
vrsto let vključuje v mednarodno
delitev dela.
Donatov vozni park šteje petino-
semdeset vozil s skupno nosilnostjo
1800 ton, kar polovica teh vozil pa je
registriranih za mednarodne prevo-
ze. V prvih šestih letošnjih mesecih
so z izvozom uslug oziroma prevozi
iztržili 550 milijonov dinarjev ter s
tem povečali izvoz za 76 odstotkov,
kar je v skupnem prihodku delovne
organizacije okoli 35 odstotkov. Do
konca leta nameravajo izvoziti še
najmanj dvakrat toliko, če se ne bo
zataknilo pri dovolilnicah za medna-
rodne prevoze, ki jih izdaja komite
za promet in zveze v Beogradu pri
jugoslovanski gospodarski zbornici.
Donat iz Rogaške Slatine največ iz-
važa v Zvezno republiko Nemčijo,
Veliko Britanijo, Francijo ter Grčijo
in Turčijo. Gre za izvoz transportnih
uslug, ki daje n^jbolj.^i neto devizni
učinek v naši zunanjetrgovinski me-
njavi, žal pa ga ovira obilica admini-
strativnih ukrepov, vključno z izvoz-
nimi spodbudami, ki so za naše iz-
voznike vse prej kot spodbudne.
Letos in prihodnje leto v Prevoz-
ništvu Donat Rogaška Slatina ne na-
meravajo povečevati nosilnosti voz-
nega parka, marveč ga bodo le ob-
navljah oziroma zamenjevali vozila
in s tem posodabljali vozni park, ta-
ko za inozemski transport kot za do-
mači trg, kjer se srečujejo z zelo
močno konkurenco zasebnega sek-
torja. V programu razvoja je še ure-
ditev parkirišča v Negonjah, kjer bo-
do vsa Donatova vozila parkirana na
enem mestu, kar bo nedvomno velik
prispevek k čistosti zraka v turistič-
ni Rogaški Slatini.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
3. SEPTEMBER 198?
Nogometaši toicrat lioljše
Nogometaši, ki nastopajo
v slovenski nogometni ligi,
so minulo nedeljo odigrali
srečanja drugega kola. Celj-
ski Ingrad Kladivar je na
igrišču na Skalni kleti go-
stil nogometaše Kopra. Če-
prav je bilo veliko priložno-
sti za zadetke, se je srečanje
končalo z rezultatom 0:0.
Uspešno je zaigral novinec
v ligi Steklar iz Rogaške Sla-
tine, ki je na domačem igriš-
ču proti Muri iz Murske So-
bote iztržil eno točko. Rezul-
tat je bil 2:2. Strelca za Ste-
klar sta bila Valek in Petrak.
Slabše sta zaigrala ostala dva
predstavnika s Celjskega.
Mozirski Elkroj je v Novi
Gorici izgubil srečanje proti
Vozilom z 1:0, enak rezultat
je bil v Domžalah, kjer so go-
stovali nogometaši velenj-
skega Rudarja. Po drugem
kolu je ekipa Steklarja na 10.
mestu, Ingrad Kladivar je
encOsti, predzadnje in zadnje
mesto pa si delita Elkroj in
velenjski Rudar. Prihodnji
teden se bodo nogometaši
Ingrad Kladivarja pomerili v
Ljubljani z ekipo Teol Slova-
na, Steklar se bo odpravil v
goste k Triglavu, velenjski
Rudar pa se bo doma pome-
ril z Mariborom, Elkroj pa z
Domžalami.
Nogometaši Partizana iz
Žalca so v drugi slovenski
ligi doma premagali Ero iz
Šmartnega ob Paki z 2:1. Za-
detke za Zalčane sta dosegla
Fajdiga in Dreškovič ter To-
mažič za goste. Sodnik je za-
Todelil" ^'varjanja igrctlcem
tonov. N. G.
Uspeh mladih rolcometašev Aera
Mladi kadeti celjskega rokometnega kluba Aero so
dosegli nov uspeh. Na gostovanju na Češkoslovaškem so
v Olomonacu zmagali na velikem turnirju, kjer je sode-
lovalo pet domačih ekip, Madžari in še ekipa Ajdovš-
čine. Celjani so se tako vpisali med zmagovalce memori-
alnega 18. turnirja Josefa Šubyja.
Najprej so v svoji skupini premagali vse nasprotnike in
prikazali lep in tehnično dovršen rokomet. Po zmagi nad
Češkoslovaškim prvakom Duklo iz Prage 22:12, so prema-
gali še Tatrana iz Litovela 20:15 in Tatro iz Koprivnice.
Naslednji dan so v polfmalu premagali gostitelje Olomouc
16:15 in v odločilni tekmi še Ajdovščino 16:9. Tako so
zmagali pred Ajdovščino, Olomoucem in Duklo. Sledijo
pa Tatran, Tatra, Kiskuhalas iz Madžarske in Agro.
Celjski igralec Robi Šafarič je bil proglašen za najbolj-
šega igralca, bil pa je tudi najboljši strelec. Odlično so
igrali še vratar Strašek, Oblak, Cvetko, Franc in Lupše.
ic e>p druga mednarodna zmaga celjskih kadetov   '
T   VTT^A/fA
Odlična organizacija Šiandra
Avtomoto društvo Slavko Šlander je odlično izvedlo četrto dirko za državno prvenstvo v
kartingu. Preko 1000 gledalcev je v lepem sončnem vremenu spremljalo borbe 79 tekmovalcev iz
desetih klubov. Največ useha so imeli predstavniki Pirana, ki so bili med oHr>arr>i r>o^i-.r.iiisi ore^j
Mostami in Koprivnici)--CfiJipii."ft.A-*i^6iijcui pa so DoijSe uspehe pri Celjanih dosegli Dc^;.
'"^j^__rriiaiših kadetih, ko je bil v kategoriji 60 ccm NI šesti, ter člana Alojz Prek s četrtim in
BarkoiCranjc s sedmim mestom v kategoriji 100 ccm nacional. Nastopili so še Marjan Livk, Peter
Kranjc in Ivan Smrkolj, ki pa tokrat niso imeli n^boljšega dne. J. KUZMA
NA KRATKO
Rokometašl Aera 2.
na turnirju v Sevnici
Rokometaši Aera so se v sobo-
to udeležili turnirja v Sevnici, na
katerem so nastopile ekipe Kro-
nos iz Zagreba, Varteks iz Varaž-
dina, Aero Celje ter Sevnica. Pr-
vo mesto so osvojili Zagrebčani,
Celjani pa so bili drugi.
Kolesarske novice
v soboto so se kolesarji kole-
sarskega kluba Merx Celje udele-
žili kolesarske dirke v Grosup-
Ijah. Pri članih je prvo mesto za-
sedel Celjan Iztok Melanšek. V
nedeljo pa so se celjski kolesarji
udeležili tekme za veliko nagra-
do Roga. Jure Vodeb je pri mlaj-
ših mladincih zasedel 3. mesto,
prav tako je bil tretji Sandi
Smerc pri starejših mladincih.
Iztok Malenšek pa je pri članih
zasedel 12. mesto.
Mladi celjski atleti
mnogo obetajo
v petek in v soboto se je na
atletskem štadionu na Poljanah
v Mariboru pomerilo 12 najbolj-
ših mladincev in mladink na tek-
movanju za pokal Atletske zveze
Slovenije. Udeležili so se ga tudi
mladinci Celjskega Kovinotehne
Kladivarja in dosegli nekaj vid-
nih rezultatov, ekipno pa so tako
v moški kot ženski konkurenci
zasedli drugo mesto. Mladinci:
100 m: 3. Kidrič, 200 m 3. Kidrič,
400 m 2. Kocuvan, 800 m 3. Hus.
1500 m 2. Noner, 3000 m 1. Kuko-
vič, 3. Vodeb, 5000 m 1. Kukovič,
*400 m ovire: 2. Kocuvan,
3000 m zapreke: 1. Noner, 3. Pe-
trovič, kopje: 2. Uplaznik.
Mladinke: 100 m: 3. Pero,
200 m: 2. Pere, 800 m: 2. Kvas,
1500 m 1. Kvas, višina: 3. Čala-
san, krogla: 1. Winter, kopje: 2.
Mastnak, 3. Strašek.
Celjski veterani
odlični
Na štadionu Stanka Mlakarja v
Kranju so na Atletskem prven-
stvu Slovenije za veterane nasto-
pili tudi nekdanji celjski atleti.
Po tekmovanju so izbrali ekipo,
ki bo nastopila na 7. svetovnem
prvenstvu v Melbournu. Sloveni-
jo bodo zastopali Urbančičeva,
Vivod, Brodnik, J. Kopitar (vsi
Kladivar) ter Konc in Kaštivnik.
Rekreativni teniški
turnir
v sončnem vremenu so se mi-
nuli vikend na igriščih teniškega
kluba Zlatarna Celje zbrali sko-
raj vsi najboljši rekreativni tek-
movalci Celja v mladinski in
članski konkurenci. Nastopilo je
86 tekmovalcev v petih starost-
nih kategorijah. Mladinci finale:
Vučer : Bukovnik (6:1, 6:6), člani
do 35 let finale: Vrhovec : Sadar
(6:1, 6:4), člani 35-45 finale: God-
nik : G^šek (6:0, 6:2), nad 45 let
finale: Sazonov ; Ratej (6:2, 6:1).
Članice finale: Vučer : Prelog
(6:3, 6:3)
Dejan Tešovič v
maratonu
v nedeljo bo pod pokrovitelj-
stvom Jugoslovanske vojne mor-
narice na Hvaru državno prven-
stvo v plavalnem maratonu na
16 km dolgi progi. Na tekmova-
nju bo nastopil tudi plavalec Kli-
ma Neptuna Dejan Tešovič, ki
sodi danes v sam vrh plavalcev
na dolge proge. Poleg njega bo-
sta nastopili še Barbara Kus in
Barbara Kmetic iz Trbovelj. Jože
Tanko na tem tekmovanju ne
more nastopiti, ker je že sodelo-
val na profesionalnih plavalnih
maratonih.
J. K
Nenavadni športi
V Izlakah so bile 4. Medijske
igre v nenavadnih športih. Zma-
gala je ekipa »nenavadnih« špor-
tov iz Rimskih Toplic, ki deluje
pri tamkajšnjem TVD Partizanu.
Pomerili so se v vaterpolu, košar-
ki, plavanju, veslanju, sabljanju
in atletiki. Največ točk so osvojili
predstavniki Rimskih Toplic
pred Izlakami, Hrastnikom, Za-
gorjem, Trbovljami in Mlinšami.
Za zmagovalno ekipo iz Rimskih
Toplic so nastopili: Janez Sto-
pinšek, Jože Senica, Stanko Flis,
Sandi Sabolički, Samo Lah, Rok
Mlakar, Marino Brečko, Jože
Cajzek, Matjaž Sluga, Žarko Bje-
lac med moškimi ter med žen-
skami Alenka Stopinšek, Katju-
ša Likar, Katja Krajnc, Vesna
Mejač, Karla Omerzel, Sabina
Horjak, Dagmar Grabar, Renata
Ojsteršek in Nataša Veršec.
TV
Uspešni ceUskI strelci
Dobro organiziran memoriai Jožeta Kianišita-Vasje
v soboto je bil na streliš-
ču na Gričku 20. memoriai
Jožeta Klanjška-Vasje, v
streljanju z malokalibersko
puško. Tekmovanja se je
udeležilo rekordno število
ekip - kar dvajset. Čeprav
so že sedem let zapored Ce-
ljani na tem tekmovanju
zmagovali, pa so letos bili
boljši strelci iz Kamnika.
Celjani so bili šele deveti.
Žalčani štirinajsti, strelci
Kovinarja iz Štor pa šest-
najsti.
Med posamezniki je zma-
gal Branko Malec, Kovinar
Store s 512 krogi v trostavu
od možnih 600. To je prva
zmaga Malca na tovrstnem
tekmovanju. Priznanja za
dolgoletno delo v strelskih
vrstah pa so prejeli: Drago
Čater, Mirko Mejavšek, Ivan
Putnik, Slavko Teržan in
Ivan Jeram.
V Preddvoru pri Kranju pa
je bilo 6. kolo v republiški
ligi z malokalibersko puško.
Celjani so pripravili presene-
čenje, saj so zmagali pred fa-
voriti iz Kamnika. Drugo
mesto je med posamezniki
osvojil Tone Jager, tretji pa
Jože Jeram. Za ekipo Celja
so nastopili: Barbara in Tone
Jager ter Jože Jeram.
V soboto in nedeljo bo v
Ljubljani republiško prven-
stvo, na katerem bodo nasto-
pili najboljše strelke in strel-
ci iz celjske regije.
V Doboju je bilo 14. tradi-
cionalno strelsko tekmova-
nje bratstva in enotnosti, na
katerem je sodelovalo 40
strelcev iz enastih družin iz
Slovenije, Hrvatske, Srbije
in BiH. Največ uspeha so
imeli celjski tekmovalci, SeO
so s 1484 krogi zmagali ekip-
no. Med posamezniki je bil
najboljši Celjan Branko Ma-
lec s 522 krogi.
T. J.
Merilca Nagy v EMO
ženska kegljaška vrsta EMO Celje, ki je letos osvo-
jila naslov državnih prvakinj, se je okrepila; v klub
sta pristopili svetovna prvakinja Marika Nagy in
Rečanka Sonja Mikac.
Celjanke, ki bodo naslednji mesec nastopile v
pokalu državnih prvakov na Čehoslovaškem, bodo
tako nastopale v naslednji postavi: Tanja Gobec,
Metka Lesjak, Jožica Šeško, Silva Razlag, Mira Gro-
belnik, Biserka Petak, Marta Zupane, Marika Nagy in
Sonja Mikac.
Celjanke vadijo že približno 20 dni, načrtujejo pa
tudi nekajdnevne skupne priprave v Crikvenici.
Okrepila se je tudi moška vrsta celjskega keglja-
škega kluba. V ekipo sta se vrnila Ludvik Kačič in
Slavko Tomažič. Morda bodo privabili še mlajšega
Harija Steržaja, tako da bi lahko solidno nastopali v
prvi zvezni Ugi. J. KUZMA
Konjenilci v Gotovijah
v Gotovhah je bila v nedeljo medklubska konjeniška prireditev, ki si jo je ogledalo več kot dva
tisoč gledalcev. Rezultati: mladi konji parkur 100 cm: 1. Tomaž Laufer (Matador), ME, 2 Iztok
Aidnik (Šobri), Gotovlje, 3. Nataša Gorišek (Pikado), Gotovlje. Parkur 120 cm:l. Tomaž Laufer
(Lotos), MB, 2. Matjaž Čik (Jenny), Krumperk, 3. Sandi Smolnikar-Don, Krumperk. Kategorija
Jolv 1 Tomaž Laufer (Lotos), MB, 2. Tomaž Tabernik (Lady Su-Su), Komenda, 3. Matjaž Cik
(Jenny) Krumperk. Galopska dirka: 1. Iztok Ajdnik (Valter), Gotovlje, 2. Štefan Foijan (Bistra),
LJ, 3. Vanja Kač (Šobri), Gotovlje. Na sliki: Nataša Gorišek iz Gotovelj je na konju Pikado osvojila
3. mesto v kategoryi mladi korgi parkur 100 cm. L. K.
Rokometašlce Šmartnega v republiški ligi
Rokometašice Šmartnega so se po nekaj sezonah ponovno vrnile v 1. republiško ligo.
Zanimivo je, da vadijo pod vodstvom Gavrile Jukič, ki je ena izmed redkih žensk, ki se
ukvarjajo s trenerstvom v tem športu. Mlade rokometašice se intenzivno pripravljajo za
novo prvenstvo, ki se bo pričelo 13. septembra. Ekipo sestavljajo: Polak, Povše, Kladnik.
Jordan, Mojca in Tatjana Bole, Trobina, Pavič, Križ, Nemeček, Peršič, Frangeš, Hrast,
Mcirušič, Zupane, Meh, Malus in Rudnik. Pokrovitelj ekipe je Vino iz Šmartnega ob Paki.
L. O.
SEPTEMBER 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 17
pr(xlukcija RTV Ljub-
ljana je prejšnji teden po-
habila na razgovor glas-
l^ene urednike lokalnih
radijskih postaj in jih sez-
nanila z nekaterimi no-
rostmi, ki se obetajo pri
jijih. Naj naštejemo samo
nekaj njihovih novih iz-
daj: Slovenski muzikant-
je, Dobri znanci, Mihelič,
Agropop, Panda, Obvez-
na Smer, Hazard, Gugu
itd. • Tudi Tatjana Dre-
jnelj zaključuje material
za svojo prvo ploščo in
kaseto, ki bo imela naslov
Hočeš, nočeš tvoja sem •
Na ptujskem festivalu na-
rodnozabavne glasbe, ki
bo od jutri do nedelje, bo-
do nastopili tudi ansam-
bli iz naše regije: Bratje iz
Oplotnice, Celjski instru-
mentalni kvintet. Roga-
ški instrumentalni kvin-
tet, Šaleški fantje iz Tito-
vega Velenja, Štajerskih 7
iz Slovenskih Konjic,
Hmeljarski instrumental-
ni kvintet iz Žalca, an-
sambel Francija Zemeta
iz Vojnika in ansambel
Braneta Klavžarja iz Celja
• Ansambel Francija Ze-
meta ho v petek igral tudi
na tako imenovni Festi-
valski noči.
Dnevi »frajtonarjev«
Ljubečna in Frankolovo
imata prav gotovo posebno
mesto v srcih tistih, ki vle-
čejo med diatonične harmo-
nike. Na številnih predtek-
movanjih v Sloveniji in tu-
di v tujini se tekmovalci
trudijo, da bi lahko nastopi-
li na zaključku tega tekmo-
vanja, ki bo letos 5. septem-
bra na Frankolovem in 6.
septembra na Ljubečni.
V polfinalno tekmovanje
se je uvrstilo 54 tekmoval-
cev, od teh pa jih bo komisija
izbrala 25. ki bodo nastopili
še v finalu na Ljubečni. Tu
se bodo potegovali za kipec
Zlata harmonika, ki ga dobi
harmonikar, ki bo osvojil
največ točk. Obiskovalci te
prireditve bodo izbrali har-
monikarja, ki bo dobil našo
nagrado - Majoliko. Posebna
komisija pa bo izbrala tudi
tekmovalca, ki bo najbolje
zaigral narodno skladbo in
mu podelila nagrado Avgu-
sta Stanka.
Organizator je kulturno
društvo Ljubečna pa pri-
pravlja tudi letos dve sprem-
ljajoči prireditvi. V nedeljo
dopoldne bodo v kulturnem
domu odprli razstavo har-
monik; od najnovejših, kijih
izdelujejo Kapš, Zupan, Me-
lodija, do najstarejših, ki jih
imajo nekateri zbiralci. Isto-
časno pa bodo pripravili tudi
posvet in razgovor o igranju
na diatonični harmoniki ter
o nadaljni vlogi Zlate Har-
monike.
Na Ljubečni so izdali tudi
bilten, za katerega je predgo-
vor napisal dr. Matjaž
Kmecl.
>Žur pod Žvajgo«
Preboldski mladinci so minuli petek pripravili zanimivo prireditev, ki je v tamkajšnji park
privabila več tisoč mladih iz širše celjske regije. Kako tudi ne, saj so jih ob manj znanih ansamblih
Tropikana in Akademik zabavali tudi člani ansamblov Šank ročk in za konec še Martin Krpan.
Veliko zanimanje in kakovostna prireditev je dala mladincem iz Prebolda pogum, da bodo
podobno prireditev organizirali tudi prihodnje leto. Na fotografiji je ansambel Tropikana.
LJUBO KORBER
Delavci
Steklarne BORIS KIDRIČ
Iz Rogaške Slatine
čestitajo ob 9. sef)tembru,
prazniku občine Šmarje
pri Jelšali
lamstvo za kaicovost
Usmerjeno izobraževanje je načrtno
nadaljevanje oblikovanja in razvoja
osebnosti, ki se začne že v predšolski
dobi in v osnovni šoli. Za potrebe ste-
klarske industrije je v Rogaki Slatini
Steklarska šola, ki izobražuje bodoče
steklopihalce, steklobrusilce in steklo-
slikarje.
V devetjh oddelkih se letos izobražuje
190 učencev, od teh jih je v prvem letni-
ku 63. Triletni srednji program šole obi-
skuje 42 učencev, v dvoletnem, skrajša-
nem programu jih je 21. Pouk na šoli je
sodoben in nudi mlademu človeku, ki
ga poklici v steklarstvu veselijo, veliko
možnosti. V neposredni bUžini šole je
dom za tiste učence, ki so iz oddaljenej-
ših krajev. Steklarna Boris Kidrič iz Ro-
gaške Slatine pa razpiše vsako leto ka-
drovske štipendije za njihove bodoče
delavce.
Drugi del dejavnosti Steklarske šole iz
Rogaške Slatine je proizvodnja:
- izdelava gostinskega stekla in izdel-
kov za domačo uporabo sodobnih oblik
iz visokokakovostnega kristalin stekla
- ročna izdelava predmetov iz svinče-
nega kristalnega stekla, kot so kompleti
kozarcev za različne pijače in napitke,
vaze, pepelniki, sklede, pokali in razna
jubilejna unikatna darila.
Nalepka z nazivom proizvajalca in oz-
naka »ročno delo« je jamstvo za visoko
kakovost izdelkov Steklarske šole iz Ro-
gaške Slatine.
Steklarska šola iz Roga-
ške Slatine čestita delov-
nim ljudem in občanom ob
prazniku občine Šmarje pri
Jelšah.
18. STRAN-NOVI TEONIK
S^EPTEMBERijj
Prešibak veter
Na Rogli ni dovolj močnega vetra, da bi se ga
splačalo koristiti za pogon elektrarne.
Zlobni Konjičani bojda pripominjajo, da je to
velika škoda; saj bi morda močan veter tudi odne-
sel prodorne načrte o razvoju tega turističnega
centra.
Dam-dobim
šolske potrebščine so
iz leta v leto dražje.
Nekateri starši sprašu-
jejo, če otroci v šoli
sploh toliko (pri)dobijo
kot oni zanje dajo.
V premislek
v Agrokomercu - in
morda še kje - so izdaja-
li nekrite menice, ker ni-
so imeli denarja. Med-
tem pa so si nekateri na
morju z dinarji prižigali
cigarete.
Slednje so že kazno-
vali.
V zgodovini so ponujali kraljestvo za konja
kaj naj ponudimo mi, da bi prišli na konja!?
Pogled nazaj
Za jubilejni 20. obrtni sejem so pripravili nekaj
novega, nekaj posebnega. Ozrli so se nazaj in
naokoli in nekaj tega zgodovinskega prenesli na ta
veliki sejem. Vsaj v nečem bo tak, kot so bili nekoč
sejmi.
Pod šotori.
Varčevanje j
Le kdo pravi, da si pri nas v delovnih organizaci-'
jah ne prizadevajo, da bi pri proizvodnji porabili
manj električne energije. V štorski železarni bodo
imeli kmalu zelo velik energetski prihranek.
Njihova inovacija za prihranek energije se ime-
nuje: ukinitev elektroplavža.
Preblisk
če je naša šola res brezplačna, potem bi vse te
velike denarje za šolske potrebščine v resnici po-
darjali!
Tudi Rim nI več kar je bil!
Z upanjem smo tja pospremili Roka,
pa vendar tam ni nič »rodil«.
Naprej-nazaj
Pravijo, da nam standard nenehno pada.
Pomeni to, da bomo morali kmalu spet začeti izde-
lovati fičke?!
Maščevanje
Le zakaj imajo naše šole fako slabo urejen
strehe, da jih tako veliko toči?
So se učitelji pred leti tako močno zamerili bodo
čim arhitektom?!
V torek Je izšel nov
bankovec za 20.000
dinarjev.
Res me zanima,
koliko Je še vreden
danes!
Preklic
Ni res, da v večini pri-
merov pri nas turizem
pomenita le prenočišče
in hrana!
Marsikje je še hrana
zanič!
Razvoj
Nekoč so z vasi mno
žično drli v mesta.
Razvoj gre naprej
zdaj pa že v mestu m
mnogih balkonih gojiji
kmetijske pridelke.  ^
Za nekaj so pa bile
te zastrupitve z maji-
cami le dobre.
Tudi tisti počasni
so. morali hitro sto-
piti!
FRAN SALESKI-FINŽCAR
34
II. del
Pod svobodnim soncem
»Tedaj je poblaznel!«
»Prekletstvo K^jnovo ga je pognalo v smrt!«
»Naj se zame maščuje Lucifer! sicer ne veš ničesar?«
»Našel sem Ireno!«
Carica je vztrepetala. Kakor bi jo prešinila skriv-
nostna iskra, seje obrnila proti Azbadu. Črne oči so se ji
zasvetile sredi široko razprtih vek.  '
»Ireno? Privedi jo takoj pred despojno!«
»Ni je še v Bizancu, prejasna!«
»Kje je torej? Ponjo!«
»V Toperu pri stricu, prefektu Rustiku!«
Teodora je dala znamenje. Suženj je prišel, razvil kos
pergamenta in omočil trst.
»Rustikje v Bizancu,« je omenil boječe Azbad.
»A Bizancu?«
»Prišel je poročat o smrti Epafroditovi!« \
»Se Flavij še ni vrnil?« j
»Bržkone je vihar zadržal jadrnico.« 3
Teodori je obkrožil ustnice škodoželjen smehljaj in j
izginil, ko se je spomnila Flavijeve žalosti, ker ga je\
prehitel pr efekt.
»Sporoči torej prefektu, naj takoj odide in privede
Ireno! To je odločna volja despojne.«
»Prefekt je stric in kri je kri! Ko bi presveta poslala
mene, nevrednega hlapca, po Ireno.«
»Jastreba po golobico! Najprej se nasiti despojna,
morda ostane tudi grižljaj za hlapca! Rustik pojde
ponjo!«
Carica je zganila z drobnim sandalčkom, Azbad ga je
poljubil in odšel. -i
Trinajsto poglavje
Sužnja Melita se je bridko varala, ko je krasila spal-
nico svojega orla z rožami in potresala z dehtečim žafra-
nom. Azbad ni prestopil praga tisti večer.
Ko seje vrnil od Teodore, je poiskal najprej Rustika,
ga zadovoljil in nalagal, da mu je pot v Bizanc uglajena.
Zakaj despojna ne pozabi nikdar, da ji je prvi sporočil o
Epafroditu in obljubil Ireno njemu, kar je že dolgo srčna
želja despojne.
Prefekt je bil zadovoljen in je šel vesel v pretorjj iskat _
znancev, katere je povabil v Zeuksipove kopeli na raz-
košno večerjo.
Azbad pa je legel doma v pisarniški sobi na trdo
otomano, prevlečeno s kravjim usnjem. Roke je sklenil
pod glavo in se zazrl v strop, po katerem je vodila
Aurora kvadrigo mladega sonca.
Vedel je, da so se mu z današnjim dnem zopet odprla .
vrata do Teodore. Kljub temu pa ni bil zadovoljen. Ni ga :
grizlo, da je bila despojna tako hladna, ni ga bolel trn, s ]
katerim gaje pikro zbodla, ko mu je rekla, daje nevaren !
jastreb za golobico Ireno. Vajen je bil žela, kije pikal v:
besedah caričinih Začutil je nenadoma v srcu drugega^
črva, ki se je zbudil in kljuval, da mu je plalo po žilah.
Zagorela je tista tiha iskra, na katero je sicer navalil
razkošni palatinec gomilo prekletstva in sovraštva, pa je
ni ugasil. Kakor se o tihi polnoči sredi smrdljivega
močvirja izza ostudne golazni nenadoma ukreše pla-
menček, zatrepeta plašno nad sluzasto vodo in razsveti
v noč zagrebeno ostudnost, tako je zaplapolala ta iskra
nad Azbadovim srcem. Obdala gaje bolj z grozo kakor z
veseljem. Nad vse dvorjanice, nad vsako gizdavo hot-
nico se je dvignila Irena kakor plamenček nad močvirje
in razsvetlila s svojim žarkom kalužo, po kateri je brodil
Azbad. Davno je že zaigral vero v poštenje, v značaj, v
resnico. Z jezikom je klical Krista, v srcu je žrtvoval
malikom. Ali danes je dahnila despojna v njegovo dušo
in razpalila žar, kateremu ni vedel imena. Snel je roke
izpod glave in jih sklenjene pritisnil na čelo.
»Ali sem ljubosumen na Ireno? Kaj jo še ljubim?
Ljubim ? Ali nisem že davno iztrošil zadnji utrip srca, ki
bi utegnil reči ljubezen? Ljubezen je slepilo. Užitek
resnica. In vendar -«
Azbad je planil z ležišča in hodil nemirno po mar-
morju. V srcu je čutil vulkan. Kakor neprozorni valovi
se je dvigalo nekaj iz prsi in pluskalo v glavo. Iskal je
skale v teh valovih, da bi vrgel sidro,iskal jo je, a je ni
našel. Gledal je na valovih Ireno, katero muči na smrt
Teodorina maščevalnost. Iz valov se je bleščal njen
bledi, solzni obraz, usahle roke so gledale po penah in se
lovile zanje, tonile in se pogrezale v brezdanje globine.
Zdelo se mu je, da kliče Irna na pomoč, da je izrekla s
tiho vdanostjo njegovo ime in ga rotila, naj se spomni
lubezni, katero ji je nekdc(j prisegal, in naj jo otme.     ^
Razburjen, omotičen in razdvojen seje zgrudil Azhai
na ležišče, veke so se strnile, viharen sen je zagrni
čezenj peruti.
Drugo jutro je sedel truden ob mizi. V obraz mu jf
svetilo sonce. Na licu mir, kakor gladina tihe Propon
tide. Odmaknil je roko od glave, udaril krepko po mn
in se zasmejal sam sebi.
^ »Nisem pil in vendar sem bil pijan-snoči! Smešne
Človeku zavre kri in iz moža se rodi zaljubljen dečal
Pomni, Teodora! Tudi hlapec zahrepeni po polni skled
Ostanki so za pse. Irene ne dobiš, Irena bo moja. Golo
bico si otme jastreb iz zob lisice!«
Azbad je zagrebel prste obeh rok v razmršene
neumite in nemaziljene lase, zaklopil oči in se zamisB
ob mizi. Sužnja Melita je prinesla zajtrk na srebrnen.
ploščku: sadja, surovega masla, slaščic in zavretegi
vina. Soparne meglice so kipele iz pozlačene vinski
čaše. Melita je stala ob Azbadu kakor svečenica prec
malikom, kateremu žrtvuje kadilo. Vročina je puhtela ii
močnega vina, magister eguitum se ni ganil. Meliti so s(
dvigale razburjene prsi, odložila je zajtrk na kamniti
mizico, pristopila k Azbadu in se dotaknila z belo lehtp
njegove roke. Vztrepetal je, dvignil glavo in jezno velel
»Proč! Miruj!«
Vdana sužnja, ki ga je blazno ljubila, je molče odšla:
pred vrati seje sesedla in na rdeči kamenček v mozaični
zvezdi so tekle njene solze.
Še dolgo se ni ganil general palatincev. Zajtrk je omn-
nil nedotaknjen na mizici, pred vrati je zaman pritiskali
Melita uho na zavese, kdaj se zdrami iz težkih misli njet
sokol.
Nenadoma pa je planil Azbad od mize. Vse niti načrU
so se združile v tesen vozel, ugib je^bil rešen._____________^
20. STRAN - NOVI TEDNIK
3. SEPTEMBER igj
Bik Bok in Poco Loco,
nova Metkina aduta
Metka Celje že lep čas ni več
tovarna, ki bi bila doma in v svetu
znana in cenjena samo kot proizva-
jalka kakovostnega, lepega in mod-
nega posteljnega perila. Temu pro-
gramu se je namreč pred leti pridružil
oblačilni program, ki nastaja v Met-
kini temeljni organizaciji v Kozjem.
Ljubiteljem belega športa je dobro
znan program Mont: mehke, tople, z
najfinejšim gosjim perjem polnjene
puhovke v modnih barvah in barvnih
kombinacijah, njihova najbolj cenjena
odlika pa je kakovost, tako v tkaninah
kot v izdelavi. Gre za zelo zahteven pro-
gram, Z njim seje spopadel marsikateri
konfekcionar, uspeli pa so zaenkrat
samo v Kozjem. Na letošnjo zimsko
sezono so v Metki dobro pripravljeni,
razširili so zmogljivosti in tako bo trg s
programom Mont dobro založen.
Tudi program z znakom Contrast je
našim kupcem že dobro znan, saj
zajema široko paleto oblačil za prosti
čas.
V zadnjem času razvijajo z norveško
firmo dva nova oblačilna programa, po
katerih segajo in bodo segali predvsem
mladi. Gre za program Bik Bok in pro-
gram Poco Loco.
Program posteljnine v Kozjem še živi,
vendar je v senci oblačilnih programov,
ker so za tržišče zelo zanimivi in iskani.
Ker so tudi proizvodni rezultati v
temeljni organizaciji v Kozjem dobri, je
temu primeren tudi poslovni rezultat.
Da bi bili kos potrebam tržišča, bodo
pričeli že letos graditi prizidek k proiz-
vodni hali, istočasno pa bodo posodo-
bili organizacijo proizvodnje. Novost v
Kozjem je tudi nova industrijska proda-
jalna, ki jo kupci radi obiskujejo. Z
modnimi in kakovostnimi oblačilnimi
programi se je Metka Celje oziroma
njena temeljna organizacija v Kozjem
vključila v vrsto prodajaln Yu-butikov.
SREDNJA DRUŽBOSLOVNA
ŠOLA CELJE
Kajuhova 2, tel. 25-085
objavlja
RAZPIS
1. Za vpis v 1. letnik administrativne dejavnosti, ob
delu, po programu srednjega usmerjenega izobra-
ževanja, za šol. leto 1987/88;
Pogoj: uspešno končana osnovna šola.
2. Za vpis v 2. letnik administrativne dejavnosti -
smer upravni tehnik.
3. Za vpis v 3. letnik administrativne dejavnosti -
smer upravni tehnik.
Pogoj: končana dvoletna administrativna šola.
4. Za vpis v 4. letnik administrativne dejavnosti -
smer upravni tehnik
Kandidati pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju
pogojev na Srednjo družboslovno šolo Celje, Kaju-
hova 2, do 10. septembra 1987 kjer dobite tudi vse
informacije v zvezi z razpisom
TV SPORED
NEDELJA, 6. 9. 1987 ]
9 30-23 25 TELETEKST RTV UUBLJANA; 9 45 POROČILA, 9 50 ŽIV ŽAV, io .
DR WHO ROBOT, ponovitev 5. dela angleške nadalievanke, 11,05 DOmJ
ANSAMBLI; ANSAMBEL OTTAVIA BRAJKA: 11.35 NA ZVEZI; 11 55 PROp
GANDNA ODDAJA; 12 00 KMETIJSKA ODDAJA TV SARAJEVO; 13 00 P0R(;
ČILA (dO 13.05), 13.35 N. V. Gogolj MRTVE DUŠE^ 1 del sovjetske nadaL
vanke; 14.45 HAVAJI, ameriški film; 17.45 POROČILA, 17 30 SLOVENCju
ZAMEJSTVU, 1800 PTUJSKI FESTIVAL 87, prenos, 19.10 RISANKA; 19,!
PROPAGANDNA ODDAJA; 19.20 IZ TV SPOREDOV; 19 26 VREME; 19 30t;
DNEVNIK 19 55 PROPAGANDNA ODDAJA, 20.00 V Nedelkovski: PRETEŽt*
VEDRO, 3. del nadaljevanke TV Skopje; 20.50 PROPAGANDNA ODDAJA, 2Q<^
POLETNA NOČ; ZDRAVO
PONEOEUEK, 7. 9. 1987
TV MOZAIK, 10.00' ZRCALO TEDNA; MATINEJA; 10.20 VZHODNO OD Raj,
ameriški film (do 12.10); 17 00-22.40 TELETEKST RTV LJUBLJANA, 17 15|
MOZAIK - ponovitev; 17 35 POROČILA; 17.40 RADOVEDNI TAČEK: KOLO ir
oddaja; 17.55 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET, 10. oddaja, 18.00 NACIONAli
PARKI: Paklenica, oddaja TV Zagreb, 18 25 JESENSKA SERENADA: OKTf
SUHA; 18.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 19,00 OBZORNIK; 19.10 RISANK)
19.15 IZ TV PROGRAMOV; 19.20 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.25 ZRN(;
VREME; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 20 00 B. raylo,
Bradford: BOGATAŠINJA, 6. - zadnji del angleške nadaljevanke; 20 50 PROP)
GANDNA ODDAJA; 20.55 OMIZJE: JUGOSLOVANSKI FILM DANES; 22 35 Pc
ROČILA
TOREK, 8. 9. Mfut
10.00 TV MOZAIK-ŠOLSKA TV:, Psihologija, Naravoslovni dan; 11.00 JE2
KOVNI UTRINKI; 11.05 TUJI JEZIKI: Angleščina XIV. (do 11.35); 16.30-22<(
TELETEKST RTV LJUBLJANA; 16.45 TV MOZAIK-ŠOLSKA TV, ponovitev; 175
POROČILA; 17.55 TA ČUDOVITI NOTNI SVET, otroška oddaja TV Sar.; 185|
PROPAGANDNA ODDAJA; 19.00 OBZORNIK; 19.10 RISANKA; 19.15 IZ TI
SPOREDOV; 19.20 POROPAGANDNA ODDAJA, 19.25 ZRNO, VREME; 19 30T1
DNEVNIK; 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA. 20.00 H. Mac Millan: OSEBNI STIK
škotska drama; 20 55 PROPAGANDNA ODDAJA, 21.00 INTEGRALI; 21.40 TIT(
IN NACIONALNO VPRAŠANJE, dokumentarna oddaja TV Beograd; 22.25 T\
DNEVNIK
SREDA, 9. 9. 1987
TV MOZAIK; 10.00 MOSTOVI, ponovitev; MATINEJA; 10.30 H. Mac Millai-
OSEBNI STIK, ponovitev, škotske drame {do 11.25); 17.00-23.30 TELETEKS'
RTV LJUBLJANA; TV MOZAIK; 17.15 MOSTOVI, ponovitev, 17,45 POROČIU
17.50 KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE, 3. del lutkovne serije; 18.05 MOJ PRIJA
TELJ PIKI JAKOB, 3. del otroške serije; 18.25 ŽIVALSKI SVET, izobraževala
oddaja; 18.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.00 OBZORNIK; 19.10 RISANKA
19.15 IZ TV SPOREDOV; 19.20 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.25 ZRNC
VREME; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 FILli
TEDNA: BLEDOMODRA ŽENSKA PISAVA, II del avstrijskega filma; 22.00 PRC
PAGANDNA ODDAJA; 22.05 PO SLEDEH NAPREDKA; 22.45 TV DNEVNIK
23.00 REZERVIRAN ČAS, ponovitev
ČETRTEK, 10. 9. 1987
TV MOZAIK; 10.00 ŠOLSKA TV: Umetnostna vzgoja. Glasbena vzgoja; MATI-
NEJA; 10.50 ZAPPELIN, ameriški film (do 12.30); 16.25-00.00 TELETEKST RTV
UUBUANA; TV MOZAIK; 16.40 ŠOLSKA TV - ponovitev; 17.30 POROČIU;
17.35 VRTNICA MALE GOSPODIČNE, otroška oddaja; 17.50 PISMA IZ TV
KLOBUKA, otroška oddaja; 18.35 ZELENA STRAŽA; 18.55 PROPAGANDNA
ODDAJA; 19.00 OBZORNIK; 19.10 RISANKA; 19.15 IZ TV SPOREDOV; 19.25
ZRNO, VREME; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA, 20.00
TEDNIK; 21.00 VEGETINA KUHINJA IN PROPAGANDNA ODDAJA; 21.10
P. O Enquist: AVGUST STRINDBERG, 2. del švedske nadaljevanke; 22.10
DOKUMENTARNE IVERI: Bronasti zven preteklosti; 22.20 TV DNEVNIK; 22.35
RETROSPEKTIVA JUGOSLOVANSKEGA FILMA; BALKANSKI VOHN (do 00 15)
PETEK, 11. 9. 1987
TV MOZAIK; 10.00 TEDNIK; MATINEJA; 11.00 P. O. Enguist: AVGUST STRIND-
BERG, ponovitev 1. dela švedske nadaljevanke (do 12.00); 16.2&-00.00 TELE-
TEKST RTV LJUBLJANA; 16.40 TV MOZAIK - ponovitev; 17.40 POROČILA:
17.45 VUKOV KOTIČEK, 2. del oddaje TV Beograd; 18.00 DR. WHO: ROBOT, 6
del angleške serije; 18.25 DVA OBRAZA JADRANSKE OBALE: Paketni aranž-
maji, izobraževalna oddaja; 18.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 19,00 OBZORNIK;
19.10 RISANKA; 19.15 IZ TV SPOREDOV; 19.20 PROPAGANDNA ODDAJA;
19.25 ZRNO, VREME, 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA;
20.00 E. Dark: BREZČASNA DEŽELA, 7. del avstralske nad.; 20.50 PROPA-
GANDNA ODDAJA; 20.55 DOKUMENTARNA SERIJA; 21.40 ALPE JADRAN,
informativno mozaična oddaja; 22.10 TV DNEVNIK; 22.25 CIKLUS CLAUDA
CHABROLA: NADA, francoski film (do 00.30) 1
SOBOTA, 12. 9. 1987
8.00 POROČILA, 8.05 KUUKČEVE DOGODIVŠČINE, ponovitev 3. dela lutkovn^
serije; 8.40 MOJ PRIJATEU PIKI JAKOB, ponovitev 3. dela otroške serije; 8.55
NACIONALNI PARKI: Paklenica, oddaja TV Zagreb; 9.20 TA ČUDOVITI NOTNI
SVET, ponovitev oddaje TV Sarajevo; 10.25 PO SLEDEH NAPREDKA, ponovi-
tev; 11,15 MEDNARODNA OBZORJA: PERESTROJKA PO BOLGARSKO, pono-
vitev, 12.05 POROČILA (do 12.10); 15.55-00 00 TELETEKST RTV LJUBLJANA;
16.10 POROČILA; 15.15 LEPOTICA IN POŠAST, češkoslovaški film; 17.45
GLASOVI ZGODOVINE: DŽA.VAHARLAL NEHRU. dokumentarna serija; 18.30
DA NE BI BOLELO; 18.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.00 KNJIGA, 19.10
RISANKA; 19.15 IZ TV SPOREDOV; 19.20 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.25
ZRNO, VREME; 19.30 TV DNEVNIK; 19.50 ZRCALO TEDNA; 20 10 PROPA-
GANDNA ODDAJA; 20.15 FESTIVAL NAREČNE POPEVKE VESELA JESEN 87.
prenos; 21.25 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.30 Tone Partljič in Zoran Predin:
POP SATIRIKON-ŽEJNI TONE IN LAČNI FRANZ; 22.25 TV DNEVNIK; 22.40 RAJ
ZA MORSKE PSE, ameriški film (do 00.15)
RADiaCEUE
Četrtek, 3. 9.: 8.00 Poročila, 8.15 Dopoldne z vami. lO.OO
Poročila, 10.40 Srečanje z leti; Popoldanski spored: 14.OO
Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 16.00 Čestitke in poz-
dravi, 17.00 Kronika.
Petek, 4. 9.: 8.00 Poročila, 8.15 Petkov mozaik, 10.00 Poro-
čila, 11.00 Žveplometer; Popoldanski spored: 14.00 Napo-
ved, informacije, 15.00 Poročila. 16.00 Čestitke in pozdravi.
16.30 Šport ob koncu tedna, 17.00 Kronika, 17.30 Turizem
smo ljudje.
Sobota, 5. 9.: 8.00 Poročila, 8.15 Dopoldne z vami, 9.20
Kuharski kotiček, 10.00 Poročila, 10.15 Koledar kulturnih
prireditev, 10.30 Filmski sprehodi: Popoldanski spored:
14.00 Napoved, informacije. 15.00 Poročila, 16.00 Čestitke in
pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavne glasbe.
Nedelja, 6. 9.: 9.00 Napoved, 9.10 Poročila, obvestila, 9.40
Posnetek JRO-Črešnjice, 11.00 Žveplometer, 11.30 Kmetij-
ska oddaja, 12.15 Literarni utrinek, 12.30 Iz domačih logoV
13.00 Poročila, 13.05 Čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 7. 9.: 8.00 Poročila, 8.15 Športno dopoldnei
10.00 Poročila; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, inCor-
macije. 15.00 Poročila. 16.00 Čestitke in pozdravi. I ti.3"
Rezerviran čas, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih viž.
17.45 Športni pregled.
Torek, 8. 9.: 8.00 Poročila. 8.15 Iz sveta glasbe, 10.00 Povo-
čila; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.0"
Poročila. 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezerviran čaS<
17.30 Kronika. 17.15 Naši zbori. ^
Sreda, 9. 9.: 8.00 Poročila, 8.15 Dopoldne z vami, lO.Of
Poročila, informacije, 10.15 Koledar prireditev; Popoldai»'
ski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poročila, le.O«
Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezerviran čas, 17.00 Kronika-
17.15 Za mlade.
24. STRAN - NOVI TEDNIK
3. SEPTEMBER i!
Celjski zdravniici vedo iiaico igrati nogomet
Minulo soboto so se na igrišču pred osnovno šolo na Frankolovem v prijateljskem
srečanju pomerili zdravniki celjskega Zdravstvenega centra z ekipo Zlate selekcije, ki je
nastopila brez Tofa in Rifleta.
Srečanje so v svoj prid obrnili celjski zdravniki, ki so zmagali kar s 7:1. Zadetke za Celjane
so dosegli: Cerovšek 4, Hribernik 2 ter Čajavec 1 zadetek, za Zlato selekcijo pa je edini
zadetek dosegel Kolenovič. Ekipo zdravnikov Zdravstvenega centra Celje so sestavljali:
Buhanec, Fogelzang, Aužner, Hribernik, Cerovšek, Polimac, Čajavec in Dobrajc, za Zlato
selekcija pa so nastopili: Albreht M., Kuzmič, Albreht J., Bečejac, Klemene, Kolenovič,
Trobec in Pogačnik. Izkupiček tekme je bil namenjen paraplegikom.
Foto: LJUBO KORBER
Četrtič »Družina poje«
v Andražu nad Polzelo bo prihodnjo ne-
deljo ob 14.30 uri že četrta tradicionalna
prireditev »Družina poje«. Letos bodo pri-
reditev pripravili na športnem igrišču pri
Zadružnem domu, če bo vreme nagajalo
pa v dvorani Zadružnega doma.
»Na naši prireditvi nastopajo družine, ki
ljubijo in ohranjajo tradicijo družinskega
petja. Nastopilo bo 16 družin iz raznih kra-
jev Slovenije. Letos pa bo nastopila tudi
družina s Koroške, kjer sodelujemo s Krš-
čansko kulturno zvezo iz Celovca. Namen
prireditve ni tekmovanje, pač pa ohranjJ
in širiti domačo narodno pesem, da bi druj
ne spet našle čas in veselje za petje naro(j.
nih pesmi; saj nam boste dah prav, da
glasba, ki jo ponuja današnji svet, ne mor^
primerjati z milino petja v družinskem kro.
gu. Občutena pesem matere in očeta je bilj
tista, ki je spremljala otroke skozi življenj^
in jih vezala na dom in domači kraj,«
povedal Konrad Brunšek, predsednik orgg,
nizacijskega odbora.
T. TAVČAR
20. Jubilejni mednarodni
obrtni sejem
ceUe-golovec
Obadji pilfi
če bi bilo vino poceni^bi le malokatere
skrbela oporečnost vode.
Če človek poje nitrite s salamo, to
pomeni v teh časih bogatstvo. Če pa jih
popije z vodo, to pomeni revščino.
V šolah nas učijo ves čas narobe. Pra-
vijo, da nimamo dovolj rudnin. Dan za
dnem pa strokovnjaki ugotavljajo, da
pojemo vedno več težkih kovin in strupe-
nih rudnin.
Nekaj je narobe. Izkoriščani v kapita-
lizmu živijo skoraj tako kot privilegirani
v socializmu.
Naj nam država nikar ne odmre. Kdo bi
plačeval pogrebne stroške?
Dinar cenijo samo še tisti, ki ga zaslužijo
z žuljil
OBAD
Reševalci preizicusili moči
Jamski reševalci iz Titovega Velenja že tretje leto preizkušajo svojo telesno pripravlje-
nost; tokrat seje na stadionu Rudarja zbralo 237 reševalcev. Pomerili so se v Cooperjevem
testu, kar pomeni, da so morali teči 12 minut, skakati v daljino in metati kroglo. Z
doseženimi rezultati so bih zadovoljni, natančnejše podatke o pripravljenosti reševalcev pa
bodo dale tudi druge analize, ki so jih ob vaji opravili.
S tovrstnimi preizkusi in nabiranjem moči se jamski reševalci pripravlj^o na zahtevno
reševanje iz jam. V Rudniku lignita v Titovem Velenju je namreč kar 90 kilometrov
podzemeljskih poti, zato je pri reševanju ljudi in opreme dobra telesna pripravljenost še
kako pomembna. L. OJSTERŠEK
Ščuica za
ribiče
Ribiško društvo Celje
pripravlja posebno pred-
stavo Partljičeve uspešni-
ce Ščuka, da te kap, v so-
boto, 12. septembra ob 19.
uri v SLG Celje. Predpro-
daja vstopnic je v pisarni
Ribiške družine Celje.
Potopisno
predavanje
Prihodnji teden v pe-
tek, 11. septembra bo v
velenjskem Domu kul-
ture potopisno jjredava-
nje Zvoneta Seruge -
Potovanje k ljudem.
Predavanje bo oprem-
ljeno z diapozitivi, avtor
pa bo predstavil svojo
pot z motorjem okoli
sveta.
Družina bralcev Nove-
ga tedriika je vse večja
Ste že njen redni član?
OROŽJE NA SEVERNI JANEZ HARTMAN
SLOVENSKI MEJ11918-1919
1. nadaljevanje
11. Puške
(nadaljevanje)
Za vse puške manliherice
je bilo v rabi ostro strelivo M
93 z malodimnim smodni-
kom. Kahber je bil 8 mm.
krogle z zaokroženo konico
so imele jekleni plašč, mede-
ninasti tulci pa so imeli rob.
Po pet nabojev je bilo na-
meščeno v pločevinasti ok-
vir M 90, ki je po vstavitvi
zadnjega naboja v ležišče v
cevi izpadel skozi odprtino v
dnu shrambe za strelivo (ma-
gacina). Borci so nosili pri
sebi nemalokrat le 30 do 40
nabojev, dasi je bil običajni
»bojni komplet«, ki naj bi ga
vojak takratnih vojska nosil
pri sebi, nekako trikrat večji.
Čeprav se je nabralo ob
koncu svetovne vojne na na-
ših tleh veliko pušk in kara-
bink najrazličnejših siste-
mov in kalibrov (tako je imel
na primer mariborski pe-
špolk koncem novembra
1918 v skladiščih kar 840 ru-
skih pušk mosin-nagant M
91, predelanih iz originalne-
ga kaUbra 7,62 mm na av-
strijsko strelivo M 93), so slo-
venski borci uporabljali
praktično le manliherice. Tu
in tam je kdo segel po itali-
janski Icarabinki z zapoglji-
vim bajonetom (mannhcher-
carcano M 91 kalibra
6,5 mm), ki so jo avstro-ogr-
ski vojaki poznali dobro s so-
ške fronte, vendar zgolj zato,
da bi bili nekaj posebnega,
odnosno "zaradi lepšega«,
kot se je spominjal nekdanji
Malgajev soborec Janko Vi-
rant.
Majske ofenzive se je del-
no udeležila tudi srbska so-
lunska vojska. Ta je bila od
leta 1916 dalje oborožena s
francoskimi puškami vrste
mannlicher-berthier M 1907/
15 kalibra 8 mm. Srbija jih je
do julija 1916 dobila 100.000.
Te puške so uporabljale ok-
vire manliherjevega tipa,
vendar le s tremi naboji za
razliko od petih pri avstrij-
skih. Naboji kljub enakemu
nominalnemu kalibru niso
bili zamenljivi. Srbski konje-
niški oddelki so uporabljali
francoske karabinke M 92,
prav tako tristrelna orožja
kahbra 8 mm, le da s kratko
cevjo in zapognjeno ročico
zaklepa.
Tehnični podatki za krat-
ko manliherico - »štucen«
(Repetier-Stutzenkarabiner)
M 95:
kahber: 8 mm
dolžina: 1005 mm
dolžina cevi: 498 mm
masa: 3150 g
začetna hitrost krogle: 580
m/sek.
kapaciteta okvira: 5 na-
bojev
Avtor podlistka o orožju na severni slovenski meji, naš
sodelavec Janez Ha rim a n je napisal knjigo
LOVSKE PUŠKE NEKOČ IN DANES
ki je tik pred izidom.
Trdo vezano knjigo, opremljeno s 160 ilustracijami, tiska
"Zrinski" iz Čakovca (ki je tudi izvršni založnik), njena
cena pa je 5000 dinarjev.
Knjigo lahko naročite pisno ali telefonsko neposredno
avtorju: Janez Hartman
Ul. T. Čečeve 7
63000 Celje
telefon 22-657