Št. 208 (15.309) leto Ll.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchl 6 - Tel. 040/7796600_
GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - UL Ristori 28 - Tel. 0432/731190
1500 LIR
POSTNA PLAČANA V GOTOVN SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50%
BČlKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Nove kartice /IMA2M1KM7 s plačilnim servisom	S
ČETRTEK, 3. AVGUSTA 1995
Kdor ve, naj ne molči!
Vomr Tavčar
Petnajst let je minilo, od kar je v čakalnici železniške postaje eksplodiral peklenski stroj in ubil 85 ljudi. Kdo je podtaknil peklenski stroj. Predvsem pa, kdo je atentat naročil? Na to vprašanje sodstvo še ni Uspelo odgovoriti. In prav ta odgovor je včeraj zahtevala Bologna, ki se je poklonila spominu žrtev terorističnega atentata.
Skupaj z županom iz Bologne so bili na govor-niškem odru, združeni v zahtevi po resnici, tudi župani drugih italijanskih mest, ki so bila tarča terorističnega nasilja in strategije napetosti. Skupaj z VValterjem Vitalijem so Marco Formentini (Milan), Mino Martinaz-zoli (Brescia) in Leoluca Orlando (Palermo) poudarili, da hočejo resnico in zahtevajo, naj bo končno zadoščeno pravi-
Strategija napetosti in terorja, ki je v sedemdesetih letih okrvavila Italijo, danes ni več popo-Polna neznanka. Jasno je, da zakulisni strategi niso hoteli dovoliti, da bi se razmerje sil na italijanski politični šahovnici spre-Uienilo in da bi lahko levica prevzela krmilo oblasti. In prav tako jasno je, da so bili deli obveščevalnih služb vpleteni v to strategijo in so sodstvu z najrazličnejšimi ovirami preprečili, da bi odkriU storilce, predvsem pa mandatorje.
To jim je uspelo, ker so italijanske vlade, kot trdi predsednik parlamentarnega odbora za nadzorstvo nad obveščevalnimi službami Massi-mo Brutti, prepustile obveščevalno politiko vodstvom obveščevalnih služb, nekaj časa pa dovolile celo, da so ta telesa vodili ljudje tajne fra-masonske lože P2. To je zaviralo iskanje resnice m jo zavira še danes, saj se ni bila povsem raziskana nobena od ključnih epizod strategije napetosti.
Cas je, da se te zapreke odpravijo in da tisti politiki, Id poznajo zakulisje, spregovorijo. To zahtevajo Bologna, Milan, Brescia, Palermo, Firence, to zahtevajo ljudje, ki želijo, da bi po tolikih letih postal »berljiv« splet strategije napetosti. Samo na ta način bo končno zadoščeno pravici in resnici, samo na ta način se bo država končno oddolžila spominu tistih, ki so umrli kot žrtve svinčenih let.
■ Slovenija poziva svoje dižavljane,
| naj se vrnejo s počitnic na Hrvaškem
LJUBLJANA, CELOVEC -Pričakovanja glede ponovne zaostritve razmer in razširitve vojne na Hrvaškem in v BIH se počasi uresničujejo. Zato je že v torek nemško zunanje ministrstvo uradno pozvalo vse nemške državljane, naj se vrnejo iz dopusta na Hrvaškem.
Včeraj so podobna sporočila za
javnost posredovala tudi zunanja ministrstva Avstrije, Slovenije in Madžarske. Na tiskovni konferenci v Celovcu pa je slovenski premier Janez Drnovšek spričo razširitve vojne na Balkanu povedal, da vlada - po posvetu z zunanjim ministrstvom - poziva slovenske državljane, ki so trenutno na dopustu na Hrvaškem, naj se vrnejo v
domovino, pozivu se je priključil tudi avstrijski zvezni kancler Franz Vranitzky. Z ministrstva za zunanje zadeve so sporočili tudi to, da so v stalnem stiku z veleposlaništvom Republike Slovenije v Zagrebu in s hrvaškimi oblastmi, v nekaj dneh pa bo začel delovati tudi generalni konzulat Republike Slovenije v Splitu.
■ Trst: odprtje jasli | in zaprtje vrtca
TRST - Občinski odbor župana Riccarda Illyja je končno napovedal odprtje slovenskih otroških jasli v Ul.Veronese in hkrati ukinitev slovenskega občinskega vrtca v Ul.Conti.
Občinska svetovalca SSk Močnik in Berdon sta takoj protestirala pri pristojnem odborniku in podžupanu Damianiju.
Občina je ukinitev vrtca v mestnem središču utemeljila s potrebo po varčevalnih ukrepih.
Na 5. strani
SOOČENJE V ZBORNICI
Politika zasenčila ustavne reforme
"Dvoboj" med Berlusconijem in D'Alemo Scalfaro: Italijanska država je nedeljiva
V Ženevi o vojni ali miru
ZAGREB - Na današnjih ženevskih pogajanjih med hrvaškimi oblastmi in uporniškimi hrvaškimi Srbi se bo odločalo o vojni ali miru, o vojaški opciji ali o mirni integraciji, ki bi hrvaške Srbe obsodila na vlogo manjsincev. Po mnenju večine pa je ta poslednji poskus obsojen na propad, ker Srbi ne bodo klonili, Hrvaška pa bo zahtevala in ne prosila. Vesti z bojišč niso bile obetavne, saj so Hrvati nadaljevali ofenzivo v zahodni Bosni, krajinski Srbi pa so obstreljevali Gospič in ponovno poslali v boj svoja letala.
Na 15. strani
RIM - Soočenje o ustavnih reformah v poslanski zbornici se je izrodilo v merjenje sil med levico, desnico in Severno ligo. Silvio Berlusconi, ki trmasto vztraja pri zahtevi po jesenskih volitvah, se je spet zavzel za tako imenovano predsedniško republiko, to se pravi za direktno izvolitev predsednika republike in vlade. Massimo D’Alema pa zavrača ta načrt, ker je mnenja, da mora parlament - tudi v spremenjenih ustavnih razmerah -ostati v središču političnega dogajanja v državi.
Oglasil se je tudi Um-berto Bossi. "Senatur" je omilil zahtevo po odcepitvi Severa in napovedal, da bo jeziček na tehtnici med levo in desno sredino. Stranka komunistične prenove pravi, da predstavljajo predčasne volitve izhod iz sedanje hude krize.
Predsednik republike Scalfaro, ki je sprejel predsednike dežel in pokrajin s posebnim sta-
tutom, je ponovil, da je Italija nedeljiva. Rekel pa je tudi, da so nekatere ustavne reforme najbrž nujne in potrebne.
Na 3. in 4.strani
Uradni protest slovenske vlade
LJUBLJANA - Na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije so včeraj predstavniku Veleposlaništva Republika Italije predah noto, v kateri so protestirali proti združevanju oziroma ukinjanju nekaterih Sol v Tržaški in Goriški pokrajini, kar jev nasprotju z določili Londonskega memoranduma, ki določa, da se bosta podpisnici pred vsako spremembo v organizaciji šolstva obveščali in dogovarjali v mešanem odboru.
Ministrstvo za zunanje zadeve RS je šele iz sredstev javnega obveščanja izvedelo, da nameravajo italijanske šolske
oblasti v okviru racionalizacije šolske mreže odvzeti samostojnost še srednjima šolama v Rojanu in na Proseku.
Združevanje slovenskih Sol je tako med slovensko manjšino v Itahji kot tudi v slovenski javnosti vzbudilo veliko neodobravanje in zaskrbljenost, saj ta ukrep dejansko pomeni zmanjševanje mednarodnopravno pridobljenih pravic slovenske manjšine v Itahji. Ministrstvo za zunanje zadeve RS je predlagalo, da italijanske šolske oblasti ponovno preučijo sprejete ukrepe in vzpostavijo prejšnje stanje.
TERORIZEM / PETNAJST LET PO POKOLU
Bologna zahteva resnico in pravico
Poziv politikom, ki poznajo zakulisno dogajanje, naj končno spregovorijo s sodstvom
BOLOGNA - Z manifestacijo pred železniško postajo in s sprevodom po mestnih ulicah se je Bologna včeraj spomnila 15. obletnice terorističnega pokola. 2. avgusta 1980 je namreč v čakalnici postaje eksplodiral peklenski stroj in ubil 85 ljudi, nad dvesto pa jih je bilo ranjenih.
Včerajšnja manifestacija je izzvenela kot odločna zahteva, naj pride končno na dan resnica o pokolu, naj bodo odkriti in kaznovani storilci in mandatorji.
Zato so pozvali politike,
»ki vedo, naj končno spregovorijo«.
Na 2. strani
CELOVEC / OBISK SLOVENSKEGA PREMIERJA
Srečanje Vranitzky-Dmovšek Avstrija močan zaveznik
CELOVEC - Približevanje'in članstvo Slovenije v Evropski uniji, aktualna bilateralna vprašanja ter grozeča razširitev vojne na Balkanu so bile glavne teme včerajšnjega neformalnega delovnega kosila avstrijskega zveznega kanclerja Franza Vranitzkega in slovenskega premierja Janeza Drnovška ob Vrbskem jezeru.
Pogovor je - kot prejšnji - potekal v odprtem in konstruktivnem vzdušju; na skupni tiskovni konferenci sta oba predsednika vlad poudarila izredno pozitiven razvoj odnosov med obema državama. Avstrijski zvezni kancler Vranitzky je ob tej priložnosrti še posebej poudaril, da Avstrija znotraj Evropske unije odločno podpira prizadevanja Slovenije za njeno čimprejšnjo vključitev! v EU, izrekel pa se je tudi za čimbolj odprto mejo med obema državama in s tem v zvezi napovedal posebno bilateralno pogodbo, ki naj bi odprto mejo zagotovila tudi po pristopu Avstrije k schengen-skem sporazumu.
Drnovšek je v zvezi z evropskimi integracijskimi procesi poudaril, da Slovenija ocenjuje, da je izpolnila vse pogoje za pridruženo članstvo ter da se ne bo pustila izzivati z novimi zahtevami s strani posameznih članic EU oziroma EU same. (I. L.)
Danes v Primorskem dnevniku
Marka kmalu »samo« 1.130 lir?
Vzporedno z okrepitvijo dolarja se je učvrstila tudi lira, tako da je bil včeraj nemški bankovec prvič po letošnjem maju vreden manj kot 1.140 lir.
Stran 2
Francoski preiskovalci v Trstu
V	Trst so včeraj prišli trije francoski preiskovalci, ki naj bi zaslišali nekega aretiranega Maročana. Domnevajo, da je morebiti povezan z nedavnim atentatom na pariško podzemno Železnico.
Stran 5
Danes na vrsti problem luke*
Predstavniki Dežele, Občine Trst in luške oblasti bodo danes obravnavali vprašanje predčasne upokojitve odvečnih pristaniških delavcev.
Stran 5
Kraška ohcet je pred vrati
V	Repnu so se že začele zadnje priprave na letošnjo, že 17. Kraško ohcet. Pomembna kulturno-turistična prireditev bo od 23. do 27. avgusta.
Strane
Orkan Erin se je umiril
Florida se je oddahnila, ker je orkan Erin prešel polotok, ne da bi povzročil razdejanje, ki so ga napovedovali.	Stran 13
NOVICE
TERORIZEM / 15 LET PO POKOLU NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI
Florentinski minerec osumljen sodelovanja pri atentatu
FIRENCE - V toskanskem glavnem mestu so preiskovalci osumili že drugega minerca, zaposlenega pri kvesturi. 28 - letni Plimo Bordoni naj bi sodeloval pri izdelavi ponaredkov bomb, ki so jih v Firencah odkrili v letih 1993 in 1994. Zaradi tega so pred tedni aretirali Giuseppeja Busacco, namestnika poveljnika florentinskih minercev, ki naj bi dejansko pripravljal eksploziv, medtem ko je Bordoni verjetno le kril njegovo početje.
Maurizia Raggia bodo izročili italijanskim sodnikom
CIUDAD DE MEXICO - Mehiška sodnica Maria Magdalena Cordova Rojas je sprejela zahtevo milanskih kolegov, naj jim mehiško sodstvo izroči Maurizia Raggia. Raggio, ki je eden od osumljencev podkupninske afere, je bil v Mehiki, točneje v Cu-emavaci, priprt od 4. maja, medtem ko je njegova prijateljica, grofica Francesca Vacca, še vedno na begu. Zadovoljstvo ob novici so seveda izrazili milanski sodniki, zadnjo odločitev pa bo moralo sprejeti mehiško Ministrstvo za zunanje zadeve.
Cerkev razpada... župnik stavka
CASERTA - Don Pierino Giuhano, župnik v kraju Pastorano v bližini Caserte, ne bo tri dni bral svete maše. Za nenavadno obliko stavke se je odločil zato, ker njegova cerkev še ni prejela potrebnih prispevkov za popravilo antične zgradbe. S pobudo želi župnik sensibilizirati pristojne oblasti, poleg tega pa tudi spodbuditi krajane, da bi se zavzeh za vaško cerkev. Don Pierino Giuhano poziva vernike, naj sestavijo odbor, ki bi priskrbel potrebnih dvesto milijonov, tako da bi dela vendarle lahko stekla. Medtem pa se je verska skupnost razdelila v dva tabora: eni podpirajo pobudo župnika, drugi pa se z obliko protesta ne strinjajo.
Ob spominu na žrtve Bologna zahtevala resnico in pravico
Jasna zahteva politikom, naj povedo vse, kar vedo o pokolih
BOLOGNA - Kot vsako leto 2. avgusta je tudi včeraj ob 10.25 zavijanje sirene spomnilo na atentat izpred 15 let, v katerem je bombna eksplozija ubila 85 ljudi, nad 200 pa jih ranila. Ob 15. obletnici pokola se je Bologna strnila okoli svojega župana in svojcev žrtev pokola, da bi počastila spomin nedolžnih žrtev, obenem pa zahtevala resnico o storilcih pokola in mandatorjih, ki so za kulisami udejanjali strategijo terorja. Tokrat pa so se manifestacije udeležili tudi župani Milana, Brescia in Palerma, kjer je strategija napetosti in terorja zahtevala visok krvni davek. Ta mesta, to je bilo sporočilo včerajšnje manifestacije in pomen prisotnosti Marca Formentinija, Mina Martinazzolija in Leoluce Orlanda, noče pozabiti in zahteva, naj resnica končno pride na dan.
Na to temo so bili uglašeni vsi govori tako pred železniško postajo, kjer se je zbrala velika
množica, kot tudi na srečanju s predstavniki svojcev žrtev. Predstavnik združenja svojcev Torquato Secci je izrazil upanje, da bo kasacijsko sodišče, ki bo obravnavalo proces zaradi pokola v Bologni, izreklo v nekaj dneh dokončno razsodbo. Pri tem je Secci ostro napadel bivšega predsednika republike Francesca Cossigo, ki je bil leta 1980 predsednik vlade. Po Seccijevem mnenju je »Cossiga politično odgovoren« za dejstvo, da storilci in mandatorji še niso bili odkriti in kaznovani. Marco For-mentini je pozval k mobilizaciji, da bi preprečili »zopetno vzpostavljanje vezi med silami zakulisja, medtem ko je Mino Marti-nazzoli dejal, da bo »samo jasnost sedanjosti lahko osvetlila preteklost«. Poudaril je da se »preteklost ne bo razkrila sama« zato pa morajo krajevne ustanove pritiskati na vlado in doseči, da »bomo lahko jasno razbrali pre-
teklost in tisti splet intrig«. Orlando je dejal, da imajo pravico do normalne države, medtem ko je župan Bologne VValter Vitali zahteval, naj politika vztrajno in dan za dnem spodbuja iskanje resnice.
To temo je razvil predsednik parlamentarnega odbora za nadzorstvo nad obveščevalnimi službami Massimo Brutti (DSL). »Predsednik vlad in ministri, ki so bili v vladi v času strategije napetosti najbrž vedo o poskusih zaviranja sodnih preiskav. Sedaj morajo spregovoriti,« je dejal Brutti. V izredno ostrem tonu je dejal, da je vlada dolgo let »podpisala blanko menico vodstvu obveščevalnih služb, na čelu katerih so bili dalj časa ljudje framasonske tajne lože P2«. To je po Bruttijevi oceni glavni vir zlorabljanja obveščevalnih služb. Prav zato je tudi Brutti pozval politke, naj povedo vse, kar vedo o strategiji napetosti, »-
ker bi molk danes bil huda krivda«.
Ob manifestacijah ob obletnici pokola na železniški postaji v Bologni so se dogovorili, da bodo mesta, ki so bila glavne tarče terorizma, oblikovala koordinacijski odbor, ki naj bi spodbujal iskanje resnice. Ta odbor se bo skupaj s predstavniki svojcev žrtev prihodnji teden srečal s predsednikom vlade Lambertom Di-nijem in bo med drugim zahteval, da se dvigne zastor državne tajnosti nad vsem gradivom, ki zadeva pokole.
Dejstvo, da je bil Francesco Cossiga tarča napadov predstavnikov združenja svojcev žrtev, je izzvalo ostro repliko korodinatorja Krščanskega demokratskega centra Pierfer-dinanda casinija. Casini, ki je sicer pristopil k manifestaciji, je zavrnil predvsem ton napadov na bivšeda državnega poglavarja in premiera.
COSENZA / ŽIVLJENJE IZGUBILO 5 LJUDI
Štiričlanska družina uničena v prometni nesreči
Do nesreče je prišlo na avtocesti Salerno- Reggio Calabria pri odcepu za Rose
COSENZA - V noči med ponedeljkom in torkom je v preometni nesreči na avtocesti Salerno- Reggio Calabria izgubilo življenje kar pet ljudi. Po poročilu prometne policije naj bi v dvosmernem odseku avtoceste A/3 v bližini odcepa za Rose, prišlo do čelnega trčenja med Fordovim kombijem (na telefoto Ap razbitine vozila), na katerem se je peljala družina Abate iz Palerma, in Mercedesom komaj 19- letnega Francesca Sidonija. Prometna nesreča je terjala smrt vseh članov družine Abate, 39- letnega Filippa Abate, 38- letne Concette Pezzino ter njunih otrok, 15- letnega Marca in komaj 4- letne Monike. Tudi voznika Mercedesa je čelno trčenje stalo življenje. V nesreči je bil ranjen tudi voznik tovornjaka, 37- letni Giuseppe Greco iz Gele, ki je trenutno v komi v bolnišnici Cosenze. Policija še ni pojasnila vzrokov nesreče.
PRIMER ORLANDI / »EMANUELA ŠE ŽIVA!«
Agca pripravljen sodelovati?
Po njegovem pričevanu vpleteni Pazienza in agenti Cie
ANCONA - Aliju Ag-ci, turškemu teroristu, ki je 1981. leta streljal na papeža in je bil zaradi tega obsojen na dosmrtno ječo, bi lahko priznali polsvobodo. Terorist je pred nekaj dnevi izjavil, da je Emanuela Orlandi, hči vatikanskega uslužbenca, ki je bila ugrabljena pred dvanajstimi leti, Se živa, sam pa naj bi bil pripravljen pomagati, da bi jo končno le našli.. V zameno za sodelovanje bivši »sivi volk« ni zahteval nobene ugodnosti. Po njegovem naj bi bili v ugrabitev Orlandi-
jeve vpleteni pripadniki ameriške obveščevalne službe. Poleg njih naj bi o zadevi vedel marsikaj tudi Francesco Pazienza, človek, ki je bil vpleten v številne še nepojasnjene italijanske afere. Pazienza pa je zavrnil obtožbo in Agcaja ovadil sodišču zaradi klevetanja.
Morda bo k jasnejši sliki vse zadeve prispevalo soočenje med Ag-cajem in Pazienzo. Soočenje so sodniki imeli v načrtu že včeraj, vendar je bilo odpovedano, datuma novega križnega zasliševanja pa Se niso
določili.
Možnost polsvobode za turškega terorista je omenila Agcajeva odvetnica Marina Magistrel-li. Po njenih besedah je Agca ponudil sodelovanje v razreševanju zadeve Emanuele Orlandi samo zato, ker želi pomagati družini ugrabljenke. Marsikdo pa ne verjame v iskrenost bivšega turškega terorista, saj je v preteklosti ze večkrat skušal speljati preiskovalce na stranpot. Po mnenju sumljivcev si Agca skuša le pridobiti rešim posvobode.
RIM / PODATKI ISTAT ZA MAJ
Italijanske tovarne so komajda kos rastočim naročilom
Promet se je povečal kar za 24, 7%
RIM - Italijanska industrija je dosegla v letošnjem maju pravi podvig, saj sta se tako proizvodnja kakor notranje in zunanje povpraševanje močno povečala. Kakor so izračunali analitiki osrednjega statističnega zavoda ISTAT, je promet (obseg poslov) poskočil za 24, 7% v primerjavi z lanskim majem, povpraševanje pa celo za 29, 7%, medtem ko je znašal porast v letošnjem aprilu +13, 2% oziroma +20, 1% nasproti istemu mesecu lani.
Poslovni promet je poskočil na vseh področjih industrijske proizvodnje: proizvodnja kovin je napredovala za 34, 8%, proizvodnja gumarskih in plastičnih izdelkov za 33, 9%, proizvodnja papirja za 30, 2%, proizvodnja mehanskih strojev in aparatur za 30, 1% in tako naprej.
Na področju notranjega in tujega povpraševanja gre poudariti, da so se pomnožila predvsem naročila papirja, in to kar za 41, 7%, sicer pa so narasla tudi naročila mehanskih strojev in aparatur (za 37%), kovin (za 33%) in prevoznih sredstev (za 30%).
V vseh prvih petih mesecih tega leta se je obseg poslov v industrijskih podjetjih povzdignil za 18, 8% v primerjavi z ustreznim obdobjem lanskega leta, medtem ko je obseg naročil narasel za 6, 7%, točneje za 22, 8% na notranjem in za 33, 4% na inozemskih tržiščih.
Skratka, industrija ima veter v jadrih. Ali se bo temu primemo povečala tudi raven zaposlenosti?
RIM / VREDNOST MARKE ZDKRNILA POD 1.140
Učvrstitev dolarja pomagala tudi liri
Nemci računajo s pocenitvijo denarja
RIM - Lira je odigrala včeraj vodilno vlogo v deviznem teatm. To -ni bila sicer njena zasluga, temveč zasluga nemški marki nepovoljne konjunkture in ukrepov japonske ter ameriške centralne banke v podporo dolarju. Tako je nemški bankovec prvič po maju veljal manj kakor 1.140 lir, sicer pa se je italijanska denarna enota učvrstila nasproti vsem devetnajstim devizam, ki jih upošteva Banka Italije pri vsakodnevnem določanju indikativnih tečajev.
Da se pišejo liri boljše ure, je bilo jasno že navsezgodaj, ko je bila marka vredna 1.140 lir, zeleni bankovec pa 1.574 lir proti 1.148 oziroma 1.590 lir v torek. Okrog poldneva sta znašala tečaja 1.137 lir za marko in 1.580 lir za dolar, med prvo in drugo uro popoldne 1.139, 40 lir in 1.580, 70 lire, popoldne ob petih pa 1.137, 25 in 1.589, 75 lire.
Povzdig lire analitikov pravzaprav ni iznenadil, saj so ga nekako predvideli. »Po objavi podatkov o stopnji inflacije ob koncu julija se je vzdušje popravilo veliko na bolje,« so pokomentirali izve-
denci na deviznem trgu in v isti sapi prerokovali, da bo mogoče razmeroma kmalu doseči kotacijo 1.130 lir za marko, posebno še, če se bo ameriški bankovec nadalje krepil. Spričo podpornega nastopa washingtonske zvezne banke in objave »hiperindeksa« (+0, 2% v juniju), ki je vlil investitorjem na devizni borzi v New Yorku novega optimizma, se je tečaj dolarja v ZDA sredi včerajšnjega popoldneva dvignil tako nasproti marki (1, 4010 oz. 1, 3878 na fiksingu v Frankfurtu), kot nasproti jenu (90, 80 oz. 89, 90 v Tokiu) in liri (1.593).
Poskok dolarja po zastoju v prejšnjih dneh velja pripisati po eni strani učinkom nove japonske denarne politike, ki stremi za oslabitvijo jena, po drugi strani pa napovedi, da bo Bunde sbanka proti koncu poletja znižala obrestne mere. Strokovnjaki nemškega inštituta za gospodarske raziskave IFO so včeraj jasno povedali, da bi morala zvezna banka čimprej krepko poceniti denar in korenito revidirati celovito politiko določanja obrestnih mer.
LIRA
ČET	PET	PON TOR SRE
Wid 1588,5 1584,5 1590,6 1581,6
ADRIA AIRVVAVS
SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
IZ LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, K0PENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ, ZURICH
Informacije in rezervacije:
•	ADRIA AIRWAYS,Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55
•	prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312
•	ADRIA AIRWAYS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155
•	ADRIA AIRWAYS,Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512
POSLANSKA ZBORNICA / VSE VEC RAZHAJANJ MED LEVICO IN DESNICO
NOVICE
Politični interesi zasenčili debato o ustavni reformi
»Dvoboj« med Berlusconijem in D'Alemo - Govor Umberfo Bossijo
RIM - Vsakodnevni politični interesi so po pričakovanju skoraj popolnoma zasenčili včerajšnje soočenje o ustavnih reformah, v katerem so sodelovali nekateri najvidnejši politični voditelji. Silvio Berlusconi in Massimo Dilema sta poskrbela za živahen politični "dvoboj", ki pa v resnici ni povedal nic novega. Bivši ministrski predsednik vztraja pri zahtevi po jesenskih volitvah in po tako imenovani predsedniški republiki, tajnik Demokratične stranke levice pa svari pred nevarnostjo plebiscitarne republike in ponavlja, da mora parlament v vsakem primeru ostati srž političnega življenja. Oglasil se je tudi vodja Severne lige Umberto Bossi, ki je nekoliko omilil svojo zahtevo po ljudskem referendumu za odcepitev severne Italije.'
Berlusconi je dal zelo jasno vedeti, da ga v tem trenutku zanimajo le jesenske volitve, vse ostalo, vključno z ustavnimi reformami, pa je zanj postranskega pomena. Reforme, začenši z neposredno izvolitvijo predsednika republike, lahko po njegovem izvede le novoizvoljeni parlament. Levosredinski tabor pa ni istega mnenja. Predčasne volitve so res neizogibne, pred razpustom senata in poslanske zbornice pa mora parlament odobriti vsaj zakon o enakih možnostih v volilni kampanji in, zakaj ne, tudi finančni zakon za leto 1996. Severna liga pa k temu dodaja
še zakon o ureditvi televizijskih monopolov, nekateri v levosredinski koaliciji pa so prepričani, da je treba na volitve z novo volilno zakonodajo.
Razprava v zbornici se je torej izrodila v merjenje sil med levico, desnico in Severno ligo, ki hoCe biti - kot je jasno dejal Bossi - jeziček na tehtnici med obema taboroma. Ce pustimo tolikokrat izrečeno zahtevo po jesenskih volitvah, je Berlusconi ponovil svoje znano stališče, da Italija nujno potrebuje od ljudstva neposredno izvoljenega predsednika republike in predsednika vlade. Rekel je, da je predsedniška republika sad enotnega stališča Kartela svoboščin, kar pomeni, da je Berlusconi, vsaj glede tega, utišal nekdanje demokristjane, ki se bojijo tolikšne oblasti v rokah enega samega človeka. Bivšega premierja pa je javno ošvrknil vodja radikalcev Marco Pannella, ki je spet napovedal, da bo na volitvah sodeloval s svojo samostojno listo.
Lider DSL je znova odločno zavrnil predlog o neposredni izvolitvi predsednika republike in vlade. Italija potrebuje obnovljene in učinkovite državne inštitucije, a gotovo ne predsednika, ki se bo kratkomalo požvižgal na voljo in hotenje parlamenta. Zbornica in senat morata ostati na vrhu političnih dogajanj, je poudaril Dilema, ki je bil spet zelo previden o datumu morebitnih volitev. Razpust parlamenta sodi v pri-
Silvio Berlusconi (AP)
stojnosti predsednika Scalfara, marsikaj pa bo odvisno tudi od usode Dinijeve vlade, ki še ni povsem izčrpala svojega programa.
Massimo D'Alema (AP)
Bossi je, kot reCeno, omilil svoje grožnje po odcepitvi severnih dežel. Svojega bivšega zaveznika Berlusconija je obtožil, da se vede kot
imperialist ter je pozval parlament, naj pusti pri miru Dinija, češ da kolikor toliko dobro opravlja svojo nalogo. Predlagal je ljudski referendum, a ne za odcepitev Severa, ampak za ustavne reforme in za izvolitev ustavodajne skupščine. Berlusconiju je ”senatur“ tudi očital politično in osebno prijateljstvo z Bettinom Craxijem, na koncu pa je rekel, da bo Liga v vsakem primeru jeziček na tehtnici na volitvah.
Stranka komunistične prenove je mnenja, da so jesenske volitve v tej zmedi res neizogibne. Mario Segni pa je pozval levo'sredino, naj ne podcenjuje Berlusconijevih stališč o predsedniški republiki.
Scalfaro: Italija je nedeljiva Različnost krepi enotnost
RIM - Italija je ena in nedeljiva. S temi besedami je predsednik republike Scalfaro nagovoril predsednike avtonomnih dežel in pokrajin, ki so prišli na Kvi-rinal z zahtevo po večji vlogi deželnih uprav v državni ureditvi. Državni poglavar ni hotel zaostriti polemike s Severno ligo, ki spet grozi z referendumom za odcepitev severne Italije, dal pa je znova vedeti, da bo glede napovedanih ustavnih reform pri nekaterih vprašanjih nepopustljiv.
Italija je in mora
ostati republika, je dejal Scalfaro, zato je vsaka zahteva po ponovni vzpostavitvi monarhije nesprejemljiva in neustavna. Druga nedotakljiva točka je ozemeljska celovitost države, ki je jasno zapisana v ustavi, a je hkrati tudi močno zasidrana v družbenem tkivu. Razlike med1'severom in jugom Italije obstajajo in nekatere so zelo boleče (predsednik je omenil gospodarski razvoj), različnost v enotnosti pa predstavlja gonilno silo za vso Italijo.
Ce odmislimo spre-
membo ustavne ureditve in zemljepisno odcepitev, pa je Scalfaro priznal legitimnost razprave o ustavnih reformah. Parlament bi moral po njegovem mnenju priznati večjo vlogo deželnim upravam, glede federalizma pa je podčrtal, da sodi to vprašanje v pristojnost parlamenta.
Scalfarova stališča podpira tudi predsednik senata Carlo Sco-gnamiglio. Tudi on je mnenja, da so nekatere reforme neizogibne, za druge pa bo treba najbrž še počakati.
JoZe Pirjevec
9.
i d o v d sl n
Odlomek iz knjige »Jugoslavija 19T8-1992<
Jugoslovanska država, kakor se je oblikovala v letih 1945 in 1946, spominja na Potemkinovo vas. Razlika med »ljudsko« fasado politično-insti-tucionalne ureditve in njeno »boljSe-visko« vsebino je bila namreč ogromna. Po zaslugi prenovitvene volje nekaterih vodij KPJ in tudi zaradi zgodovinskih okoliščin, ki so jo presegale, se je ta razlika sicer v naslednjih letih zmanjšala, povsem izginila pa ni nikoli. Kljub spremembam v ideološkem, gospodarskem in socialnem ustroju države so ostali namreč njeni oporni stebri vedno isti: partija, vojska in tajna policija. Ce odmislimo ideologijo ljudi na oblasti, ni težko pritrditi Economistu, ki je zapisal decembra 1945, da je razlika med Aleksandrovo in Titovo Jugoslavijo zanemarljiva: »Ne glede na propagando revolucija pravzaprav ne pomeni nič več in nič manj kot obnovo vladne klike oziroma birokracije.«
Komunistična partija se je proglaša-
la za avantgardo proletariata, v bistvu pa je bila po socialni strukturi precej heterogena, kajti skoraj pol njenega članstva so predstavljali kmetje. Vodila jo je skupina poklicnih revolucionarjev, vsega 120 ljudi, ki jih je koo-ptiral v centralni komite in v politbiro Tito, tega pa je za sekretarja KPJ imenovala Kominterna. Omenjene peščice mladih moških in žensk (povprečna starost je bila 35 let), po večini skromnega porekla in kulture, pri izvrševanju oblasti ni omejavalo nobeno pravilo, saj so bili prepričani, da zastopajo najbolj pristne interese ljudskih množic. Ker je od 8.000 članov, kolikor jih je štela pred vojno, KPJ v boju izgubila kar 5.000, je mogoče reči, da je šlo za skupino preživelih, ki pa so stali na čelu mogočne falange. Leta 1945 je partija namreč narasla na 141.000 članov, katerim je treba dodati še 8.000 kandidatov in 150.000 skojevcev. Od teh je bila večina pod orožjem, kar pomeni, da je so-
delovala v »zadnji, odločilni bitki« - v naronoosvobodilni borbi in revoluciji. Tito je imel prav, ko je s ponosom trdil: »Naša partija je takšna kot sovjetska, kot nobena druga.« Z njeno pomočjo je v prvem povojnem obdobju sprožil v državi titanski obnovitveni napor, ki je bil možen, ker je vodilna elita, tudi po mnenju nič kaj naklonjenih zahodnih opazovalcev, uživala podporo večine prebivalstva, predvsem mladine. Obetala je namreč novo in boljše življenje, pri tem pa ni rušila temeljnih vrednot v veliki meri še patriarhalne družbe: kolektivizma, egalitarizma, avtarkije, kulta karizmatičnega vodje.
Po štirih letih okupacije in državljanske vojne je bila Jugoslavija v obupnem položaju. Več kot milijon ljudi je padlo v boju ali umrlo v taboriščih in na prisilnem delu, kolikor niso bili žrtve etničnega ali ideološkega nasilja.
(Se nadaljuje)
Na zatožno klop pojde tudi Leoluca Orlando
PALERMO - Tukajšnje državno tožilstvo je izdalo osem jamstvenih obvestil pod obtožbo zlorabe službenega položaja, potvarjanja uradnih listin in sodelovanja pri goljufiji. V zadevo so vpleteni palermski župan Leoluca Orlando, bivši župan Domenico Lo Vasco, občinski funkcionarji Giacomo Messina, Carmelo Pecoraro, Nicolo Maggio in Giuseppe Bosco ter mestni redar Vito Grasso. Obtožbe se nanašajo na domnevne nepravilnosti v postopku za informatizacijo županskih uradov, ki se je zaCel leta 1987; Orlando je bil takrat prvič izvoljen za župana, in sicer na listi KD, Lo Vasco pa je bil odbornik za proračun. Preiskava zadeva nejasen odnos med občinsko upravo in družbo Sispi (Finsiel-IRI) oziroma posojilo 38 milijard lir, ki so ga najeli upravitelji še pred sprejetjem ustreznega sklepa in zanj vrnili veC kot 100 milijard.
Razpečevalec mamil Waridel spet za zapahi
MILAN - Italijanska policija je ob pomoči švicarske aretirala sedem oseb zaradi trgovanja z mamili in zaplenila 25 kilogramov heroina. Med aretiranimi je tudi vodja prekupCevalske organizacije, 54-letni Paul VVaridel, rojen v Istambulu, a bivajoč v Zuerichu, ki je bil vpleten že v proces »pizza connection« in obsojen na 10 let zapora, iz katerega je prišel marca letos. Z njim so se ujeli v past poleg drugih še njegov pomočnik, 57-letni Grk Kolo Kouvaros Vas-silios, družica le-tega, 33-letna Portugalka Maria De Oliveira, Turki Yldrim Dogan (26 let), Nasip Bukebudrac (27) in Ahmet Ozenc (45) ter 30-le-tni Borislav PejCiC iz Bosne. Preiskava se je začela pred letom dni, potem ko so v Zuerichu aretirali dva Italijana, ki sta vtihotapila v Milan iz Južne Amerike 10 kilogramov kokaina, k včerajšnjemu razpletu pa sta bistveno pripomogla italijanska agenta, ki sta se izdajala za prekupčevalca.
Več potresnih sunkov okrog Etne in Vezuva
RIM - Na vzhodnem pobočju sicilskega vulkana Etna so zaznali včeraj popoldne 18 lažjih potresnih sunkov (2-2, 8 stopnje po Richterjevi lestvici), ki pa jih ljudje niso občutili. Se poprej je potresni sunek 6. stopnje po Mercalliju oz. 3, 1 po Richterju prestrašil veliko prebivalcev ob vznožju Vezuva pri Neaplju. Številne družine so se zatekle na prosto, kmalu zatem pa se vrnile domov. Seizmologi trdijo, da je šlo za redno potresno dejavnost in da vulkan v resnici miruje, kar bi lahko trajalo tudi sto let. Potemtakem je nerazumljivo poročanje britanskega tiska, da bo Vezuv v kratkem bruhal, zaradi Cesar je veliko Angležev preklicalo rezervacije v hotelih na območju Sorrenta. Septembra bodo vsekakor predstavili program hitre evakuacije vseh krajev okrog Vezuva.
Afera Di Pietro: danes bodo zaslišali Martellija
BRESCIA - Javna tožilca Fabio Salamone in Silvio Bonfigli bosta v okviru preiskave o Antoniu Di Pietru danes zaslišala bivšega pravosodnega ministra in podtajnika PSI Claudia Martellija. Tožilcema se bo predstavil kot dobro obveščena oseba glede na to, da je bil desna roka Bettina Craxija, a ne samo; kakor je povedal na predvčerajšnjem zaslišanju nekdanji obrambni minister Lelio Lagorio, je Martelli leta 1992 vodil prvi poskus za odstranitev Craxija s strankinega vrha, in to po zasedanju tajništva dne 26. avgusta, na katerem le le-ta razodel domnevne zakulisne manevre Di Pietra.
Na avtocestah rekorden promet, toda brez kolon
RIM - Na 3.000 kilometrih italijanskih avtocest, ki jih vzdržuje družba Autostrade (IRI), bo jutri, v soboto in v nedeljo krožilo kakšnih 5 milijonov vozil. Po napovedih njenih izvedencev bo šlo pretežno za družine, ki bodo odhajale na počitnikovanje. Na istih avtocestah so 28. in 31. julija našteli 1.798.000 oziroma 1.793.000 avtov, torej skoraj rekordno število, ki se približuje onemu z dne 14. julija 1994, ko jih je bilo 1.820.000; značilno pa je, da se je promet odvijal tekoče.
Kmalu tudi udarna sila za hitre posege
SALERNO - Načelnik generalštaba italijanske vojske gen. Bonifazio Incisa di Camerana je včeraj napovedal, da bodo 28. avgusta uradno oblikovali udarno silo za hitre posege (task force). Sestavljali jo bodo oddelki mehanizirane brigade Garibaldi, padalske enote Folgoreja, izvidniki iz Salerna in jurišni helikopterji. »Pazite, nisem rekel, da gremo v Bosno, pripravljeni pa moramo biti za sleherni nujen poseg doma in na jj:	tujem,« je poudaril general.
MAGDA ŠTURM AN
Obisk pri rojakih v daljni Avstraliji (19)
Legenda o puščavski roži - Slovo od dežele pod Južnim križem
Obširna pokrajina v Flinders Ranges spomladi zacveti. Iz rdeCe zemlje prikukajo na dan Čudovite cvetice živih barv, ki so v okolju pravi kontrast. Najbolj očarljiva je puščavska roža ali Sturfs desert pea, ki je nekak simbol avtohtonih avstralskih cvetic. Cvet je živordeče barve, z dvema Črnima madežema. Neka legenda staroselcev takole pripoveduje:
NekoC je živelo dekle, ki je bilo obljubljeno vojščaku. Zaročenec ji je naredil plašč iz perja rdeCe papige. Dekle mu je hotelo slediti v plemenske vojne, v obširne puščavske kraje. Napotilo je sušno obdobje, ko naj bi pleme iz tistega kraja odpotovalo. Zaročenka ni hotela slediti ostalim, hotela je tam počakati njenega vojščaka. Pokleknila je in molila. Se vedno je bila oblečena v živordeči plasc, ki je obkrožal njeno Črno glavo. Ko je nastopilo deževno obdobje, se je pleme vrnilo. Tam, kjer so zadnjic videli dekle, je sedaj cvetela puščavska roža rdeCe in črne barve.
Sobotni večer v samotnem kampu sredi gozda je bil precej različen od tistega, ki ga veliko ljudi preživi po hrupnih mestnih ulicah ali disko-klu-bih.
Prijazni sosedje, ki so si prikolico prinesli s seboj, so me povabili na večerjo. Sedeli smo okrog ognja, jedli tipičen barbeque in na žerjavici pečeno zelenjavo. Opazovali smo zvezde, ki so v Avstraliji tako razli-
čne, kot jih vidimo pri nas. Velikega in Malega Voza v Avstraliji nikoli ni mogoče videti. Tipična sta le za Severno poloblo. Pri nas pa nikoli ne vidimo ozvezdja Južnega križa, Southern Gross, ki je tipiCem le za južno poloblo. S pomočjo južnega križa najdemo smer juga. Ozvezdje je tudi prikazano na avstralski zastavi in na nekaterih drugih državah Oceanije. Južni križ me je očaral vselej, ko sem ga pogledala. Obenem sem imela občutek, da je nebo nam bližje. Tudi luna je na drugem koncu sveta zanimiva. Prvi krajec je na levi strani in ne na desni, kot smo ga mi vajeni, Zadnji krajec pa je na desni.
Moji znanci so bili doma iz Adelaide. Ker je moj povratek v Adelaide soupadal z njihovim odhodom domov, so me povabili, naj grem z njimi.
Med vožnjo sem iz avtomobila opazovala krave in ovce, ki so se pasle na številnih obsežnih pašnikih. Po približno 300 km je namesto pašnikov bila pokrajina posuta z vinogradi, ki so nas spremljali za celih 100 km, do Adealide. KonCno sem po dveh mesecih spet srečala sorodnike, pri katerih sem ostala zadnje dni svojega potovanja.
Okolica Adelaide je znana tudi po Številnih vinogradih in odličnem vinu. Najbolj znani sta vinorodni dolini Clare in Barossa, ki sta oddaljeni kakih 50 km seve-ro-vzhodno od mesta. Prvi priseljenci so se v
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst. Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 faz 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611. faz 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, faz 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Barossa Valley zaceli naseljevati leta 1842. Sem so se zatekli nemški luteranci, ki so bili v Nemčiji preganjani zaradi vere. Od takrat dalje se nemški pribežniki in njihovi potomci ukvarjajo z vinogradništvom in vinarstvom. Barossa Valley je danes zelo znana turistična točka. Turisti si tu lahko ogledajo kleti in pokušajo vno. Veliko stavb je zgrajenih v nemškem stilu. Znana vinorodna območja se nahajajo tudi v okolici Sydneya in Melbourna. Med vinogradniki je precej italijanskih izseljencev.
V okolici Adelaide je tudi precej oljenih dreves. Oljko so v Avstralijo prinesli prvi italijanski in grški izseljenci, vendar so zaradi majhne donosnosti oljkarstvo kmalu opustili. Oljena dre-~vesa so bila prepuščena sama sebi in se v tistem ugodnem podnebju precej razmnožila, predvsem v gozdove. Temu so pripomogli predvsem ptici. V zadnjih letih skušajo podivjane oljke masovno izruvati, ker ogrožajo avtohtone vrste dreves, predvsem evkali-pte. Italijanski in grški izseljenci so drugačnega mnenja. Jezni so na ustanove, ki hočejo izločiti oljko iz gozdov. Veliko ljudi namreč pobira oljke iz podivjanih dreves in iz njih stiska olje v manjših oljkarnah, ki se nahajajo okrog mesta. Pravih oljenih nasadov je le malo.
Mamini sestrični Marija in Alma sta se mojega obiska v Avstraliji zelo veselili. Gotovo sem jima predstavljala vse ostale sorodnike iz Trsta. Pripovedovali sta mi o njihovi mladosti. Spomin na tisti dan leta 1956, ko sta odpluli z ladjo iz Trsta v neznano prihodnost, je oživel. Radi so se z mano pogovarjali tudi mnogi drugi izseljenci, ki sem jih spoznala v Adelaideju.
Zadnji dan, ko sem se morala od sorodnikov in ostalih izseljencev posloviti, sem v njih začutila grenkobo. V meni so verjetno videli tudi košCek rodne domovine, spomin na domači kraj in na njihovo mladost. Ko so se podali v tujo in daljno deželo, so bili Se mladi in sploh niso mogli predvideti, kaj vsega bodo morali prestati v tujem svetu. Na splošno imajo naši izseljenci v Avstraliji zelo veliko domotožje, ki si ga mi sploh ne moremo predstavljati.
Iz letališča sem odletela bogata z novimi izkušnjami in Čudovitimi vtisi. Počasi so oblaki zaceli zakrivati pokrajino pod menoj in tako sem se poslovila od dežele pod Južnim križem.	Konec
____ČEDAD / V SOBOTO IN NEDELJO_
Srečanje Slovencev na obronkih Matajurja
Priložnost za spoznavanje ob prigrizku in zanimivem kulturnem sporedu
ČEDAD - V soboto, 5. in v nedeljo, 6. avgusta bo v vasici Matajur tradicionalno Srečanje med Slovenci, ki ga prireja Zveza Slovencev iz videmske pokrajine (pri organizaciji sodeluje tudi Beneška planinska družina) z namenom, da bi se obnovil duh kulturnega in prijateljskega srečanja, ki je bilo pred Časom na Kamenici. Prireditelji so zato izbrali vasico Matajur, kjer so ob vaškem prazniku sv. Lovrancu vedno prirejali ljudsko srečanje s tradicionalnim sejmom.
Srečanje Slovencev iz videmske pokrajine bo tudi letos prirediteljem nudilo priložnost, da izpostavijo specifiko narodnostne skupnosti na Videmskem in da predstavnike oblasti spomnijo na neizpolnjene obveznosti.
Obnovljena Kamenica v Matajurju pa bo predvsem priložnost, da se ljudje med seboj srečajo. Prireditelji pričakujejo, da se bo še posebej v nedeljo popoldne v slikoviti vasici na obronkih Matajurja zbralo res veliko ljudi. Poskrbeli so za zanimiv in pester spored, ki se bo pričel v
soboto ob 19. uri z odprtjem fotografske razstave z naslovom Benečija v miru in vojni, ki jo je pripravil Studijski center Nediža iz Spetra. Razstava nima ozkih kronoloških omejitev: razstavljene fotografije pričajo o obdobju, ki gre od konca prve svetovne vojne do prvih let po drugi. Gre v bistvu za nekakšno sintezo vecdesetle-tnega dogajanja, ki s pomočjo fotografskih dokumentov priča o takratnem življenju v Benečiji.
Sobotni večer v Matajurju bodo razveselili elani domače glasbene skupine Kekkoband. Nedeljski del Srečanja Slovencev se bo zaCel že v jutranjih urah, ob
8.30, s pohodom na Matajur. Opoldne bo v cerkvici sv. Louranca slavnostna maša. Po nastopu pritrkovalcev bo sledil uradni del srečanja z nagovori in pozdravi gostov. Za mlade obiskovalce bodo pripravili slikarski ex tempore, ostale pa bo s svojo harmoniko pozabaval Graziano.
Tudi ob tokratnem srečanju vlada veliko pričakovanje za nastop Beneškega gledališča, ki se bo ob tej priložnosti predstavilo z narečno komedijo Zensko ročno dielo. Dvodnevni praznik na obronkih Matajurja bodo sklenili z zabavo in plesom ob zvokih ansambla Razdalja.
Rudi Pavšič
Scalfaro
sprejel
zastopnike
deželnih
odborov
Na Kvirinalu tudi predsednica FJK
RIM - Predsednik republike Oscar L. Scalfaro je vCeraj sprejel predsednike deželnih in pokrajinskih uprav s posebnim statutom. Delegacijo je v svojstvu predsednice stalne konference avtonomnih dežel in pokrajin vodila predsednica Furlanije-Julijske krajine Alessandra Guerra.
Državni poglavar se je na srečanju zavzel za večjo vlogo dežel in vseh krajevnih uprav, a v sklopu enotne in celovite Italije. Predlagal je 4.november za Dan državne enotnosti.
Lažje do stanovanja
TRST - Deželni uradni vestnik štev. 30 iz dne 26.julija 1995 objavlja novi deželni zakon St.31 iz dne 24.julija 1995, ki zadeva javno stanovanjsko gradnjo. Omenjeni zakon vključuje nova pravila glede podpore za glavno bivališče in
predstavlja veliko olajšavo v dodelitvi le-teh, saj poviša maksimalno stopnjo letnih dohodkov na 50 milijonov lir (prejšnja maksimalna stopnja je znašala 40 milijonov lir). Olajšave novega deželnega zakona vzamejo torej v poštev tudi prošnje za
prispevke, ki so bile predstavljene po 30.juniju 1990, ki pa so bile zavrnjene zaradi neizpolnjenih pogojev. Zakon sam namreč predstavlja različno, SirSo definicijo neprimernega bivanjskega prostora v lasti prosilca podpore.
G L O S A
Ghandijevska
politika
		
Jože Pirjevec
Z velikim zanimanjem sem prebral članek o albanskem vprašanju, ki ga je prejšnji ponedeljek objavil v tem listu Besim Spahič pod naslovom Se ena kosovska bitka. V glavnih obrisih v njem avtor prikazuje zgodovino albanskega naroda od njegovih ilirsko-vlaških korenin dalje in nekoliko polemično razmišlja o njegovem današnjem kočljivem, da ne rečem tragičnem položaju na Kosovu. Opisu davne preteklosti nimam kaj pripomniti, Čeprav se mi zdi prikazana v nekoliko romantični luCi, ki pa je opravičljiva za narod, Cigar nacionalno prebujanje se je začelo v bistvu šele proti koncu prejšnjega stoletja. Marsikatero opombo pa mi narekujeta zadnja dva odstavka, kjer Spahič govori o sodobnih razmerah. Njegovo tezo je mogoče strniti v dva vsebinska sklopa: na eni strani očita Slovencem in Hrvatom, da so Albance pustili na cedilu, da niso sodelovali z njimi zoper skupnega sovražnika Srbijo, da se skušajo znebiti Balkana, bi-zantizma in islama. Evropa naj bi komaj Čakala, da se ji pridružita samo Se ti državi »z njunimi novimi civilizacijskimi poslanstvi«.
Očitno gre za zamero in sarkazem, na katerega je vredno odgovoriti, saj ga nisem zasledil samo pri SpahiCu, temveč tudi v pogovorih z albanskimi intelektualci, ki sem jih imel priliko srečati. To mi daje misliti, da gre za dokaj razširjeno mnenje. Recimo torej najprej, da so Slovenci že proti koncu petdesetih let kritično na-
stopili proti postopanju Udbe na Kosovu in da so vsaj od srede osemdesetih z veliko zavzetostjo sledili dogajanju v pokrajini ter prepričano protestirali proti poskusom Beograda, da uniči njeno avtonomijo. Res je sicer, da tega niso počeli zaradi posebnih simpatij do Albancev, saj konec koncev z njimi nimajo nic skupnega, razen dejstva, da so nekaj desetletij živeli v isti državi. Zanje pa se v bistvu niso zavzemali, ker so v njih videli možne zaveznike proti srbski hegemoniji, temveč v imenu civilizacijskih vrednot, ki so jih zoperstavljali srbskemu pojmovanju države in družbe. V tem smislu je res, da so se skušali rešiti bizantizma in islama, preprosto zato, ker tema dvema religioznima in kulturnima krogoma niso nikoli pripadali. To pa seveda ne pomeni, da skušajo komurkoli ponujati svoje »civilizacijsko poslanstvo«, Se najmanj zahodni Evropi. Preprosto žele ohraniti svojo identiteto in ostati to, kar so postali po naključju zgodovine, geografske lege svojega prostora (in morda tudi zaradi svoje pridnosti).
Ob tem ugotavljanju prehajamo že k drugemu sklopu argumentov Besima SpahiCa. Po njegovem so kosovski Albanci ravnali pravilno, ko so se v trenutku jugoslovanske krize odločili za ghandijevski pacifizem, kot ga
pridiga Rugova, kajti v nasprotnem primeru »bi nezavarovani narod brezglavo oddrvel v kolektivno smrt, ki jo je zanj že zdavnaj določila srbska politika«. Ce je ta taktika pravilna, se'seveda postavlja vprašanje, zakaj so Albanci sploh povzročili jugoslovansko krizo s kar dvema uporoma leta 1968 in leta 1981. Zakaj stopiti na barikade, vpiti Kosovo-republika, prižgati vzigal-no vrvico srbskega nacionalizma in se nato v trenutku eksplozije potuhniti? Spahič očita Slovencem in Hrvatom, da se njihovi mediji za Albance ne zmenijo. Morda pa bi se moral vprašati, kje so bili Albanci med desetdnevno vojno, ki so jo morali sprejeti Slovenci leta 1991, kam so gledali, ko so Srbi okupirali trideset odstotkov hrvaškega ozemlja, kaj so počeli zadnja štiri leta v Času srbske agresije proti Bosni in Hercegovini, kakšni so njihovi načrti danes, ko je očitno, da Srbi vojni na treh frontah ne bi bili kos? So Albanci zares prepričani, da bodo po koncu vojne v Bosni in Hercegovini Srbi povsem premagani, da jim bo mogoče iztrgati Kosovo ob diplomatski mizi in da se bo v tistem trenutku zanje (za Albance) zavzela najmočnejša stran -ZDA? Gre za hipoteze, ki jih nič ne opravičuje, predvsem ne zgodovinska izkušnja. Bolj verjetno je, da bo prej ali slej zares prišlo do druge kosovske bitke, ki pa jo bodo morali Albanci zaradi današnje ghandijevske politike boriti sami.
SKLEPA ILLVJEVE MESTNE UPRAVE
INTERVJU / BRUNO ZVECH (CGIL) O SINDIKALNIH PRIDOBITVAH IN TEŽAVAH
Zaprli so vrtec, odpili pa so jasli
Protest občinskih svetovalcev ZT-SSk Ali je sklep o vrtcu v Ul. Conti začasen?
Nujna tudi reforma krajevnih avtonomij
Kdaj odločilen pristop do vprašanja infrastrukture?
Občinski odbor župana Riccarda Illyja je formalno sklenil, da se končno odpre slovenski oddelek občinskih otroških jasli v Ulici Veronese v mestnem središču. Mestna uprava je hkrati pristala na ukinitev slovenskega občinskega otroškega vrtca v Ulici Conti. Kot smo izvedeli, so sklep o občinskih otroških jaslih sprejeli na seji 26. julija, sklep o vrtcu v Ul. Conti pa je občinski odbor sprejel na zasedanju 13. julija.
Napoved odprtja slovenskih otroških jasli v samem mestnem središču predstavlja nedvomno razveseljivo novico, saj gre za dosežek, ki je sad dolgoletnih naporov slovenske manjšine in predvsem občinskih svetovalcev slovenske narodnosti. V slovenske jasli v Ul. Verohese (blizu italijanske višje srednje sole Guglielmo Oberdan) se je doslej vpisalo 20 otrok. Skrajno negativno vest pa predstavlja sklep o ukinitvi občinskega otroškega vrtca v Ul. Conti, Čeprav funkcionarji od-borništva za šolstvo (vodi ga odbornik Roberto Damiani, ki je tudi podžupan) pravijo, da gre le za začasno ukinitev.
Sklep je toliko bolj nerazumljiv, ker so se v vrtec letos vpisali štirje novi otroci, medtem ko so vrtec v preteklem Šolskem letu obiskovali trije malčki. Vse otroke so pristojni občinski uradi »preusmerili« v občinski vrtec v prosto-
re Dijaškega doma Srečko Kosovel.
Omenjena sklepa občinskega odbora župana Illyja je posredovala javnosti stranka Slovenske skupnosti, ki pozdravlja odprtje jasli, a je hkrati mnenja, da smo priča novemu hudemu obubožanju slovenskega šolskega omrežja v Trstu. Zaradi tega sta občinska svetovalca Slovenske sku-pnosti-Zavezništva za Trst Peter MoCnik in Andrej Berdon takoj protestirala pri odborniku za šolstvo Robertu Damianiju. Včeraj pa sta zahtevala nujna pojasnila tudi od ravnateljice oddelka za šolstvo pri mestni upravi Adi Murcovich.
Slovenska skupnost
meni, da se morajo o tem novem ukrepu izraziti prizadeti starši in šolniki, nujno pa je, da o zadevi Cimprej razpravlja enotni šolski odbor, saj je "racionalizacija” brez zaslišanja in soglasja slovenske manjšine povsem nesprejemljiva. To stališče je delegacija enotnega šolskega odbora pred kratkim iznesla tudi ministru za šolstvo Giancarlu Lombardiju. Varčevalni ukrep mestne uprave, Ce ga seveda tako lahko sploh imenujemo, je udaril po vrtcu, ki so ga odprli sredi šestdetih let, takrat v Ul. Donadoni, tako da ima trenutno Občina Trst le tri svoje vrtce v slovenskem jeziku.
Voditelj CGIL Bruno Zvech
Tržaški pokrajinski generalni tajnik CGIL Bruno Zvech nam je potrdil, da bodo imeli sindikalisti prav malo časa za letni oddih. Med razgovorom o tem, kako ocenjuje razvoj dogajanj na gospodar-sko-sindikalnem področju v sedmih mesecih leta, je planilo na površje več kočljivih vprašanj, katerih reševanje je trenutno v zatišju, a ki bodo dramatično izbruhnila na dan nekje proti jeseni.
Svetle in senene plati, torej. Začnimo pri prvih.
Bruno Zvech, ki je navadno zelo oprezen pri objasnjevanju uradnih stališč sindikata o takšni ali drugačni izborjeni pridobitvi, je tokrat stežka prikril zadovoljstvo spričo ugodnega razpleta okrog Skedenjske železar-
ne. Seveda so še v teku pogajanja za izpopolnitev sindikalnega sporazuma z novim večinskim lastnikom tovarne Luigijem Lucchinijem, vendar se bližajo koncu. »Rešitev železarne je gotovo najpomembnejši sindikalni dosežek leta,« je prepričan vodja CGIL, »pa ne le zaradi ohranitve vseh delovnih mest, temveč tudi in še predvsem zato, ker to pomeni nekakšno injekcijo optimizma in zaupanja v prihodnost našega mesta.«
V resnici bo mogoCe zdaj preprečiti zaton krajevne industrije.
K temu naj bi prispevala tudi uresničitev preustrojitvenega postopka v Tržaškem arzenalu sv. Marka. »Prizade-
Štiriuma
stavka
gasilcev
»Sindikalno predstavništvo baze« (cobas) je v okviru prizadevanj, da bi »vlado prisilili k odgovornemu zadržanju ob katastrofalnih razmerah, v katerih so se znašli gasilci«, za jutri napovedalo štiriurno stavko (od 14. do 16. ure). Se prej, od 9. do 11. ure, bodo priredili demonstracijo pred sedežem prefekture, ob 11. uri pa bo tiskovna konferenca na sedežu tiskovne agencije Ansa.
varno si za to, da bi pri Sv. Andreju zrasel nov proizvajalni pol, pristojni dejavniki pa so se obvezali, da bomo začeli o tem stvarno razpravljati jeseni,« zatrjuje Zvech. Po prvotnem načrtu naj bi v prihodnje zaposlovali kakšnih sto ljudi. Se bodo bavili samo z ladijskimi popravili? »Zaenkrat da,« odgovarja sindikalist ob pripombi, da bo šlo tudi za servisiranje plovil, ki bodo pristajala v tržaški luki. Kaj pa gradnja manjših ladij za priobalno plovbo? »Načrt o tem je že tonil v pozabo.«
Ko je govor o ladjah, ne moremo mimo Tržaškega Lloyda. Minister Giovanni Caravale mu je dovolil šestmesečni predah, tako da je še do konca leta čas za to, da se pojavi kaka tuja ladjarska družba in Lloyd odkupi; če se ne bo pojavila, ga bo minister spojil z genovsko Italio. »Mi smo odločno proti temu, saj venomer zagovarjamo nujo po ohranitvi avtonomije in po ovrednotenju jadranske poti v svet,« trdi Zvech in povezuje zadevo s širšim problemom luke: »Njeno razvojno strategijo je treba vključiti v državni finančni zakon 1996, o tem pa bo tekla beseda tudi na današnjem sestanku med Lacalamito ter zastopniki Občine Trst in Dežele.«
Bruno Zvech opominja še na žgoči vprašanji, ki zadevata razvoj infrastrukture in reformo lokalnih avtonomij: »Gre za politično izjemno važno vprašanje, ki ga bomo odločno dvignili oktobra.
Množijo se pomi proti zaprtju hotela Duchi d1 Aosta in v bran uslužbencev
Reakcije na odločitev dunajskega finančnika Karla Kellerja, da odpusti vseh triintrideset uslužbencev hotela Duchi d‘Aosta na Trgu Unita, se množijo. Predsednik Podjetja za turistično promocijo v Trstu Elio Tafaro je včeraj pisno pozval župana Riccarda Illyja, naj s svojo »priznano vplivnostjo« prepreči morebitno zaprtje prestižnega hotela. Njegova likvidacija bi še dodatno obubožala prenočitveno zmogljivost v občini, najhuje pa je, da bi se to zgodilo ravno v času, ko se turizem pri nas polagoma spet dviguje, saj se je zanimanje italijanskih in tujih turistov za tukajšnje zgodovinske ter umetniške in arhitektonske zanimivosti, pa tudi za muzeje
in javne prireditve občutno povečalo, tako da so mestni hoteli pogostokrat polno zasedeni.
Podoben poziv je poslal županu še poprej pokrajinski tajnik stanovskega sindikata gostinskih uslužbencev Fisascat-CISL, včeraj pa se je oglasil še pokrajinski generalni tajnik CGIL .Bruno Zvech. Izjave, ki jih je dal novinarjem tržaški zastopnik avstrijskega magnata Mamo Stocca, je sindikalist označil kot očitno napoved, da se pripravlja finančna transakcija na ramenih delovnih ljudi. Ne samo, ta transakcija je nejasna, saj iz skopih tiskovnih sporočil ni razvidno, Ce se bo v omenjeni palači na trgu ob županstvu hotelska dejavnost nadaljevala ali ne, tudi si-
cer pa o zagotovilih v prid uslužbencev ni ne duha ne sluha. Tudi Zvech poudarja nujnost ponovne oživitve turizma v tržaški pokrajini in dodaja, da bi lahko v tem okviru hotel Duchi d'Aosta lahko odigral pomembno vlogo glede na visoko poklicno raven nameščencev, kakor tudi glede na dejstvo, da je bilanca hotela spet aktivna. Zaradi tega predstavnik CGIL najavlja, da bo sindikat uporabil vsa zakonita sredstva za zaščito delovne sile in ohranitev hotelskega objekta, v isti sapi pa seveda poziva k takojšnjemu raz-čiščenju zadeve.
V ta namen so sklicali za jutri dopoldne sestanek na Združenju industrijcev.
_____ZASLIŠALI NAJ BI ARETIRANEGA MAROČANA_
Francoski preiskovalci v Trstu
OPERETNI FESTIVAL
Za zaključek Bersteinov musical Wesf Side Story
Iz Francije so včeraj v Trst dopotovali trije preiskovalci, ki naj bi zaslišali 21-letnega Maročana Madida Abdel-laha. To naj bi potrjevalo domnevo, da je mlade-nic, ki so ga prijeli Prejšnji teden na obmejni železniški postaji na Opčinah, potem ko so Ugotovili, da ima ponarejen potni list in da s sabo nosi računalniško disketo z navodili za ntentate, morebiti na kakšen način povezan z nedavnim krvavim atentatom na pariško podzemno železnico.
O zanimanju Francozov za mladega Abdel-laha se je sicer že govorilo v prejšnjih dneh, vendar iz Pariza ni bilo nobene uradne zahteve. Ce so se odločili, da pridejo v Trst, očitno nočejo zanemariti prav nobene možnosti, da razkrijejo ozadje atentata. Včeraj pa ni bilo jasno, ali prihajajo, da bi aretiran-
ca zaslišali ali pa morebiti prinašajo kakšne novosti, s katerimi naj bi seznanili tržaške preiskovalce.
Maročan, ki je zadnja tri leta bil marsikje po Italiji, kjer so ga identificirali za »vu cumpra«, je med zasliševanjem izjavil, da je kaseto, neke vrste priročnik v arabščini
in s številnimi risbami* za izdelavo peklenskih strojev in drugimi napotki, dobil v Zagrebu, kamor se je šel »oskrbet s potnim listom.« Prav v zameno za potni list bi bil moral kaseto nesti v Milan in jo izročiti nekemu Arabcu. Sedaj preverjajo, koliko je resnice v njegovih besedah. V
Franciji namreč nekateri sumijo, da so operacijo proti podzemni železnici pripravili prav v Italiji, glavni center atentatorjev pa naj bi bil v Milanu, torej v mestu, kamor naj bi bil namenjen Abdellah. Čudno pa je, da bi se Abdellah za potni list napotil v Zagreb, saj bi se s ponarejenimi dokumenti zlahka oskrbel tudi v Italiji.
Izvedenci imajo nekaj težav z disketo, ki so ga našli pri Maročanu, saj doslej niso še našli pravega ključa, da bi odkrili vse, kar je v njej zabeleženo. Računajo, da bodo to opravili v kratkem. O tem, kaj naj bi disketa še skrivala, pa obstajajo samo domneve. Tisto, kar je doslej prišlo na dan,lahko vsakdo dobi v raznih priročnikih, celo šolskih knjigah, na mreži »Internet« in podobno. Takih informacij ni treba skrivaj prenašati iz Zagreba v Milan.
»West Side Story je ena najveCjih glasbenih mojstrovin stoletja, istočasno pa pomeni začetek ameriške operne glasbene ustvarjalnosti«. Marcel Prawy, glasbeni strokovnjak z Dunaja, ki je med drugim tudi dobitnik prve Mednarodne nagrade operetnega festivala, nima dvomov, po njegovi oceni je Bernsteinov musical mojstrovina z veliko začetnico in veliko boljša predstavitev usode julije in Romea (v musicalu jima je sicer ime Maria in Tony), kakor jo je zapisal Shakespeare. O Bernsteinovem delu je Marcel Prawy govoril v tako navdušenih tonih v ponedeljek zvečer na predstavitvi, ki je seveda napovedovala tretje in zadnje delo letošnjega operetnega festivala.
Drevi bo v dvorani Tripcovich prva od Šestih predstav slovitega
musicala, ki ga je v italijanski verziji pripmvila skupina Compagnia del-la Rancia z režiserjem Saveriom Marconijem. Gre za ansambel, ki se je že preizkusil v taksnih »nemogočih« priredbah, pri tem velja omeniti vsaj odlično postavitev Cabareta, prav tako v sodelovanju s tržaškim gledališčem Verdi.
O izidu tokratnega poskusa seveda ne moremo še govoriti, vsekakor pa je prirejanje Bersteinove mojstrovine težka naloga. Tako meni prof. Prawy, ki je pripravil uspeSno nemško verzijo. Z vidika pevske interpretacije je delo izredno zahtevno, potem je tu še plesni del. Svoje pa doda Se izredno uspešen film, s katerim je primerjava vsake postavitve neizbežna, pa Čeprav nad njim Ber-stein in ostali avtorji mušicah niso bili zadovoljni.
SODISČE
Preiskava o Sgarbiju
»Zaplenil sem videokaseto in jamstveno obvestilo je bilo pač obvezno.« Namestnik državnega pravdnika Giorgio Nicoli je potrdil, da proti Vitto-riu Sgarbiju, televizijskemu kritiku na »Canale 5« in predsedniku komisije za kulturo v poslanski zbornici, teče preiskava zaradi obrekovanja po tisku. Med neko oddajo je namreč Sgarbi zagovarjal polkovnika Roberta Confortija, ki so ga zaprb zaradi lažnega poročila o najdbi relikvije sv. Antona iz Padove, obenem pa je kritiziral sodnika Mau-rizia Gianesinija, ki je potrdil arest. Sodnik je menil, da je šlo za obrekovanje, sledila je prijava, zaradi pristojnosti se z njo ukvarja tržaško pravdništ-vo. Potem ko je prejel jamstveno obvestilo, je Sgarbi takoj«ukrepal« in vložil prijavo zaradi »izkoriščanja uradne funkcije« in »prekinitve javne službe«.
Izvolili deželno vodstvo CDU
Desna frakcija Ljudske stranke, ki se je pred kratkim preimenovala v CDU - Združeni krSCanski demokrati, ima od včeraj deželno vodstvo za Furlanijo-Julijsko krajino. Za deželnega koodinatorja je bil imenovan Goričan Michele Luise, v ožjem vodstvu pa so Leonardo Zappala (Gorica), Gustava Bomben (Pordenon), Manfredi Poilucci (Trst) in Enzo Cattaruzzi (Videm). Luise je bil do pred kratkim izredni deželni komisar Butti-glionejeva skupine Ljudske stranke.
V novo stranko sta, kot znano, pristopila tudi deželni odbornik Alberto Tomat in svetovalec Tiziana Chiarot-to. Deželna predstavnika CDU pa sta se glasno sprla že ob prvi pomembni politični preizkušnji. Tomat je namreč podprl proračunske spremembe, ki jih je predlagala deželna vlada, Chiarotto pa je glasoval proti in s tem izbral opozicijo. CDU je torej, kot vidimo, z eno nogo v deželni večini, z drugo pa v opoziciji.
NOVICE
Prikaz in realnost v muzeju Revoltella
Danes zvečer bo ob 20.30 v avditoriju tržaškega muzeja Revoltella tretje srečanje v sklopu prireditev »Vizuelni zvoki in znaki«. Fabio Nesbeda je zbral slike in glasbo različnih umetnikov, vezanih na slikarske in glasbene tokove iz konca 19. stoletja, pod naslovom »Prikaz in realnost«. Na zaslonu bodo vrteli dela nekaterih umetnikov iz zbirke Tržaškega muzeja: Umberta Ve-rude, Giuseppeja De Nittisa in Eugenia Scompa-rinija. Projekcije bo spremljala glasba, povzeta iz skladb Fin de Siecla skladateljev Faureja, Masseneta in Saint-Seansa.
V Revoltelli se medtem nadaljujeta pomembni razstavi, od katerih prva prikazuje novejša dela ameriškega umetnika Jamesa Rosenquista, druga pa je posvečena zgodovini tržaške zavarovalnice Assicurazioni Generali in nosi naslov »Od orla do leva». Danes bosta na vrsti dva vodena obiska: ob 18 bo dr. Franca Marri vodila občinstvo na ogled Rosenquistovih del, ogled razstave o zavarovalnici pa bo ob 21.30 vodila dr. Alessandra Sella.
Keltska glasba na gradu Sv. Justa
Jutri zvečer bo ob 21. uri na gradu Sv. Justa prijeten veCer bretonske, škotske in irske glasbe na pobudo zadruge Bonavventura. Nastopila bo skupina The House Band, ki jo sestavljajo štirje svetovno znani glasbeniki. Skupino smatrajo za najboljšo predstavnico keltske glasbe, med drugim je njihova plošča Stonetovra zmagala prvo nagrado angleške British Musič Retailers Asso-ciation kot najboljša folklorna glasba v letu 1992. Na tržaškem koncertu bodo izvajali različne skladbe: od tradicionalnih balad do modernejših pesmi.
Župan llly sprejel mladega genija v fiziki
Včeraj je tržaški župan sprejel Stefana Luina, mladega tržaškega študenta, ki se je izkazal kot pravi genij v fiziki; letošnji maturant je seveda izdelal z briljantno šestdesetico na znanstvenem liceju Galilei, njegov najveCji uspeh pa je uvrstitev na tretje mesto na mednarodnih olimpijskih igrah v fiziki, ki so se letos odvijale v Avstraliji. Stefano se je poleg tega izkazal kot vsestransko razgledan, saj je osvojil tudi prvo mesto na državnem tekmovanju v kemiji ter šestnajsto mesto na državnem tekmovanju v matematiki. Briljantnega študenta Čaka zdaj vstopni izpit na prestižni »Normale« v Pizi.
Manj parkirišč na Ul. Teatra Romano
Tržaška občina je odredila ukinitev parkirnih prostorov, ki se nahajajo na ul.Teatra Romano (stran ulice s sodimi hišnimi številkami, med ul.Tor Bandena in trgom Riborgo), da bi tako olajšala obisk ostankov rimskega gledališča skupinam turistov. Obenem občina najavlja, da so občanom zdaj na voljo novi parkirni prostori v bližini (med hišo št.2 v ul.Teatro Romano ter ul.Tor Bandena in trgom Riborgo).
Kraška ohcet: domačini so že začeli krasiti Repen
Priprave na letošnjo, že sedemnajsto Kraško ohcet so stopile v zadnjo fazo. V Repna, ki je med glavnimi prizorišči večdnevnega dogajanja, so namreč že zaceli pripravljati okrase, s katerimi bodo dodatno polepšali izgled vasi, ki je po dogovoru rojstni kraj vsakega kraškega ženina (na sliki zgoraj - foto KROMA). Časa pravzaprav ni več na pretek, saj se bo »poročni teden« začel po 20. avgustu. V priprave je seveda vpleten tudi 18. kraski par, ki ga sestavljata Nevenka Marušič in Peter Kuk, s »tasti« (na sliki spodaj - foto KROMA).
V sedanji fazi pa imajo največ dela organizatorji in domačini. Ob okrasitvi vasi morajo namreč urediti vse potrebno za praznične dni, ko ne sme zmanjkati pijače in jedače z zelo priljubljenimi kuhanimi štruklji
na čelu. Do potankosti pa je treba pripraviti tudi program, saj je scenarij glede tega dovolj strog.
Kot smo v našem dnevniku že poročali, se bo tokratna velika kul turno-turi stična
prireditev uradno pričela v sredo, 23. avgusta z otvoritvijo razstave v repenski Kraški hiši. Naslednji večer bosta tradicionalna fantovska in dekliška, ki bosta potekali ločeno, že
prešerno razpoloženi udeleženci pa bodo skupaj sklenili zabavo na repenskem trgu. V petek, 25. avgusta, bo ženin svoji izvoljenki s prijatelji zapel podoknico, v soboto pa bodo s Cola, kjer je po dogovoru nevestin dom, prepeljali balo na skupen dom novoporo-čencev, se pravi v Kraško hišo. Tokrat težkega voza prvič ne bo vlekel vol, kajti organizatorji, kljub vloženemu trudu, v širši okolici niso našli primerne živali, tako da bodo tokrat vpregli konja. Največje slavje bo v nedeljo, 27. avgusta, ko bosta Nevenka in Peter s svati odšla na Tabor, kjer se bosta poročila. Poročnemu obredu bo sledila nadvse zanimiva predaja neveste pred oz. v Kraski hiši, popoldne pa bo na repenskem trgu ples. Vse dni bodo v Repnu odprte osmice s tipičnimi jedmi in pijačo.
Ebla:
vrh
letošnje
sezone
Ob trgovskem središču, kakršno je bil Trst v letih pred prihodom italijanskih Cet, in priznanem znanstvenem centru, kakršen je postal v zadnjih desetletjih, se za naše mesto - vsaj tako napovedujejo opazovalci - odpirajo nove možnosti. Strateška geografska lega mesta, ki je (kot sicer rade poudarjajo oratorske krilatice) stičišče slovanske, germanske in latinske kulture, bi danes lahko omogočila Trstu, da bi zopet prevzel nase vlogo kulturnega središča.
To je tudi eden od ciljev tržaške občinske uprave, ki je pobudnik številnih, včasih tudi zelo kakovostnih projektov. Obračun zadnjih dveh let je zaenkrat nadvse pozitiven:	po po-
datkih občinskega odborništva se je mestnih pobud udeležilo štirikrat vec obiskovalcev kot prejšnje leto, pri Čemer pa je občinska uprava celo zmanjšala stroške. Paradna projekta letošnje sezone sta razstava del Jamesa Rosenquista in prikaz arheoloških odkritij v Ebli. Razstavo o sirijskem najdbišCu bodo ot-vorili v ponedeljek, pričakujejo pa odziv brez primere: nad petdeset tisoč obiskovalcev. Predpostavk za uspeh je vsekakor na pretek.
SALEŽ / OB 50-LETNICI KD RDEČA ZVEZDA
Za lepši videz spomenika
Vaščani bodo s prostovoljnim delom uredili obeležje
Spomenik padlim vaščanom v Saležu
V Saležu bodo v kratkem popravili spomenik padlim v narodnoosvobodilnem boju. VašCan in podžupan zgoniške občine Rado Milic, s katerim smo se pogovorili, je povedal, da je pobuda prišla s strani domačega kulturnega društva Rdeča Zvezda, ki letos slavi 50-letnico delovanja. Ker jubilej sovpada s 50-letnico osvoboditve, je prišla na dan zamisel o očiščenju in popravit-vi vaškega spomenika. Društvo je s pobudo seznanilo vašCane in akcija je bila sprejeta z navdušenjem. Ze večkrat so se sestali med seboj in izdelali načrt za potek dela. Sodelovalo je tudi nekaj arhitektov, s pomočjo katerih so postavili smernice za izvršitev naCrta. Restavratorskih del sicer ni veliko, konkretno je potrebno le počistiti spo-
menik ter popraviti zid, s katerim meji. Prispevke za stroške bodo Saležani kar sami nabirali po vasi. Dela bodo stekla takoj, ko bodo mimo vroCi poletni dnevi.
končana pa naj bi bila okoli novembra.
Pobuda je nedvomno hvalevredna, trud, ki ga vanjo vlagajo vaščani, pa bo gotovo poplačan z velikim zadoščenjem.
_______V TESNI POVEZAVI S ŠOLO IN STARŠI_
Kako se sociapsihopedagoška služba loteva problemov in težav mladostnikov
V slovenskem tržaškem svetu deluje kar nekaj ustanov, ki se aktivno ukvarjajo s problematiko otrok in mladostnikov. Že sama šola se je zavzela, da bi izboljšala svojo »vzgojiteljsko« vlogo: organizirala je razna predavanja, vzpostavila stalno sodelovanje s socialno delavko, skratka postala je malo bolj občutljiva za otroško in mladostniško problematiko. Kot družbena inštitucija je namreč stalno v stiku z najrazličnejšimi mladostniškimi problemi, ker pa ni v njenih močeh, da bi zdravila in izkoreninila le-te, se poslužuje servisa so-cio-psiho-pedagoške službe, ki deluje pod okriljem Tržaške ustanove za zdravstvene usluge št.l (bivša
Krajevna zdravstvena enota).
Služba deluje kot stalni sogovornik s šolskimi inštitucijami v primeru najrazličnejših problemov, katerim so vzgojitelji priča dan za dnem. Kljub zelo omejenemu številu osebja, skuša služba nuditi pomoC kakim 150 otrokom in mladostnikom na leto: nekateri prihajajo na sestanke s psihologom, defektologom ali izvedencem za psiho-moto-riko direktno s starši, nekatere pa najavi kar šola. Razlika v teh dveh »pristopih« do službe ima tudi svoj pomen: v Soli bodejo bolj v oci vidni primeri nelagodja, takorekoc primeri, ki kalijo »mir v razredih«, starši pa so seveda v stiku s širšo problematiko
otroka, oz. mladostnika (npr. problemi s hranjenjem, spanjem, težave v socializaciji itd.). Po besedah psihologinje dr. Nade Berce tarejo vse večje število mladih psihosomatske težave, za katere pa šola pac ne more vedeti. »Za pubertetnike je npr.značilno (in potrebno za osebnostni razvoj), da se “uprejo” staršem in inštitucijam, kot je npr.šola, tisti mladostniki pa, ki to svojo naravno težnjo zatrejo, se nedvomno znajdejo v hudem notranjem precepu. Pube-reteta namreč predpostavlja določene razvojne naloge, ki jih mora mladostnik “izvršiti”: tak tip naloge je npr. ta boj proti vsemu, edinole prijateljstvo in ljubezen sta izvzeta. Ce pa ima mladostnik
težave v socializaciji, se ta pozitivna opora zruši«.
Poleg striktno mladostniške problematike se socio-psiho-peda-goška služba ukvarja tudi z vključevanjem prizadete mladine v širšo družbo »normalnih« sovrstnikov, kar pa seveda predpostavlja Cisto različen tip dela, kot npr, ukvarjanje s prizadetimi otroki. Služba zato skrbi za njihovo formacijo in v ta ozir organizira posebne tečaje (letos bo na vrsti dveletni tečaj za uradniške posle), ki omogočijo vključevanje prizadete mladine v delovni svet, obenem pa si prizadeva, da bi z raznimi pobudami sama ustvarila nova delovna mesta.
Vida Valencie
KULTURA / MUZEJI
Ogled mestnih zbiik v večernem hladu
Ravnatelj Dugulin pozitivno ocenjuje odziv Tržačanov
Tržaški muzeji so bili dolga leta prav domačinom neznani: bodosi zato, ker so se zdeli neprivlačni, bodisi zato, ker je pac vsakdo prepričan, da je iz tujega zeljnika zelje okusnejše. Ravnateljstvo mestnih muzejev se je zato pravilno odločilo, da ovrednoti zbirke, ki so na ogled v domačem mestu. Ena od zamisli, katerih namen je bil odpreti muzejska vrata Cim šrišemu krogu obiskovalcev, je pobuda večernih ogledov Musei di sera, ki je doživela lep uspeh že lansko leto.
Tržaški muzeji so ponavadi odprti samo zjutraj: pozimi so ljudje v jutranjih urah zaposleni, poleti pa je res Pretoplo, da bi se zapirali v muzejske dvorane, ki ne premorejo klimatskih naprav; morje je vsekakor privlačnejše. Tako je tudi uprava mestnih muzejev pogruntala, da bi bilo najbolje, ko bi urnik kulturnih ustanov prilagodili potrebam potencialnih obiskovalcev. Poleti Se je prijetno sprehoditi v večernem hladu, pozimi pa je edini res prosti dan nedelja. Od tod torej zamisel o večernih vodenih obiskih.
»Doslej se je letos vsakega ogleda udeleži približno sto ljudi, kar je nekoliko manj kot lani, vendar je za nas še vedno spodbudno Število,« je pojasnil Adriano Dugulin, ravnatelj tržaških mestnih muzejev. »Temu je vzrok dejstvo, da si je veliko ljudi ogledalo nase najbolj pomenljive zbirke že lani poleti ali pozimi ob nedeljah, zato se letos ne vrača v muzeje.«
Obiskovalci navadno pozitivno ocenjujejo ponudbo mestnih muzejev: vsec jim je desjtvo, da njihov ogled spremlja strokovna beseda izvedenca, da so jim na voljo razne publikacije, obenem pa se osvežilo. »Nasi obiski niso namenjeni specialistom, paC pa ljubiteljem umetnosti in zgodovinskih ved.« Po mnenju Adriana Dugulina je zelo posrečena tudi odločitev, da vsak ogled spremlja projekcija filma, ki se vsebinsko navezuje na temo večera.
Veliko je mladih med osemnajstim >n tridesetim letom, vse vee pa tudi družin. Udeleženci vodenih ogledov so Predvsem Tržačani, nekaj je tudi tujcev: “Za našo pobudo se zanimajo nekatere skupine iz severne Italije, tržaške muzeje pa smo predstavili tudi v Sloveniji, Ua Hrvaškem in v Avstriji.« Z dvojezičnimi prospekti? »Zaenkrat imamo gradivo v vec jezikih na razpolago samo za Rižarno, v bodoče pa...«	M.G.
Tržaška Rižarna kot »laboratorij spomina«

V okviru kvalitetne pobude večernih vodenih ogledov tržaških muzejev je bila v torek zvečer na vrsti Rižarna. V večernem soju luči učinkuje obdano dvoriSCe taborišča smrti (mišljeno kot nekakšna »laična bazilika na prostem«) Se bolj vznemirjujoče, tišina je popolna in človek se tako bolje osredotoči na pomen vsega, kar vidi in občuti okrog sebe. Vodica sta se tokrat dotaknila Cisto specifične teme: mladoletnih internirancev, otrok in mladih fantov in deklet, ki so bili tu internirani. Med političnimi ujetniki, civilnimi talci in Židi je bilo v tem taborišču smrti od leta 1944 do Osvoboditve zaprtih namreč tudi kakih 120 mladoletnikov (letnikov 1927 in 1928), katere so nacisti nazi-vali kar »Kinderbanditen«. Načrtna nacistična politika razčlovečenja ujetnika je seveda vključevala tudi mlade ujetnike, katere so nacisti prisilili k funkcijam »pomočnikov«.
Pretresljiva razlaga vsakodnevnega Življenja teh mladih internirancev pripomore k
premostitvi dojemanja Rižarne kot »obrednega institucionaliziranega romanja« in ustvarjanju Rižarne kot »laboratorija spomina«, kjer lahko mladi dojamejo, da obstaja Se danes »vsakdanjost rasizma« proti kateri se je treba boriti z vsemi moCmi, tudi ko si sam.
Obisk je vključeval tudi tradicionalni filmski program; med drugim je bil predstavljen tudi znani Chaplinov film »Veliki diktator« iz leta 1940, prefinjena parodija Hitlerjevega lika, v kateri Chaplin prav v vojnem Času (malo pred vstopom Združenih držav Amerike na bojišče) na iznajdljiv in prefinjen naCin obsodi evropske diktature in svetu jasno izpove svojo humanitarno in pacifistično ideologijo. »Njegov« otročji in narcizoidni Hynkel-Hitler, ki pleše z globusom je perfektna karikatura nemškega diktatorja, kljub temu pa je Chaplin v naslednjih letih izjavil: »Ce bi takrat vedel vso resnico o nezaslišanem nacističnem nasilju nad Židi, si ne bi upal več snemati take farse«.
Vida Valencie
VCERAJ-DANES
Danes, ČETRTEK,
3. avgusta LIDIJA
Sonce vzide ob 5.50 in zatone ob 20.32 - Dolžina dneva 14.52 - Luna vzide ob 13.10 in zatone ob 23.43.
Jutri, PETEK, 4. avgusta
JANEZ
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 25,3 stopinje, zračni tlak 1013 mb narašča, brezvetrje, vlaga 73-odstotna, nebo rahlo Pooblaceno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,2 stopinje.
ROJSTVA in smrti
RODILI SO SE: Fran-cesca Centini, Valentina Multari, Francesco Aiel-lo, Giulia Cocci, Noemi Zulliani in Nataša Skerk.
UMRLI SO: 85-letna Nerina Hribar, 81-letna Amelia Zorzetti, 76-letni Dante Costantino, 87-letni Giovanni Santin,
34-letna Kirn Edmee Budo, 17-letna Rosa Capal-bi.
■ ■ ■ ■
LEKARNE
Od PONEDELJKA, 31. julija, do NEDELJE, 6. avgusta 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (tel. 635368), Ul. Zorutti 19 (tel. 766643), Zavije (tel. 232253).
ZGONIK (tel. 229373)
-	samo po telefonu za nujne primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Ul. Giulia 1, Ul. Zorutti 19, Korzo Italia 14, Zavije.
ZGONIK (tel. 229373)
-	samo po telefonu za nujne primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Korzo Italia 14 (tel. 631661).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON- 21.15 »Fa-rinelli, voce regina«, r. Gerard Corbiau, i. Stefa-no Dionisi, Enrico Lo Verso, Omero Antonut-ti..
GRAD SV. JUST - Zaprto.
EKCELSIOR - Zaprto zaradi počitnic do 24.8.
EKCELSIOR AZZUR-RA- 18.00, 20.00, 22.00 »Bad Boy Bubby«, r. R. De Heer.
AMBASCIATORI -
Zaprto zaradi počitnic.
NAZIONALE 1 - Zapr-
to zaradi počitnic do 18. avgusta.
NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi počitnic.
NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi počitnic.
NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi počitnic.
MIGNON - Zaprto zaradi počitnic.
CAPITOL - Zaprto zaradi počitnic.
ALCIONE - 20.15,
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
DOvO
o« »rr,
GLASBENA ZADRUGA
ARSNOVA
Koncert KLAPE ROC napovedan za jutri, 4. avgusta, v Slivnem
ODPADE
zaradi zaostritve vojnega stanja na Hrvaškem in odpoklica nekaterih elanov skupine v vojsko
KD J. RAPOTEC - Prebeneg
prireja i/ svojem parku običajno
VAŠKO ŠAGRO
od danes, 3. do ponedeljka 7. avgusta
Vsak dan bodo na razpolago dobro založeni kioski, v večernih urah pa bo za ples in zabavo poskrbel ansambel STATUS SVMBOL
Vabljeni!
TPK SIRENA
vabi na

Naročnikom in Bralcem
Primorskega Dnevnika
ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko Številko
7796600 - vsak dan od 12. do 18. ure
0
ČESTITKE
'alamarado
jutri, 4., v soboto, 5. in nedeljo, 6. avgusta
na pomorskem sedežu v Miramarskem drevoredu 32
Nastopila bosta ansambla Keydea in Status symbol
22.00 »Once Were War-riors - Una volta erano guerrieri«.
LUM3ERE - Zaprto zaradi počitnic.
'M PRIREDITVE
DRUŠTVO KRVODAJALCEV IZ NABREŽINE priredi 4., 5. in 6. avgusta na Športnem igriSCu v Nabrežini PRAZNIK. Jutri ples z ansamblom Edera, v soboto ob 21. uri nastop kantavtorja Pilata, sledi ples z ansamblom Adria Kvintet ter v nedeljo ob 20. uri nastop komika Bronzija in ples z ansamblom Adria Kvintet.
SD ZARJA - Bazovica priredi v soboto, 5. in nedeljo, 6. avgusta na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici TRADICIONALNI ŠPORTNI PRAZNIK. Ob 17. ure dalje bodo delovali dobro založeni kioski. Ob večera ples z ansamblom Keydea. Vabljeni!
SZ SLOGA priredi ŠPORTNI PRAZNIK v Trebčah, na prireditvenem prostoru ob nogometnem igrišču v soboto, 5. in v nedeljo, 6. avgusta. V hladni senci pod borovci bodo od 18. ure dalje na razpolago jedi na žaru, briška vina in osvežilne pijače. Ob večernih urah, pozno v noč bo za prijetno vzdušje igral priznani ansambel Happy day.
V ŽUPNIJSKI CERKVI V BAZOVICI bo v soboto, 5. avgusta, ob 20.30 koncert. Nastopila bosta orglar Andrej Pegan in bas Aldo Žerjal. Na programu Buxtehu-de, Frescobaldi, Vivaldi, de Grigny, Bach, Liszt, Mokranjac, Trost in En-ghelhard. Vabljeni!
Naša draga PETRA CARLI bo danes ugasnila svojo prvo svečko. Giovanni in Luca se tega zelo veselita in jo s poljubčki obdarita, vso srečo ji želita družini Kuret in Vannella.
Danes nas MARKO 5 let ima. Zdravja in veselja mu nona in nono želita.
IZLETI
SINDIKAT upokojencev iz Nabrežine SPI CGIL organizira večdnevni izlet v Terme di Recoaro od 28. avgusta do 11. septembra. Za vse informacije tel. na št. 200698 ali 200036, ob urah kosila pa na St. 299640.
OBVESTILA
SZSO sporoča, da je zbiranje volčičev in veveric za odhod na tabor danes, 3. avgusta v Sežani pred železniško postajo ob 7. uri. Avtobus odpelje točno ob 7.30.
UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo občinska knjižnica v kulturnem centru F. Prešeren v Boljuncu zaprta od 1. do 31. avgu-
SKD TABOR - Opčine vabi Opence da posodijo društvu za razstavo Tabor 95 kmečko orodje, gospodinjske in hišne predmete iz starih Časov. Sprejemali jih bodo v Prosvetnem domu danes, 3. avgusta, od 16. do 18. ure. Informacije tel. 213578 v večernih urah.
KMEČKA ZVEZA obvešča, da bosta svoji podružnici v Nabrežini in na Opčinah v avgustu zaprti.
MALI OGLASI
PRODAJALKA z večletno prakso isce zaposlitev v trgovini jestvin ali pekarni. Tel. St. 225279 od 12. do 15. ure.
PRODAM dvonadstropno hišo v sredisCu Križa. Tel. St. 220722.
PRODAM staro hišo z odobrenim načrtom za popravila. Tel. St. 200620.
PRODAM taunus 1600 Gl, letnik ’80, svetlopla-ve barve, garaziran, 72.000 km. Cena po dogovoru. Tel. St. 228519.
GLISER Rio Honda 550 ter motor Johnson 737, letnik 1992, s privezom v Sesljanu prodam. Cena po dogovoru. Tel. št. 040/200634.
ISCEM stanovanjsko hišo, tudi potrebno popravil, z vrtom, v dolinski občini. Tel. St. 231881 ob urah obedov.
DAJEM v najem sobo z uporabo kopalnice in kuhinje upokojeni, sami gospe. Tel. na St. 567903 - zvečer.
NUDIM lekcije iz angleščine, po dogovoru tudi iz drugih predmetov. Tel. St. 771124.
OSMICO je odprla Sonja Rebula, Repen St. 2. ToCi belo in Črno vino.
OSMICO je odprl Branko Slavec, Mackolje 133.
BORIS in GIGI sta odprla osmico v Samatorci.
OSMICO je odprl Stu-belj, Salež 49.
OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Žigon.
OSMICO je odprl Mario Milic, Repnic 39.
PRISPEVKI
V	spomin na pok. Jožefa Sardoča daruje družina Linota Doljaka (Sempolaj) 100.000 lir za MoPZ Fantje izpod Grmade.
Namesto cvetja na grob Iva Raubarja daruje Marta Malalan (Fredoto-va) 40.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Namesto cvetja na grob Iva Rauberja daruje družina Kuret 50.000 lir in družina TorCi Sosič
100.000	lir za MoPZ Tabor.
Ob 100-letnici Pihalnega orkestra Breg daruje Elvira Slavec
50.000	lir.
V	spomin na Bazilijo Hrvatic in na Staneta Kralja daruje Stanka Hrovatin 50.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
V	spomin na teti Slavo in Anico darujeta Lidija Kralj in Magda Kralj z družinama 100.000 lir za SK Devin.
Namesto cvetja na grob Josipa Sardoča daruje Fani Kosmina
25.000	lir za SKD Vigred.
Namesto cvetja na grob Marije Šušteršič vd. Zidarič daruje Fani Kosmina 25.000 lir za SKD Vigred.
t
Zapustila nas je naša draga teta
Elizabeta Zobec
Pogreb bo v soboto, 5. avgusta, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Ul. Pieta v boljunsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo Stana in Franka, Germano z družino in ostalo sorodstvo
Boljunec, 3. 8. 1995
3. 8. 1992	3. 8. 1995
Danes minevajo tri leta, odkar nas je zapustil nas dragi
Guido Zudich
Z ljubeznijo se ga spominjajo
zena in otroci
Trst, 3. 8. 1995
OBČINA / UMESTITVENA SEJA BO 1. SEPTEMBRA
FESTIVAL AMIDE! / SPORED VSE BOLJ ZANIMIV
Zupan bo končno sklical manjšinsko konzulto
Prvi pereč problem zadeva prostore za šolo Trinko
Nocoj Luchettijev film “La scuoia”
Prisotna bosta scenarista Rulli in Petraglia Jutri pride v Gorico tudi Rade Serbedžija
Konzulta za vprašanja slovenske manjšine pri Goriški občini se bo na prvem, umestitvenem sestanku zbrala predvidoma 1. septembra. Tako je te dni župan Gaetano Valenti zagotovil občinskemu svetovalcu Igorju Komelu, ki ga je najprej z interpelacijo na zadnji seji občinskega sveta in nato še z neposrednim prigovarjanjem v naslednjih dneh opozoril na potrebo, da župan čimprej skliče konzulto. Zamud in odlašanja je bilo doslej že na pretek, posvetovalna vloga konzulte pa bi za občinsko upravo bila v tem času nadvse koristna, da bi se izognila grobim nerodnostim, kakršnim smo bili v prejšnjih tednih priče v zvezi s problemom morebitne selitve srednje šole Ivana Trinka.
Zgodba okrog imenovanja in sklica slovenske konzulte traja že več kot eno leto. Kmalu po izvolitvi junija lani sta župan Valenti in večina, ki ga podpira, poskrbela za vrsto imenovanj komisij in drugih
občinskih teles. V nekaj mesecih so bila vsa imenovanja opravljena, manjkala je le še slovenska konzulta. Zaplet okrog tega organa so, po trditvah upraviteljev, povzročili samozvani predstavniki neke “tretje slovenske komponente”: zahtevali so revizijo sestave konzulte, očitno zato, da bi s podporo desnice na oblasti pridobili težo, ki je v okviru slovenske skupnosti na Goriškem nimajo. Ta poskus se je nazadnje izjalovil, upravi pa je vsekakor dal pretvezo za enoletno zamudo pri imenovanju konzulte.
Do imenovanja je končno prišlo konec junija. Kazalo je, da je problem rešen in da se bo konzulta lahko sestala v roku nekaj tednov. Toda župan, ki mora sklicati prvo sejo, doslej še ni zadostil tej svoji obveznosti. Aktiviral se je šele po večkratnih opozorilih svetovalca Komela. Sklic sredi dopustniškega obdobja v avgustu ne bi bil primeren, tako je dokončna izbira padla na prvi september. Med problemi, s
katerimi se bo morala takoj spopasti konzulta, je na prvem mesetu vprašanje šole Trinko in njene namestitve v prihodnjem šolskem letu. Zadevi, glede katere bo morala odločitev nujno pasti v prihodnjih tednih, vsekakor v teh dneh budno sledi Enotni šolski odbor.
Slovensko konzulto na občini sestavlja 15 elanov, ki jih je imenoval občinski svet. Večina članov se imenuje na predlog slovenskih slovenskih organizacij: pet jih predlaga SKGZ (v tem mandatu so to Ugo Dornik, Marko Marinčič, Rudi Pavšič, Aldo Rupel in Damjan Primožič), pet ZSKP (Andrej Bratuž, Lučana Budal, Ivica Koršič, Damjan Paulin, Albin Sirk), dva Sindikat slovenske šole (Marjan Vončina in Kostanca Luis). Nadalje so v konzulti še trije ti. izvedenci, ki jih na predlog strank izvoli občinski svet: to so Angelo Conti in Alessio Lojk (predlagala ju je večinska koalicija) in David Sošol (izvoljen na predlog strank opozicije).
Rade Serbedžija, junak filma "Before the rain"
NOVICE
Danes pokrajinski svet o “rimskem incidentu”
Pokrajinski svet se bo sestal danes ob 9.30. Glavna točka naj bi bilo poročilo predsednice Marcolinije-ve o seji z medministrskim odborom v Rimu glede ti. Goriške listine. Zanimivo bo slišati opravičila in odgovore na očitke predstavnikov drugi uprav, sindikatov in gospodarskih združenj po zapletu v Rimu. Takrat so vse druge komponente zapustile sestanek iz protesta do samovoljnega početja predstavnika Pokrajine, svetovalca Milana Koglota in treh njegovih “osebnih konzulentov”.
Seja Odbora za pomoč Bosni
Danes ob 18. uri bo v dvorani občinskega sveta v Gorici srečanje Odbora za solidarnost Bosni, ki ga sestavljajo predstavniki goriške in tržiške Občine, Pokrajine, Caritas in sindikalnih organizacij. Na srečanju bodo predstavih vse pobude, ki jih nameravajo sprožiti v sodelovanu z gospodarskimi in družbenimi organizacijami.
Tržič: predstavitev študije o plinskem terminalu
Ob 5(Hetnici Hirošime Sonce miru proti vojni
Gez nekaj dni bomo obhajali 50-letnico prve atomske bombe na Hi-rošimo. 6. avgusta 1945. leta je padla prva bomba na omenjeno mesto, tri dni kasneje pa še na Nagasaki. Po vsem svetu se bodo ob tej obletnici zvrstile najrazličnejše manifestacije in tudi v Gorici se bomo spomnili na krute dogodke, ki so označili konec druge svetovne vojne a obenem tudi začetek novega obdobja jedrskega strahu za človeštvo.
Tudi kulturna zadruga “Maja” se namerava letos aktivno vključiti v ohranjanje spomina na te tragične dogodke in jih povezati z morijo v bližnji Bosni. Zadruga je predlagala zamisel, naj bi skupina mladih zarisala tudi v našem mestu, kot so to že storili 26. julija v raznih italijanskih
mestih, Sonce miru. Člani zadruge so dostavili prošnjo občinski upravi in pričakujejo pozitiven odgovor. Sonce miru nameravajo narisati v nedeljo, 6. avgusta, ob 9. uri na pločniku pred ljudskim vrtom na Verdijevem korzu. Sonce miru naj bi sijalo vsaj od 6. do 9. avgusta v spomin na tragične dogodke izpred 50-letih in kot klic proti vojni vihri v Bosni in ostalih predelih bivše Jugoslavije. Zelja je, naj bi sončni žarki tudi zaustavili vse na-daljne atomske poizkuse na zemlji.
Otroci in mladinci so vabljeni, da se pridružijo akciji. Podrobnejše informacije dobijo v uradu Kulturnega doma tel. 33288. Vse, ki želijo sodelovati, vabijo jutri ob 9. uri prav v Kulturni dom na preizkus in pripravo nedeljske akcije, (ik)
Na goriškem gradu se uspešno nadaljuje filmski festival “Amidei”. Za angleški film “Viaggio in Inghilterra” so bili pred-sinoči vsi sedeži že navsezgodaj oddani, zato pa prihajajo nekateri na predvajanja kar z osebnimi stoli. Film je ganljivo prikazal srečanje in razplet ljubezenske zgodbe zrelih let med ameriško pesnico in angleškim priletnim profesorjem na Oxfordu.
Nocoj je na vrsti film “La scuoia”, povzet po knjigi in dramskem tekstu Domenica Stamoneja. Tipični italijanski šolski ambient je ironično in bistro prikazan med končno ocenjevalno sejo, ko vsak profesor pokaže svojo pravo naravo. Spoznamo tako materinske profesorice in idealiste, brezbrižne profesorje in birokrate ter le navsezadnje tiste, ki se borijo za svoje študente. Pred filmom se bosta predstavila občinstvu scenarista filma Stefano Rulli in Sandro Petraglia, ki sta že podpisala znane angažirane filme kot “La Piovra” in “Muro di gom-ma”.
Vrhunec festivala pa bo gotovo v petek s projekcijo filma makedonskega režiserja Milča Mančevskega “Prima del-la pioggia”. Krožna zgodba v treh fazah -Besede, Obrazi, Slike- mehko in privlačno pripoveduje o znanem makedonskem fotografu živečem v Londonu. Nenadno se odloči za povratek v rodno vas na Balkanu, znajde se tako v pravem ruralnem svetu in tudi sam pade v godljo medetničnih spo-
Sklad ENI Enrico Mattei in Ekoinštitut za Furlanijo - Julijsko krajino bosta danes v Tržiču javno predstavila študijo o možnostih realizacije orjaškega plinskega terminala na območju tržiškega pristanišča. Predstavitev bo ob 18. uri v občinskem gledališču v Tržiču. Nanjo so vabljeni upravitelji, predstavniki združenj in organizacij ter vsi občani. Izsledki študije naj bi bili osnova za razpravo o možnosti, koristnosti in stranskih učinkih realizacije terminala za metan.
Štirje ranjeni v trčenjih
V goriški bolnišnici so včeraj nudili pomoč štirim ranjenim v prometnih nesrečah. 28-letni David Me-notto, Vicolo del Guado 3, je ob 13.20 v Ul. IX. avgusta trčil v kombi Mestnega podjetja za storitve. Zdravil se bo 10 dni. Po 10 in 15 dni se bosta zdravila tudi 29-letni Menexhemedin Hasani iz Tipane in 23-letni Andrea Guamieri iz Gorice, ki sta se ranila v trčenju dveh avtomobilov ob 14.50 pri Rdeči hiši. V Krminu pa je bil včeraj dopoldne v trčenju motorčka in kolesa ranjen poštar, 24-letni Marco Tomasin iz Vileša. Zdravil se bo 10 dni.
SPREJEMANJE OGLASOV ZA GORIŠKO STRAN PRIMORSKEGA DNEVNIKA
o	©ibumi
mmb©! o mmmi o s@im\
sprejemamo na upravi-redakciji Primorskega dnevnika v Gorici, tel. 533382 - 535723 ali po faxu 532958
samo od 8.30 do 12. ure (in ne več popoldne!)
od 13.30 do 15. ure (in zjutraj od 8.30 do 12.30) pa sprejema vse oglase PUBLIEST, tel. 040/7796611, fax 040-768697 vsak dan, razen sobote.
OBČINA / POBUDA OPOZICIJE
Sedem vprašanj županu o gradnji financarske šole
Devet svetovalcev skoraj vseh skupin opozicije v goriškem občinskem svetu je v prejšnjih dneh županu Valentiju naslovilo pisno vprašanje v zvezi z gradnjo šole -vojašnice za finančne stražnike na mirenskem letališču. V uvodu se sklicujejo na vest, ki jo je pred kratkim objavil krajevni tisk (o dogodku smo poročali tudi v našem časopisu), da je Deželni urad za javna dela v bistvu že izdal soglasje na načrt za omenjeni objekt in s tem v bistvu odprl zeleno luč za začetek del.
Svetovalci želijo, da jim župan pisno in do podrobnosti pojasni sedem sklopov vprašanj v zvezi z omenjenim spornim objektom. Vse to ob
spoštovanju načela prosojnosti in pravice svetovalcev, da so podrobno in točno seznanjeni s tako pomembnim načrtom in postopkom. Vprašanja se nanašajo na financiranje, na dvome glede “vojaške tajnosti”, na podatke glede gradnje komunalnih infrastruktur, lastnine zemljišča, na skladnost gradnje vojašnice z veljavnim urbanističnim načrtom itd.
Od župana želijo svetovalci tudi zelo jasen odgovor na vprašanje, ali je bil seznanjen o poteku postopka in ali je imel glede celotnega vprašanja kakršnakoli srečanja in pogovore. Počakati torej velja na odgovor župana, ki naj bi ga svetovalci prejeli v razmeroma kratkem roku. Upajmo.
PODTURN / ŠAGRA SV. ROKA
Slovesen jubilej zavetnika rajona
Poletni praznik se začenja jutri V nedeljo nastopi pritrkovalcev
Jutri se bo v Gorici začel najbolj občuteni mestni poletni praznik, šagra sv. Roka v Podturnu. Letos je vzdušje res slavnostno, saj praznujejo 700-let-nico zavetnika te mestne četrti. Zaradi jubileja so prebivalci rajona organizirali svečano otvoritev praznika ob prisotnosti mestnih oblasti. Jutri ob 20.00 bo zaigrala pihalna godba iz Fiumicella, rajonske dame pa bodo v prazničnih narodnih nošah Tabin obdarile prisotne gospe z dišečimi vrtnicami. Po prerezu traku bo večer nadaljeval z odprtjem enogastronom-skih kioskov in plesom.
V nedeljo ob 16.00 se bodo pomerili pritrkovalci na znani tekmi “dai scampanotadors”. Tekmovanja se vsako leto
udeležijo tudi pritrkovalci iz Soške in Vipavske doline ter drugih krajev Primorske, vsakič z odličnimi uspehi.
Od srede, 9., dalje bo vsak večer ples ob zvokih znanih ansamblov, v petek, 11., pa bo glasba šestdesetih let gotovo pritegnila veliko mladine. Na vrsti bo tudi tombola z denarnimi nagradami.
Glavni praznik bo seveda na dan sv. Roka, v sredo, 16. avgusta, ko se bo poletni praznik tudi zaključil. Ob 10.30 bo peta slavnostna maša z rajonskim zborom, zvečer pa bo zaključni ples in zadnja tombola. Pod-turnčani so se letos z organizacijo rajonskega praznika še posebno potrudili in pričakujejo tudi temu primeren odziv.
padov. Sorodna kri veže morilce in žrtve v spirali nasilja in čustev.
Senzacionalni gost večera bo glavni igralec filma Rade Serbedžija, slavni gledališki in filmski igralec in kantavtor bivše Jugoslavije. Doma je iz Vinkovcev v srbski Krajini, sam pa je Hrvat. Z začetkom vojne se je preselil v Zagreb, toda hrvaški narod ni dobro sprejel njegove neopre-deljenosi in kritike do bratomorne vojne (skušali so celo streljati nanj). Z ženo se je zato preselil v London, kjer so ga kritiki označili kot prototip igralca 90. let. To tezo je potrdila zmaga filma “Prima della pioggia” na filmskem festivalu v Benetkah.
H ČESTITKE
Danes slavi v Stan-drežu rojstni dan dragi mož in oče NEKO. Vse najboljše mu iz srca želijo žena, hčerka Ingrid in Um-berto ter sorodniki.
Danes praznuje 60. rojstni dan ALDO VIŽINTIN. Vse najboljše mu iz srca želijo žena Graziella, hčerki Elena in Tanja, zet Boris, tašča Milena in priljubljena vnukinja Jes-sica.
□ OBVESTILA
NA VRHU bo v nedeljo, 6. t.m., ob 16. uri družabnost, ki jo prirejajo Lovsko društvo “Doberdob”, KD Skala, Društvo športnih ribičev “Vipava” in Društvo prostovoljnih krvodajalcev v Sovodnjah.
I :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
OBČINSKA 2, Ul. Gar-zarolli 154, tel. 522032.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
OBČINSKA 2, Ul. Manilo 14/B, tel. 480405. DEŽURNA LEKARNA
V	SOVODNJAH
dr. M. Rojec, Ul. I. Maja 76, tel. 882578.
POGREBI
Danes: 9.45, Pasquale Cogliandro iz splošne bolnišnice v Foljan; 13.15, Aliče Samar iz splošne bolnišnice v Krmin.
Ob izgubi bivše pevke Rudolfe izreka občuteno sožalje svojcem
Mešani pevski zbor Oton Župančič iz Standreža
Ob izgubi sestre Rudolfe izreka Davidu Černiču in družini iskreno sožalje SKD Danica iz Vrha
DOBERDOB / ZGORELO JE VEC KOT STO HEKTARJEV POVRŠINE
Tokratni požar je najhujši kar jih pomnijo v Doberdobu
Nevarnost še ni mimo: veter nenehno sproža novo žarišča ognja
Požar, ki je predvčerajšnjim opustošil okolico Doberdoba in povzročil nemalo strahu in Škode tudi v vasi, je gotovo najhujsi, kar jih pomnijo v Doberdobu. Izvedenci gozdne uprave Se preverjajo in ocenjujejo škodo in točno razsežnost požara. Gotovo je, da je pogorelo vec kot sto hektarjev površine, večinoma kraske gmajne poraščene z grmičevjem ali Pašniki, pa tudi borovega Sozdica in obdelanih površin. Tik ob vasi je ogenj namreč uničil tudi vrtove °b hišah in poškodoval Precej vinogradov.
Množični poseg gasilcev, gozdarjev, poklicnega osebja in treh helikopterjev civilne zaščite, skoraj 200 prostovolnih gasilcev z goriškega in
tržaškega Krasa, s Tržiškega in iz Furlanije, pa tudi domačinov, ki so sodelovali pri gašenju s traktorji, pumpami in vsakim uporabnim sredstvom, je omogočil, da so že v torek zvečer ukrotili fronto požara. Kljub temu so vCeraj še vso noC na požarišCu delovale tri skupine prostovoljnih gasilcev iz Doberdoba, Ronk in Osoppa, poleg gozdarjev in poklicnih gasilcev. Nadzorovali so stanje in posegali na žariščih, kjer so se občasno spet pojavljali plameni. Včeraj zjutraj so spet poklicali na pomoC helikopter, ki je v poldrugi uri pogasil ogenj na treh žariščih nad nogometnim igriščem v Doberdobu, v bližini jezera in dlje v smeri proti Jamljam.
Stanje je bilo potem mirno vse do popoldanskih ur, ko se je ponovno okrepil veter in na raznih mestih podžgal žerjavico, ki je tlela pod pepelom. Spet so posegli gasilci in od 14. ure dalje je helikopter civilne zaščite spet preletal pogorišče ter zalival točke, kjer je pretila nevarnost ponovnega širjenja požara. Naj-veCja je bila nevarnost širjenja ognja na območju nad vasjo proti Stubljam.
Zupan Mario Lavrenčič je vCeraj popoldne še vedno pozorno sledil razvoju dogajanja. Potrdil nam je, da je škoda velika. V vasi je ogenj oplazil in delno poškodoval kar nekaj hiš. Na dveh hišah podjetja Sol-vay so delno zgorela okna, pred eno hišo je zgo-
rela klada drv, zgorela sta tudi dva parkirana avtomobila. »Zahvaliti se je treba prizadevnosti in požrtvovalnosti številnih domačinov, ki so prihiteli na pomoC s traktorji in pomagali omejiti požar. Pri gornji hiši Solvaya je le malo manjkalo, da se ni vnel visok kup sena, kar bi zagotovo povzročilo visoke plamene in veliko nevarnost nezadržnega Širjenja ognja tudi na bližnje hiše«.
Nadalje je precej škode na vrtovih in tik oh hišah na robu vasi v smeri jezera. Delno so pogoreli tudi vinogradi. Neizmerna pa je škoda na okolju, zlasti v trikotniku med zgornjo in spodnjo cesto ob jezeru, ki je hilo do predvčerajšnjim bujno poraščeno z brinom in rujem. Sedaj je tam puščobna Črnina.
Zupan Lavrenčič se tudi že zanima o možnosti za pridobitev kake odškodnine vsaj za zasebnike, ki so bili oškodovani. Glede na to, da je bil vzrok požara prometna nesreča, bodo preverili, ali avtomobilsko zavarovanje krije tudi škodo za take primere. Stvar še ni jasna, saj je škoda zaradi požara le posredna posledica prometne nesreče. Občina bo vsekakor preverila vse možnosti, kakor tudi možnosti in postopke za Čimprejšnje odpravljanje škode na okolju, saj je ogenj prizadel tudi zaščiteno območje kraškega parka. Za to ho v prvi vr-
sti pristojna gozdna uprava.
Koordinator štaba protipožarne službe pri deželni civilni zaščiti Giampaolo Reiter nam je potrdil, da bo odpravljanje škode na okolju dolgotrajna in zahtevna zadeva. Kot rečeno je ogenj zajel veC kot sto hektarjev površine. Razen vojaškega strelišča, kjer gre večinoma za pašnike z redkim drevjem in grmičevjem, je požar uničil tudi gozdiče, obdelane površine in z značilnim kraškim rastlinjem poraščeno gmajno. Obstaja torej ekonomska škoda, ki je še nekako opredeljiva, in škoda na okolju, ki jo je zelo težko določiti. V tej fazi skuša sicer civilna zaščita še omejiti veCjo
Požari so poleti na Krasu, žal, stalna nevarnost. NajuCinkovi-tejsi je seveda hiter poseg, preden se ogenj razširi do tolikšne mere, da ga ni veC mogoče ukrotiti. Zato pa je nadvse pomembno takojšnje informiranje pristojnih organov. Se bolj kot gasilce, pravijo pri civilni zaščiti, je za gozdna požare koristno poklicati Cimprej deželni operativni center protipožarne službe. V ta namen so usposobili zeleno številko (klic je brezplačen): 167-843044.
škodo, saj, bo nevarnost požara mimo le po dežju ali potem, ko vsaj en cel dan ne bo novih žarišC.
Reiterju smo tudi posredovali nekatere očitke, glede počasnosti akcije gašenjaoziroma podcenjevanja nevarnosti prvega žarišča tik po nesreči. V zvezi s hitrim ukrepanjem pa je tudi vprašanje organiziranosti civilne zaščite, ki temelji na prostovoljcih, ki niso vedno takoj dosegljivi, kot bi bilo potrebno. Zupan Lavrenčič na primer razmišlja o koristnosti uvedbe nekake stalne službe, ko naj bi nekateri prostovoljci - seveda proti plačilu - bili dosegljivi 24 ur na 24.
»To bi morda bilo koristno, toda deželna zakonodaja danes ne dopušča te možnosti«, nam je odgovoril Reiter.»Sicer pa vam lahko zagotovim, da smo v primeru dober-dobskega požara, Cim smo bili obveščeni, naredili res vse, kar je bilo mogoCe. Mobilizirali smo vsa razpoložjiva sredstva in pripadnike prostovoljnih skupin, ki so zlasti na kraškem območju šte-
vilne, dobro organizirane in izkušene. Vec res ne bi mogli narediti. V danih okoliščinah, zaradi značilnosti tal, suhega rastlinja in močnega vetra, ki je z izredno naglico širil ogenj, bi za kljubovanje požaru potrebovali tisoč mož, kar je seveda nemogoče. Zato smo skupaj z gasilci osredotočili pozornost prvenstveno na zavarovanje hiš ter drugih objektov, nato pa smo delovali za omejevanje širjenja ognjene fronte.«
Med “drugimi objekti”, ki jih omenja Reiter je tudi Crpalna postaja za usmerjanje metana v do-berodbsko plinsko omrežje, ki jo je prevce-rajšnjim zajel požar. Na srečo so gasilci pravočasno pogasili ogenj v njeni neposredni bližini in nato stalno skrbeli, da ne bi prišlo do hujših posledic.
Marko Marinčič
Na slikah (Fotostudio Reportage): nekaj prizorov s pogorišča okrog Doberdoba in tik ob hišah, kjer je ogenj uničil tudi ordje, drvarnice in dva avtomobila.
POŽAR / »OGENJ SE JE TAKO HITRO SIRIL, DA MU ŽE SLEDITI NISI MOG E L« n
Pričevanja domačinov
Gost dim, tuljenje siren, ljudje na cestah: takšno je bilo prizorišče požara, ki je v torek v popoldanskih urah zajel Doberdob in ponekod oplazil tudi same hiše in vrtove. Zbrali smo nekaj vtisov domačinov, ki jim je ogenj prišel takorekoC pred prag.
Marta in Daniela sta nam pover dali, da sta z balkona opazovali požar, ki se je z Ronskega hriba nezadržno pomikal proti vasi. Niti predstavljali si nista, da bi lahko prišel do hiš in v vrtove. Veter pa je z napredvideno hitrostjo poganjal plamene in v trenutku je bil ogenj tam. Prostovoljci so bili na pravih mestih, da bi ga zaustavili, preden bi se nevarno približal. Povedali pa so, da se je ogenj z vetrom tako hitro pomikal naprej, da mu niso mogli niti slediti, kaj ga šele zaustaviti.
Prebivalci hiš, ki jim je ogenj grozil, so povedali, da so gasilci prihiteli ravno v Času, da so pogasili plamene, ki so bili že v vrtovih. Strah je bil velik. Ljudi je iz domov spravil gost dim, ki se je zgrnil nad okolico, tako da je bilo dihanje težavno. Neko gospo je zaradi dima obšla slabost, tako da jo je mož le s težavo spravil iz hiše. Barbara nam je povedala, da je tudi sama opazovala, kaj se dogaja. Za trenutek je odšla v hišo, ko pa se je vrnila ven, so bili ognjeni zublji le še pet metrov
stran od hiše in toliko da niso zanetili dveh smrek pred njo. S psom je komaj stekla na cesto, saj je v hišo navalil dim.
O tem, kako je potekalo gašenje požara in koordinacija vseh razpoložljivih sil na terenu, smo se pogovorili s Petrom Ferfoljo ter Jožkom Jarcem, ki sta elana skupine prostovoljnih gasilcev iz Doberdoba. V tem okviru vodita, vsak svojo skupino. Peter pravi, da so ga poklicali okoli pete ure, ker je bil prej na delu. Vsi skupaj so se zbrali pred občino in si tam razdelili naloge skupaj z gozdarji, civilno zaščito in gasilci. Prvi prostovoljci pa so bili na razpolago že takoj, ko je bilo to potrebno, in sicer okoli treh popoldne. Sli so torej na teren. Njihova prisotnost je bila še kako pomembna, saj so vsi domačini in dobro poznajo poti, ki se prepletajo okoli vasi. Zato so znali takoj usmeriti in pospremiti cisterne na pravo mesto. Izrazil je tudi kritično noto, in sicer, da bi se bili morali koordinatorji bolje posvetovati z domačini, ki nedvomno poznajo ozemlje, tako da bi lahko nastopili hitreje in z večjo učinkovitostjo. Omenil je tudi, da so proti večeru prišli na pomoč, poleg drugih, tudi prostovoljci iz Osop-■ pa, a tudi tu se je postavil isti problem, in sicer nepoznavanje terena. DomaCi prostovoljci so na
nogometnem igrišču poskrbeli za namestitev montažnega bazena, kjer je lahko helikopter zajemal vodo. DomaCi kmetje pa so s svojimi cisternami zalagali z vodo podobni bazen v Selcah.
Jožko Jarc pravi, da je na prizorišče prišel kasneje, zaradi delovnih obveznosti. Začel je dežurati ob 20.30 vse do enih ponoči. Skupaj z drugimi je hodil na teren. Pazili so predvsem na to, da bi na kakem pogorišču ne spet zaplel ogenj. Povedal je, da je bil tudi v večernih urah med vaščani precejšen preplah in da so jih včasih tudi po nepotrebnem klicali na pomoč. Razume sicer, da so bili ljudje v skrbeh, da se ne bi ogenj približal hišam, to pa je nekoliko obremenilo dežurne, ki niso mogli nadzorovati najbolj kritičnih točk.
Naj še dodamo, da se v vasi širijo glasovi, po katerih naj bi gasilci na kraju avtomobilske nesreče, zaradi katere se je nato naglo razširil požar, sicer pogasili ogenj, a naj bi nato prehitro odšli, ne da bi se prepričali o tem, da je nevarnost mimo. Odgovorni pri civilni zaščiti, ki so koordinirali akcijo gašenja, pa odločno zavračajo te govorice kot povsem neutemeljene, poudarjajo izredno požrtvovalno delo in dragocen doprinos gasilcev, ki so v danih okoliščinah naredili res vse, kar je bilo v njihovi moči.
Vlasta Jarc
MENJALNIŠKI TEČAJI
2. avgust 1995
menjalnica	Nemška marka (tečajzal DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka Ljubljana	81,85	82,25	11,51	11,70	6,97	7,37
A banka Koper	81,60	82,10	11,46	11,68	6,93	7,33
A banka Nova Gorica	81,85	82,10	11,51	11,68	6,97	7,33
Banka Celje d.d., t: 063/431-000	81,80	82,20	11,40	11,70	6,80	7,25
Banka Noricum d.d., t: 133-40-55	81,70	82,20	11,50	11,65	7,00	7,25
Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511	81,96	82,16	11,50	11,64	7,10	.7,17
Come 2 us	81,90	82,25	11,47	11,65	7,00	7,20
Tel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12						
Creditanstalt d. d.	81,80	82,20	11,55	11,70	6,80	7,25
Ulrika Ljubljana, t: 12-51-095	82,00	82,10	11,59	11,60	7,14	7,17
Kompas Hertz Celje	81,80	82,10	11,40	11,65	7,00	7,20
Tel: 063/26515, od 7-19, sob od 7-13						
Kompas Hertz Velenje	81,90	82,20	11,50	11,65	7,00	7,20
Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Idrija	81,90	82,20	11,50	11,65	7,00	7,20
Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Tolmin	81,90	82,20	11,50	11,65	7,00	7,20
Tel: 065/81-707, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Bled	81,90	82,20	11,50	11,65	7,00	7,20
Tel: 064/ 741519, od 7-19, sob od 7-13						
Kompas Hertz Nova Gorica	81,90	82,20	11,50	11,65	7,00	7,20
Tel: 065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13						
Kompas Hertz Maribor	81,66	82,00	11,55	11,60	7,00	7,20
Tel: 062/225-252, od 7-19, sob od 7-13						
Nova kreditna banka Maribor d.d.	81,05	82,10	11,35	11,67	6,80	7,25
Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	81,85	82,20	11,50	11,65	7,00	7,30
Poštna banka Slovenije	80,30	82,00	10,60	11,62	6,37	7,24
Publikum Ljubljana, t: 312-57	82,04	82,06	11,60	11,62	7,16	7,18
Publikum Piran, t: 066/ 747-370	81,75	81,95	11,53	11,59	7,13	7,19
Publikum Celje, t: 063/ 441-485	81,75	82,05	11,56	11,65	7,00	7,25
Publikum Maribor, t: 062/ 222-675	81,94	81,95	11,60	11,61	7,06	7,20
Publikum Šentilj, t: 062/ 651-3.55	81,00	82,00	11,45	11,73	6,90	7,30
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	81,98	82,10	11,56	11,63	7,12	7,15
Publikum NM, t: 068/ 322-490	81,90	82,15	‘ 11,54	11,67	7,06	7,26
Publikum Kamnik, t: 061/832-914	82,10	82,30	11,55	11,69	7,08	7,41
Publikum Portorož, t: 066/	81,70	81,95	11,50	11,59	7,08	7,19
SKB d.d.,***	81,42	82,10	11,35	11,70	6,95	7,38
SHP Kranj, t: 064/331-741	82,00	82,15	11,59	.11,64	7,05	7,18
SZKB d.d. Ljubljana	-	-	-	-	-	-
UBK Ljubljana, t:061/444-358	81,50	82,20	11,52	11,70	6,95	7,30
Upimo Ljubljana, t: 212-073	82,04	82,08	11,59	11,61	7,13	7,15
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:*" Včerajšnji tečaji *
		
Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica:		
tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611		
Agencija Domjo: tel. +39/40/831131		
2. AVGUST 1995 valuta	v LIRAH nakupni	prodajni
ameriški dolar	1543,00	1605,00
nemška marka	1116,00	1162,00
francoski frank	323,00	337,00
holandski gulden	997,00	1038,00
belgijski frank	54,30	56,50
funt šterling	2479,00	2580,00
irski šterling	2550,00	2654,00
danska krona	287,00	299,00
grška drahma	6,80	7,20
kanadski dolar	1132,00	1179,00
japonski jen	17,20	17,90
švicarski frank	1348,00	1403,00
avstrijski šiling	158,80	165,30
norveška krona	252,00	263,00
švedska krona	219,00	228,00
portugalski escudo	10,70	11,20
španska pezeta	13,00	13,60
avstralski dolar	1144,00	1190,00
madžarski florint	11,00	14,00
slovenski tolar	13,50	14,00
hrvaška kuna	300,00	320,00
		
2. AVGUST 1995	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1550,00	1595,00
nemška marka	1127,00	1147,00
francoski frank	324,00	334,00
holandski gulden	999,00	1022,00
belgijski frank	54,50	55,70
irski šterling	2553,00	2643,00
danska krona	288,00	296,00
grška drahma	6,90	7,50
kanadski dolar	1136,00	1171,00
švicarski frank	1360,00	1390,00
avstrijski šiling	159,30	163,30
slovenski tolar	13,40	14,20
			
1, AVGUST 1995			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,50	9,00
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,60	8,90
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,50	9,20
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,60	9,00
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,50	9,00
			
14. MAREC 1995	V DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar		1.4098	
francoski frank		28.0770	
nizozemski gulden		89.1430	
belgijski frank		4.8360	
španska peseta		1.0907	
danska krona		24.8600	
kanadski dolar		0.9945	
japonski jen		1.5464	
švicarski frank		120.0700	
avstrijski šiling		14.2070	
italijanska lira		0.8365	
švedska krona		19.4450	-
Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 3.8.95
Nakupni Prodajni
1.	REDNI tečaj m DEM	81.49	81.71
2.	Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz m tolarje.
V
Podrobnejše informacije: tel 17-18-152,302-326 in 302-315
y
MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 147 z dne 2. 8. 1995-Tečaji veljajo od 3. 8. 1995 od 00.00 ure dalje
ZA DEVIZE
država
šifra
valuta
enota
nakupni
srednji
prodajni
Avstralija
Avstrija
Belgija
Kanada
Danska
Finska
Francija
Nemčija
Grčija
Irska
Italija
Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška
Portugalska
Portugc
Švedske
Švica
Velika Britanija
ZDA
Evropska unija
Španija
036
040
056
124
208
246
250
280
300
372
380
385
392
528
578
620
752
756
826
840
955
995
avstr, dolar
šiling
frank
dolar
krona
marka
frank
marka
grd
funt
lira
hrv. kuna
jen
gulden
krona
escudo
krona
frank
funt šterling
dolar
ECU
peseta
1
100
100
1
100
100
100
100
100
1
100
100
100
100
100
100
100
100
1
1
1
100
83,5587
1154,6676
394,8512
82,6897
2092,2563
2690,1367
2354,0015
8121,1673
7,1369
125,3421
7248,4667
1836,1147
78,2069
1594,9972
9811,1822
180,8584
112,7056
151,0578
95,0745
83,8101
1158,1420
396,0393
82,9385
2098,5520
2698,2314
2361,0848
8145,6041
50,3887
186,1271
7,1584
2250,5815
125,7193
7270,2775
1841,6396
78,4422
1599,7966
9840,7043
181,4026
113,0447
151,5123
95,3606
84,0615
1161,6164
397,2274
83,1873 2104,8477 2706,3261 2368,1681 8170,0409 50,5399 186,6855 7,1799
126,0965
7292,0883
1847,1645
78,6775
1604,5960
9870,2264
181,9468
113,3838
151,9668
95,6467
Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 3.8.1995
št. dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)
(A)
tolarski del
(B)
devizni del
skupaj
tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)
APOEN
(A)
tolarski del
(B)
devizni del
skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5. 10. 1995:
1,700,000
854,699
808,395
1,663,094
100.5528% 95.1053%
97.8291
170,000
85,470
80,840
166,309
Tečajnica borzneeja treja
št.: 144	Datum: 2. 8. 1995
uteuA\* stoci acHA>cc rc.
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon $1031(3)	enotni teCaj	% sprem	datum povprns ponudba			Maac	Min.	1000 SIT
	33E			IHTlfl!						
m	800	(11.5.95)	11.100		24.7,	11.300	11.700			
?RB	665	(13.6.951	13.628	1,70	2.8.	13.450	13.600	14.000	13.340	3.134
SAL	1/00	(9.5.951	19.466	,86	2.8.	19.280	19.550	19.890	19.310	5.840
SKBit	1000	(24.2.95.1	27.831	1,57	2.8.	27.460	27.600	28.100	27.460	25.132
	MS		3B2E	‘triTT*						
m	10.0	2.(1.10.95)	98,4A	,11	2.8.	99,0	100,4	98,4	98,4	183
SS01	8,0	5.(30.6.95)	100,3	,17-	2.8.	100,1	100,3	100,3	100,2	866
!S02	9,5	9.(1.4.95)	107,7	,37	2.8.	107,3	108,0	108,0	107,1	16.009
iS08	5.0	4.(31.5.95)	90,OA	4,05	2.8.	86,0	90,0	90,0	90,0	2.978
iSll	7,0	5.(15.7.95)	■ 95,5	,49-	2.8.	95,0	96,4	95,5	95,5	26.554
JSLlD	8,0	5.(30.6.95)	100,OA	,20	2.8.	99,1		100,0	100,0	440
m	9,5	9,(1.4.95)	105,3	,71-	2,8.	105,1		106,0	105,0	354
SKB1	10,0	4.(1.11.94)	99,5A	,31-	2.8	99,5	100,6	99,6	99,5	1.685
srn	5,0	3.(30.6.95)	70.5	,71	2.8.	68,5	77,0	70,5	70,5	174
	ME			5HBB						
3TBR	300	[2128.7.95.)	10.980	,18-	2.8.	10.920	11.100	11.000	10.860'	22
)AD	10.000	(1.6.94.)	85.053*	6,93	2.8.	84.200	84.900	87.450	81.900	23.900
FMD	1715	(24.5.95.)	13.986	2,28	2.8,	13.700	13.950	14.000	13.950	504
TPGR		(10)	23.300		20.7.		22.000			
MR		(10)	15.100*	9,93-	2.8.	15.100	15.900	15.100	15.100	15
m	218	(30.3.93.)	9.412	,95	2.8.	9.340	9.490	9.460	9.370	1.826
m	200	.0)(26.6.95.)	3.356	,06-	2.8.	3.300	3.340	3.500	3.211	3.031
rent		(5)	725,1	,97	2.8.	727,0	735,0	735,0	720,0	1.257
	ME			sni	aEBZl					
fflTP	2750	(22.6.95)	25.532	,92	2.8.	25.200	25.590	25.800	25.200	1.557
JFNP		(10)	24.314	1,31	2.8.	23.500	26.000	26200	24.000	170
JBKP	720	(25.5.95.)	9.161	2,71-	2.8.	9.000	9.390	9.500	9.000	284
ra>		(10)	41.550		1,8.	41,320	41.540			
	ME	»11^«		rrv*						
LEK'	12,0	4.(1.11.94)	99,2		26,7.	96,3				
3ZG	11,0	4.(1.1.95)	98,4		31.7.	97,6	101,0			
=CE	12,0	7.(1.6.95)	101,1		24.7.	99,2				
eo	10,0	2.(1.6.95)	99,8A	,13-	2.8.	97,4		99,9	99,5	46
iZBl	10,0	1.(15.3.95)	100,9		28.07	97,5	101,5			
Tečajnica izvenborznega trga
ŠT. 144/95-2. 8. 1995
Vrednost. papir	obr. n.div.	ex kupon št.dat(3)	enotni tečaj	% sprem	datum	povpraS	ponudba	Max.	Min.	lOOOSIT
	Trata									
SAR			2.401	3,97-	2.8.	2.400	2.490	2.410	2.400	288
TRDO	200	(7130.6.95.)	4.950	4,81-	2.8.	5.000	10.000	4.950	4.950	149
MO	55	(1.6.95)	3.466		31.7.	2.710	3.780			
m			1,850		2.8.	1.700	1.900	1.850	1.850	74
iDRO		(15.6.95)	10.350		31.7.	8.000	12.400			
SGSR			380,0		31.7.	350,0	375,0			
	iil*P									
ALDP			2.800		2.8.	2.650	2.850	2.800	2.800	14
fflPO	320	(1.6.95)	2.999		26.7.	2.710	3.000			
KBP1						10.000				
fflPP			15.020		1.8.	15.000	30.000			
BGP0		(6)	705,0		1,8.	635,0	749,0			
IM	360	(25.5.95)	2.910		1.8.	4.000	4.500			
	ŠTefil									
LOK	10,0	6.11,4,94)	95,6		27.7.	94,0	100,0			
MLJ0	10,0	6.(1.4,94)	98,5A	Al-	2.8.	97,0	102,0	98,5	98,5	59
3SM0	10,0	3.(1.9.94)	93.5A	2,60-	2.8.	92,1		96,0	91,0	1.173
ISO	10,0	4.(1.10.94)	98,6A	,17-	2.8.	96,1	99,0	98,8	97,5	2.181
DNM	11,0	4.(1.9.941	100,0	,08-	2.8.	99,8	100,2	100,2	100,0	446
3P0	10,0	7.(1.8.95)	99,0		31.7.	97,0	100,0			
IM	8,50	2.(15.4.95)	88,8		1.8.	30,0				
VPI0	10,0	3.(1.4.95)	100,1		28.7.	99,0	100,5			
KRATKOROČNI VREDNOSTNI PAPIRJI Blagajniški BS v DEM
50 dnemi (v SIT) 90 dnevni (v SIT) 120 dnevni (v SIT)	94,1		19.4.					
		s*						
8SB3breznak.bona(l. 12.95) delna! bona (v SIT) NBS2 delna! bona (v SnjNBSi	95,9 13.995 1.916	2,21 ,54	2.8. 2.8. 2.8.	95,7 14,000 1,922	95,9 14.190 1.949	95,9 14.000 1,916	95,7 13.690 1.916	11.027 1.707 19
	srna							
170.000 SITshiraj oktober tolarski del oktober devizni del oktober 170.000 Sriskupaj oktober tolarski del oktober devizni del oktober	95,0 99!		26.7. 30.6.					
SBI
Vse
2.8.95
1.059,68
prejšnji
1.048,16
d T
11,52
d%
1,10
j. zapisi kotirajo v odsL(osnova je najnizja nominad-obresti; enotni tečaj je izračunan na oodlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena dav. olajšava; A - aplikacijski tečaj: borzni posrednik je hkrati kudiI in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgov.; * - dosežena lOodstotna dnevna spre-dosež. SOodstotna omejitev - trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odpladlom gl
(2) - izplačilo vmesne dividende;
tega; (4).......................
dba
llu uiunuu,	u uiviuvuui uu uuivitiiu	uuuluxuju> , um. m. uuivoum iuu,u ^uu*uzauuuj, uit. uit
(delnice) v STT, Ce ni navedeno drugače; max. - najvišji tečaj doloc. vrednostnega papirja; min. - najnižji teCaj
				
Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 3. avgusta 1995 od 00.00 are dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar cvimi. Pri kor iu deviz oz. t	100 100 100 100 1 1 ikretnih r noseben	1158,9092 2362,6489 8151,0000 7,1631 181,528 113,1196 Dosiih je možno odsl doaovor.	1162,1793 2369,3156 8174,0000 7,1833 182,0350 113,4388 topanje glede na
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	81,45 81,40 panje.	81,72 81,74
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz pc Tečaj velja dne 3. avgusta 1995 od 00.00 do 24			idjetij ure
banka	valuta	nakupni	. prodajni
Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečap za USD, ATS, UT in CHF so doto veljavni teCafrrid Banke Slovenie, pri drugh val oziroma zmanjšano za 025oastotne točke. T do ECU = 30.0U0 na dan, Pri večjh pnTrvh h nak * Banke, ki objavljamo tečaie, se zavezujemc nem tečaju in v skladu s teksfom, ki dopolnjuje	DEM DEM DEM DEM DEM Ceni na pode utah pa je razi žčaji vefqo zc upih se tečaj kupovati h oogoje nakup	81,40 81,55 81,42 81,40 81,53 jgi srednjh leča merje Banke Slov ockup pflvov jdodvsporazurr zadajati tujo val a ali prodaje.	81,70 81,70 81,70 81,70 81,75 ev po trenutno enge povečano n prodajo deviz M jto po objavlje-
/O ljubljanska banka
NOVA LJUBLJANSKA BANKA D. D., LJUBLJANA
PODRUŽNICA MILANO
P i a z z a A. D i a z 2 Milano tel.: 0 0 3 9 2 8 6 4 6 5 3 0 0 1 ax : 0 0 3 9 2 8 6 4 6 5 3 5 8
MILANSKI DEVIZNI TRG
2. AVGUST 1995		v LIRAH	
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar		1581,640	
ECU			2117,180		
nemška marka	—	1138,280	—
francoski frank	—	329,850	—
funt šterling	—	2535,050	—
holandski gulden	—	1015,890	—
belgijski frank	—	55,341 13,320 293,260	—
Španska pezeta danska krona			
irski funt	—	2599,900	—
grška drahma	—	7,030	—
portugalski escudo	—	10,959	—
kanadski dolar	—	1161,260	—
japonski jen	—	17,580	—
švicarski frank	> 		1375,220	—
avstrijski šiling	—	161,820	—
norveška krona	—	257,340	—
švedska krona		223,500	—
finska marka	—	377,160	—
avstralski dolar	—	1169,940	—
		
1. AVGUST 1995	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	9,5500	10,0500
kanadski dolar	7,0000	7,4000
funt šterling	15,2500	16,0000
švicarski frank	829,5000	861,5000
belgijski frank	33,6000	34,9000
francoski frank	200,0000	208,0000
holandski gulden	616,0000	640,0000
nemška marka	690,5000	716,5000
italijanska lira	0,5970	0,6310
danska krona	177,0000	185,0000
norveška krona	155,5000	162,5000
švedska krona	134,2000	140,8000
finska marka	227,0000	237,0000
portugalski escudo	6,6300	6,9700
španska peseta	8,0300	8,4700
japonski jen	10,7000	11,2000
slovenski tolar	8,60	9,00
hrvaška kuna '	-	-
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
to
igo §f š £
< <7> s
S > o
a. ^
Majhno podjetje, vplivni shici
Oblasti že tretji mesec ne naredijo ničesar, da bi ustavile samovoljo tujih državljanov
CELJE - Včeraj proti popoldnevu so se do predsta-vnistva Sipad Komerca v Celju pripeljali policisti, Vstopili pri zadnjih vratih in naleteli na varnostnika, ki ga je v poslopje namestil neznani najemnik Sipad Komerca. Ta jim je pokazal najemno pogodbo, policiji pa so ga tudi legitimirali. Nato so mimo sedmih stavkajočih delavcev Sipad Komerca, ki že tretji mesec niso prejeli plač, spet odšli.
Pred Sipad Komercom v Celju je bilo bolj vroCe dopoldan. Celjski delavci Podjetja so nadaljevali stavko, ki so jo skupaj s Sipadovimi delavci v Lju-oljani in Kranju zaceli že 24. aprila, novi direktor Safet Ljubijankič, ki so ga iz Sarajeva poslali aprila, Pa je našemu fotoreporterju grozil, da ga bo udaril, Ce bo fotografiral tudi njega. Delavci v Celju so že v torek ugotovili, da je v ponedeljek zvečer nekdo zamenjal ključavnice na poslopju in zato niso mogli
na delo. Ustrašili so se, da jih bo doletela enaka usoda kot pred Časom njihove sodelavce v Ljubljani in Kranju. Tam sta Safet Lju-bijankic in nekakšen posebni koordinator Zahrudin AhmetoviC 25. aprila najela zasebno podjetje Bogdana Vukosavljeviča Savoy Security, ki je stavkajoče delavce na silo odstranilo iz delovnih prostorov, poslovne prostore pa so nato oddali neznanim najemnikom. Menda, pravijo nekateri, preprodajalcem zelenjave in sadja. Ob tem
so prišleki iz Bosne ljubljansko in kranjsko pohištvo Sipad Komerca odpeljali neznano kam in ga prodali. Uskladiščeno pohištvo je bilo dotiej delavcem edino jamstvo, da bodo morda kdaj prišli do svojih 4, 5 milijona tolarjev terjatev.
Stavkovnemu odboru je sicer že uspelo izposlovati mnenje inšpektorata za delo, da delavci smejo stavkati v poslovnih prostorih in tudi odredbo o zapečatenju in rubežu vsega, kar se nahaja v celjskem skladišču, vendar je bil za izvršitev odredbe potreben še sklep sodišCa. Predsednica stavkovnega odbora Marjana Simič je izdajo sklepa včeraj poskušala doseči pri sodnici Andreji Zupanc v Celju.
Slo bi le še za eno v ni-
zu tragičnih zgodb o težavah v nekaterih podjetjih, Ce ne bi bil popolnoma neurejen tudi pravno-lastnin-ski status Sipad Komerca. Po veljavnih zakonih tujci ne morejo biti lastniki nepremičnin v Sloveniji in po veljavni uredbi o preoblikovanju bi moralo vodstvo Sipad Komerca že do 28. februarja 1994 vse premičnine in nepremičnine priglasiti občini in ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, saj gre za družbeno premoženje. Do tega niti v letu in pol ni prišlo.
Čeprav gre za majhno podjetje s 23 zaposlenimi -pri Čemer seveda ne gre podcenjevati socialnih stisk delavcev in njihovih družin - se bo usoda Sipad Komerca najverjetneje spletla na najvišji ravni. Be-sim Culahovič, svetovalec
Najbolj bodo. prizadete družine zaposlenih v celjskem Šipadu (Foto: Šerpa)
na bosanskem veleposlaništvu v Ljubljani, je v primeru Sipad Komerca pri oblasteh že posredoval, da so preklicale izvršitev odredbe o pravici delavcev, da
zasedejo delovne prostore. Ob tem verjetno ni naključje, da je Culahovič po nekaterih podatkih tudi elan skupščine podjetja. Ne nazadnje te domneve potrjuje
tudi ravnanje urednikov slovenske RTV, ki so se zgodbe o delavcih Sipad Komerca sprva lotili, a je nato niso objavili.
Brane Piano
,AVSTRIJA-SLOVENIJA / SESTANEK PREMIEROV
Pripravljajo sporazum o odprti meji
Predsednika vlad tudi o slovenski manjšini in Staroavstrijcih
CELOVEC - »Avstrija podpira prizadevanja Slovenije ta-ko glede pridruženega članstva kot tudi polnopravnega Članstva«. To je bila jasna trditev avstrijskega zveznega kanclerja Franza Vranitzkega na skupni tiskovni konferen-o s slovenskim premierom Janezom Drnovškom, s katerim 86 je včeraj opoldne sešel na neformalnem delovnem kosilu v Celovcu ob Vrbskem jezeru.
Pogovarjala sta se tudi o č^gih aktualnih dvostranskih vprašanjih, vladna Sete pa sta se v pogovoru lotite tudi grozeče razširitve v°jne na Balkanu, pri ce-Iner je Drnovšek zastopal 111 nenje, da je možnost eskalacije vojne enako ve-hka kot mirna, politična rešitev spora, ki se je v zadnjih dneh hudo zaostril 111 zajel tudi Hrvaško.
V zvezi z dejavnostmi Slovenije pri njenem vstopanju v evropske integra-eijske procese je Drnovšek Poudaril, da je Slovenija izpolnila vse pogoje za pridruženo članstvo in da v najkrajšem Času tudi pričakuje podpis tega sporazuma. Sef slovenske vlade je °b tem poudaril, da se Slo-verdja bo vključila v EU za vsako ceno in dodal, da bi ^kakršnokoli zviševanje zahtev EU ah posameznih članic EU pomenilo, da bo Slovenija najbrž resno premislila o svojih nadaljnjih dejavnostih vključevanja v Evropsko unijo«.
Glede Schengenskega sPorazuma, h kateremu bo Avstrija po besedah zve-miaga kanclerja Vranitzkega pristopila predvidoma teta 1997 sta si premiera oila edina, da ta ne bi smel negativno vplivati na odprtost meja med obema sosednjima državama. Dogovorila sta se za sklenitev Posebnega dvostanskega sporazuma, ki bi tudi po Pristopu Avstrije k Schen-genskemu sporazumu zagotovil odprto mejo med Avstrijo in Slovenijo.
Glede sodelovanja na gospodarskem področju je Drnovšek ugotovil, da je dokaj dobro razvito. V zvezi z slovenskim zunanjetr-
govinskim deficitom je poudaril, da to vprašanje ni poseben problem za Slovenijo, dokler ima ta pozitivno trgovinsko in zlasti plačilno bilanco. Zato tudi kakšne posebne omejitve v trgovini ne pridejo v poštev, je še dodal slovenski premier ter potrdil, da Slovenija raCuna, da bo rezultat novega položaja Avstrije - ki je postala polnopravna Članica EU - tudi zvišanje slovenskega izvoza v Avstrijo, večje uravnoteženje v medsebojni menjavi ter splošen pozitiven vpliv na razvoj slovenskega gospodarstva. Glede slovenske zahteve po znižanju rizične premije, ki jo je avstrijska nadzorna banka zaračunala za financiranje v Sloveniji, je Drnovšek od svojega sogovornika dobil zagotovilo, da bodo vprašanje rešili ob upoštevanju interesov Slovenije.
Drnovšek je nadalje povedal, da sta se z Vranit-zkim dogovorila o energetskih in infrastrukturnih projektih; v okvira tega tudi o vprašanju delovnih dovoljenj za slovenske državljane v Avstriji oziroma Avstrijce v Sloveniji - ki naj bi se rešilo z dvostranskim sporazumom - ter o vprašanju dovoljenj za slovenske prevoznike v Avstriji (povečanje omejenega kontingenta). Glede jedrske elektrarne Krško sta se Drnovšek in Vranitzky dogovorila za uresničitev učinkovitejšega informacijskega sistema (sporazum o zgodnjemu obveščanju v slučaju nezgode), Vranitzky je s tem v zvezi napovedal izvedbo skupne študije strokovnjakov, ki naj bi pokazala možno-
sti prestopa od jedrske energije k alternativnim vrstam energije in še izpostavil, da Avstrija stavi na vizijo Srednje Evrope brez jedrskih elektrarn.
Glede vprašanja nemško govoreče ozoroma staroavstrijske narodnosti v Sloveniji, ki ga v zadnjih tednih politično zlorablja predvsem desničarski populist Jorg Haider, je Vranitzky odgovoril, da razume želje in težnje te skupine, Drnovšek pa je dejal, da se s tem problemom trenutno ukvarjajo tako slovenski kot avstrijski strokovnjaki.
Pogovori med obema premieroma se bodo nada-Ijevali že oktobra letos, ko bo Vranitzky na povabilo Drnovška uradno obiskal Slovenijo. Vranitzky je ob tej priliki izrazil željo, da bi v okvira svojega obiska prišlo tudi do načrtovane trostranske konference slovenskih, avstrijskih in italijanskih strokovnjakov o vprašanjih infrastrukture.
Ivan Lukan
POLITIKA IN PORNOGRAFIJA
Pornografija (še) ne bo prepovedana
LJUBLJANA - Poslanec Sašo Lap je vladi predal po- določene omejitve v zakonu o javnih glasilih, Evropske
LJUBLJANA - Poslanec Sašo Lap je vladi predal poslansko pobudo, naj nemudoma pripravi zakon, s katerim bi prepovedala ah omejila predvajanje pornografije na televizijskih postajah. Pobudo je predlagal zato, ker »Čedalje večji del slovenske javnosti izraža nezadovoljstvo in protest« zoper državo, ki tolerira takšno dejavnost in »zaradi dobičkonosnosti dopušča zastrupljanje naše mladine s pornografijo«.
Poslanec Lap se je tako vključil v že nekaj Časa trajajočo kampanjo za zakonsko prepoved pornografije, v kateri je sicer dejaven predvsem katoliški del političnega spektra, v prvi vsti pa se še iz prejšnjega parlamentarnega sklica spomnimo nekdanje Članice SKD, zdaj dejavne v krščanskem forumu SDSS Angelce Žero-vnik. Satehtske postaje, ki so »dosegljive« po vsej državi, so v tej kampanji posebna zgodba, zasebna slovenska televizija, postaja Kanal A, ki je sicer tarča najhujših kritik, pa na to - kot je znano - odgovarja, da je predvajanje pornografije sicer začasno ustavila, poneje pa vrnila na spored zaradi številnih intervencij gledalcev, ki naj bi kazale, da tovrstna tematika na televiziji opravlja tudi neke vrste »socialno funkcijo«.
Z dejstvom, da je področje morale eno izmed tistih, kjer države dopuščajo omejitev svobode obveščanja, se v svojem odgovora na Lapovo pobudo strinja tudi vlada. Obenem pa opozarja, da glede varovanja morale in zdravega razvoja mladine v nacionalnih zakonodajah obstajajo velike razlike, saj je »javna morala« zelo širok pojem. Vlada tudi meni, da je pravnih omejitev v Sloveniji pravzaprav že dovolj in omenja 34. člen ustave, ki jamCi pravico do osebnega dostojanstva in kazenski zakon, ki sicer ne prepoveduje širjenja pornografije, ampak izrecno ščiti mladino do 14 leta pred »prodajanjem, prikazovanjem ah javnim razstavljanjem« pornografije. Sklicuje se tudi na
določene omejitve v zakonu o javnih glasilih, Evropsko konvencijo o Človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ter Evropsko konvencijo o čezmejni televiziji, ki naj bi jo Slovenija v kratkem ratificirala.
, Vlada posebej opozarja na vlogo in pristojnosti Sveta za radiofuzijo, ki je določen v zakonu o javnih glasilih. Svet, ga je ustanovil državni zbor že maja leta 1994, je formalno neodvisen organ, ki bi lahko v primera kršitev zakona in konvencije predlagal tudi odvzem radijskega dovoljenja, oziroma kanala. Vendar, priznava vlada, »se vedno niso zagotovljeni minimalni prostorski, kadrovski, finančni in tehnični pogoji« za delovanje pred veC kot letom dni ustanovljenega sveta. Normalno »obratovanje« omenjene neodvisne ustanove naj bi omogočil proračun, tako da bi sodelovala skupaj s »strokovnjaki za posamezna področja pri oblikovanju stališč do tako občutljivih vprašanj, kot sta nasUje in pornografija v televizijskih programih«.
In Cisto na koncu vlada poslancu Lapu obljublja, da bo v sodelovanju s Svetom »preučila možnosti tehničnega omejevanja (kodiranja) spornih televizijskih oddaj in programov, M vsebujejo pornografske vsebine«.
Ce strnemo: Svet, ki deluje že skoraj leto in pol, pa vendarle Se ne deluje, mora Čakati na proračunska sredstva v predvolilnem letu, ko bodo apetiti po državnem denarju Se posebej veliki. To verjetno pomeni, da bo preteklo še veliko ur televizijskih programov, preden bo omenjena ustanova zares začela delovati. Potem bo spet treba počakati določen Cas, da bodo stekli posveti s strokovnjaki in vlado in da bodo luc sveta zagledala stališča do nasilja in pornografije. In Sele potem bo morda »dozorel Cas« za morebitne predloge kodiranja spornih oddaj. Skratka, »pomofilom« se kampanje zagovornikov javne morale na Slovenskem zagotovo ni treba bati... (T.S.)
Drnovšek in Vranitzky sta govorila o vrsti perečih vprašanj (Foto: Bojan Velikonja)
Lojze Peterle je do Krakova prikolesaril
LJUBLJANA - Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle s sodelavci že teden dni kolesari po poteh miru in prijateljstva, je včeraj sporočil tiskovni predstavnik SKD Valentin Hajdinjak.
Pot so zaceli prejšnji petek v Ljubljani in jo nadaljevali v Salovcih, kjer so se pogovarjali s pisateljem Ferijem Lainšckom. Po tem so se odpravili na 656 dolgo kolesarjenje do Krakova na Poljskem, kamor so prispeli včeraj. Po predvidevanjih naj bi se v Ljubljano vrnili v nedeljo, do takrat pa jih Čaka še nekaj poti. Proti domu se bodo namreč vračali prek Bratislave, Dunaja, Gradca ter se ustavili v Celovcu in Reziji.
Po zadnjih podatkih se vsi kolesarji, s predsednikom Peterletom na Čelu, dobro počutijo in poudarjajo, da je tudi to eden od načinov preživljanja dopusta, ko ni treba misliti le na politiko, ampak tudi na kaj drugega. Prav gotovo pa takšno kolesarjenje »ni od muh«, saj vsi prekolesarijo povprečno 130 kilometrov na dan, večinoma po hribovitem terenu.
NA KRATKO
Uzbekistanska zvezda
LJUBLJANA - V okviru letošnjega Rogaškega glasbenega poletja bo nocoj ob 20.30 v tamkajšnji Kristalni dvorani nstopil Eugene Mursky (na sliki), zmagovalec lanskega svetovnega klavirskega tekmovanja v Londonu (National Power VVorld Competi-tion). Mursky se je rodil leta 1975 v Taškentu v Uzbekistanu, kjer je tudi študiral; sedaj študira v Nemčiji pri prof. Reinhardtu Beckerju. Mursky je tudi nosilec Chopinove nagrade, doslej je sodeloval že z najpomembnejšimi orkestri (London, Mii-nchen, Moskva, Atene, Istanbul, New York, Den-ver). V Rogaški Slatini bo nocoj izvedel dela Mozarta, Schuberta in Chopina. (V. U.)
Waterworld ni potonil
HOLLYWOOD - Ugibanj in stav o tem, Ce bo najdražji film vseh časov Waterworld uspel ali neslavno propadel, je konec. Film je uspel, saj je bil pretekli konec tedna, ko so ga zaceli predvajati, najbolj gledan film v ZDA in je prislužil 21, 6 milijona dolarjev. Sledil mu je film Net s Sandro Bullock in nekaj veC kot 10 milijoni dolarjev zasluška, na tretjem mestu pa vztrajno lebdi Apollo 13. Nova ugibanja se porajajo o tem, kako bo s filmom prihodnji konec tedna, saj po pravilu gledanost vsakega filma v drugem tednu predvajanja pade za 40 odstotkov. VVatervvorld je režiral Kevin Reynolds (Robin Hood, princ tatov, Rapa Nui), igrajo pa Kevin Costner, Jean Trippleton, Tina Marjorino in- Dennis Hopper. Film je stal več kot 170 milijonov dolarjev in je občutno presegel proračun, do spora pa je prišlo med obema Kevinoma. Imela sta namreč precej različna pogleda na konCno verzijo filma. Obveljala je (žal) Costnerjeva beseda. (I. P.)
Zgodovina kranjskih vodnjakov
LJUBLJANA - V Kranju bodo danes ob 19. uri odprli rekonstruiran mestni vodnjak na Glavnem trgu, katerega zgodovina sicer sega v leto 1837, ko je kranjska občina na mesto lesenega vodnjaka postavila kamnit vodnjak. Pred iztekom stoletja, leta 1883, so postavili železno fontano, ki je stala do leta 1919, letos pa so po načrtih Franca Vardjana in Jerneja Hudolina (Restavratorski center Slovenije) postavili rekonstrukcijo iz repentaborskega kamna. Kipar Marko Pogačnik je prispeval personifikaciji Save in Kokre. Uro pred otvoritvijo vodnjaka bodo v Gorenjskem muzeju (Galerija Prešernove hiše) odprli tudi razstavo Trije kranjski vodnjaki. (V. U.)
Mršnik in Lenart v Kopru
LJUBLJANA - Nocoj bodo v koprskih galerijah Meduza in Loža odprh novi razstavi. V prvi bodo ob 20. uri odprli razstavo likovno izčiščenih asketskih Cmobelih grafik Iva Mršnika, s katerimi bodo nadaljevali cikel predstavitev slovenskih sodobnih grafikov. V Loži bodo uro pozneje odprli pregledno razstavo avstrijskega fotografa slovenskega rodu Branka Lenarta, profesorja na Višji šoli za vizualne medije v Gradcu. Obe razstavi bosta na ogled do začetka septembra. (V. U.)
Beerova nove slike
LJUBLJANA - Nocoj bodo v ljubljanski galeriji Kompas ob 20.30 odprli razstavo novih del prekmurskega slikarja Nikolaja Beera. Avtor sodi med slikarje, ki.se izražajo z ekspresivnimi, gestualnimi nanosi barve; motivni svet njegovih slik sega od tihožitja, portreta, figure in žanra do krajine (na sliki: Oče, sin, 1995, olje na papirju, 22 x 28 cm). Razstava bo odprta do 14. septembra. (V. U.)



sn
■
FILM / ODSTOP PREDSEDNIKA SCHMIDTA
LJUBLJANA - Zaradi nestrinjanja s sprejetjem scenarija za nov slovenski celovečerec z naslovom Felix je odstopil predsednik Programske komisije Filmskega sklada Republike Slovenije dr. Goran Schmidt. Za izjavo ob odstopu smo prosili gospoda Schmidta in člana komisije Marjana Cigliča.
Dr. Goran Schmidt:
Vašo prošnjo, da komentiram svoj odstop kot Član in predsednik programske komisije Filmskega sklada Republike Slovenije po premisleku izkoriščam za malce obširnejše pojasnilo dogodka, ki se je šele zaCel in se bo neprijetno končal s premiero filma. Za odstop sem se odločil, ko sem iz dnevnega časopisja izvedel, da je Upravni odbor Filmskega sklada Republike Slovenije sredstva za edini novi letošnji film namenil projektu Felix. Ta scenarij sem najprej na seji programske komisije odločno in z zapisanimi argumenti zavrnil, vendar je zaradi najvišje ocene enega člana petčlanske komisije in dveh, ki sta s sicer nizko oceno realizacijo vendarle predlagala, prišel med šest scenarijev predloga programa. Presenečen nad tolikšno neodgovornostjo sem kot predsednik programske komisije vse njene člane prosil za pisna mnenja o vseh šestih scenarijih; štirje od petih smo jih posredovali upravnemu odboru. Ta je tako imel pri končnem odločanju na voljo vse argumente tudi glede Felixa. Dve oceni, med njimi moja, sta bili izrazito negativni, dve pa skeptični. Vendar je upravni odbor med šestimi scenariji izbral prav Felbca.
V skladu z ustanovnimi in poslovnimi akti filmskega sklada je takšna odločitev upravne-
ga odbora legitimna, saj je mnenje programske komisije zgolj priporočilo upravnemu odboru. Odločitev upravnega odbora za projekt Felix, ki se je opirala na večinsko mnenje v programski komisiji, predstavlja tako zmago demokratičnega principa.
Formalna procedura pa ima seveda tudi vsebinsko plat. Felbc je, kot sem že zapisal v svoji strokovni oceni in odstopni izjavi, formalno klišejski, stilno banalen in vsebinsko tendenciozno neresničen in žaljiv, saj plebiscitarno odločitev državljanov Slovenije za samostojno državo prikazuje kot naključje brez vsakršne podlage, državljane Slovenije kot otroke brez zgodovinskega spomina, volje in sposobnosti racionalnega razmisleka; v izzvenu nalaga državi Sloveniji breme moralne odgovornosti za vojno na Balkanu.
Takšno branje scenarija je seveda mogoče oceniti kot ideološko, kakor je bilo izrečeno na seji upravnega odbora, na katerega so me na mojo prošnjo povabili, da sem odbornike lahko tudi osebno opozoril na tehtnost pisno predloženih strokovnih ocen. Vendar sem prepričan, da gre v tem primeru za stvari, ki so nad ideologijo in so stvar temeljne državljanske morale, ne pa določenega političnega ali ideološkega stališča. Grotesken paradoks je, da si filmsko podobo, kakor jo ponuja Felix, financira država
sama. Kakor sem zapisal že v svoji odstopni izjavi, izbor letošnje slovenske filmske proizvodnje v novih organizacijskih okvirih ni rezultat finančnega naključja, kot bi se morda zdelo na prvi pogled, da denarja pač ni bilo več kot za zagonski vložek v koprodukcijskem projektu. Gre, žal, za zakonitost, se pravi za. logično in nujno posledico sedanjega stanja. Na prvi seji programske komisije sem kot njen predsednik uvodoma spregovoril tudi o temeljni usmeritvi slovenskega filma in skušal druge člane komisije zavezati k zavezujočemu razmisleku o zavezujočih rečeh; govoril sem o duhovni in intelektualni izpraznjenosti slovenskega filma, kar je pred kratkim v tisku kot stališče programske komisije ponovil tudi predsednik Upravnega odbora Filmskega sklada RS gospod Toni Tršar. Pri svoji trditvi sem imel v mislih tako filmsko in televizijsko bero zadnjih let kot tudi veC kot štirideset scenarijev za celovečerne filme, ki sem jih kot elan programske komisije prebral v letošnjem maju in med katerimi so bili samo trije vredni kakršnegakoli razmisleka, čeprav tudi pri njih ne bi mogli govoriti o izvirni umetniški izpovedi. Izbor Felbca vidim zato kot logičen korak slovenskega filma iz dosedanje bebavosti v sramoto, saj je zaradi znižanega intelektualnega praga izgubil svoje mišljenjsko jedro in je postal, ne zavedajoč se svoje identitete, dobesedno neodporen na sicer hvalevredno poslovno agresivnost. V to prazno in izpraznjeno, zgolj še organizacijsko posodo, ki zanikuje relevantnost vsebine, je s Felbcom v gloriji tujega kapitala in njemu ustrezne vsebine prišla individualno sicer legitimna, s stališča državne podpore pa sramotna vsebina. Kajti sramota je, kadar zaradi lastne ignorance postanemo predmet manipulacije. Za možnost, da sem vsaj na kratko lahko pojasnil svojo odločitev, se Vam najlepše zahvaljujem.
Marjan Ciglič (član komisije) : Velika škoda je, da je gospod Schmidt odstopil. Zastavljeno delo in filmski program, kot si ga je zamislil gospod Schmidt je obetal dobro izhodišče za razvoj scenaristi-ke in filma v naslednjih letih. Tako sedaj ostajamo brez predsednika programske komisije, ki bi verjetno pomagal te zamisli najadekvatneje realizirati.«
Učenca Felixa igra Feliks Žnidarčič (Foto: B. Reya)
Karla Železnik
Časopis
The Paper, komedija, Karantanija film d.o.o. Ljubljana, scenarij: David in Ste-phen Koepp, režija: Ron Hovvard, igrajo: Michael Keaton, Glenn Glose, Marisa Tomei, Randy Quaid, Robert Duvall, 1994, 105 minut
Saj veste, kako vam novinarje prikazujejo v večini filmov. Vašim najljubšim junakom pod nos molijo kamere in mikrofone ter se sploh zelo nesramno obnašajo. Časopis pa nam zelo duhovito, življenjsko in proti konca že z do absurda karikirano farso pokaže drugo plat medalje, natančneje življenje novinarjev dnevnika The Sun. V ospredju je Henry (Keaton v svoji najboljši vlogi), ki živi za Časopis in mora obenem posvečati pozornost še svoji noseči ženi, tudi novinarki Marthi (Tomei). V enem dnevu je cela redakcija soočena z lastnimi življenjskimi razpotji in seveda poklicnimi dilemami, odločitvami med resnico in senzacionalnostjo. Medtem ko Henry in McDougal (Quaid) zagovarjata prvo, se Ali-cia (Glose) odloča za slednje. Glavni urednik Bernie (Duvall) pa ima zaradi bolezni tako ali tako druge težave in prepusti odločitev o tem, ali je tokrat resnica v napoto dobri zgodbi.
(L P.)
Srce in duše
Heart and Souls, ko-' medija, Karantanija film d.o.o. Ljubljana, scenarij: Brent Mad-dock, S.S.VVilson, Gregory in Erik Han-son, režija:	Ron
Undervvood, igrajo: Robert Downey Jr., Charles Grodin, Elisa-beth Shue, Alfrie VVoodard, 1993, 99 minut
Neke noCi v petdesetih letih v avtobusni nesreči umrejo poleg šoferja natakarica Juha ((Kyra Sedgvvick), ki ni čisto prepričana, ali naj se poroči s svojim fantom, mati treh otrok Penny (VVoodard), knjižničar in nesojeni pevec Harrison (Grodin) ter tat Milo (Tom Size-more), ki želi začeti živeti pošteno. Mrtve duše se priklenejo na telo novorojenčka Thomasa (Downey) in ga spremljajo, sprva kot Thomasu vidni in kasneje nevidni prijatelji. Potem ko jih ne vidi več, Thomas odraste v hladnokrvnega bacnika, ki nikoli ne dovoli, da bi na dan privrela njegova čustva. Niti svoji prijateljici Ann (Shue) jih ne pokaže. Kvartet simpatičnih duš spozna, da bi s Thomasovo pomočjo lahko nadoknadili vse, kar so v življenju zamudili in obenem pomagali tudi Thomasu, da najde pot nazaj do svojega srca. Topel in duhovit film, kar lahko pač pričakujemo od režiserja, ki je posnel Mestne fante.
(L P.)
Najbolje prodajane leposlovne knjige v izbranih slovenskih knjigarnah (v preteklem mesecu)
V poletnem času so priljubljeni predvsem lahkotni romani, tako je v Maribom na vrhu lestvice roman Arme Fine Madame Doubtfire, po katerem je bila posneta tudi filmska uspešnica. Gre za tragično komedijo, ki prikazuje kako doživljajo otroci ločitev staršev. V Ljubljani je veliko zanimanje za roman Kolos iz Maroussija, v katerem Henry Miller piše o Grčiji, ki ga je prevzela s preprostostjo, neposrednostjo in zgodovinskim izročilom. Odmeven je tudi Irski dnevnik Heinricha Bolla, dobitnika Nobelove nagrade, ki je s svojim romanesknim opusom zaznamoval povojno književnost. Zanj je značilen kritičen odnos do družbe in pozornost do posameznikovih stisk Izhodišče za pričujoče delo so družinske počitnice, ki jih je preživljal na Irskem, tej otoški deželi številnih nasprotij in nestrpnosti, pa tudi miline. Prijetno poletno branje ponuja tudi lirična pripoved Mostovi Madisona, ki govori o enkratni ljubezni med poročeno žensko in fotografom na ameriškem podeželju.
Knjigama založbe Obzorja, Gosposka 24, Maribor
1.	Anne Fine: Madame Doubtfire, Colibrij, 1994
2.	James VVelch: Ukani vrano, založba Obzorja Maribor, 1994
3.	Barbara M. GUI: Umorčki, Mladinska knjiga, 1995
4.	Nancy Cato: Rjavi sladkor, založba Obzorja Maribor, 1995
5.	EUeen Goudge: Vrt laži, Mladinska knjiga, 1993
DZS d.d., Knjigama Ljubljana (Plečnikova knjigama), Šubičeva 1
1.	Berta Bojetu: Ptičja hiša, VVieser, 1995
2.	Slavko Krušnik: Smeh stoletij, Mladinska knjiga, 1995
3.	Tone Perčič: Izganjalec hudiča,
Cankarjeva založba, 1994
4.	Heinrich Boli: Irski dnevnik, Cankarjeva založba, 1995
5.	Henry Miller: Kolos iz Maroussija,
Cankarjeva založba, 1995
Knjigama Konzorcij, Slovenska 29, Ljubljana
1.	Hemy Miller: Kolos iz Maroussija,
Cankarjeva založba, 1995
2.	Heinrich Boli: Irski dnevnik, Cankarjeva založba, 1995
3.	Dami Harms: Zakon linča, Cankarjeva založba, 1995
4.	John Steinbeck: Polentarska polica,
Mladinska knjiga, 1995
5.	Robert James VValler: Mostovi Madisona,
Mladinska knjiga, 1995
Knjigama Libris, Prešernov trg 1, Ljubljana
1.	Nancy Cato: Rjavi sladkor, založba Obzorja, 1995
2.	Heinrich Boli: Irski dnevnik, Cankarjeva založba 1995
3.	Michael Crichton: Razkritje, DZS, 1995
4.	Robert James VVallere: Mostovi Madisona,
Mladinska knjiga, 1995
5.	Henry Miller, Kolos iz Maroussija,
Cankarjeva založba, 1995
Pripravlja: Andreja Paljevec
I

ZDA / TOKRAT JE BILO FLORIDI PRIZANESENO
Oikan Erin ni povzročil predvidenega razdejanja
Obalo je dosegel severno od Miomijo in z monjšo močjo
Satelitski meteorološki posnetek tropske nevihte Erin, ko se je približala obalam Floride (Telefoto AR)
MIAMI - Orkan Erin so ameriški meteorologi včeraj deklasirali v navadno tropsko nevihto, ker je nepričakovano izgubil moC in se bo vsak Cas izničil nad toplimi vodami Mehiškega zaliva. Kot so sporočili v centru za napovedovanje harike-nov v Miamiju, je Erin spremenil smer in dosegel obalo Floride severneje od predvidene točke, in sicer pri Vero Be-achu, 160 kilomebov severno bd Miamija. Pri tem je izgubil dobršen del svoje moči, tako da je vrtinčasti veter dosegel hitrost 110 kilometrov na uro, na odprtem morju je bila njegova hitrost kar 137 kilometrov na uro.
Skoda je bila minimalna, saj so ljudje računali na močnejši orkan in v
glavnem zadovoljivo utrdili svoje hiše, tako da se je porušila le ena s pločevino krita lesonitna hiša. VeC škode je bilo na električni in telefonski napeljavi, ker je veter trgal žice in ruval drogove, najhuje pa so jo skupili reklamni napisi. Ljudje so bili seveda na varnem, saj so oblasti pravočasno sprožile preplah, tako da ne poročajo o žrtvah in ranjenih.
Ob vsem tem pa je treba poudariti, da je kljub deklasifikaciji v tropsko nevihto Erin povzročil minimalno škodo, ker je dosegel obalo na skoraj nenaseljenem območju. Večje nevšečnosti so na polotoku povzročali le nalivi, saj je v nekaterih krajih v nekaj urah padlo tudi do 13 centimetrov
dežja. Iz predvidnosti so zabavišč Disney VVorld v Orlandu zaprli eno uro pred predvidenim rokom, tako da so lahko turisti odšli na varno v svoje hotele.
Floridi je bilo torej to-
krat prizaneseno. Ameriška meteorološka služba pa napoveduje, da bi lahko po prehodu tropske nevihte Erin v notranjosti Floride nastal vrtinčasti vihar tornado. Vsekakor pa so meteoro-
logi zaskrbljeni, saj je bil Erin le prvi letošnji orkan, najhujši pa dosežejo Florido sredi avgusta. Prihodnji bo torej skoraj gotovo močnejši, tako da se Floridi obeta pravi orkanski avgust
V floridskem Jupitrsu sta se pogumneža podala kar k obali ob prehodu tropske nevihte Erin (Telefoto AR)
Nevihta zagodla
tudi Edeavouriu
MIAMI - V tropsko nevihto deklasi-ran orkan Erin pa ni povzročil samo predčasnega zaprtja zabavišča Di-sneyworld v Orlandu, sprožil je tudi alarm na ameriškem vesoljskem iztre-lišču Kennedy na Rtu Canaveral. Oporišče je nevihta le oplazila, ameriška vesoljska ustanova Nasa pa je zaradi previdnosti preselila vesoljski trajekt Endeavour z izstrelitvene rampe v
vzdrževalni hangar. Tu je bilo plovilo na varnem tudi v primeru, da bi Erin pokazal vse svoje zobe. Seveda bo' ta premestitev skoraj gotovo povzročila nekajdnevno zamudo pri prihodnji izstrelitvi, ker je vnovično nameščanje raketoplana na vzletno rampo zahteven in zamuden postopek
Na sliki (telefoto AP): Endevour pred prihodom nevihte Erin.
H FRANCIJA / NOVI NAČINI ZA DOBER ZASLU2EK h
Trgovanje s psi je dobičkonosen posel,


V Bretaniji ne zmorejo ustaviti kraje psov
FRANCIJA - V Bretaniji so kinologi in društva za zaščito živali sprožili pravi alarm zaradi nenavadnega pojava. Na severo-zahodu Francije že veC mesecev izginjajo psi in puščajo za seboj obupane lastnike, pristojne oblasti pa ne morejo narediti ničesar, kar bi lahko zaustavilo pojav.
Razširile so se različne govorice o skupinah pasjih tatov, ki uporabljajo celo mamila za ugrabljanje in psice, ki se pojajo ter tako privabljajo samce.
Žrtve končajo navadno v raziskovalnih laboratorijih, kjer so pripravljeni zanje plačati tudi šest tisoC frankov. V najboljšem primeru jih odkupijo zasebniki, ki odštejejo za štirinožnega prijatelja tudi 25 tisoč frankov, Ce gre za izurjenega lovskega psa.
Društvo za zaščito živali meni, da predstavlja ilegalno trgovanje z ukradenimi psi (takoj za drogo in ukradenimi avtomobili) tretji najbolj dobičkonosen posel v Franciji, ka-
zni za krajo in preprodajo psov pa so zelo mile.
Tatovi imajo v objektivu prav vse vrste psov: od rodovniških primerkov do navadnih mešancev. Pred krajo ne zaležejo niti zaklenjena stanovanja in z ograjo zaščiteni pesjaki. Obupani lastniki ne dosežejo ničesar celo s prijavo registrskih tablic vozil, v katerih izginjajo njihovi kužki.
Zandarji, ki so zasuti s pritožbami in prijavami, so uvedli preiskavo, ki sega celo do Italije, kjer so zelo cenjeni lovski psi. Zainteresirani kupci so jih pripravljeni plačati v zlatu, medtem ko jih izvor živali Cisto nic ne zanima.
Na francoskem trgu hišnih živali ustvarijo za veC milijonov frankov prometa. V Franciji živi za zidovi hiš skoraj osem milijonov psov, tem sledijo mačke in ptici v kletkah (sedem milijonov), 19 milijonov je rdečih ribic. Francozi pa imajo doma tudi kače, igvane, opice, leoparde, krokodile in celo šakale.

ITALIJA / POLETNE POLEMIKE
Tudi obale Caprija, sanjskega otoka slavnih in bogatih, so hudo onesnažene
CAPRI - Morje, ki obdaja italijanski otok Capri, luksuzno letovišče slavnih in bogatih, ni vec tako Cisto kot nekoč. Naravovarstvena skupina Legambiente je sporočila, da so preiskave, ki so jih izvedli njihovi znanstveniki, dokazale, da je voda v Neapeljskem zalivu in nekaterih plažah nekdanjega »Sanjskega otoka« celo desetkrat bolj onesnažena od tega, kar dovoljuje zakon. Obala Kampanije, dežele, katere glavno mesto je Neapelj, je med najbolj onesnaženimi na celotnem italijanskem polotoku.
Na Capriju, otoku rimskega cesarja Tiberija in Jacqueline Ken-nedy Onassis, se pro-
blem onesnaženja poleti še stopnjuje zaradi velikega števila turistov in neustreznih Čistilnih naprav. Kljub temu Zupan Caprija trdovratno vztraja, da je voda letos Cista kot še nikoli, turistična sezona pa boljša kot kdajkoli prej. Otoška ekonomija namreč skoraj v celoti sloni na turizmu in je torej razumljivo, da občinska uprava ne želi razburjati turistov.
Zal pa je neizpodbitno, da je Sredozemlje eno najbolj onesnaženih morij našega planeta. Sklad za varstvo narave je zaradi tega predlagalo, naj vsak turist na obisku na tem o-bmocju prispeva dolar, denar pa bi namenili čiščenju morja.
NOVICE
s®s

jaha Granta verjetne iDO na premiero
ne do na premiero
LONDON - Angleški igralec Hugh Grant se verjetno ne bo pojavil na skorajšnji premieri svojega najnovejšega filma, ker se je Divine Brovvn, prostitutka, s katero so ju pretekli mesec aretirali v Los Angelesu - odločila, da si bo zagotovo prišla ogledat omenjeni film.
V filmu igra Grant vlogo geometra, ki nagaja vaščanom neke vasice v VValesu z neutrudnim ponavljanjem, da je njihova gora v bistvu le hribček.
Sterilizirani je zaplodil otroka, zdravnik pa bo plačeval preživnino
BON - Neki možakar se je odločil, da se bo dal sterilizirati in s tem dokončno rešil problem načrtovanja družine, potem ko mu je žena povila že pet otrok. Vendar se kirurški poseg ni posrečil najbolje, ker sta zakonca kmalu ugotovila, da bosta v kratkem dobila še šestega otročička. Sodišče je odločilo', da bo moral kirurg, kateremu se je »zalomil« poseg, v prihodnje plačevati preživnino za dojenčka, poleg tega pa bo odštel tudi bajne denarce za odškodnino svojemu pacientu.
Barbika odslej tudi v oxfordskem slovarju
LONDON - Po vsem svetu znana mladenka -igračka, s popolno oblikovanim telesom in zlatimi lasmi, je našla svoj prostor tudi v prestižnem slovarju »Oxford Dictionary«. Vendar pa ima ta Čast tudi drugo plat medalje, ki bo zagotovo vzbudila negodovanje pri strastnih oboževalcih te dolgonoge plavolaske. Definicija za Barbie se namreč glasi: "privlačna mlada Zenska, brez značaja oziroma pasivna."
NOVICE
Petindvajset milijonov ecujev za Ruando in Burundi
BRUSELJ (dpa) - Evropska unija je odobrila 25 milijonov ecujev za človekoljubno pomoč Ruandi in Burundiju. Evropska komisija je včeraj sporočila, da bodo ta sredstva nakazali Visokemu komisariatu za begunce ZN in Mednarodnemu redečemu križu. S tem želi EU v Ruandi omogočiti povratek 2, 3 miljona beguncev, ki so lani pobegnili pred pokoli. V Burundiju pa naj bi znova vzpostavib javni red, ki bo spet omogočil normalno življenje prebivalcev. Skupno je EU temu območju namenila že 260 milijonov ecujev.
Tihotapljenje goriva iz Romunije v ZRJ
BUKAREŠTA - Romunski zunanji minister je zanikal obtoževanja lokalnih medijev, da je Romunija dovolila natočiti v potniška letala ZRJ več goriva, kot pa je dovoljeno in s tem kršila embargo Združenih narodov. »Romunija je vedno spoštovala sankcije ZN zoper nekdanjo Jugoslavijo,« je na tiskovni konferenci dejal Mircea Geoana, tiskovni predstavnik ministrstva. Zavrnil je novico, ki jo je objavil časnik Svobodna Romunija, da naj bi v letala JAT za 25-minutni polet iz Temišvara do Beograda namesto petih ton goriva, kolikor jih za takšno pot potrebujejo, natočih 22 ton goriva. JAT je po 28- mesečnem embargu s strani ZN oktobra 1994 ponovno vzpostavil mednarodne letalske povezave. Tudi prejšnji teden je romunska vlada ostre nasprotovala trditvi Svobodne Romunije, da so bile v ZRJ pretihotapljene večje količine goriva. Romunska vlada zagotavlja, da je bila pošiljka odobrena s strani ZN ter da gre za gorivo, namenjeno skupni romunsko-jugo-slovanski električni centrah.
Savdski kralj Fahd imenoval novo vlado
RIAD (dpa) - Savdski kralj Fahd je včeraj razpustil vlado, ki je delovala zadnjih dvajset let in imenoval novo. Štirje člani vladnega kabineta, ki imajo kot princi kraljevske hiše osrednjo vlogo v savdski vladi, bodo ostali na svojih polžajih poleg šestih drugih ministrov. Kralj Fahd je tako imenoval 16 novih članov savdske vlade, ki v zadnjih dvajsetih letih ni doživela večjih sprememb. Skoraj vsi ministri so zasedli svoj položaj po umoru kralja Fejzala leta 1975.
Posodobitev bolgarskega pristanišča Bourgas
SOFIJA (Reuter) - Bolgarsko črnomorsko pristanišče Bourgas je v prvi polovici tega leta zabeležilo velik dobiček v višini približno 1, 5 miljona dolarjev, zato se je vodstvo pristanišča odločilo, da bo v kratkem vložilo 450 miljonov dolarjev v izgradnjo štirih novih luških terminalov. Denar si bo luka zagotovila s pomočjo bančnih posojil in javnega razpisa. Bolgari načrtujejo, da bodo novi terminali zgrajeni do leta 2000, obenem pa želijo poleg terminalov zgraditi še naftovod, ki bo tekel od Bouigasa do grškega pristanišča Aleksandropolis. Podjeten bolgarski projekt je pravzaprav posledica meddržavnega sporazuma Grčije, Rusije in Bolgarije, njegov poglavitn cilj pa je lažja dostava ruske nafte na evropski trg prek Grčije. Bolgari računajo, da bo imela luka Bourgas po končani posodobitvi veliko večje zmogljivosti pretovorjenega karga in surove nafte. Tako bo na leto to bolgarsko pristanišče pretovorilo 60 miljonov ton ladijskega tovora in 30 miljonov ton nafte.
Ruska in čečenska dekleta lahko v Groznem spet veselo kramljajo (Telefoto: AP)
ČEČENIJA
Dudajev za sporazum
Prva izmenjava vojnih ujetnikov
MOSKVA (dpa) - Kljub začetnemu nasprotovanju je čečenski predsednik Džohar Dudajev včeraj sporočil, da soglaša z že podpisanim sporazumom o koncu vojne v Čečeniji. Poveljnikom čečenskih enot je že ukazal ustavitev vseh sovražnih dejanj.
Čeprav je Dudajev sprejel pogoje mirovnega sporazuma, je odstavil vodjo čečenske delegacije Usmana Imajeva na mirovnih pogajanjih, ki ga bo nasledil minister za izobraževanje Hoš-Ahmed Jarihanov. Neki član mske delegacije je povedal, da bodo pogajajnja brez Imajeva, ki je bil pripravljen sprejeti kompromise, veliko težja. Imajev se je po njegovih besedah izkazal kot izreden strokovnjak za pravna vprašanja.
Pogajanja o spornem vprašanju mednarodnopravnega statusa Čečenije v prihodnje se bodo že danes nadaljevala v čečenskem glavnem mestu Grozni. Ruska in čečenska stran sta začeli uresničevati točke mirovnega sporazuma. Pod pokroviteljstvom O VSE sta že izmenjali prve vojne uje-
tnike. Čečenska stran je ruski predala seznam s 184 imeni ruskih vojakov, ki naj bi jih zajeli od 11. decembra lani, ko so se v tej kav-kaški republiki začeli boji. Čečenska stran trdi, da je večino ujetnikov že izpustila in da zadržuje le Se sedem ruskih vojakov. Po ruskih podatkih pa je v čečenskem ujetništvu še 80 do 120 vojakov. Čečenski borci po ruskih navedbah v noči na sredo še niso povsem spoštovali ukaza Dudajeva o prenehanju vseh sovražnosti. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so bili v napadih čečenskih borcev ranjeni trije ruski vojaki. V mestu Bamut, kjer so bili v zadnjem času najhujši spopadi med ruskimi in čečenskimi silami, pa je orožje prvič po dolgem času povsem utihnilo.
BLIŽNJI VZHOD / DRŽAVLJANSKA NEPOKORŠČINA NA ZAHODNEM BREGU
Premier Rabin grozi naseljencem
JERUZALEM, BEJRUT (dpa) - Izraelski premier Ji-cak Rabin je včeraj obsodil akcije židovskih naseljencev na Zabodenem bregu in zanikal, da so pogajanja med židovsko državo in Palestinci, ki potekajo v južno-izraelskem mestu Eilat, spet zašla v slepo ubco.
Rabin je na seji vlade naseljence obtožil, da širijo laži in da država Izraelcem na Zahodnem bregu še vedno zagotavlja popolno varnost. »Gre za manjšino, ki poskuša zanetiti nov razdor med Židi in Arabci, ker ni pripravljena
sprejeti odločitve večine. To je dokazala tudi z akcijami proti policiji in vojski,« je dejal Rabin. Premier je naseljencem vnovič zagrozil z uvedbo posebnih pravnih ukrepov v primeru gradnje novih naselij, ki jih vlada ni pred-
hodno odobrila. Premieru se je pridružil tudi zunanji minister Simon Peres, ki je naseljence obtožil, da poskušajo demokratični sistem Izraela spremeniti v anarliijo.
Včeraj zjutraj je izraelska vojska razgnala še zadnjo skupino naseljencev, ki so v protest proti širitvi palestinske avtonomije zasedli hrib Dagan na Zahodnem bregu. Približno sto naseljencev je vojska za
kratek čas priprla. Vendar so naseljenci napovedali nove akcije »državljanske nepokorščine«.
Izraelsko letalstvo pa je včeraj napadlo položaje skrajne palestinske organizacije »Ljudska fronta za osvoboditev Palestine - Vrhovno povejstvo Ahmed Dšibril (PFLP-GC)« na jugu Libanona oziroma v okolici gorske vasi Sultan Jacub, ki leži v zahodnem delu doline Beka na sir-
sko-libanonski meji in je pod nadzorom sirske vojske. Po podatkih libanonskega radia so izraelska letala na položaje upornikov izstrelila 15 raket, pri tem pa naj bi bila ranjena samo dva upornika. Abu al Pida, tiskovni predstavnik PFLP-GC, je po napadu izjavil, da se bo njegova organizacija še naprej borila proti Židom, vse dokler izraelska vojska ne bo zapustila južnega Libanona.
Izraelska vojska je včeraj z barikad pregnala še zadnje židovske naseljence (Telefoto: AP)
VELIKA BRITANIJA / ORGANIZIRANI KRIMINAL
Strah pred nepridipravi z Vzhoda
Gangsterji so se osredotočili na pranje denarja in ponarejanje listin
LONDON (Reuter) - Po poročilu parlamentarnega odbora za notranje zadeve se Velika Britanija sooča z grožnjo po naraščanju organiziranega kriminala, Se posebno s pranjem denarja v nekdanjih državah vzhodnega bloka. Čeprav je zelo malo dokazov o tem, da bi gangsterji iz vzodne Evrope in nekdanje Sovjetske zveze neposredno delovali v Veliki Britaniji, naj bi hitrost, s katero le-ti ustanavljajo svoja središča v Nemčiji, služila kot opozorilo, je Se poročal odbor.
»Čeprav je raven organiziranega kriminala v Veliki Britaniji nižja kot v nekaterih drugih državah, je njegovo naraščanje očitno. Največji tovrstni problem v današnjem času predstavljajo naraščajoče in organizirane kriminalne dejavnosti v državah nekdanjega komunističnega bloka,« so dejali člani parlamenta. Obenem so navedb ocene nemške obveščevalne službe, po kateri naj bi na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze delovalo približno štiri tisoč gangsterskih skupin, ukvarjale pa naj bi se s preprodajo droge, krajo avtomobilov, ilegalnim priseljevanjem in organizirano prostitucijo. Njihovo delovanje je povzročilo povečanje goljufij in nasilnega kriminala
v Nemčiji. Nasprotno je v Veliki Britaniji zaradi visoko razvitih finančnih inštitucij največji vpHv organiziranega kriminala zaznati na področju gospodarstva, vključno s ponarejanjem listin in pranjem denarja. Po poročilu britanske Narodne kriminal-noobveščevalne službe {-NCIS) je bilo leta 1993 dvesto primerov pranja denarja, ki so bih povezani z ruskimi viri, to pa predstavlja le del pretoka denarja, ki v državo priteka po nelegalni poti. V poročilu ocenjujejo, da letne vsote pri pranju denarja znašajo med 2,5 in štirimi milijardami angleških funtov (štiri do 6,4 mibjarde ameriških dolarjev).
Po mnenju NCIS Velika Britanija še lahko zavre rast
organiziranega kriminala, za zdaj je namreč ta še obvladljiva, seveda pa bodo morali ustrezno ukrepati. Člani parlamenta so zato predlagali številne zmerne ukrepe s katerimi bi izboljšali delovanje obveščevalnih služb in uradnih organov, vendar opozarjajo, da bi bili v primeru nadaljnje rasti organiziranega kriminala potrebni še ostrejši ukrepi. Ker razpečevanje drog predstavlja zelo velik delež v kriminalni dejavnosti - po mnenju nekaterih policijskih uslužbencev kar med 50 in 60 odstotki -so člani parlamenta ostro nasprotovali legalizaciji mehkih drog.
»Z legalizacijo uživanja in razpečevanja indijske konoplje bi predvsem mladi ljudje dobili napačno predstavo o škodljivosti uživanja drog, ki bi se močno razširilo, kar bi škodilo posameznikom in celotni družbi, po drugi strani pa bi bili s tem legalizirani tudi dobički razpečevalcev drog,« je še rečeno v poročilu.
VOJNA NA TLEH NEKDANJE JUGOSLAVIJE
Bihač bo odločil
SARAJEVO (Reuter, dpa) - Enote hrvaške vojske so vCeraj nadaljevale ofenzivo v zahodni Bosni, s katero želijo odrezati krajinske Srbe od njihovih bosanskih rojakov. Obstreljevali so vas Strmico, nekaj izstrelkov pa so usmerih tudi na Drvar in pri tem ubili dva srbska vojaka, 12 pa je bilo ranjenih.
Takoj zatem so Srbi zaceli obstreljevati Gospič in na Hrvate pred Bihačem poslali bojno letalo kninskih upornikov. Natova opazovalna letala so pilota posvarila, naj se takoj vrne na matično letališče Udbi-na na Hrvaškem, vendar ne vedo, ali je to tudi v resnici storil. Srbi še naprej ostajajo v bihaški enklavi, ki je ključnega pomena za združitev srbskih paradržav na Hrvaškem in v Bosni. Bihač skušajo rešiti prodirajoče enote Hrvatov, ki se bodo kmalu združile z muslimanskimi branilci enklav. Zaščito je obljubil tudi Nato, potem ko so Srbi prejšnji teden zavzeli »varovani območji« Srebrenico in Zepo. Pripadniki človekoljubnih organizacij še'na-prej skušajo odkriti, kam je izginilo večje Število beguncev iz teh enklav. Tiskovni predstavnik ZN Aleksander Ivanko in dvesto modrih Čelad, ki so se včeraj umkanili iz Žepe, trdijo, da so prebežali v sosednjo Srbijo, preživeli begunci pa, da so jih agresorji pobili. Včerajšnji spopadi sprtih strani so se zaceli takoj, ko je generalni sekretar Združenih narodov Butros Gali posvaril hrvaško vlado Pred možnimi posledicami splošnega spopada na tleh nekdanje Jugoslavije. »Podatki, ki sem jih dobil, ka-
žejo, da je vojna neizogibna. Ce se bo to v resnici zgodilo, bodo človeške in materialne žrtve ogromne,« je izjavil Gali.
Na krovu ameriške letalonosilke Roosevelt (Telefoto: AP)
Posvet vojaškega vodstva krajinskih Srbov v Strmici (Telefoto: AP)
KOMENTAR
Z oborožitvijo Bosne nad lažnive pacijiste
Ameriški kongres je konCno prestopil psihološko mejo, ki bosanski vladi preprečuje, da bi se lahko vsaj približno enakopravno branila pred Srbi. Prejšnji teden je ukrepal senat, zdaj pa je tudi predstavniški dom sprejel zakon, ki predsedniku ZDA ukazuje končanje ameriškega sodelovanja pri embargu OZN na prodajo orožja Bosni.
Tanki in minometalci Se ne bodo takoj preplavili Bosne. Predsednik Clinton ima deset dni časa za veto, ki ga je obljubil že pred časom, nato pa čaka kongres Se eno dvotretjinsko glasovanje za proglasitev* predsednikovega veta. Washington bi se s tem vojaško vmeSal v balkanski spor, 25 tisoč ameriških vojakov pa bi se spremenilo v cilje za srbske napade. Ce bodo kongresniki kljub tem opozorilom vzhajali pri končanju očitne krivice, ki namesto že zdavnaj odlično oboroženih srbskih napadalcev kaznuje muslimanske (-ter prej slovenske in hrvaške) žrtve agresije, bo lahko predsednik Clinton se vedno zavlačeval do zavarovanja ali umika modrih čelad. Kljub tem varovalkam pa je odločitev ameriškega kongresa izjemnega pomena. Države članice zveze Nato so tudi zaradi ameriških zakonodajalcev zagrozile s povračilnimi akcijami, če bodo Srbi sprožili vojaško ofenzivo za zavzetje Gorazda, Tuzle, Biha-ča ali Sarajeva. Obljube generala Mladiča, da bo jeseni vkorakal v Goražde in Sarajevo, najbrž ne bi zadostovale niti za grožnje, kaj Sele za akcijo.
Ce bodo ameriški zakonodajalci vzhajali pri svojem prepričanju, da je dosedanja zahodna politika v Bosni navadna sramota in jo je zato treba spremenih, bodo morda sčasoma spremenili tudi psihološko podobo balkanskih vojn v zahodnem ogledalu. V Štirih letih vojn na dediščino Titove Jugoslavije je doslej Zahod namesto argumentov pravice poslušal predvsem svoje strahove. Celo kršenje človekovih pmvic v Bosni, ki ga lahko primerjamo z dejanji nacistične Nemčije, ni zadostovalo za vojaško akcijo, kakršno so z lahkoto izvedli za obrambo svojih gospodarskih interesov v Arabsko-perzijskem zalivu. Nemški esejist Peter Schmeider je v novem »Obtožujem!« zapisal, da je bila vsa dosedanja politika v Bosni namenjena opazovalcem, torej Zahodu samemu. Mirovne sile ZN, otrok zahodne politike, so zato postale sredstvo srbske agresije. Ker je njihova edina naloga, da opazujejo, je četa modrih čelad sredi julija vPotarici pač opazovala, kako so srbski vojaki pred njihovimi očmi posilii nemočno Zensko, Id se je k njim zatekla po pomoč. Ce so srbske grozote vendarle prehude za televizijske gladalce med sprehajanjem od ekrana k hladilniku, zahodni voditelji malo porozljajo z orožjem, nato pa spet ponovijo pridige o nujnosti »politične rešitve« - predvsem zato, da bi pacifizirali svoje državljane, ne Srbov. Vsaj ameriška javnost pa zagotovo ni tako prestmSena kot njen predsednik.
Ameriški kongres zdaj obljublja drugačno mzumevanje balkanskih vojn, taksno, ki namesto ciničnega govoričenja o »miroljubnem reševanju sporov« razume, da je treba najprej poraziti srbsko vojsko ali vsaj zmanjšati njeno moč. Ce bodo vzhajali pri svojem, bodo morda končno pometli z lažmi o starodavnem sporu in medsebojnem pobijanju plemen, ki iz civiliziranemu svetu nedoumljivih razlogov ne znajo početi nič drugega. Pmvica žrtev do obrambe spreminja jezik, s katerm je zahod doslej opravičeval svojo negi-bnost pri ustavljanju srbskega fašizma. Barbara Kramzar
JjRVASKA / PRED POGAJANJI S KNINOM
Zagreb nikogar ne bo več prosil, v Ženevi bo zahteval
ZAGREB - Vojna ali mir, vojaška opcija ali mirna integracija uporniških Srbov na Hrvaškem bo osrednja tema pogovorov med hrvaškimi oblastmi in uporniškimi Srbi danes v Ženevi. »Hrvaška bo zahtevala in ne prosila,« je začetek pogajanj v Ženevi napovedal hrvaški radio, pri tem pa opozoril na moc hrvaške vojske in na dejstvo, da je končna odločitev v rokah uporniških Srbov. Ce bodo naredili napako, bo Zagreb uporabil vojsko, je še sporočil radio.
Po besedah Christopherja Gunnessa, tiskovnega predstavnika ZN v Zagrebu, je hrvaška vojska na razmejitveni Črti med Hrvaško in Krajino namestila približno sto tisoč vojakov, uporniški Srbi pa približno 50 tisoč borcev. Po nekaterih neuradnih podatkih je na Hrvaškem trenutno v pripravljenosti približno 250 tisoč vojakov. ZN menijo, da lahko pride do spopada vsak trenutek, saj so na tem območju v zadnjih dneh zabeležili vec incidentov.
Kaj bodo na pogovorih v Ženevi zahtevali Hrvati in kaj Srbi?
KNIN: Uporniški Srbi nočejo priznati hrvaške oblasti. Obdržati želijo visoko stopnjo politične avtonomije in pravico do odcepitve. S Hrvaško želijo urediti samo gospodarska vprašanja, medtem ko so bila politična vprašanja zanje rešena že z oblikovanjem Krajine.
Srbi zdaj poskušajo pridobiti cas in preusmeriti pozor-
nost sveta na morebitni hrvaški vojaški poseg ter ga prikazati kot agresijo na Krajino. Za hrvaške Srbe je najbolj obremenjujoča izjava Veljka Kne-ževiča, veleposlanika ZR Jugoslavije v Zagrebu, ki je dejal, da morajo biti Srbi iz Krajine lojalni hrvaškim oblastem, kar pomeni, da je Beograd zavrnil pomoč Kninu.
ZAGBEB: Hrvati od Srbov zahtevajo, da v roku 24 ur sprostijo vse komunikacijske povezave, predvsem železniško progo Zagreb-Knin-Split in odprejo naftovod. Zagreb tudi zahteva, da se Srbi nemudoma opredelijo za mimo integracijo s Hrvaško in priznajo hrvaško ustavo. V nasprotnem primeru bodo sami odgovorni za vojno in napad hrvaške vojske. Hrvaška ima tokrat nekaj prednosti, kamor sodijo srbski napad na Bihač, splitski sporazum med Tudmanom in IzetbegoviCem ter splošno mnenje sveta, da je treba Srbe končno zaustaviti.
Darko Pavidč
INTERVJU
Mazovviecki svari Evropejce
Tadeusz Mazovviecki, nekdanji predsednik poljske vlade, je v zadnjih tednih vzbudil pozornost svetovne javnosti: svoje naloge posebnega odposlanca ZN za človekove pravice na območju nakdanje Jugoslavije ne more vec izpolnjevati, ker Združeni narodi brezdelno opazujejo agresijo bosanskih Srbov. Z Mazovvieckim se je pogovarjala dopisnica Časopisa Frankfurter Rundschau Edith Heller.
Gospod Mazovviecki, na Cern je temeljilo vaše delo na območju nekdanje Jugoslavije?
Bil sem eden od približno dveh ducatov pose-
bnih odposlancev komisije za človekove pravice pri ZN, podobnih tistim, ki so bili poslani tudi v Irak, Iran ali Afganistan. Pooblaščen sem bil za sestavljanje poročil in oblikovanje priporočil - in to neodvisno od birokratskega aparata ZN. Doslej sem spisal 17 poročil, naslednji teden pa bom oddal osemnajsto. Uspelo mi je uvesti tudi novost: posebni odposlanec lahko odslej v skromnem obsegu zaposli sodelavce, ki nato na terenu skrbijo za »opazovanje človekovih pravic.«
Toda težave te ustanove so v tem, da nikomur ni treba upoštevati naših priporočil. Formalno so priporočila namenjena komisiji za človekove pravice. Toda dejanski naslovnik, ki bi lahko priporočila v zvezi z Bosno tudi uresničil, je Varnostni svet ZN, ki pa ni obvezan niti, da mi odgovori. Tudi na mednarodno konferenco o Bosni v Londonu me niso povabili. Tako sem dobil občutek, da delam v brezzračnem prostoru. Upam, da države članice komisi-
je ZN za človekove pravice po mojem odstopu ne bodo razmišljale le o mojem nasledniku, temveč bodo razmislile tudi o smislu te ustanove. Po mojem mnenju so pooblastila posebnega odposlanca v državah, kjer vlada mir, zadostna - če pa je vojna, so pooblastila popolnoma nezadostna.
Zakaj ste prav v tem trenutku odstopih? Ah je bilo to, kar ste videli in doživeli ob svojem zadnjem obisku v begunskem taborišču v Tuzli hujše kot vsa doživetja v zadnjih treh letih?
Razsežnost eksodusa iz Srebrenice in poročila o zločinih in grozodejstvih so me šokirala, čeprav sem o podobnih zločinih poročal že na začetku svojega dela. Toda najhujse je bilo zame to, kako se je mednarodna skupnost odzvala na trpljenje ljudi iz Žepe in Srebrenice.
Katere napake so po vasem mnenju štorih zahodni politiki?
Bila je cela vrsta napak. Napačno je bilo že priznanje Slovenije in Hrvaške, saj bi se morala
mednarodna skupnost že na začetku zavzeti za celostno rešitev jugoslovanskega problema in podpreti radikalno zaščito manjšin v novo nastalih republikah. To gotovo ne bi bila lahka naloga, toda treba bi bilo vsaj poskusiti.
Naslednja napaka je bilo pomanjkanje podpore za demokratične sile v Srbiji. Ce Miloševiču in Karadžiču ne bi uspelo prepričati prebivalstva, da gre za svetovno zarotu proti Srbiji, bi bil današnji položaj povsem drugačen.
Napačna je po mojem mnenju tudi taktika pogajanj, ki se sploh ne ujema s postkomunistično miselnostjo nekaterih državnikov. Današnja pogajalska taktika - sinonim zanjo je Jasuši Akaši - temelji na nenehnem »sprejemanju zaključenih dejstev«. Taktika bosanskih Srbov pa temelji na tem, da meje, ki jih določi mednarodna skupnost, nikoli ne prekoračijo popolnoma, temveč naredijo le pol koraka. Radovan Ka-radžič naredi le pol koraka - mednarodna sku-
pnost pa nato pravi: glejte, saj je le napol prekršil dogovor, dajmo to spreje-h in se pogajad naprej.
Kaj mednarodni sku-pnosh zdaj Se preostane?
Nemudoma se mora končati ta mednarodni koncert različnih stališč in predlogov, ki imajo vsi podoben cilj: ukrepati čim manj. Tiste države, ki lahko resno vplivajo na svetovno politiko, imajo tudi posebno odgovornost; s tem mislim na ZDA in vodilne evropske države. Danes smo prispeli do točke, ko lahko majhen pohtik, kot je Ka-radžič, vsemu svetu vsiljuje svoje odločitve. Te besede spravim težko iz svojih ust, saj sem imel nalogo, da na obeh straneh preverjam spoštovanje človekovih pravic. Toda ne smemo pozabih, da obstaja napadelec in žrtev. Kljub temu Varnostni svet ZN ni poskušal zares preprečti oboroževanja bosanskih Srbov s strani Beograda. Ne morem verjeti niti tega, da tako mogočen mehanizem kot Nato ne more zavarovati mesta, kot je Srebrenica.
SVET
Četrtek, 3. avgusta 1995
NOVICE
Bombni napad skrajnežev v Ažiriji
PARIZ (Reuter, telefoto: AP) - V bližmi policijske postaje v alžirskem mestu Ouled Mousa je včeraj eksplodirala bomba-avto in ubila eno osebo, petnajst ljudi pa je bilo ranjenih. Kot poročajo alžirski časniki, so napad izvedli islamski skrajneži gotovo iz maščevanja, saj je alžirska vojska v nedeljo po več bombnih napadih po vsej državi napadla tudi njihovo skrivališče v Casbahu, starem delu glavnega mesta. V napadu je bilo ubitih trinajst upornikov. V sedmih bombnih napadih skrajnežev, tri so izvedli v prestolnici, je življenje izgubilo pet ljudi, več kot deset je bilo ranjenih. Od leta 1992, ko so alžirske oblasti razveljavile rezultate splošnih vohtev, na katerih bi zmagli fundamentalisti, je bilo v nasilnih akcijah upornikov in varnostnih sil ubitih že več kot 40 tisoč ljudi.
Spor med Francijo in Avstralijo se zaoshuje
PARIZ, CANBERRA (dpa) - Francija in Avstralija v sporu glede francoskih jedrskih poskusov še vedno ne odstopata od svojih stališč. Francija je izrazila domnevo, da so v ozadju teh prostestov v resnici »geo-politični in ekonomski razlogi«. Predstavnik francoske vlade Francois Baroin je namreč včeraj v Parizu izjavil: »Navzočnost Francije na tem območju moti številne države južnega Pacifika.« Avstralski premier Paul Keating pa je izrazil zadovoljstvo nad tem, da so Francozi svojega veleposlanika poklicali na posvetovanja v Pariz: »Očitno je avstralski protest zalegel tudi v Franciji.« Po navedbah francoskega zunanjega ministrstva so veleposlanika Dominkjua Gerarda odpoklicali »za nedoločen čas«.
Iskanje storilcev bombnega napada v Parizu se nadaljuje
PARIZ (dpa) - Dober teden po bombnem napadu na postajo pariške podzemne železnice Saint-Mic-hel francoske varnostne oblasti še nimajo nobenih oprijemljivih podatkov o morebitnih storilcih. Notranji minister Jean-Louis Debre je včeraj potrdil, da razstrelivo, ki je bilo uporabljeno v atentatu, še ni dokončno analizirano. Po mnenju francoske policije so bili v napad najverjetneje vpleteni islamski skrajneži. Policija je aretirala tudi nekega Tunizijca, ki je imel pri sebi dokumente o islamskih skrajnežih in navodila za izdelavo bomb. Po večurnem zaslišanju so ga izpustih v torek zvečer. V zadnjih sedmih dneh je francoska policija preverila 80 tisoč oseb, v zadnjih 24 urah pa še 4.147 oseb samo na območju Pariza.


k:":
to a
JUGOVZHODNA AZIJA
Hitreje do proste trgovine
Sodelovali bodo tudi Kitajci
BAND AR SERI BEGAVAN (Reuter) - Južnoazijski poslovneži so včeraj z zadovoljstvom sprejeli predlog o pospešenem ustanavljanju območja proste trgovine Združenja ju-žnoazijskih držav (ASEAN), hkrati pa poudarili, da utegnejo nekateri gospodarski sektorji zavirati proces predčasnega odpiranja mej.
Zadnji dan ministrskega vrha držav članic Aseana je Brunej predlagal, naj bi medsebojne carinske stopnje zmanjšali pod pet odstotkov že do leta 2000, tri leta pred dogovorjenim rokom. »Iniciativa je dobrodo-
šla,« je izjavil vodja tajske delegacije Narongčaj Akara-sani na tiskovni konferenci po srečanju in napovedal, da bodo pogovore o carinskih stopnjah nadaljevali azijski poslovneži 10. decembra v Bangkoku. »Mora-
Avstralski zunanji minister Garth Evans je ostro obsodil francosko jedrsko odločitev (Telefoto: AP)
h bomo dobro razmisliti,« je izjavil voditelj filipinske delegacije Jose Čoncepcion, ki ga skrbi predvseme domači kmetijski sektor. »Nekatere države so morda pripravlje-
PREDSTAVITEV ORGANIZACIJE ASEAN
Letni ministrski vrh držav članic Zveze držav jugovzhodne Azije (ASEAN) je eden najpomembnejših forumov te regionalne organizacije. Na tokratnem zasedanju v brunejskem Bandar Seri Begavvanu je bil med članice sprejet Vietnam, ki je bil zadnjih dvajset let izključen iz azijskih integracijskih procesov.
posvetovalnim	države partnerice Regionalni forum je
statusom	iTlfck.
Rusija
Kitajska-
v dialogu
_ Evropska unija Kanada ZDA
Japonska Južna Koreja Avstralija Nova Zelandija
osrednje leto za varnostna vprašanja.
Po koncu hladne vojne se je spremenil tucS strateški pomen Azije.
Odprta vprašanja:

Vietnam, Malezija, Brunej, i in Tajvan.
Trpini
• Kršitve človekovih pravic v Burmi.
države opazovalke:
Laos
Papua Nova Gvineja
ASEAN je bil ustanovljen 8. avgusta 1967, z namenom vsposfavitve miru in varnosti v tem delu sveta.
Temeljna načeta:
•	Medsebojno spoštovanje neodvisnosti, suverenosti, enakosti, ozemeljske celovitosti in identitete držav.
e Vsaka država ima zagotovljeno svobodno vodenje lastne [rolitike. X brez zunanjih pritiskov tS ali drugih omejitev.
•	Nevmešavanje v notranje zadeve držav članic.
•	Reševanje sporov in nesoglasij naj poteka po mirni poti.
•	Države se odrekajo uporabi sile.
e Učinkovito medsebojno sodelovanje.
članice ASEAN:

V
Vi KAMBODŽA
BRUNEJ
MALEZIJA v*1.
V
Z'
y>x.- i AV;
•	Nerešena žarišča v Kambodži in na korejskem polotoku.
e Sodelovanje japonske vojske v mirovnih operacijah ZN.
•	Nova vojaška vioga ZDA v Aziji.
»Pominsirska« konferenca ASEAN: Zajema dvostranske pogovore in sporazume glede slrateških, političnih ter gospodarskih vprašanj.
x
Območje proste trgovine ASEAN (AFTA):
AFTA naj bi zaživela do leta 2003,
e S 1. januarjem 2003 naj bi se carine med državami članicami za več kot 85 odstotkov izdelkov znižale na 0 do 5 odstotkov.
•	Trenutno države ukinjajo carinske ovire za več kot 40 tisoč izdelkov.
•	Med članicami ASEAN trenutno poteka
o

• Zmanjšanje carin naj bi postopno zajelo tudi kmetijske in ne samo industrijskih izdelkov.
PAPUA
<NOV^®EJA
AVSTRALIJA
ne, druge ne. Ce carine zmanjšamo na tri odstotke, je z našim kmetijstvom konec.« Tudi če se bodo države Aseana odločile za predčasno odpravo carin, to ne bo veljalo za najmlajšo članico združenja - Vietnam, ki bo pogoje za pristop območju proste trgovine v najboljšem primem izpolnil šele leta 2006.
Predstavniki južnoazij-skih držav so vrhunsko srečanje izkoristili za obsodbo napovedanih francoskih jedrskih poskusov v južnem Pacifiku. Devetnajstčlanski regionalni forum Aseana (-ARF), ključni varnostni mehanizem v Aziji, je pozval k zaustavitvi jedrskih testiranj, vendar pa je Evropska unija - ena izmed tako imenovanih članic v dialogu -zahtevo zavrnila. -Španski zunanji minister Javier Solana je na tiskovni konfemci po konferenci ARF povedal, da mednarodna skupnost pač še nima zakonsko obvezujoče deklaracije, ki bi preprečevala podzemne jedrske poskuse. Najostreje je Pariz znova obsodila Avstralija. »Izjemno zaskrbljeni smo zaradi nadaljevanja jedrskih poskusov, ki bodo imeli nepopravljive posledice za neširjenje atomskega orožja in jedrsko razoro-ževanje sveta,« je izjavil avstralski zunanji minister Gareth Evans.
Srečanja v Bruneju se je udeležil tudi ameriški državni sekretar Warren Christo-pher, ki je izrazil obžalova-
nje zaradi kitajske in francoske odločitve o obnovitvi jedrskih poskusov. »Vnovič pozivam na moratorij za jedrske poskuse,« je izjavil in dodal, da bo VVashington zagotovo sodeloval na pogajanjih pri podpisu Pogodbe o prepovedi jedrskih poskusov prihodnje leto. Christopher se je obenem sešel tudi s kitajskim zunanjim ministrom Qian Qichenom, s katerim sta skušala popraviti odnose med državama. Ti so se ohladili po tem, ko je junija Washington obiskal tajva-naski predsednik Lee Teng-hui in ko je Peking prejšnji mesec aretiral znanega ameriškega borca za človekove pravice Harryja Wuja.
Qichen je v Bandar Seri Begavan dopotoval predvsem zaradi spora v zvezi z otočjem Spratly južnem Kitajskem morju, za katerega se potegujejo skoraj vse okoliške države. Otočje je sicer nenaseljeno, vendar pa skriva bogate zaloge nafte, zato Kitajska doslej sploh ni želela slišati o tem, da bi lahko spadalo tudi pod suverenost Tajvana, Bruneja, Malezije ah Filipinov. Vendar pa je Qichen včeraj izrazil pripravljenost, da bi spor rešili na temelju mednarodnega prava. Polititčni ahalitki menijo, da Peking, ki ima sicer »izključno zgodovinsko pravico« do otočja, ne Zeli zaostrovati odnosov s sosedami v trenutku, ko so odnosi z Združenimi državami na tako nizki ravni.
ri/tie/t u (fezefi nm/e
Iranu šestnajst let po islamski revoluciji (2)
Revolucija je sprožila gigantski proces socialnega preslojevanja, prerazporeditve, prerazdelitve. V upravah in ministrstvih, na najvišjih mestih v politiki in gospodarstvu sedijo praviloma ljudje, ki izhajajo iz preprostih, pogosto zelo preprostih razmer. Tisočletja dolgo so usodo podeželja vodili aristokracija, finančna elita in iranska buržoazija - zdaj so na vrsti drugi, zdaj je na vrsti ljudstvo, točneje ljudje iz ljudstva. Načeloma je to pravilno, ustrezno in proti temu ne moremo ugovarjati, če ne bi ti »ljudski predstavniki« iz čiste ignorance naredili toliko napak.
Med izkušnje z moje poti v Iran spada tudi to, da sem v predsobah državnih sekretarjev in vodij oddelkov pogosto izvedel več o resničnosti dežele kot pa v nji-hovih pisarnah. Nikjer ne morete jasneje čutiti, v čigavih rokah je trenutno dežela kot prav v predsobah. Vzdušje vaškega trga, na katerega je pogosto mogoče naleteti, ima za opazovalca gotovo zabavno
Življenje v
vrednost - toda učinkovita politika ga verjetno ne spodbuja. Obisk pokrajinskih oblasti v Isfahanu: že ob prihodu me prijateljsko tikajo, možje pijejo čaj in berejo časopise, uradniki prihajajo in odhajajo, ne da bi bilo pri tem opaziti kak smisel njihovega početja. Nakupovalne vrečke ležijo v enem kotu, otroci norijo, divjajo po prostoru, darila za nekega visokega gosta v naglici zavijajo v papir, ki je bil nedvomno uporabljen že najmanj enkrat. Namen sporočila je jasen: mi smo ljudstvo. Prav to je tisto, si mislim.
Seveda ni več tako, kot je bilo v prvih letih po revoluciji, ko je bil tedanji iranski veleposlanik v Nemčiji navajen s svojim zasebnim hroščem hoditi na vladne sprejeme. Medtem so gospodje prestopili v Daimler-Benz in BMW in nič ne kaže, da bi svoje na novo, s političnimi reformami pridobljene privilegije, postavih na kocko. Celo pri tistih silah v državi in vladi, ki so sicer spoznale nujnost demokratizacije sistema, vlada sindrom perestrojke - strah sprožiti v tek reforme, ki bi utegnile reformiste potisniti na stranski tir.
Toda vladajoči zaradi funkcionarjev in dobičkarjev in kljub nezadovoljstvu ljud-
stva trdno sedijo v sedlu. Tudi izjemno spretno pospešeno sistematično uničevanje vsakršne organizirane opozicije, nepopustljivo trdi posegi oblasti pri demonstracijah in protestih dolgoročno ne morejo rešiti na neki način izolirane vlade. »Zakaj,« sem vprašal Masuda, prijatelja in nekdanjega aktivista komunistične stranke Tudeh, »se ljudstvo ne upre, ne plane pokonci, ko vendar vsak ve, da so vsi nezadovoljni?«
»Ko človek preteče deset tisoč metrov, je utrujen - pa če je še tako močan,« odgovori v perzijskem, okrašenem, živahnem, slikovitem jeziku. »Ljudje si ne želijo več politike, padajo v letargijo, resignacijo in cinizem. Preprosto imajo občutek, da so zaman tekli, zaman objokovali mučence, zaman darovali leta svojega življenja za boljše življenje. Za seboj imajo revolucijo, ki jo lahko po velikosti primerjamo le s francosko in rusko. Za seboj imajo vojno, ki je trajala dlje kot druga svetovna vojna. Toliko so že pretekli, pa vendar teku še ni videti konca. Zdaj tečejo, da bi prehranili svoje družine. Skoraj vsi imajo po dve, tri službe. Štirinajst ur na dan delajo, ne da bi si privoščili kakršenkoli dopust. Pri tem pa že-
lijo le živeti. Praznujejo praznike, ki jih v Evropi morda sploh ni več. Polnijo knjigarne in parke, da bi pobegnili iz vsakdanjosti. Bežijo v kulturo ali pa, če si to lahko privoščijo, v porabo. Utrujeni so od polihke.« »Pa potem, ko si odpočijejo? Ali ne začne tekač, če je močan mož, po nekaj urah spet teči?« »Da,« odvrne on, »toda pri narodu ne traja nekaj ur, da si odpočije, pač pa petdeset let«
Zanimivo je, da sta tek in dirjanje pogosta motiva v novejšem iranskem filmu. Tuji opazovalci so vedno znova ugotavljali, da so iranski filmi polni ljudi, id tečejo. V nekem intervjuju je režiser Moh-sen Makhmalbaf dejal, da bi Evropejca, če bi ga hotel prikazati v filmu, prikazal v sedečem položaju. Medtem ko torej Evropejci iz iranske perspektive sedijo in uživajo življenje, Iranci tečejo.
Vendar se ne smemo pustiti prevarati: tako imenovane množice so sicer nezadovoljne z Islamsko republiko, vendar redko iz ideoloških razlogov. Tisto, kar jih v prvi vrsti jezi, ni pohtična diktatura, pac pa obupno razdejano gospodarstvo. Ideološko je Islamska republika narodu zelo blizu, pa naj se to sklada s predstavo marsikaterega opozicijskega voditelja ali
ne. Državni islam, ki ga vsepovsod, v medijih, šolah in na univerzah, v javnih ustanovah in na grafitih razširjajo z nekim neprijetnim prodorom, ni islam filozofov, mistikov, pesnikov, reformistov in tudi ni islam konzervativne teološke elite, ki že stoletja zastopa stališče, da morajo verski možje in žene delovati nepolitično in čakati na povratek Mahdija. (arab. »prav usmerjen« odrešenik). Državni islam je ideologija, ki se je v izredno kratkem času preusmerila iz bojevito razsvetiteljskega patosa intelektualcev revolucije, kot je Ali Sariati, v šiitsko ljudsko pobožnost s kultom mučeništva in verovanjem v Čudeže, z obredi kazni in pokore kot tudi s podloznostjo avtoriteti in predanostjo v patriarhalno resničnost. Je to, v kar je preprosto ljudstvo vedno verovalo. Je tako, kot da bi katolištvo iz Oberanunergaua, če bi seveda obstajalo, razglasili za edino zveličavno krščanstvo. Vzrok, da se je ta država kljub nezadovoljstvu prebivalstva obdržala tako dolgo, tiči v njeni ideološki bližini z ljudskim islamom.
Navid Kermani, Frankfurter Allgemeine Zeitung
Nadaljevanje jutri
j NA KONGRESU IAAF h
Primo Nebiolo ponovno izvoljen
za predsednika
Njegov 5. mondat
GČTEBORG - Primo Nebiolo je bil včeraj z aklamacijo ponovno izvoljen za predsednika mednarodne atletske zveze IAAF, ki jo bo vodil tudi v naslednjih Štirih letih. Gre že za peti Nebiolov predsedniški mandat. Volitve so bile na sporedu včeraj, drugi dan zasedanja kongresa IAAF. Prav tako z aklamacijo so bili izvoljeni štirje podpredsedniki: Senegalec Lamine Diack, American Ollac Cassell, Japonec Hauji Aoki in Šved Arne Lunquist.
Ponovno izvolitev Nebiola je predlagal Diack, ki je poudaril, da je italijanski predstavnik ob sebi ustvaril skupino ljudi, ki je vseskozi delala za dobrobit svetovne atletike, in zato še naprej zasluži zaupanje. Primo Nebiolo je doma iz Torina, star je 72 let in je tudi elan MOK-a.
Kongres IAAF je izvolil tudi vodstvo zveze, v katerem je 27 elanov, med katerimi sta prvič doslej tudi dve ženski.
TENIS / TURNIR V LOS ANGELESU
Favoriti brez težav v naslednje kolo
Gladke zmage Ivaniševiča, Sticha in Courierja Od nosilcev izpadel samo Avstralec Woodforde
ATLETIKA / NA SVETOVNEM PRVENSTVU V GOTEBORGU
Teki na srednje in dolge proge bodo najbrž najbolj zanimivi
Kaj bodo napravili afriški tekači, ki večino moči potrošijo že no mnogih mitingih - Zofo je tudi kariero marsikoga od njih krajšo, kot bi lahko bilo
Moses Kiptanui je med favoriti v teku na 3000m z ovirami
Leto svetovnega prvenstva je doslej postreglo z lepim številom svetovnih rekordov. Zenske pri tem niso imele ravno pomembne vloge (ee pri tem izključimo »žensko« Bubko, Čehinjo Danielo Bartovo), posebno pa so se izkazali tekači. Tako se je celo zgodilo, da so novi svetovni rekordi padli na 1500, 3000 z zaprekami, 5000 in 10000 metrov. Ce k temu dodamo, da je rekord padel tudi na neuradnih 2000 metrov, lahko tvegamo trditev, da bodo v Gote-borgu prav srednji in dolgi teki iz tehničnega vidika najbolj zanimivi.
Dvom je pri tekih vedno in se toliko bolj kot drugod umesten, ker se pogosto
dogaja, da so mnogi tekači že pred.SP utrujeni. Številni naskoki na rekorde in tudi sicer vse Številnejši teki: to je skoraj vsakdanji kruh afriških, še posebno pa kenijskih tekačev. Marsikdo se bo vprašal, zakaj tekmujejo tako pogosto in se razen redkih primerov izrabijo v teku nekaj sezon. Prijatelj, ki je pred dvema letoma kot turist obiskal Kenijo, mi je posredoval zelo zanimivo (emblema-tiCno? tragično?) pričevanje. Na letališču v Nairo-biju je bila skupina oseb, približno dvajset oseb, ki je nekoga pričakovala. Ta nekdo je bil svetovni prvak na 800 metrov Paul Ruto. V domovino se je vrnil dober mesec po zaključku SP,
ker je moral zlato kolajno primerno vnovčiti oziroma pretvoriti v denar na mitingih. Skupina dvajsetih oseb, ki ga je pričakovala, ni bila po naših pojmih truma novinarjev, paC pa sami družinski elani (deset bratov ali sester!): zanje je bil svetovni prvak predvsem oseba, ki jih bo vsaj za nekaj Časa uspela dostojno vzdrževati... Kot dopolnilo ne bo škodila opomba, da je Paul Ruto, kot že mnogi pred in za njim, atletski svet preletel kot meteor in da zdaj verjetno teCe le še za svojo Čredo, ki si jo je prislužil na mesecu po SP.
Na splošno vlada prepričanje, da so najboljši tekači Kenijci, morda zato, ker jih je dejansko daleč največ, predvsem pa najbrž zaradi tega, ker so se po Časih Bikile, Keina in Aki Bue kot prvi pojavili na obzorju »komercialne« atletike sredi osemdesetih let. V resnici izhajata dve naj večji figuri afriške atletike zadnjega desetletja iz magrebske Afrike: Said Aouita in njegov naslednik Noureddine Morceli. To niti ni Čudno, ker se da v beli Afriki kolikor toliko dostojno živeti tudi brez atletike, Čeprav seveda njene vloge kot nenadomestljivi vir dohodka (Morceli zahteva za vsak nastop nagrado 70 tisočih dolarjev) ne smemo zanemariti.
Ce se povrnemo k tehnični plati, ne moremo mimo dejstva, da so v zadnjih letih prav teki na srednje in dolge proge rezultatsko najbolj napredovali. Tu se postavlja zanimivo vprašanje, kje so sploh meje afriških tekačev. Odgovor ni težak. Tekanje s potrošniško vnemo daje le
kratkotrajne sadove (vsak ne zasluži kot Morceli...) in celo fenomenalni Moses Kiptanui plačuje dolg izredno naporne sezone. Načrtovano tekanje brez pretiravanj, na katerega sta nas navadila Aouita in Morceli ter Etiopijec Haile Gebreselasie pa prinaša uspehe, ki zaobjemajo daljša obdobja.
Ko preletimo seznam atletov, ki bodo na SP zastopali Kenijo, nam pade v oci, da med njimi ni večine protagonistov zadnjih velikih prireditev, to je SP leta 1991 in 1993 in olimpijskih iger leta 1992.
Na 800 metrov upravičuje odstotnost Billyja Konchellaha starost. 34-let-ni Konchellah baje sploh ne teCe ve C in naj bi celo imel težave z zdravjem. Toda sledovi so se izgubili tudi za veliko mlajšima VVilliamom Tanuijem in Paulom Erengom. Slednji je na kenijskih kvalifikacijah izpadel v polfinalu! Na 1500 metrov, kjer Kenijci resnici na ljubo nikoli niso kaj prida zmagovali, se je na površju obdržal le Jonah Birir. Na 5000 in 10000 metrov sta se v tla pogreznila tako Vobes On-dieki kot Richard Chelimo, oba bivša svetovna rekro-derja na daljši razdalji.
Nasprotno so daljšo kariero imeli kenijski tekmovalci na 3000 metrov z zaprekami, razlog pa je lahko v tem, ker je ta panoga na mitingih prava redkost. Dolgo je vzdržal Patrim Sang, Mathevv Birir bo tekel tudi v Gote-borgu, Mosesa Kiptanuija pa je letošnji nenehni lov na vsemogoče rekorde že nekoliko upehal... Komu bo SP prineslo večji kos kruha? (dk)
LOS ANGELES - Na teniškem turnirju v Los Angelesu (nagradni sklad 303.000$) favoriti niso imeli težkega dela. Prvi trije nosilci Goran Ivaniševič, Michael Stich in Jim Courier (na sliki AP) so brez težav premagali svoje nasprotnike. Hrvat je odpravil Danca Kennetha Carlsena s 6:2, 6:4, drugi nosilec Stich Italijana Gainluco Pozzija s 6:2, 6:4, tretji nosilec Courier pa je izločil Mehičana Alejandra Her-nandeza s 6:3, 6:2. Edino presenečenje je pripravil Japonec Shuzo Mat-suoka, ki je izločil 6. nosilca Avstralca Marka VVoodforda s 6:2, 2:6, 6:2.
Nekaj ostalih izidov: Thomas Enquist (Sve/5) -Mauricio Hadad (Kol) 6:1, 6:2, Cristiano Caratti (Ita) - Jimmy Connors (ZDA) 6:4, 6:4.
NOVICE
Sanchezova, Martinezova in Piercova v tretjem krogu
SAN DIEGO (STA/AFP) - Druga nosilka Španka Conchita Martinez je v drugem krogu teniškega turnirja v San Diegu (430.000 dolarjev nagradnega sklada) premagala Avstrijko Beate Reinstadler s 4:6, 6:2, 6:3, v tretji krog pa se je uvrstila tudi tretja nosilka Francozinja Mary Pierce, ki je premagala Američanko Eriko de Lone s 6:0 in 6:3. Prva nosilka Španka Arantxa Sanchez Vicario je ugnala Kanadčanko Patricio Hy-Boulais s 6:2, 2:6, 6:2. Izidi prvi krog: McQuillan (Avs) - Shriver (ZDA) 6:3, 7:5, Boogert (Niz) - Keller (ZDA) 6:1, 6:1; drugi krog: Sanchez Vicario (Spa, 1) - Hy-Boulais (Kan) 6:2, 2:6, 6:2, Martinez (Spa, 2) - Reinstadler (Avt) 4:6, 6:2, 6:3, Pierce (Fra, 3) - de Lone (ZDA) 6:0, 6:3, Testud (Fra) - Zvereva (Blr) 6; 3, 6:4, VVatana-be (ZDA) - VVerdel Witmeyer (ZDA) 3:6, 6:4, 6:4, Femandez (ZDA) - Nejedly (Kan) 6:3, 6:1, Sugiya-ma (Jap) - Coetzer (JAR) 7:5, 6:0.
Muster brez težav
KITZBUHEL (STA/APA) - V drugem krogu moškega teniškega turnirja v Kitzbuehlu je prvi nosilec domačin Thomas Muster premagal Američana Steva Campbella s 6:3 in 6:3.
Izidi 2. kroga: Muster (Avt, 1) - Campbell (ZDA) 6:3, 6:3, A. Costa (Spa, 5) - Nainkin (JAR) 6:3, 6:4, Voinea (Rom, 11) - Charpentierv (Arg) 6:3, 7:6 (4), Meligeni (Bra, 10) - Pavel (Rom) 7:5, 2:0 - predaja, Fetterlein (Dan, 15) - Roubicek (Ceš) 6:2, 1:6, 6:3, Aresse (Spa, 12) - Alvarez (Spa) 6:4, 6:4, Schaller (Avt, 6) - Musa (Ita) 6:4, 3:6, 6:4, Bruguera (Spa, 2) - Imaz (Spa) 6:1, 6:4, Pescosolido (Ita) - E. Sanchez (Spa) 6:4, 6:4, Moya (Spa) - Furlan (Ita, 9) 6:4, 7:6 (5), Berasategui (Spa, 3) - Solves (Fra) 6:3, 2:6, 6:3, Noszaly (Mad) - Clavet (Spa) 6:3, 2:6, 6:3, Filippi-ni (Um) - Guardiola (Fra) 6:3, 6:4.
Jamajčana Povvella ne bo na SP na Švedskem
GČTEBORG (STA/dpa) - Jamajški Sprinter Dono-van Povvell je bil kaznovan s timeseCno prepovedjo nastopanja zaradi jemanja nedovoljnih poživil. Na tak nedovoljen naCin si je štiriindvajsetletni atlet hotel pomagati na prvenstvu Jamajke 23. junija, je dejala tiskovna predstavnica Mednarodne atletske federacije (IAAF). Powel, ki je bil preteklo leto s Časom 10.20 le povprečen Sprinter na mednarodnem prizorišču, je svoj najboljši dosežek letos izboljšal na 10.07. V finalu mitinga Bi-slett 21. julija v Oslu je bil s Časom 10.15 drugi za olimpijskim zmagovalcem Britancem Linfordom Christijem (10.12).
Nigerijec Effiong dopingiran
GČTEBORG (STA/AP) - Nigerijec Daniel Effiong je bil na enem od tekmovanj dopingiran. Kot je dejal generalni sekretar Mednarodne atletske federacije (IAAF) Istvan Gyulai, ne bo nastopil na bližnjem svetovnem prvenstvu (SP) v Goteborgu. Gyulai tega primera ni podrobneje pojasnil. Effiong je leta 1993 100 metrov pretekel v Času 9.98 in bil vsa zadnja leta v vrhu moškega Sprinta. Tudi na letošnjem SP so ga šteli v širši krog favoritov, skupaj z Olapiadejem Adenikenom pa je bil tudi elan nigerijske štafete na 4 x 100 metrov, ki bo tako znatno oslabljena.
PO NEKAJ ZAPLETIH / V SOBOTO ŽE CERKVENA POROKA
Slovo Schumacherja od samskega stanu
KERPEN (Reuter) - Svetovni prvak formule ena Nemec Michael Schumacher se je v torek le poročil s svojo izvoljenko Corino Betsch (na sliki AP) ,
Čeprav sta najprej preložila civilno poroko vsa ogorčena, ker sta o svojih poročnih načrtih brala že s prvih strani nemških Časopisov. Schumacher in nevesta sta pred manheimskim uradom pozirala fotografom, potem pa sta se odpravila na slavje.
Pred tem je voznik Benettona razočaral številne reporterje in navijce, ki so se zbrali pred mestno hišo v njegovem rojstnem kraju, v Kerpnu. »Mladi par si je želel, da se poroči v povsem normalnih okoliščinah, brez prisotnosti medijev. To mora spoštovati njuno odločitev,« je povedal župan Kerpna Peter Mtiller.
Schumacher je navdušil svoje rojake z zmago na dirki za VN Nemčije. Cerkvena poroka bo predvidoma v soboto, hiši, kjer so prenočevali mnogi znani poročna slovesnost pa bo v rezidenci ljudje (Bill Clinton, Mihail Gorbačov, nemške zvezne vlade namenjeni pro- angleška kraljica Elizabeta), ko so bili tokolarnim obiskom, ki se nahaja na na obisku v Nemčiji. Vsekakor so nad vrhu hriba nad dolino Rone blizu Bon- izbiro kraja manj navudšeni navijači: na. Kolnski nadškof je paru dal poseb- do cerkve vodi namreč le ena cesta, ki no dovoljenje, da se lahko poroči v pa bo v soboto zaprta.
NOVICE
NOGOMET / PO VKLJUČITVI TRIESTINE V C2 LIGO
Oče Steffi Graf v zaporu
MANNHE2M - Tožilstvo v Mannheimu je včeraj izdalo zaporni nalog za očeta trenutno najboljše teniške igralke na svetu Steffi Graf. Peter Graf je obtožen davčne utaje, tožilstvo pa se je za aretacijo odločilo, da bi Petru Grafu preprečilo beg in onemogočilo odstranitev dokazov.
Christie dedek pri 35 letih
LONDON - Olimpijski šampion v teku na 100 m, Britanec Linford Christie, je pri komaj 35. letih postal dedek. Za to sta poskrbela njegov 16-letni sin Menick in njegova leto dni starejša zaročenka. »Prav gotovo bom boljši oče, kot je bil moj. Nikoli ga ni bilo doma in ko sem bil še zelo majhen, nas je zapustil,« je povedal Christijev sin, ki je pustil šolo, dela pa nima. »Vem, da je moj oče izredno bogat, vendar me njegov denar ne zanima,«je še dodal. Christie je eden najboljših šprin-terjevvseh časov, na OI v Barceloni pa je zmagal na lOOm s časom 9.96.
Cosarin bo še naprej določal sodnike
RIM - Paolo casarin je bil tudi za sezono 1995/96 potrjene za odgovornega v sodniškem sektorju, ki bo določal sodnike, ki bodo sodih posamezna srečanja v nogomatni A in B ligi. V C ligi bo komisar za sodnike tudi letos Tullio Lanese, v meddeželni ligi pa Pietro D’Elia.
Košarkarsko EP za kadetinje: tretja zmaga Italije
CETNIEVVO - Zenska kadetska košarkarska reprezentanca Italije je na evropskem prvenstvu zabeležila tretjo zmago v predtekmovanju. Tokrat so mlade »az-zurre« premagale Belgijo s 65:57 (36:27). Najboljša pri Italiji je bila Macchijeva s 25 točkami. S to zmago je Italija tudi ujela Belgijo na prvem mestu v skupini. Danes se bodo »azzurre« v zadnjem srečanju predtekmovanja pomerile s Slovaško. Prvi dve ekipi iz vsake skupine se bosta uvrstili v polfinale, M bo na sporedu v soboto.
Od danes v Boikovljah vaterpolo turnirja za mešane ekipe
TRST - Od danes pa do nedelje bo v morju pred sedežem društva Canottieri Nettuno v Barkovljah potekal zanimiv vaterpolo turnir, na katerem bo nastopilo osem mešanih ekip, tako, da bodo pri vsaka ekipi istočasno v vodi po 4 moški in 3 ženske. Danes, jutri in v soboto se bo prva tekma pričela ob 20.30, medtem ko se bodo finalna srečanja v nedeljo začela ob 20. uri. Za turnir so se prijavile naslednje ekipe: Sa-mer end Co. Shipping, Parovel Group, Zucca Bamca, Tergestea, Bar Barcola, F. Ih Cosulich ag. Viaggi, Taz-za d’ oro in SC Nettuno.
Konec tedna odbojka na portoroški plaži
PORTOROŽ - Po zaključku slovenskega pokala v odbojki na mivki pred štirinajstimi dnevi v Izoli se ta konec tedna obeta še en privlačen turnir. Igrišče za zadnji turnir West Beachvolley Cupa ’95 in hkrati slovensko prvenstvo v odbojki na mivki bo zraslo sredi najbolj žive plaže slovenske obale, na centralni plaži v Portorožu.
Turnir se bo začel že v petek, 4. avgusta, ob 17. uri, ko se bodo na portoroški plaži začele kvalifikacije, ki se bodo pod reflektorji nadaljevale v Izoh. Medtem ko v ženski konkurenci kvalifikacije za glavni turnir ne bodo potrebne, pa bodo potrebne pri moških, kjer je že prijavljenih več kot 30 ekip.
Po pravilih državnega prvenstva pa je v glavni turnir že uvrščenih sedem najboljših ekip v končni razvrstitvi slovenskega pokala ter ena ekipa, ki jo povabi prireditelj. Portoroški odbojkarski klub je povabil dvojico Guru & Voda, po zaslugah iz pokalnega tekmovanja pa bodo kvalifikacije obšli še: pokalna prvaka Sebatjan Škorc in Zdravko Bračko (Gim Art Optika I), Jasmin Čuturič in Igor Komadina (Galeb Marina Izola), Mijo Vukovič in Samo Miklavc (Salonit), Peter Možic in Rasto Oderlap (Satur), Mišo Pušnik in Bruno Najdič (Vindija), Igor S tub e j in Matjaž Šiftar (Casino Portorož) ter Gregor Jerončič in Matjaž Urnaut (Plastik Kanal). Kvalifikacije bodo še v soboto, finalni del pa v nedeljo.	(A. D.)
Obvestila
SD KONTOVEL ODBOJKARSKI ODSEK
organizira tečaj odbojke za deklice letnika 1983 in mlajše. Tečaj bo od 3. do 11. avgusta na igrišču na Kontovelu. Od ponedeljka do petka bo vadba od 9. ure do 16.30, v soboto od 9. do 13. ure, nedelja je prosta. Za kosilo bo poskrbljeno. Prijave pri prof. Dragici Hrovatin, tel. 213783 ali pri odbornicah društva.
SK BRDINA
sporoča, da se suhi treningi nadaljujejo vsak torek in četrtek s pričetkom ob 18. uri. Zbirališče na Br-dini.
ZSSDI
obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici v juliju in avgustu odprta od 8. do 14. ure.
Tržačani iščejo še nekaj okrepitev
V prvenstvu z ambicioznimi cilji - Andrea Polmonari napoveduje uspešno prvenstvo
Da se marsikatera nogometna ekipa začne potiti ne vedoč, v katerem prvenstvu bo svoj poletni trud sploh skušala vnovčiti, je v zadnjih letih postal že pravi običaj.
Letos je »Damoklejev meč« v obliki ponovnega igranja v meddeželni ligi visel nad glavo Triestine, slednjič pa so tržaško moštvo vključili v C2 ligo. Kaj se je zdaj spremenilo v Forni di Sopra?
»Morda je še nekoliko prezgodaj, da bi pravilno ocenili, kakšen je naš položaj v višji ligi«, je začel novi trener Triestine Gior-gio Roselli. »Mislim, da mora društvo, kot je Triestina, vedno stremeti po čim uspešnejš-pem nastopanju. Jedro ekipe je vsekakor dobro, kar se je. konec koncev pokazalo že lani. Nekatere igralne vloge so pokrite bolje, nekatere manj. Potrebujemo še enega napadalca, ker dva (Marsi-ch in Marži, op. ur.) nista dovolj za celo prvenstvo. Manjka vezni igralec s pretežno obrambnimi nalogami (lanski Zanvettor, op. ur.) in dobrodošel bi bil tudi vezni igralec z izključno napadalnimi značilnostmi. Z nami je nekaj igralcev, ki jih preizkušamo za morebitni nakup.«
Se je kaj spremenilo iz psihološkega vidika? »Bistveno ne. V meddeželni ligi je bila končna zmaga edini cilj, v C2 ligi je končna zmaga oziroma napre-
dovanje maksimalni cilj. Ponavljam, moštvo je dobro in se lahko poteguje za zgornjo polovico lestvice.«
Podobnega mnenja je tudi Andrea Polmonari, lani bržkone najboljši igralec Triestine in kajpak tudi letos steber ekipe.
»S sicer nekoliko pričakovano vključitvijo v C2 ligo smo zelo zadovoljni in še bolj motivirani. Verjetno bi imeli v meddeželni ligi nekaj težav, ker smo lani vseskozi bili prvi na lestvici, a se nam je napredovanje nato izmuznilo. Skratka, lahko bi rekli, da je letošnja konkurenca primernejša sposobnostim ekipe.«
Je realno govoriti o napredovanju?
»S tem ciljem starta v skupini B, ki je po mojem mnenju od vseh treh najkakovostnejša, šest - sedem moštev, med te lahko vsekakor uvrstimo tudi Triesti-no. Tu so še San Dona, Livorno, Rimini... S play-offom je marsikaj možno: prvi na lestvici res napreduje neposredno, toda odkar so uvedli končnico se je rado zgodilo, da je v višjo ligo prestopil outsider, ki je zasedel peto mesto, medtem ko je drugouvrščeni ostal praznih rok.«
O Triestininih tekmecih je še prezgodaj govoriti, čeprav se za nekatere ve, kam merijo. S tem v zvezi nam je na pomoč priskočil Milan MikuS, ki je lani treniral pri Giorgio-neju, prav v B skupini.
»Na oko je skupina B res najbolj kakovostna. Skupina A je nekoliko slabša, v skupini C pa prevladuje agonizem. Ostale ekipe? Giulia-nova, ki je tu igrala lani, je letos v C skupini. Med favorite bi uvrstil Livorno, Forli, Rimini in Pontedero, ki je izpadla iz višje lige. Precej se je okrepila Ba-racca Lugo, o Triestini pa še ne bi dajal ocen: gotovo gre za kompetitivno moštvo, ki pa potrebuje še kakega igralca.«
Z naše strani bi v »pole-position« uvrstili Livorno, moštvo, ki napredovanje naskakuje že tri leta in ima stalno podporo 10 tisoč navijačev.
D. Križman
Andrea Polmonari z nestrpnostjo pričakuje začetek prvenstva med profesionalci (Foto Kroma)
JADRANJE / »GIRO D' ITAUA«
Dokaj razburljiva etapa
Zmagala Catania pred posadko Trieste-Generali
PESCARA - Na vče- »Bila je zares nevar- Bologna-Telethon; 11.
rajšnji etapi jadralnega »Gira d’ Italia« Trani -Pescara je udeležence spremljalo slabo vreme, tako da se je organizator celo bal, da bi se posadkam ne zgodilo kaj hujšega. Med Garganom in otoki Tremiti je strela oplazila jadrnico USSI in lažje ranila skipperja Franca Riccija. Na pomoč poškodovani jadrnici je priskočila ladja vojaške mornarice, ki je odvlekla poškodovano jadrnico do pristana v Pescari, kjer jo bodo popravili in usposobili za nadaljevanje »Gira«.
na dogodivščina, zadovoljni pa smo, da smo se srečno izmazali,« je po regati dejal Franco Ricci.
Na tej razburljivi etapi je zmagala Catania. Na odlično drugo mesto pa se je uvrstila posadka Trieste-Generali.
VRSTNI RED VČERAJŠNJE ETAPE: 1. Catania; 2. Trieste-Generali; 3. Taranto Divani-Di-vani; 4. Fiamme Gialle; 5. Palermo; 6. Sevasto-pol-Universum Trost; 7. Quartu Sant’ Elena Sardinija: 8. Petersburg-Moskva; 9. Siracusa; 10.
Aci Croazia; 12. San Be-nedetto del Tronto - Riviera delle Palme; 13. Vigili del Fuoco; 14. Li-guria; 15. Ussi.
Principe najel Barberinija
Tržaški rokometni prvoligaš Principe se je je za to sezono okrepil z vratarjem Mirkom Barberinijem, ki ga je najel od Modene. Tržaški klub je tako dopolnil svojo postavo, ki bo tudi letos glavni kandidat za osvojitev državnega naslova.
NOGOMET / POLETNE PRVOLIGAŠKE ZGODE IN NEZGODE
Juventus izgubil Lombarda Vročica pri obeh rimskih ligaših
Ali ne bi bilo dobro, če bi tudi v nogometu uvedli«par conditio«
Enodnevne diskusije zaradi izdaje koledarja so že prekinile aktualnejše teme. Komaj je Juventus zvedel, da bo imel v prvih petih kolih izredno ugoden razpored, že je zvečer izgubil Lombarda (na sliki) , ki naj bi bil eden izmed ključnih mož nove sezone. »Lampadina«, kot pravijo bivšemu igralcu Samp-dorie zaradi zajetne pleše, si je namreč zlomil golenico in bo moral po pesimističnih napovedih počivati kar štiri mesece. Zanimivo, da je Lombardo v zadnjih štirih prvenstvih odigral vse tekme, saj ni bil nikoli ne poškodovan ne izključen. Juventus se tako tolaži z zanbe-
sljivo zmago nad Borussio iz Dortmunda (3:1) in z »evro-go-lom« Del Piera, ki je že dal vedeti, da Baggia ne bo nihče pretirano pogrešal, s solidno igro novega nakupa Pessotta in Jugovičevo konstantnostjo.
Precej različno od društvenih, belo-sinjih barv je nebo nad Laziovim generalnim štabom na Japonskem oziroma na povratni poti. Kot kaže mar-sikatemu »konfinacija« na daljnem Vzhodu ni (bila) po godu. Eden izmed teh je Hrvat Alen Bokšič, ki je na vse vetrove razširil novico, da je organizacija vredna kvečjemu cirkusa -30 ur za pot iz Japonske v Italijo je morda res preveč, toda marsikateri Bokšičev rojak se nad njo ne bi pritoževal. Vsekakor velja, da je cirkus hrvaškim nogometašem dobro znan pojem: pred desetimi dnevi je z istim izrazom stanje v svoji deželi opisal Stimac, ki mu je Hajduk kljub podpisani pogodbi prepovedal nastop za Vicenzo. Človek bo začel misli-
ti, da je vse skupaj še res. Z Japonsko pa si zato tem manj beli glavo Laziov predsednik Dino Zoff, ki je mirno požrl bodico dejanskega »bossa« Cragnottija. Zoff se namreč ni odzval vabilu Cragnottija, ker se očitno raje praži na soncu, ki ni samo vzhajajoče. Mar bi moral pohiteti pod Fudžijamo in zvedeti, da Signorija žulijo čevlji'in da je Favalli prebral že vse stripe ter da so se vsi ostali že naveličali »briškole«? Vse to se pozna tudi pri rezultatiih in Lazio je včeraj na Japonskem s 4:2 izgubil proti Schillacijevemu Ju-bilo Ivvata, enega od zadetkov pa prispeval tudi popularni Totb.
Ravno mimo ni niti v drugi rimski ekipi. Osmi rimski kralj Giannini miri duhove, a je hkrati že dal vedeti, da ne misli sedeti na klopi. Posebne vrste človek je tudi trener Mazzone, ki ni zadovoljen z Balbom. Bo dvajset in več golov potem dala njegova babica? Tem bolj vedro je vzdušje pri Interju. Stvar je
sicer že običajna, saj »črno-mo-dri« vsako leto napovedujejo preporod. Zal se med prvenstvom vse zasuka v nezaželjeno smer. Tradicionalno (iz časov Helenia Herrere) je Interjeva slačilnica najbolj vroča, škoda, da v Italiji ni časopisa kot Bild am Sonntag, ki ima svoje vohune v vsakem kotičku. Morda bi veljalo preiskavo o baje v rdeče barve ovitem fizioterapevtskem centru razširiti tudi na interjev-ce.
Ker imajo veliki klubi več navijačev (kupcev časopisov) kot mali in se povrh vsega slednji ukvarjajo z vse drugačnimi težavami, se o njih tudi več govori. Kaj pa če bi tudi v nogometu uvedli »par condi-cio«? Predstavljajte si, da bi protagonisti zgodb ne bili Si-gnori, Cragnotti, Lombardo in Giannini, pač pa Sconziano, Aggradi, Pavone in Bjorklund. Potem bi kdaj pa kdaj bila vroča tudi slačilnica Piacenze, Cremonese bi treniral kje na Aljaski... (dk)
NAMIZNI TENIS / EVROPSKO MLADINSKO PRVENSTVO V HAAGU
JADRANJE / CONSKO PRVENSTVO V RAZREDU LASER
Vanja Milič na pragu najboljše osmerice
Z romunsko igralko je drugi niz izgubila 33:31
Mitja Bužan (JC Cupa) na 5. preizkušnji osvojil prvo mesto
Aleš Omari (Sirena) 5. in 1. med mladinci
Krasovi naraščajnici Vanji Milic je na mladinskem namiznoteniškem evropskem prvenstvu v Haagu za las spodletela uvrstitev med osmerico najboljših posameznic, potem ko je v osmini finala (v 4. kolu) izgubila z romunsko predstavnico Steffijevo. Srečanje je bilo zelo razburljivo, posebno dramatičen pa je bil drugi niz, ki ga je Romunka po maratonskem boju dobila s 33:31, medtem ko se je prvi niz končal z zmago Romunke 21:16. Krasovka nasprotnico dobro pozna, saj se je italijanska reprezentanca na EP pripravljala skupaj z Romunkami in takrat je Vanja romrmske nasprotnice redno premagovala.
Kljub temu pa lahko njen nastop ocenimo kot zelo uspešnega, v primeru uvrstitve med osmerico pa bi lahko govorili že o pravem podvigu.
Miličeva je tudi v ženskih dvojicah na pragu Četrtfinala. Za uvrstitev med osmerico najboljših parov pa sta imeli Vanja Milic in Karin Calliari za nasprotnico francosko dvojico, potem ko sta prej že premagali para iz Avstrije in Luksemburga-
V mešanih dvojicah, kjer je igrala skupaj s Fa-briziom Cadamagna-nijem, pa se je Vanjina pot končala v 2. kolu po porazu proti francoskemu mešanemu paru.
Prvenstvo v Haagu se bo končalo danes.
V nedeljo je bila v Gradežu (Societa Ca-nottieri Ausonia) na sporedu peta conska regata v razredu laser. 24 tekmovalcev iz raznih klubov enajste cone se je moralo tokrat spoprijeti z zelo nestalnim vetrom, ki je omogočil izvedbo le treh od štirih predvidenih preizkušenj. V začetku je namreč ob zmernem valovanju burja pihala z jakostjo do 6 m na sekundo, nato pa se je po vmesnih padcih jakosti smer vetra obrnila za 140 stopinj, tako da so v tretjem plovu laseristi že imeli zmeren jugo z jakostjo do sedmih metrov na sekundo, nakar pa je sledilo v četrtem plovu brezvetrje.
Spremenljive vremenske razmere je tokrat odlično izkoristil Cupin jadralec Mitja Bužan, ki je na regatnem polju tipa laser osvojil prvo mesto. Po dobrem Startu je namreč Mitja s primemo taktiko ter dobro fizično pripravljenostjo dobil prvo preizkušnjo, v drugi je v (kasneje spornem) fotofinišu izgubil, ter se lahko zadovoljil z drugo stopničko, južni veter tretje preizkušnje pa ga je privedel na Četrto mesto. Vsekakor je točkovni končni izkupiček zadostoval za skupno zmago. Dobro se je odrezal tudi najboljši Sirenin laserist
Aleš Omari, ki je v skupnem seštevku prijadral z enim tretjim mestom na končno peto mesto, ter zmagal v kategoriji mladincev. Sam z rezultatom ni bil povsem zadovoljen, saj je na prvih dveh preizkušnjah slabo štartal ter Sele v nadaljevanju uspel nadoknaditi izgubljena mesta.
Kot zanimivost lahko dodamo, da je pri drugi preizkušnji prišlo do pravega konflikta med tekmovalci in sodniki saj je bilo na predregatnem dogovom točno določena ciljna ravnina, medtem ko je sodnik neupravičeno dopustil, da zmagovalec druge preizkušnje ni pustil Startne boje na levi (kot je bilo predvideno), si skrajšal regatno polje ter tako neposredno oškodoval Cupinega jadralca Bužana. Ker pa je bil kljub tej nepravilnosti končni vrstni red nespremenjen, so kaj kmalu vsi prišli do kompromisa ter mirno (nekateri tudi veselo) zapeljali svojo jadrnico (tokrat po kopnem) nazaj v domače jadralne brloge.
Razred standard (starejši): 1. Mitja Bužan (Cupa), 2. Giannessi (STV), 3. Ferrari (SVBG), 5. Omari (Sirena).
(Domeniš)
PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET
Ni bilo lahko, tsoCmetrska zavarovana smer "Alleghesi” na Civetto je kar zahtevna in terja dokaj vztrajnosti in izkušenosti od planinca, ki se poda na to 3220 metrov visoko dolomitsko goro. Vztrajnost pa je poplačala trud in na vrhu se je v ponedeljek zbralo vseh trinajst planincev, ki so že v nedeljo šli na pot iz Trsta.
Pa začnimo od kraja. Angel Krmec, vodja izleta tržaških planincev, katerim sta se pridružila Se dva planinca iz Kopra, Maruška in Lojze, je zaradi neugodnih vremenskih napovedi spremenil prvotno načrtovano turo. Odločil se je, da se bodo tržaški planinci pripeljali iz Trsta
Izredno uspel izlet tržaških planincev na Civetto
do Longaroneja, od tam pa po dolini Zoldo do kraja Pala Favera, kjer so izletniki pustili svoja vozila. Od tam so se najprej po gorski cesti napotili proti planini di Pioda in dalje po strmi stezi do koCe Sonnino na sedlo Coldai. Poldruga ura hoje za prvi dan je bil bolj skromen trud, zato so se izletniki za aklimatizacijo in trening podali mimo Jezerca Coldai pod impozantno 7 kilometrov dolgo severozahodno navpično steno Civette do koCe Tissi in na bližnji 2281 metrov visok vrh Col Rean, katerega stena pada navpično naravnost v kraj Alleghe. Tam so uživali prekrasen razgled po vseh bližnjih in daljnih dolomitskih vrhovih in se zagledali v prekrasno jezero Alleghe pod njii. Kratek postanek v koci Tissi in povratek v kočo Coldai, kar je pomenilo dobre štiri ure hoje.
Tržaški planinci so prenočili v koci Coldai in naslednjega dne, v ponedeljek navsezgodaj, vzeli pot pod noge in ubrali pot Tivan pod jugovzhodnimi ostenji Civette do odcepa pod Schinal del Bec. Tam so si nadeli pasove, si privezali vrvice in vponke in se zagrizli v s klini in vrvjo zavarovano navpično pot "Alleghesi” (na sliki spodaj desno, foto Zvonko Vidau) , ki se strmo dviga tisoC metrov sioko do vrha Civette. Napredovali so kar naglo bo pozornem spremstvu vodje Angela Krmca in njegovega prijatelja, priznanega alpinista Maria Schie-merja ter naglo pridobivali na višini.
Tri dolge ure je trajal vzpon po skalah in ka-
ninih ter redkih, ozkih policah, ponekod celo brez zavarovanja in konCno so tržaški planinci, ne brez truda, prispeli na vrh tritisocaka Civette. Le škoda, da se je prav tedaj privalil iz doline oblak in zakril ves razgled s tega spoštovanja vzbujajočega vrha. Kratek postanek za okrepčilo in spominsko sliko (foto Zvonko Vidau), potem pa spust navzdol po nevarni strmini, na kateri je bilo treba paziti na grušč in majajoče se kamenje. Četrt ure pazljivega sestopa in potem zaslužen počitek v koci Torrani 200 metrov pod vrhom.
Skupina se je potem razde-lila, trije so sestopali po zavarovani smeri Tissi, ostali pa so se usmerili navzdol po navadni poti, ki pa je bila skoraj bolj zahtevna od vzpona, treba se je bilo spuščati po steni, ki je skoraj navpično padala v dolino, mimo ozkih prehodov tretje stopnje, zlasti na kraju imenovanem prelaz del Te-nente. Nujna je bila koncentracija vsakega posameznika pri iskanju primernih ozkih slopov in oprimkov. Tudi tu sta z nasveti pomagala Krmec in Schiemer in trajalo je skoraj dve uri, da so vsi dosegli melišče pod veličastnimi stenami. Kratek postanek za oddih in dalje po sedaj pa že skoraj ravni stezi Tivan do koče Coldai, kamor so vsi prispeli vidno utrujeni in izčrpani, vendar izredno zadovoljni in zadoščeni, da so osvojili ta veličastni dolomitski vrh.
Ni manjkalo Čestitk in rokovanj ter oziranja v tiste v nebo kipeče skale, ki so jih tržaški planinci premagali. Hvaležni so bili tudi Krmcu in Schiemerju, da sta jih varno pripeljala na vrh in spet v dolino.
Se krepki požirki hladnega piva in pot je izletnike ponesla v dolino do kraja Pala Favera, kjer so se s prekipevajočimi občutki zadovoljstva ponovno ozirali v masiv Civette, ki je od njih zahtevala deseturni napor. Res lep planinski uspeh.
Sto let Aljaževega stolpa
Minilo je toCno sto let od dneva, ko je veliki ljubitelj slovenskih planin, dovški župnik Jakob Aljaž prinesel na vrh Triglava in tam postavil znameniti stolp, ki je bil vsaj takrat zatočišče najpogumnejših hribolazcev in postal z leti simbol slovenskega gorništva. Župnik Jakob Aljaž je najprej z odkupom vrha Triglava in potem s postavitvijo stolpa na vrhu najvišje slovenske gore ohranil Slovencem najlepši gorski svet v Julijcih, po katerem so grabežljivo segali nemški raznarodovalci.
Aljažev stolp stoji na vrhu Triglava že dolgih sto let, zato so Planinska zveza Slovenije, Planinsko društvo Ljubljana matica in Zavaroval-
nica Trgilav pripravili svečanost ob 100-letnici pogumnega dejanja župnika Jakoba Aljaža in 150-letnici njegovega rojstva. Spominska slovesnost bo na vrhu Triglava v ponedeljek, 7. avgusta ob 11. uri. Med slavnimi govorniki bodo predsednika Planinske zveze Slovenije in društva Ljubljana - matica ter predsednik države Milan Kučan.
Povabljenci na svečanost na Triglavu bodo na vrh krenih v spremstvu gorskih vodnikov v nedeljo, 6. avgusta z Rudnega polja.
Na Kredarici bodo ob tem visokem jubileju potekali od sobote, 5. do sobote, 12. avgusta Aljaževi veCeri z zanimivimi predavanji o slovenskem gorništvu, o Aljaževi osebnosti kot gorniku in nastopi pevskih zborov. (L.A.)
Izlet na Sotržič
Storžič, prvak zahodne skupine Kamniško Savinjskih Alp slovi po bujni in raznovrstni flori in po razgledu.
Na to 2132 metrov visoko goro pripravlja SPDT izlet v nedeljo, 6. avgusta. Izlet bo z osebnimi avtomobih z odhodom ob 5. uri z Opčin izpred Prosvetnega doma.
Izlet na Storžič ne predstavlja nobene težave, vendar je namenjen res treniranim planincem. V pojasnilo naj povemo, da bo izhodišče izleta v vasi MaCe nad Preddvorom in sicer z nadmorske višine 550 metrov. Za vzpon na vrh bo treba premagati približno 1600 metrov višinske razlike. Nekako na polovici vzpona se bodo planinci ustavili v koci KokrSkega odreda. Vzpon in spust v dolino bosta potekala po isti poti, tako da tisti, ki ne bi zmogli na vrh, bi se ustavili v koci na KališCu, ali pa se podali do Bašeljskega prevala na višini 1630 metrov.
Za celo turo je treba računati na osem ur hoje, zato mora biti vsak pripravljen, da bo 8 ur na poti in da ga Čaka 1600 metrov vzpona. Iz vasi MaCe, kjer bodo izletniki pustih avtomobile, sta dve uri hoje do koce KokrSkega odreda na KališCu in prav toliko Časa bodo potrebovali še do vrha.
Važno priporočilo: sreCno pot na Storžič, vendar izletniki ne smejo pozabiti na polno Cutarico, da se bodo po poti odžejali. Izlet vodi Franc Armani, ki je na voljo za vsa pojasnila in odgovarja na telefon 51360. (F.A.)
Konec tedna na Ortler
Člani SPD Gorica pripravljajo ob koncu tedna vzpon na Ortler (3.905 m) na Južnem Tirolskem. Na nekdaj najvišjo goro Avstrije se bodo povzpeli predvidoma iz kraja Trafoi.
Pivi dan je predvideno pri-
bližno Štiri ure hoje (do zavetišča Payer), naslednjega dne pa Se štiri ure do vrha gore. Potrebna je primerna oprema za hojo po snegu.
Planinska značka
Ob petdesetletnici obnovitve dejavnosti je Slovensko planinsko društvo v Gorici junija izdalo priložnostno značko v posebni emajlirani tehniki. Značka zelo vemo odraža obliko prve značke SPD, ki jo je slovenska planinska organizacija izdala na prelomu stoletja. Poleg napisa Slovensko planinsko društvo v Gorici, sta na znački, ki ima v sredini planiko, še letnici 1945 -1995.
V septembru Bela Krajina
Poročali smo že, da bo v septembm družinski avtobusni izlet v Belo Krajino, z ogledom naravnih in etnografskih znamenitosti. Izlet (enodnevni) bo predvidoma v drugi polovici septembra.
Prvi popis flore na Sabotinu so opravili
Pri Zavodu za varstvo naravne dediščine v Novi Gorici so opravili prvo naologo v zvezi s popisom flore na območju Sabotina. Pobudo za to nalogo je pred skoraj tremi leti dalo naše društvo. Območje Sabotina je bilo namreč skoraj pet desetletij skoraj povsem zaprto za obiskovalce in prav zanimivo bo vedeti, kako je v tem Času s prostorom "gospodarila” narava. Sabotin je že zaradi svoje lege zelo zanimivo območje za preučevalce flore, saj se na tem majhnem prostora križajo alpske, mediteranske in dinarske vrste.
Društveni sedež SPD Gorica je v avgustu zaprt
Planinsko društvo obveSCa elane, da je društveni sedež v avgustu zaprt. Za nujne zadeve se elani lahko obrnejo neposredno do predsednika društva, odbornikov in do trgovine Bau-con v Carduccijevi ulici. Redno (dvakrat tedensko) bo društveni sedež odprt od zadnjega tedna v avgustu.
S
RAI 1
S? RETE 4
	Jutranja odd. Unomatti-		Nan.: Tre nipoti e un	
	na, vmes (7.00, 7.30,		maggiordomo	
	8.00, 8.30, 9.00) dnevnik		Nad.: Manuela, 8.30 11 di-	
	Nan.: Očetov pes		sprezzo, 9.35 Rubi, 10.30	
	Film: Mezzogiorno di...		La donna del mistero 2,	
	fifa (kom., ZDA ’56, i. J.		11.15 Senza peccato,	
	Lewis, D, Martin) vmes		12.20 nan. La časa nella	
	(11.00) dnevnik		prateria, vmes (11.25,	
	Poletna oddaja Verde		13.30) dnevnik	
	mattina estate		Nad.: Sentieri	
	Vreme in dnevnik		Film: Veneri in collegio	
I Trt
Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik
Film: Serenata (glas., ZDA ’56, r. A. Mann, i. M. Lanza, J. Fontaine) Mladinski variete Solleti-co, risanke, nanizanke Danes v Parlamentu Dnevnik Nan.: Alf .
Variete: Poletje v Luna Parku
Vreme, dnevnik in Šport Variete: Beato tra le don-ne (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik
Dok.: Velike bitke - Ka-mikaze in atomska bomba (4. del)
Dnevnik, horoskop, vreme, 0.30 V Parlamentu Dok. Videosapere: Nepoznane Benetke Aktualno: Sottovoce Variete: Per una serata d’ estate (’76)
RAI 2
Dok.: Tisoč mojstrovin, 7.35 V kraljestvu narave Otroški variete, vmes nan. in risanke Nan.: Lassie, 9.55 Saran-no famosi, 10.45 nad. Se-crets (4. del)
TG2 33,11.45 dnevnik Nad.: Quando si ama Dnevnik in vreme Otroški variete: Quante storie Disney!, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.45 Santa Barbara Dnevnik
Nan.: La grande vallata Dnevnik
Nan.: Zdravnik med medvedi Šport in vreme Sereno variabile Nan.: Hunter Dnevnik in šport Risanke: Go-Cart Film: Mayerling (dram., Vb-Fr. '68, i. O. Sharif, C. Deneuve, A. Gardner) Dnevnik in vreme Nan.: Star Trek Šport: jadranje Nan.: Komisar Kress Drama: La cena delle bef-fe (’65, i. A. Nazzari)
RAI 3
8.30	Jutranji dnevnik Oddaje Videosapere: Vrt-nartsvo, Vodic za irbiro fakultete
Film: II cameraman Dnevnik
Film: II corsaro nero (It. '71, i. T. Hill, S. Monti) Deželne vesti, dnevnik Šport: smučanje na vodi Dok.: Ko umetnost sodi zgodovini
Film: Dolce inganno (kom., ZDA ’37)
Dok. in Mesec branja Vreme, dnevnik, deželne vesti
Variete: BlobSoup Film: Un turco napoleta-no (kom., It. ’53, i. Toto), vmes sketch La corsa Dnevnik, deželne vesti Nan.: In famiglia e con gli amici
Operne arije in zgodbe: L’ amore e un dardo Pregled tiska, nočna kultura in vreme
(kom., It. ’65)
Nan.: Donne pericolose. 18.00 A cuore aperto,
19.30	Moonlighting, vmes (19.00) dnevnik Film: Due donne nel mi-rino (krim., ZDA '90, i. M. Lee, J. Bateman)
Film: II merlo maschio (kom., It. ’71, i. L. Buz-zanca, L. Antonelli), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Nanizanka
@ CANALE5
Na prvi strani Nan.: Časa dolce časa Film: I tre ladri (kom., It-Fr. ’55, i. Totd)
Nan.: Una bionda per papa, 12.00 Robinsonovi,
12.30	Csa Vianello Dnevnik TG 5 Lezioni private
Nad.: Beautiful. 14.10 Amarsi
Nan.: Pappa e... ciccia,
15.30	La tata Otroški variete
Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna
Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Paperissima sprint Film: Superfantagenio (fant., ’86, i. B. Spencer) Večerni dnevnik TG 5 Nan.: X-Files NoCni dnevnik Tg5 Aktualno: Ri-Target
ITAUA 1
Otroški variete
Nan.: Le strade di San
Francisco
Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.50 Šport studio Variete za najmlajše Film: Giovani samurai (kom.. Jap. ’93)
Variete: Festival Giffoni Nan.: Magnum P.I., Variete: Bravissima Nan.: Baywatch Odprti studio, vreme, 19.50 Šport studio Variete: Nati per vincere Film: Perche proprio a me? (kom., ZDA ’89, i. C. Lambert, K. Greist)
Film: Pugni di rabbia (dram., ZDA ’93, i. S. Jones, J. House)
Italija 1 šport Variete: Bravissima Nan.: Baretta, 2.30 II mio amico Ricky
# TELE 4
17.45, 19.30, 22.05, 0.15 Dogodki in odmevi 589 Proza: La panne tvj Nan.: Maguy

MONTECARLO
18.45, 20.25, 22.50, 0.20 Dnevnik, 13.30 Šport Film: Ves, Giorgio Variete: Sole!
Film: Spalle nude (kom.) Film: Ali che non toma-no (krim., VB ’38)
Risanka: Filip Dnevnik
Koper
SLOVENIJA 1
Tedenski izbor Avstralske pravljice, 1/3 del
Snorčki, ameriška risana nanizanka
Odkrivanje zemlje, ponovitev 12/26 dela ameriške izobraževalne serije Po domače, ponovitev Poročila
Ruska pizza blues, ponovitev danske drame Slovenski utrinki, oddaja madžarske televizije TV dnevnik 1 Otroški program: Živ žav Fallerjevi,
34, del nemške serije Risanka
TV dnevnik 2. vreme šport Strta srca II,
13.del francoske nadaljevanke
Glasba Nemčije in Francije v duhu časa Nikar!, oddaja o prometu TV dnevnik 3, vreme, šport Žarišče Sova
Alfred Hitchcock vam predstavlja, ameriška nanizanka, 2/22 Seaquest, 6/23 del ameriške nanizanke
SLOVENIJA 2
Videostran Sova, ponovitev Princ z Bel-Aira ameriška nanizanka 17/24 Seaquest,
5. del ameriške nanizanke
TV dnevnik 1 Regionalni studio Maribor
Že veste Risanka
TV dnevnik 2, vreme,
šport
Intervju
Umetniški večer:
Deset velikih pisateljev:
T. S. Eliot
Ciklus filmov bratov Ta-viani:
Človek, ki ga je treba sežgati,
italijanski film
KANAL A
LuC svetlobe, ponovitev Sedem veličastnih A-shop, Spot tedna.
Spot tedna, A-shop Dance Session, ponovitev
Unpato, ponovitev Generacija transforme-rjev II, pon.
A-shop
Vreme, risanka LuC svetlobe, 482. del Magnetoskop Pred poroto. 55. del Vreme
Škrlatni jeglič, angleška drama
Mesto kot Aliče, pon. Kino, kino, kino Spot tedna
Euronevvs Slovenski program: Zverinice iz Rezije Zamejski portreti Primorska kronika TV dnevnik Vesolje je...
Sprehodi po stari Ljubljani
Atelier,
6/8 del nanizanke,
Igrajo: Elsa Martinelli, Paola Pitagora, Lino Ca-policchio
Rezija: Vito Molinari Odprte strani, oddajo pripravlja Rosanna Giuricin Stanje stvari - kultura, oddajo pripravlja Nataša Melon TV dnevnik Slovenski program Karaoke - dobra volja je najbolja, zabavno glasbena oddaja
(□MP Avstrija 1
	Otroški program
	Ulice San Frančiška
	MacGyver
	Vesoljska ladja Enterpri-
	ponovitev
	Trije moški in otrok.
	pon.
	Otroški program
	Vesoljska ladja Enterprise
	- nova generacija
	MacGyver,
	Ozirisovo oko
	Strašno prijazna družina
	Zlata mrzlica
	Zlata dekleta. Ravno ha-
	vanke
	Nenavaden par,
	2. del serije
	Pri Huxtablovih,
	Gostja Gez noc
	Cas v sliki, kultura
	Vreme
	Pogledi od strani
	Bavarec na otoku Rugen
	Vrnitev, zadnji del
	Detektivki iz Hamburga
	Žrtve, zadnji del
	NYDP - Newyorški poli-
	cisti
	Zeppo in brata
	Znamenje III.: Prebuje-
	nje
	ameriška grozljivka, 1991
	Režija: Jorge Montesi
	Čas v sliki
	Tenis, EA Generali Open
	Lolita, angleški film
	Schiejok
	
Avstrija 2	
Help TV, ponovitev Tenis, EA-Generali Open; iz Kitzbiila Vsak dan s Schiejokom Čas v sliki Dobrodošli v Avstiji Zvezna dežela danes Čas v sliki, kultura Šport
Pri gledališkem krčmarju Zagnanec, 7. del Stava
Kuharski mojstri Nori par Čas v sliki 2 Šiling
Koncentracijsko taborišče Dachau, Kronika terorja
Dokumentarna oddaja, posneta ob 50. obletnici osvoboditve taborišča, je ne le kronika terorja. Je tudi sporočilo o človečnosti, o žrtvovanju, odpori in solidarnosti, dramatično sestavljena iz pogovorov z nekdanjimi taboriščniki...
:
■■

GALIJO
Slovenija 1
5.00,	6.00,6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 9.35 Turistični napotki; 10.30 Pregeld tiska
12.05	Na današnji dan
12.30	Kmetijski nasveti
13.20	Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-lh; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci;
20.00	Četrtkov večer;
21.05	Literarni večer;
22.30	Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00.	6.30, 7.30, 8.00, 8.30,
9.30,	10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30,17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Radio most; 8.50 Kulturne prireditve; 11.15 Izjava tedna; 11.35 Obvestila; 12.05 Opoldne; 13.00 Val 202 popoldne; 14,00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Kdove; 17.50 Šport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Rizi-Bizi-Jazz; 21.00 Proti etru;
22.20	Mala nočna.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10,00,
11.00,	12,00, 13,00, 14.00,
18.00.	22.00,Poročila; 8.05 Z glasbo v dober dan;
10.05	Igra za otroke;
13.05	Počitniško popotovanje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Operni umetniki; 17.00 Glasbena umetnost; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva simf. RTVS; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	10.30, 13.30, 14.30,
19.00	. Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Koledar;
6.30	Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen;
8.00	Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.45 Servisne informacije; 9.10 Od vrha do dnai; 10.00 Utrinki, zanimivosti; 11.00 Aktualno in zanimivo;
12.30	Opoldnevnik; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej.,.; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Borza; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Vodine kontaktni pr.; 21.00 Večerni glasb, izbor.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Kulturna odd.;ll.30 Aktualnosti; 12.00 Bailo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 The mušic bus;
16.00	Modri val ; 18.45 Jazz; 20.00 Prenos RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15,	8.15, 10.15, 13.15,
14.15,	U.K 18.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; l l.OO Anketa; 12.00 BBC Novice; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 15.45 Av-tomarket;l6.l0 Spoznaj-mose; 18.15 Aktualna tema; 19.25 Vreme; 20.00 Poslovni radio; 22.00 Ma-gic eye;l .00 Gromka glasba; 2.00 Satelit.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18,00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 11.20 Kdo bo koga; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Floy avtomobili; 14,30 Planinsko športni kotiček; 15.30 Dogodki in odmevi;
18.20	Musič machine; 19.30-24.00 Študentski program Radia Kranj.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 7.00 Kronika; 7.15 Dobro jutro; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Delavnica znancev; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 13.10 Čas je za...; .14.00 Osmrtnice, obvestila ; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00'Poslušajte;
17.30	Osmrtnice, obvestila; 17.45 Prleški berlužjak;
18.00	Pokličite 101 555
19.30	Mladi glasbeniki pred mikrofonom; 20.00 Kulturno-umetniški progr..
Radio Študent
8.00	RoboKaki; 11.00 Preklop; 12.00 Komu zvoni?; 14.00 Recenzije & Napovedi; 15.00 OF (24 ur-info, Joculator); 17.00 Borzni parket; 19.00 TB: La Musgania; 20.00 Črnecki večer nr. 3!?.
Radio Trst A
7.00,	13.00,19.00 Dnevnik,
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar;
8.00	Deželna kronika;
8.10	Četrtkova srečanja: M. Magajna; 8,40 Potpuri, vmes Pravljični kotiček;
10.10	Koncert simf. glasbe; 11.30 Odprta knjiga: Mesto v zalivu (B. Pahor, r. M. Kravos, 4. del); 12.00 Po južnoameriških vrhovih; 12.30 Born in U.S.A.;
13.20	Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika;
14.10	Literarne podobe: Prosojni kelih poezije (I. Žerjal); 14.35 Slov. lahka glasba; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični la-bum: F.J. Haydn; 18.00 Portret B. Adamiča; 18.45 Orkestri; 19.20 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
11.30.15.30.17.30	Poročila; 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost;
18.00	Mix Zoon; 20.00 Foyer (pon.).
Radio Koroška
18.10- 19.00 Rož-Podjuna - Žila.
	
SLOVENIJA	
LJUBLJANA,
križanke
Danes, 3. avgusta, ob 20.30 uri, bo v okviru festivala monodrama Matjaža Kmecla ANDREJ SMOLE-ZNAMENITI SLOVENEC,-Igra: Tone Gogala (na sliki)
KO IN METKA. Izvaja: Cveto Sever
Jutri, 4. avgusta, ob 21. uri se bo odvijala plesna predstava o ciganskem življenju NASA OSTANI. PleSeta: Mirjana Zajinovič in Marko Mandič.
CELJE
PROGRAM ABONMAJSKIH PREDSTAV V SEZONI 95/96:
VELIKI ODER:
1.	Drago Jančar: HALSTAT, režija Franci Križaj
2.	Jean Anouilh: SKUSNJA, režija Dušan Mlakar
3.	W. Shakespeare: OTHELLO, režija Vito Taufer
4.	Jean Genet: BALKON, režija Damir Zlatar - Fray
Nocoj ob 20. uri bodo v koprski galeriji Meduza odprli razstavo grafik
IVA MRŠNIKA,
s čimer Obalne galerije nadaljujejo projekt predstavitve razvoja sodobne slovenske grafike z osebnimi razstavami naših ustvarjalcev.
POLETJE V STARI LJUBLJANI
GLEDALIŠKI MUZEJ, Mestni trg 17
Danes, 3. avgusta, ob 21. uri, bo v atriju muzeja nastopila gledališka skupina NEPOPRAVLJIVI OPTIMISTI iz Bosne in Hercegovine, s predstavo DODI MAKAR SEBI AKO NEMAS KOME DRUGOM. Igrajo: Damir Murathodzič, Altijana Džombič, Igor Anjoli in Haris Tahirbegovič.
IgNFEST 95
KUP France Prešeren
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
BS!
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Mednarodni festival operete 1995
Danes, 3. avgusta, ob 20.30 premierska predstava operete »West Side Story« Leonarda Bernsteina. Direktor Grant Hossack, režija Saverio Marconi.
Ponovitve: jutri, 4., s.oboto, 5., torek ,8. in sredo, 9. avgusta, ob 20.30 ter v nedeljo, 6. avgusta, ob 18. uri.
Prodaja vstopnic za vse predstave pri blagajni Dvorane Tripcovich od 9.00-12.00 ter od 18.00-21.00.
Grad sv. Justa: Danes, 3. avgusta, ob 21. uri koncert s skupino Sensasciou.
Jutri, 4. avgusta, ob 21. uri koncert keltske glasbe s skupino An Erminig.
V primeru slabega vremena bo koncert v gle-
dališču Miela.
Grad sv. Justa - kino
V nedeljo, 6. avgusta, ob 21. uri »La scuola«. Režija Daniele Lucchetti.
VIDEM
Poletne prireditve: Na gradu je do konca meseca na ogled razstava »Totč, dal varieta al cinema (1917-1945)«; na dvoriSCu PalaCe Morpurgo: danes, 3.t.m., ob 18.30 koncert Tartinijevih, Vivaldijevih in Pachelbelovih skladb; v Četrtek, 10. t.m., ob 18.30 uri koncert Rossinijevih in Mozartovih skladb; Univerzitetni park: v parku del Torso: danes, 3. in jutri, 4.8. film »Intervista con il vampi-ro«; v sredo, 9. t.m., ob 21.00 »Arlecchino tra i segreti del Castello«; na Trgu matteotti bov v soboto 12. t.m., koncert skupine Rythm’n Blues Ensemble.
KOROŠKA
CELOVEC: na terasi Mohorjeve bo v ponedeljek, 7.8., ob 16. uri srečanje »Zmenjena ura« s kronistoma Jožetom Marketzem in Vinkom Ošlakom; teme prvih srečanj: klic Po reformi v Cerkvi, razlikovati duhove, sprava ali poravnava?.
SELJAK
Kaiser-Josef-Platz: v torek, S.t.m., ob 20.30 -
Karantansko poletje - Carinthian jazz-night Kongresna hiša: v Četrtek, 10. t.m., ob 20.00 -Karantansko poletje - Ensemble Dunaj. Kongresna hiša: v ponedeljek, 14. t.m., ob
20.00	- Karantansko poletje - Jazz meets clas-sic.
KAZAZE
FARNA CERKEV: v sotobo, 12. t.m., ob
19.00	- Shod za duhovne poklice in za mir.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
NATEČAJ ZA ENOSTRANSKI ČRNO - BELI STRIP Zaželena oz. prednostna tematika je boj proti fašizmu, rasizmu, etnični nestrpnosti do »drugačnih« in podobno. Stripi naj bodo v izvirnem jeziku, s priloženim prevodom v angleščino ( za podnapise }. Avtorji dvanajstih izbranih stripov bodo prejeli nagrado v vrednosti 100 DEM, njihovi stripi pa bodo objavljeni v eni od naslednjih izdaj Stripburgerja. Avtorji, katerih dela bodo objavljena, bodo prejeli tri brezplačne izvode. Načrtujejo pa tudi razstavo vseh prispelih stripov, zato avtorje prosijo, da pošljejo originale, ki jih bodo po razstavi vrnili. Rok za oddajo je 1. oktober. Stripe pošljite na naslov Ljubljana, Kersnikova 4, soba 412, s pripisom »ZA ANT! NAZI NATEČAJ«, vsak torek in Četrtek od 12. do 14. ure, dobite vse ostale informacije na telefon 061 / 319 662.
NATEČAJ ZA KRATKI ČRNO - BELI STRIP Ob evropskem letu varstva narave in nezavarovanih območij (1995) razpisuje revija Stripburger v sodelovanju s skupino Živo Zeleni natečaj za kratki crno-beli strip (obseg do 4 strani) inspi-riran s tematiko varstva narave. Stripi naj bodo v izvirnem jeziku z priloženim prevodom v angleščino (za podnapise). Trije stripi, ki jih bo izbrači žirija v sestavi elanov uredništva Stripburgerja in predstavnikov skupine Živo Zeleni, bodo nagrajeni z denarnimi nagradami (500,300, 200 DEM). Vsa prispela dela bomo objavili v posebni iz-
stri:
na.'
ok za oddajo je 1.10.1995. isljiti
ip), Forum, Kersnikova 4, Liu Telefon 061/319 662 (tor. in
npe
pošljite na naslov: Stripburger (eko ), Forum, Kersnikova 4, Ljublja-
Cet. 12.00-14.00)
MODERNA GALERUA
Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 10. septembra v Modemi galeriji.
V	Maligalenji je do 3. septembra na ogled razstava PETRE VARL SIMONČIČ z naslovom PITA MOJE MAME.
NARODNA GALERIJA. Prežihova 1
V	obeh zgradbah NARODNE GALERIJE je na-ogled razstava GOTIKA V SLOVENIJI; slikarstvo in kiparstvo.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE. Celovška 23
Gotika v Sloveniji; razstavi arhitektura in nastanek, ogrožanje, reševanje likovne dediščine.
NARODNI MUZEJ. Prešernova 20
Gotika v Sloveniji; svet predmetov.
BEŽIGRAJSKA GALERUA. Dunajska 31
Razstava IZIDORJA URBANČIČA je na ogled do 14. avgusta.
MESTNA GALERUA. Mestni tra 5
Razstava avstrijske umetnice KUG K0GELNIK je na ogled do 14. avgusta.
GALERUA lURiJA. TtžožKa 40
Na ogled je razstava skupine LEK : Veljko Aleksič, Tatjana Arh, Igor Boševski, Andrej Cvetko, Davorin Gros, Vincencija Končan, Frida Lah-Gros, Mojca Plestenjak, Alojz Popelar, Jolanda-Veršič-Žabjak.
MESTNI MUZEJ LJUBLJANA
V	Kulturno-informacijskem centru Križanke,-Trg francoske revolucije 7, je na ogled razstava fotografij popotresne arhitekture Branke Lapajne - DETALJ IN CELOTA.
JAKOPIČEVA GALERUA. Slovenska 9
Na ogled je pregledna razstava lesorezov 1935-1995 avtorja Lojzeta Spacala
GORENJSKI MUZEJ. KRANJ
Na ogled je razstava MIR JE ZMAGA.
POKRAJINSKI MUZEJ LAPIDARIJ. KOPER
Multimedijalne razstave UMETNIK NA MEJI, ustvarjalca iz Izole LUCIANA KLEVA. Ideja in rezlja: Slobodan StuhU, scenarij: Vesna Gomezel Mikolič. Foto:LUOANO KLEVA.
MARIBOR. POKRAJINSKI MUZEJ
100-letnica filmske umetnosti: Filmska ustvarjalnost Milke in Metoda Badjura, 1926-1965. Slovenci v Veliki Britaniji 1991-1994. Gostovanje razstave o akcijah Slovencev v času osamosvajanja.
TRNFEST 95
KUD FRANCE PREŠEREN. LJUBLJANA
V prostorih društva je na ogled razstava čmobelih fotografij jazzistov JAZZY GA ! fotografa Žige Koritnika, do 14.8.
GALERUA LOŽA. KOPER
Danes, 3.avgusta, ob 21. uri, bo otvoritev pregledne razstave fotografij avstrijskega fotografa slovenskega rodu Branka Lenarta.(snka: iz cikla Subjektivna topografija).
GRAFIČNI MUZEJ. ROGAŠKA SLATINA
Na ogled je 90 grafičnih listov karikature-VVilliama Hogartna (1697-1764), londonskega slikarja in bakrorezca, do 9. 9.1995.
MESTNA GALERIJA PIRAN
Razstava del avtorja CHRISTA je na ogled do 31. avgusta.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
trst
»Muse! di sera« (VeCer v muzejih)
V torek, 8.8., ob 20. uri bo v Mestnem Muzeju Sartorio (Largo Papa Giovanni XXIII, 1) Predaval dr. Lorenzo Resciniti o keramiki. V torek, 22.8., ob 20. uri pa bo dr. Lorenzo Resciniti predaval o zbirki Antonina Rusconija
in Odinee Opuich, ki jo hranijo v muzeju.
V torek, 29. t.m., ob 20.00 v mestnem muzeju Morpurgo (Ul. Imbriani 5) bo dr. Lorenzo Resciniti predstavil kip Napoleona Bona-parteja Antonia Canove. Predvajali bodo tudi film »Maria VValevvska (ZDA 1937) in »La bella e la bestia (ZDA 1992).
TRST
Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti (Ul. Diaz 27): do 10.9. razstavlja James Rosenquist; v Muzeju je na ogled tudi razstava o zavarovalnici Ganerali »Od orla do leva«.
Občinska galerija: na ogled je fotografska razstava »Soba in zavest«.
Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben.
Grad sv. Justa-Bastione fiorito: do 13.8. je na ogled razstava »Vu x 6: Sechs Kunsterleri-sche Positionen aus Wien«. Urnik: od torka do sobote 10.30-12.30, 16-19.
GORICA
V	Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coro-ninijevem dvorcu je do 31.12 odprta razstava »Ottocento di frontiera«.
V	dvorani Deželnih stanov na gradu je do 17.9. odprta razstava Gotske cerkve v dolini SoCe in v Brdih.
ŠTANJEL
V	Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, ne-
deljah in praznikih od 10-12,14-19.
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna galerija: Do 10.9. bo na ogled razstava »Do danes-dve stoletji umetnosti na Koroškem«.
Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10): odprt je do 15. oktobra.
BELJAK
Galerija Holzer: do konca meseca razstavlja Peter VVeihs.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K-k center, Stara Sola: Do 15.9. je na ogled razstava Zorke Loiskandl-VVeiss z retrospektivo slikarskih del »Od začetka do sedaj«.
TINJE
Galerija Tinje: Stalna razstava lesorezov VVernerja Bergerja in sedemdelnega cikla Valentina Omana.
PLIBERK: Do konca septembra razstavlja VVerner Berg.
Danes, 3. avgusta, ob 19. uri, bo v prostorih društva lutkovna predstava za otroke JAN-					FJK
r					SLOVENIJA	TRST	
		
SLOVENIJA		
UDRIART.BUD	ROGAŠKO GLASBENO POtETJE	jazz vokalisttko Mio Žnidarič ob spremljavi
Danes, 3. avgusta, ob 11.30 uri, bo v Festivalni dvaam koncert klasične glasbe Nastopata: MiloS Mejnik, čelo, in Janko Šetinc, klavir.
LJUBLJANA
Danes, 3. avgusta, ob 19. uri, bo na Levstikovem trgu koncert popa, rocka, rapa in jazza Nastopa italijanska skupina LJGHT IN THE DARKNESS.
DRiART. RADOVLJICA Danes, 3. avgusta, ob 20.30 uri,bov župni cerkvi sv. Petra zaključni koncert festivala IdriarL Nastopajo: orkester hamburške akademije s člani simfonikov RTVS, APZ “France Prešeren" iz Kranja Solist Miha Pogačnik, violina
ROGAŠKA SLATINA
Danes 3. avgusta, ob 20.30 uri, bo v zdraviliški kristalni dvorani koncert klasične glasbe. Nastopa Evgene Mursky, klavir. Program: Mozart, Schubert, Chopin.
MARIBOR
Danes, 3. avgusta, ob 21. uri,bov dvorani Gu-staf v Pekami bard core koncert Nastopajo: State ofthe Nation, lifetime (ZDA).
TRNFEST 95. KUD France Prešeren
Danes, 3. avgusta, ob 21. uri , bo v prostorih društva večer klasičnega jazza z našo vodilno-
ŽarkaZivkoviča.
NOVO MESTO
Danes, 3 avgusta, ob 19.30 uri, bodo v frand-SčansM cerkvi pesmi ob harfi od XV. stoletja do danes. Nastopata: Shirlie Roden, vokal in kitara, in Marigold Verity, harfa in vokal; Program: stare angleške valižanske, irske in Škotske pesmi.
BiH)
Jutri, 4. avgusta, ob 20.30 uri, bo v lami cerkvi sv. Martina koncert klasične glasbe. Nastopa Sonja Pahor Tome, klavir. Program: Mozart,-Bach, Ramovš, Schumann.
Grad sv. Justa
V petek, 4.t.m., ob 21. uri koncert skupine The House Band. Izvajali bodo bretonsko, Škotsko in irsko glasbo. Avditorij Muzeja Revoltella Poletne glasbene prireditve Danes, 3. t.m., ob 20.30 - na vrsti je tretje srečanje cikla z naslovom »Suono e segno visivo«. Prikazali bodo dela iz kolekcije razstavljene v tržaškem muzeju umetnikov Verude, De Nittisa in Scom-parinija ob skladbah Faureja, Masseneta in Saint-Saensa.
Miramarski park Luci in zvoki
Danes, 3. t.m., ob 21.00 in ob 22.15 (v italijanščini) »II sogno imperiale di Mirama-re«.
JESOLO
Jutri, 4.t.m., ob 21.30 bo v Aqualandiji koncert rock skupine Litfiba.
Četrtek, 3. avgusta 1995
ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO
(	X
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21. 3. - 20. 4.: V pogovoru s partnerjem boste naCeli temo, ki je zaenkrat Se ne morete obravnavati s hladnim umom, zato boste pokvarili Se tisto, kar ste dosegli z vrodm srcem,
BIK 21. 4. - 20. 5.: Zagledali boste novo možnost za obogatitev. Ker bo naložba tvegana, nadzorujte vsak svoj korak, zlasti pa ne pozabite na korake tistih, ki čakajo na vašo napako.
DVOJČKA 21.5.-21.6.: Nekdo vas bo silil k opravkom, ki vam ne bodo dišali. Prepričali ga boste o svoji utrujenosti in se izmuznili. Svoje prisile naj vsakdo izvede sam.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Hvaležni boste bližnjemu, saj bo s strpnostjo prenesel vase negodovanje in vam podržal ogledalo samospoznanja Iskrena samokritika odtehta sto neiskrenih kritik drugih.
LEV 23. 7. - 23.8.: Vstali boste težki in nejevoljni, vendar boste kljub temu z lahkoto opravili vsakdanje obveznosti. Zvečer vas čaka nagrada, M se bo poznala še ves jutrišnji dan.
DEVICA 24.8. - 22.9.: Zaželeli si boste odpotovati čim dlje od znanih obrazov in starih težav. Obrazov se boste morda res izognili, težave pa bodo na vašo žalost trmasto capljale za vami.
TEHINICA 23.9. - 22.104 Ker se boste zavedali, da je neprijetna resnica več vredna kot prijetna iluzija, se ne boste pritoževali nad novim odkritjem. Sprejeli ga boste kot dobrodošel izziv.
ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Želeli boste blesteti tudi na področjih, ki so za vas španska vas, zato boste morali prej ali slej priznati, da kljub vzvišeni podobi o sebi še zdaleč niste popolni.
STRELEC 23. 11. - 21. 12.: Dihali boste s polnimi pljuči in delali s polno paro, saj se boste vseskozi zavedali, da vas že kmalu čakajo dnevi in dnevi prijetnega lenarjenja v hladni senci.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Obilica načrtov bo v vaši glavi povzročala precejšnjo zmedo. Res je, da misH oblikujejo resničnost, vendar le, če so trezne. Pijane misli jo posiljujejo in uničujejo.
VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Vaši uspehi bodo opazni tudi slepcem, zato bo se bo vaše samozadovoljstvo napihnilo do skrajnosti. Mar ni dovolj, da ste dokazali svojo vrednost? Se morate še razpočiti?
RIBI 20.2. - 20.3.: Z izvirnimi idejami boste presenečali tako sebe kot druge; ko bo napočil cas za njihovo uresničitev, pa boste zatajili Presneta resničnost, le zakaj je tako trmasta?
ZDRAVJU NAPROTI
Zvišan krvni tlak je dejavnik tveganja
Je odraz naših navad in razvad
»Ali je mogoče, da imam zvišan krvni pritisk, ko pa nisem imel nikakršnih težav?« je pogosto logično vprašanje bolnika, pri katerem po nekaj zaporednih obiskih v moji ambulanti ugotovim, da je krvni pritisk povišan.
Odgovor na to vprašanje je pritrdilen, saj veliko ljudi pri povišanem krvnem pritisku nima nobenih posebnih simptomov in zanj sploh ne ve. Se posebej to velja za počasi se zvišujoč krvni pritisk, na katerega se organizem privaja in se pri bolniku ne pojavljajo težave, ki bi jih zaznal kot bolezenski znak. Pri natančnem pogovoru o bolnikovem počutju se naknadno marsikdaj le ugotovi, da so občasno nastopale težave, ki jih pred tem ni bilo, pri hitrejšem in močnejšem dvigu krvnega pritiska pa so navzoče v obliki vrtoglavice, piskanja ali šumenja v ušesih, glavobola, pordelosti oziroma za-riplosti obraza. Pri izrazito zvišanem pritisku je lahko navzoče tudi tiščanje v prsnem košu s spremljajočim slabim počutjem, ki ga bolniki praviloma zelo različno opisujejo. Večkrat se takšnim opisom pridruži tudi navedba o kratkotrajni izgubi zavesti.
Opisane težave so največkrat dovolj velik opozorilni znak, ki pripelje bolnika k zdravniku, popolnoma drugače pa je, ko težav ni. Poudariti je treba, da sodi zvišan krvni pritisk med najbolj razširjene bolezni srca in ožilja. Ce ga ne zdravimo, lahko pomeni izredno močan dejavnik tveganja za razvoj bolezni koronarnih (srčnih) žil in posledično
vseh stopenj ishemične bolezni srca do srčnega infarkta, razvoja srčne in ledvične odpovedi ter možganske kapi. Pojavi se lahko tudi koronarna bolezen s si-stoličnim in diastoličnim pritiskom, in to ne glede na starost. V zadnjem času so se razvili bistveno strožji kriteriji razvrstitve krvnega tlaka, kot smo jih poznali včasih (glej tabelo).
So vas navedene številke presenetile? Ste si že kdaj izmerili krvni pritisk? Kdaj nazadnje? Za razvrstitev krvnega pritiska uporabljamo povprečje vsaj dveh meritev, ki jih opravi bolnik pri vsaj treh obiskih pri svojem zdravniku. Presledek med dvema zaporednima meritvama naj bo vsaj dve minuti.
Kateri dejavniki delujejo na zviševanje krvnega pritiska?
To so predvsem tisti, ki zaznamujejo način našega življenja, nase navade in razvade. Telesna teža je mo-
y
čno povezana s povišanim krvnim pritiskom, odvisna pa je vsekakor od prehrambenih navad. Z zmanjšanjem vnosa hrane po eni in urejeno prehrano po drugi strani se čezmerno hranjenim osebam krvni pritisk pogosto zniža že, ko shujšajo za 3 kilograme. Omejitev uporabe soli blagodejno vpliva na padec krvnega pritiska, zagotavljanje dovolj velikega uživanja kalija, kalcija in magnezija ter njihove normalne koncentracije v krvi pa ohranja krvni pritisk v mejah normale.
Čezmerno uživanje alkohola zvišuje krvni pritisk, zato naj bi bil vnos alkohola manjši od 30 ml na dan (kar ustreza dnevno 2-3 del vina, 2 malim pivom ali 0, 3 del žgane pijače). Se posebej pomemben je pravilen način prehrane za vse ljudi z zvišanim holesterolom in sladkorjem v krvi, kar predstavlja dodatna dejavnika tveganja. Pravilni prehrani tesno ob boku stoji redna telesna aktivnost. Le-
kategorija	sistolični tiak	diastolični tlak
	(mm/Hg)	(mm/Hg)
normalen krvni tlak	<130	<85
visok normalen krv. tlak	130-139	85-89
hipertenzija-l. stadij	140-159	90-99
hipertenzija - ILstadij	160-179	100-109
hiperfenzija - III. stadij	180-209	110-119
hipertenzija - IV. stadij	2210	2 120
ta lahko zniža sistolični tlak tudi za 10 mm/Hg. Ob tem se lažje hujša, izboljša se fizično in psihično počutje, lažje se tudi opusti kajenje. Opustitev kajenja sodi med osnovne ukrepe pri uvajanju zdravega načina življenja, s čimer ne delujemo samo proti visokemu pritisku, ampak tudi proti nastanku drugih srčnožilnih bolezni, bolezni pljuč, rakavim obolenjem itn. Prav tako pomembno je spremeniti razmere v delovnem ali bivalnem okolju, ki prinašajo hude ali dolgo trajajoče psihične obremenitve, saj lahko te sodelujejo pri nastanku bolezni srca in ožilja.
Aparat za merjenje krvnega tlaka (Foto: Barbara Reya)
Vsi našteti ukrepi lahko pogosto pripomorejo, da začetno povečan krvni pritisk pade in se ustali v okviru normalnih vrednosti, ne da bi bilo treba jemati zdravila. Če pa je zdravila le treba uporabiti, jih moramo jemati tako, kot predpiše zdravnik; brez posvetovanja z njim ne smemo opuščati doz ali zmanjševati količine zdravila, predvsem pa je treba krvni pritisk redno kontrolirati. Merite si ga lahko tudi sami in tako vašemu zdravniku omogočite več informacij o spremembah. To ne velja le za hipertonike, tudi vsem z normalnim krvnim pritiskom priporočam vsaj občasne meritve, ki jih opravite sami. To je še zlasti pomembno, če se pojavijo težave, ki bi vas opozorile, da gre lahko za zvišan krvni pritisk.
Cilj zdravljenja zvišanega oziroma ohranjanja normalnega krvnega pritiska je zmanjšanje obolevnosti in umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja. Z izboljšanjem življenjskega sloga je dosegljiv vsakemu od vas, redna konhola in pogovori z vašim zdravnikom pa so vam pri tem v pomoč.
Lepo pozdravljeni.
Dean Klančič, dr. med., specialist spl. med.
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
333	UVODNI PRIPRAV- LJALNI SEMINAR	UČENKA, KI PONAVLJA RAZRED	NAJVISJA GORANA SVETU	SKOPLJEN SAMEC GOVEDA	IVAN LEVAR	SLOVEN. GLED. IGRALKA (VIDA)	SOL OCETNE KISLINE	MAROGA, PEGA	PRAOČE ČLOVEŠTVA	BOMBAŽNA TKANINA V KREPOVI VEZAVI	IZDELOVAL. MANJŠIH PLETENIH KOSAR	GRIČ V STARIH ATENAH	AVTOR: MARKO DRESCEK	RODOVNA SKUPNOST	AMERIŠKI SLIKAR POP-ARTA IMELI	PISNO POTRDILO, CERTIFIKAT	ČRTA PRAVOKOTNO NA MIRUJOČO VODO	VZDEVEK GRŠKEGA BOGATAŠA ONASSISA	MERA ZA RITEM	REKA GUADIANA V ANTIKI
PROSTOR, OBRAT ZA PREVIJANJE													MODNI DODATEK K MOŠKI OBLEKI							
ČLOVEK, KI H0CE VELIKE SPREMEMBE V DRUŽBI													PAPEŠKA PALAČA V RIMU							
NEMŠKA AVTOMOBIL. TOVARNA					PRIJETNO DUŠEVNO STANJE								NOVI SVET							
													JASNO NEBO							
PTICA UJEDA				ZVIJAČA, NAMEN	STARI 0CE				ENOTNOST IZASTAR.)									TONE SMOLNIKAR		
									SPREM.BOGA EROSA									PEVEC NA KORU		
NENASIČEN OGLJIKO- VODIK					NATRIJ			DEL KOLES. DIRKE						UJEMANJE GLASOV					PREBIV. SK0TSKE	GLAVNO M. REPUBLIKE JEMEN
					RADIOAKTIV. ELEMENT (RA)															
								POLOŽAJ TELESA V JOGI						IZUMRLO DIVJE GOVEDO						
DELAVEC ŽIVILSKE STROKE						KRAJ PRI POREČU				ORGANSKO VEČANJE					JAPONSKO RIŽEVO ŽGANJE	ZADETEK PRI KOŠARKI				OSEBA IZ BIBLIJE
										GLOBOKA NEZAVEST										
INDIGO, PLAVILO (ZAST.)						CESKI EKONOMIST SIK	SADNA PIJAČA				OBČUTEK PRI ODVRATNEM					SLOV. PISEC (ANDREJI				
							JAPONSKI DROBIŽ				ITALUANSKA RTV					GRŠKI OTOK V JON. MORJU				
NMIKOLA TESLA			ČASTILEC, OBOŽEVALEC									MESTO NA KRETI								
			ITALIJANSKI KAMION									NATHALIE DELON								
STRUPEN ALKALOID V PREOBJEDI									NEMŠKI PISATEU (THOMAS)					STRJENA KRI, KI POKRIVA RANO						
DRUGI NAJVECJI INDIJSKI EP									VERDUEVA OPERA					ZAPOREDNI ČRKI			MOTOVZ, POMOL			
NIL
‘J3
‘varv
‘VNVlVJMVR
‘VLSVRH
‘NNVM
‘NLLINCDIV
‘Noravtn
‘HOIVHOOV
‘LN
‘CDRTV
‘snNO
‘SOS
'VXLNI
‘SOM
'LSVR
‘trvi
‘tivsan
‘MUS
‘VcTVLa
'VN
‘N3L3
‘SL
‘LSONlONS
‘VLV
‘H3S
‘vMraaiAiv
‘aiiasaA
‘13dO
‘NVM3LV3
‘HVN
-OIDmOA33
‘VLVAV3M
‘V3INlVflA33d
:ouABJopoA
;A31IS3tf
NENAVADEN POLETNI GOST
Botman kroži nad Ljubljano
Mali netopir je bil v varnih rokah fotografov
V enem od teh poletnih dni, ko se zaradi vročine kisajo možgani, so nekje ob ljubljanski Dunajski cesti nasli mladega netopirja. K sreCi so ga našli ljudje, ki skoraj polovico svojega dela opravijo v temi in jim je zato ta noCna žival na neki način blizu.
Fotoreporterji so po svoji stari navadi pri srečanju z majhnim stvorom najprej pomisli-h na svoje poslanstvo in svoj poklic. Tako so ne-topirCka, ki je dobil ime Batman, najprej fotografirali z različnimi objektivi. Tudi z makroobje-ktivom, ki deluje kot povečevalno steklo - mladic je bil videti kot mali Gremlin.
A se niso prestrašili, Nekako samoumevno se jim je zdelo, da je tudi 0li v tej vročini žejen, ^ialo manj so ga sicer imeli za svojega, ko se je izkazalo, da Batman ne
mara piva. A niso obupali. Ves pogum je zato treba priznati tistemu, ki si je upal na svoj prst kaniti kapljico mleka in pustiti malčku, da je mleko sesal. Kljub temu pa je skrbno pazil, da ga ne bi zmanjkalo. Kdo ve, mogoCe bi potem netopir hotel še njegovo kri.
Ko je bil sit, se je Batman zaCel zadovoljno oglašati - kot da bi poslušal Cricka. Tako so se vsi morali vprašati, kdo je res tam zunaj, ko v poletni noCi ob odprtem oknu uživamo v poslušanju Crickov. So to res
oni ali nas pozdravljajo netopirji? Iz filmov o vampirjih vemo, da netopirji spijo tako, da se nekje oprimejo in visijo z glavo navzdol. Toda Batman je bil še premajhen. S svojimi nožicami s po petimi prsti ali krempeljcki se je sicer poskušal obesiti za palico. A obviseti mu ni in ni uspelo. Skoraj so že obupali, a na koncu je le zmogfl.
Potem se je izvedelo, da so mladega netopir-cka pripravljeni sprejeti tudi v živalskem vrtu. Preden so ga odnesli tja, pa se je Batman naučil leteti in je odplahutal v Črni svet. Tako zdaj ponoči kroži nad Ljubljano in nas morebiti varuje pred vsem hudim.
Mateja Bertoncelj
Ksenje na palici je prava umetnost
Poep« je prepovedan
Prosto kot ptiček na veji teka skuštran pudel po zeleni travi otroškega igrišCa. Njegova belolasa lastnica zamišljeno stopa nekaj metrov za njim. A naenkrat se stara dama zdrzne; z odločnimi koraki se približuje uniformirana ženska. Na ramenu ima pripeto značko s podobo pasje glave, hne ji je Anneke Letter in v Utrechtu (Nizozemska) opravlja delo pasje čuvajke. Nekateri jo imenujejo tudi »Juffiouw Hondepoep« - gospodična pasji kupček. Dvaintridesetletna ženska namreč skrbi za Čistočo utrechtskih parkov in ulic.
»Dober dan želim. Saj veste, da s psom ne smete na otroško igrišče?« Pasja lastnica se pobudi, da je njen obraz ena sama skesanost: »Ja ja, vem. Saj mu ne dovolim semkaj, ampak na drugi strani ulice je bila taaakšna ogromna doga in ga je bilo preveč strah... Ne bo se več zgodilo.«
V splošnih nizozemskih pohcijskih odredbah stoji Cmo na belem: psi ne smejo lulati po ulicah. Od septembra dalje tudi v obcestnih jarkih ne. »Olajšati« se smejo le v posebej zanje ureje-
nem stranišču. V nasprotnem primem pasje dame in gospodje »olajšajo« svoje gospodarje, in sicer za dvajset guldnov ali osemnajst mark
»Ampak kazni nic ne zaležejo,« pravi Anneke Letter, nekdanja pasja frizerka, in dodaja, da je uspeh mogoče doseči le s prepričevanjem. »Skušam se pogovoriti z lastniki psov. Na začetku imajo ogromno izgovorov, kot na primer: Moj ne zdrži do pasjega stranišča. Potem pa kot po naključju omenim, da imam sama dva psa, in takoj jim je jasno, da meni kaj takega že ne bodo tvezili. Poleg tega vidijo, da nisem nobena sovražnica psov.«
Njena metoda je očitno uspešna. Ponosno pokaže s prstom v smeri parka VVilhelmina. »Ko sem pred dvema letoma prvič prišla sem, so bile stezice in zelenice polne pasjih kupčkov.« Zato pa zdaj pošteno raste »kupček« na travniku, ki mu je mestna vlada spremenila namen uporabe in ga mora od takrat redno čistiti dvakrat na teden.
»Samo nekaj starejših dam, M svoje pse semkaj vodi že petdeset let, se še upira,« pravi Anneke Letter. No, tudi
zanje je našla rešitev: v roke jim namreč potisne papirnato vrečko, na kateri je v štirih jezikih napisano »vrečka za odpadke«. Način uporabe je preprost povezneš jo Cez kupček in jo nato vržeš v najbližji koš za smeti. Postopek, ki pa je večini tako mučen, da v bodoCe svojega Fifija raje prosijo, naj zdrži do pasje toalete.
Utrecht se medtem lahko ponaša že z 38 »poepverzamel-plaatsen« - zbirališči pasjih odpadkov - kot Nizozemci uradno imenujejo 75 kvadratnih mehov pasjih stranišč. Načrtujejo jih še 58. Ankete so namreC pokazale, da so odpadki, ki jih po mestu pušča več kot 10 tisoC psov, za 230 tisoč meščanov eden najbolj perečih problemov mesta. Sicer pa je bilo v starem škofijskem mestu že vedno tako: v informativni brošuri »poep aan je schoen« (Blato na čevljih), ki jo Anneke Letter brezplačno deli vsem zainteresiranim, najdemo podatek, da je mestni magistrat že leta 1446 začel pobirati poseben davek na štirinožce, da bi tako zmanjšali njihovo število.
dpa
j
BELIZE
Celinska dežela z otoško karibsko kulturo«)
Majhno število prebivalcev je pripomoglo, da je relativno ravna dežela, najvišji vrh je 1122 metrov visoki Victoria Peak, poraščena z bujnim gozdom, ki ga prepredajo številne reke in močvirja, ostala nokmje-na. Redkost, ki jo je danes na svetu težko najti. Gotovo najlepši del Belizeja pa je dolg koralni greben s svojim pisanim življenjem ob obali.
Ti otočki in grebeni Ponujajo obiskovalcem Čudovite možnosti za podvodni ribolov s harpuno ali kamero, visoki valovi Pa privabljajo jadralce na deskah. Druga pomembna gospodarska veja je kmetijstvo. Tudi ta je karibsko obarvana, saj za izvoz pridelujejo predvsem sladkor, sadje in zelenjavo. Izvoz plemenitega lesa se je v zadnjih letih, skladno z naraščanjem skrbi za naravno dediščino, zelo zmanjšal. Za svoje potrebe pridelujejo prebivalci na manjših po-
vršinah predvsem koruzo, fižol, riž in banane.
Zgodnjega popoldneva nas je avtobus odpeljal proti glavnemu mestu. Bil je eden tistih starih šolskih ameriških avtobusov, ki v Srednji Ameriki predstavljajo hrbtenico javnega prevoza. Promet na cesti je bil redek, potnikov pa je bilo ravno tako samo za pol avtobusa. Mi smo motili Cmo povprečje. Vozili smo se po ravni, obrasli pokrajini z redkimi lesenimi hišami na koleh, ki so dajale videz neurejenosti in rev-
ščine. Redka naselja so bila majhna.
Po dveh urah prijetne vožnje se je prikazala tabla: »Belmopan, 6000 prebivalcev.« Ko sem to glasno prebral, sem bil deležen glasnega odobravanja prijateljev: »Nemogoče! Butel, to je glavno mesto, narobe si videl.« Ustavili smo se sredi majhnega trga. V majhni trgovinici in pokriti tržnici nam ni uspelo dobiti niti kruha. Na vsak način smo skušali najti center mesta, vendar je bil odgovor vedno enak, da smo pravzaprav sredi mesta. Vse bolj je postajalo jasno, da napis o številu prebivalcev na vhodu v tržnico pretirava. Očitno so popisovalci šteli prebivalce v tistem Času dneva, ko sta bili
dve stolpnici in nekaj blokov-sedež oblasti države v bližnjem parku -polni uradnikov. Grobi pravokotniki, kjer so zjutraj verjetno odločali o našem vstopu v deželo, so v tem svetu nizkih
gradenj delovali nenaravno. Neprijetno so me spominjale na socialistično povdarjanje države.
Belmopan je bil zgrajen leta 1961 kot nova prestolnica, ker je staro Belize zopet uničil huri-
kan, eden mnogih. Vendar drugače kot uradno središče ni nikoli zaživel. Večina ambasad je ostala v mestu Belize, prav tako pa se številni državni uradniki vsak dan vozijo na delo iz bolj »sveto-
vljanskega« Belizeja. Po enournem blodenju smo za spoznanje bogatejši zapustili glavno mesto dveh stojnic in se odpeljali v mesto Belize.
Janez Jaklič (Se nadaljuje)
24
Četrtek, 3. avgusta 1995
VREME IN ZANIMIVOSTI
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
J . SRED
VETER
MEGLA
SREDIŠČE
TOPLA HLADNA	SREDIŠČE ANTI-
FRONTA FRONTA OKUIZUA CIKLONA CIKLONA
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 5.46 in zašlo ob 20.30. Dan bo dolg 14 ur in 44 minut. Luna bo vzšla ob 13.07 in zašla ob 22.39.

TEMPERATURE MORJA IN REK
■te
Portorož	22,0
Trst	22,0
Malinska	22,0
Poreč	22,0
Split	23,0
M. Lošinj	24,0
Dubrovnik	24,0
Mura
Sava (Radovljica) Sora
Ljubljanica
Soča
Vipava
ipavi Bohinjsko jezero
°C
18.3
13.4
16.3 17,7
17.4
12.5 23,4
NAPOVED ZA POMORSTVO
Veter v slovenskem Primorju: zjutraj:
SE 3 do 6 vozlov
popoldne:
NW 8 do 12 vozlov
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.03 najvisje 8 cm, ob 7.47 najnižje -24 cm, ob 14.52 najvisje 35 cm, ob 22.12 najnizje -21 cm. lutri: ob 3.51 najvisje 0 cm, ob 8.44 najnižje -13 cm, ob 16.08 najvisje 32 cm, ob 00.03 najnižje -27 cm.
TEMPERATURE V GO
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
°C
25
20
15
11
7
4
VU
BI0PR0GN0ZA
Vpliv vremena na počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden.
V0X POPULI
Samo umetno cvetje se boji dežja.
Nasi predniki delajo hudobije, mi jih pa plačujemo.
XX \ c A
DANES


GRADEC
15/27
TRBIŽ
ČEDAD—
O
KRANJSKA GORA „
13/24 O ,4/27 TRŽIČ
MARIBOR O 15/28
CELOVEC ° 14,26
S. GRADEC
14/26 o PTUJ

M.SOBOTA O 14/28
O KRANJ
OVIDEM	f
'7/31
—^N. GORICA	f %
GORICA q '7/31	^
23/280	POSTOJNA
O '«/26
LJUBLJANA
14/28

N. MESTO r* 14/28
ZAGREB
15/28
O

TRST
18/30
*” portorož	9^-?
KOČEVJE
O	CRNOMEy
O
OPATIJA PAZIN	q
REKA 18/30

Slovenija: Dopoldne bo večinoma sončno, popoldne delno jasno s spremenl]ivo oblačnostjo. Se se bodo pojavljale posamezne nevihte. Najvisje dnevne temperature bodo od 24 do 28° C
Sosednje pokrajine: Popoldne bodo ponekod nevihte.
JUTRI
° GRADEC 15/27	čS	
S	MARIBOR O 15/28	M. SOBOTA 014/28
9 GRADEC		
	O	^ \
ZAGREB '$/2a O
s
V Sloveniji: V petek bo večinoma sončno, v gorskem svetu bodo popoldne se posamezne nevihte.
Obeti: V soboto bo večinoma sonCno.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Pošoslv Bodmin Mooru
LONDON - Nekaj angleških fantov je pred kratkim v gozdnatem področju pri Bodmin Mooru v jugozahodni Angliji našlo lobanjo, ki naj bi po mnenju izvedencev pripadala leopardu.
Ker so se že del Časa Sirile pripovedi o bod-minmporski poSasti, je ministrstvo za kmetijstvo začelo raziskovati irt je po osmih mesecih potrdilo, da so edine mačke, ki se potikajo tam okoli, domače muce. Zoolog Doug Richard-son, ki je pregledal lobanjo, je drugačnega mnenja. Prepričan je namreč, da se jih po-tamkajšnjih gozdovih potika vec, divjih mačk namreč. »Vec ljudi jih je ze videlo,« je pojasnil angleški zoolog, »poleg tega pa sem jaz osebno pregledal številne ostanke poginulih ovac in sledovi krempljev in pre-griznjen vrat so nedvomno razpoznavni znaki načina lova velikih mačk.«
Zivljenjeske razmere v B‘odminskem ruševju izredno ugodne za divje mačke. Hrane je na pretek, saj že vec kot 200 let v teh krajih ni naravnih roparjev.
Pretep pred krsto
PRATO (ITALIJA) - Na pogrebih svojcev večina zgladi stare družinske spore, pozabi na storjene krivice in obnovi odnose s sprtimi sorodniki. To pa se ni zgodilo na pogrebu nekega 77-letnika v severnoitalijanskem Prahi. Ko je v mrtvaško vežico prišla snaha, jo je vdo-vela tašča napadla. Poseglo je še ostalo sorodstvo, tako da je prišlo do pravega prepira s fizičnim obračunavanjem. Po pogrebu je snaha zadevo prijavila karabinjerjem, tašCa pa policiji.
Poskus ropa zaradi psov
TOKIO - Nekemu 72-let-nemu upokojencu je spodletel poskus ropa v neki osaški banki. Policija pa je zaprepadeno ugotovila, da je starček poskušal oropati banko, ker ni imel denarja, za pasjo hrano. On in žena živita od pokojnine, ta pa ne zadostuje za hrano njunih psov.
Driska kosi v Bangladešu
DAKA - VBangladešu je zaradi epidemije driske umrlo veC kot 1.500 ljudi. Kot so sporočile zdravstvene oblasti, je položaj dramatičen, saj je epidemija zajela 32 od 64 pokrajin Bangladeša. Prve primere so zabeležili v začetku maja, po julijskih poplavah pa se je položaj še poslabšal. Najhuje je v južnih pokrajinah, kjer so higienske razmere zaradi oporečne pitne vode najslabše.
Kljub sporazumu o CFC se tanjša ozonska plast
LONDON - »Luknja« v stratosferski ozonski plasti nad Antarktiko, ki so jo prvič ugotovili pred desetimi leti, se še dodatno širi. To je ugotovil znanstvenik Jonathan Shanklin z britanskega antarktičnega oporišča. Vsako antarktično poletje se po njegovih izjavah »luknja« poglablja in širi, pojav se začenja oktobra, najhuje pa je januarja in februarja. Takrat antarktično površino dosežejo ogromne koncentracije ultravioliCnih žarkov. Znanstveniki imajo neizpodbitne dokaze, da povečanje ultravioliCnih žarkov stopnjuje verjetnost nastanka rakastih kožnih novotvorb pri človeku. S tem vprašanjem so dobesedno obsedeni Britanci, ker se poleti tanjša ozonska plast tudi nad severno poloblo. Za sedaj tu še niso zabeležili podobne »luknje« kot nad Antarktiko, a po mnenju nekaterih je le vprašanje Časa, kdaj se bo »luknja« pojavila nad Evropo.
Kot rečeno, so ta pojav prvič zabeležili leta 1985. Leta 1987 so sprejeli montrealski sporazum o omejitvi klorofluoroogljikovo-dikov (CFC), ki so glavni krivci za tanjšanje ozonske plasti v zgornjih plasteh ozračja. Shanklin pa je prepričan, da se bo položaj izboljšal šele v drugi polovici prihodnjega stoletja.
Poštarji se bojijo ozona
BONN - Medtem ko so znanstveniki zaskrbljeni zaradi tanjšanja ozonske plasti v stratosferi, pa so nemški poštarji odkopali bojno sekiro, ker je tega strupenega plina pri tleh vse preveč. Zahtevajo skrajšanje delovnega umika, počitek v osrednjih urah dneva, ko je koncentracija ozona najvišja, in posebno doklado v dneh, ko je ozona preveč.
Posadko so rešili
	
	
Avstralski obalni straži je s pomočjo helikopterjev uspelo rešiti 22-člansko posadko japonske tovorne ladje Zuiho Maru, ki je med silovitim neurjem nasedla na čeri samotnega otoka St. Paul. (Telefoto AP)