Bilten Agencije RS za okolje, maj 2016, letnik XXIII, številka 5 Maja je sončnega vremena primanjkovalo, padavine pa so bile nadpovprečne AGROMETEOROLOGIJA Dež je pogosto oviral košnjo KAKOVOST ZRAKA Onesnaženost zraka je bila nizka VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v maju 2016..............................................................................................................3 Razvoj vremena v maju 2016................................................................................................................24 Podnebne razmere v Evropi in svetu maja 2016..................................................................................31 Podnebne razmere v pomladi 2016......................................................................................................32 AGROMETEOROLOGIJA 45 HIDROLOGIJA 50 Pretoki rek v maju 2016.........................................................................................................................50 Temperature rek in jezer v maju 2016...................................................................................................54 Dinamika in temperatura morja v maju 2016.........................................................................................57 Stanje podzemne vode maja 2016........................................................................................................62 ONESNAŽENOST ZRAKA 66 Onesnaženost zraka v maju 2016.........................................................................................................66 POTRESI 76 Potresi v Sloveniji v maju 2016.............................................................................................................76 Svetovni potresi v maju 2016................................................................................................................78 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 79 Fotografija z naslovne strani: Pomlad 2016 je bila nekoliko toplejša kot običajno, sončnega vremena je v večjem delu države primanjkovalo, padavine pa so bile v dobri polovici države nadpovprečne. Labodja družina, Bajer v Kosezah, 16. maj 2016 (foto: Tanja Cegnar). Cover photo: Swan family, Koseze, 16 May 2016 (Photo: Tanja Cegnar). IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Inga Turk Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY Podnebne razmere v maju 2016 Climate in May 2016 Tanja Cegnar Maj je zadnji mesec meteorološke pomladi. Moč sončnih žarkov je že velika in primerljiva z močjo v drugi polovici julija. Temperatura zraka od začetka do konca meseca narašča, vendar ogrevanje ozračja ni enakomerno, saj skoraj vsako leto zabeležimo kakšen prodor hladnega zraka. Tako je bilo tudi letos. Sredi maja nas je zajel val hladnega zraka in občutno hladil ozračje. Spet so »ledeni možje« opravičili svoj sloves. Čeprav bi si v mesecu košnje želeli daljša suha obdobja, so bila večdnevna suha obdobja redka. Ozračje je maja še nestabilno, zaradi česar pogosto nastajajo plohe ali nevihte. KREDARICA .1 L □ III 1 ill m Ii ■ D0 o 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 8 6 4 2 0 -2 -4 -6 -8 -8 6 o 4 rt >o 2 sL > 0 o "O O C -2 o -4 o -6 BILJE LI. 1 n .Ii Ii ]DD ■ im 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka maja 2016 od povprečja obdobja 1981-2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981-2010, May 2016 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Povprečna majska temperatura je bila blizu dolgoletnega povprečja, odkloni so bili med -1,0 in 0,5 °C. V večjem delu države je bil odklon negativen, le v Beli krajini, na Koroškem in manjšem delu Štajerske so dolgoletno povprečje presegli. Z izjemo manjšega dela severne Štajerske je maja sončnega vremena primanjkovalo. Za več kot desetino so zaostajali na severozahodu, v širšem osrednjem delu Slovenije in Posavju s širšo okolico. Največ padavin je bilo v delu Julijcev in Zgornjega Posočja, kjer so namerili nad 230 mm. Približno polovica Slovenije je poročala o padavinah med 130 in 180 mm. Najmanj dežja je bilo na jugozahodu Slovenije, v Biljah, na Kočevskem, v delu Dolenjske in spodnje Štajerske, na severovzhodu Slovenije in na manjšem delu Gorenjske, kjer je padlo od 80 do 130 mm. Za dolgoletnim povprečjem so nekoliko zaostajali le v delu Zgornjega Posočja, drugod so ga presegli. Več kot polovica Slovenije je poročala o presežku do dveh petin. V Ljubljani, Beli krajini in na severovzhodu Slovenije so poročali o presežku vsaj 40 %, na manjšem delu Pomurja pa je dosegel celo 60 %. Na Kredarici je snežna odeja 8. maja dosegla debelino 329 cm, zadnji dan meseca pa je bila debela le še 195 cm. Na sliki 1 so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. Maj se je začel s hladnim vremenom, že drugi dan se je na Obali ogrelo nekoliko nad dolgoletno povprečje, postopoma pa tudi drugod, a odkloni niso bili veliki. V osrednji tretjini meseca so prevladovali za maj hladni dnevi, v notranjosti države so v posameznih dnevih za dolgoletnim povprečjem zaostajali za okoli 6 °C. V notranjosti države so v zadnji tretjini prevladovali nadpovprečno topli dnevi, na Primorskem pa je bila od 23. do 25. maja opazna ohladitev, ki je bila drugod po državi manj izrazita. 30 25 O to io 20 ra 15 10 5 4 LJUBLJANA HI Jlfl\Mtj*i\J\ rvf^ry^ pr-y 10 i O -10 4 KREDARICA 4-n-»-hU % H L —* WMi yw \h M a 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1981-2010 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu maju Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in May and the corresponding means of the period 1981-2010 5 0 -5 V Ljubljani je bila povprečna majska temperatura 15,3 °C, kar je 0,5 °C pod dolgoletnim povprečjem. Najvišja povprečna majska temperatura je bila zabeležena maja 2003 in je znašala 18,3 °C. Tudi v letih 1985 in 2009 je bilo izjemno toplo, saj je bila povprečna majska temperatura 18,1 °C, kar je druga največja vrednost, odkar potekajo meritve. Daleč najhladnejši je bil maj 1957 z 11,5 °C, z 12,1 °C mu je sledil maj 1991, le malo višja je bila povprečna majska temperatura v letih 1980 (12,2 °C) in 1978 (12,3 °C). Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 10,2 °C, kar je enako dolgoletnemu povprečju; najtoplejša jutra so bila maja 1986 z 12,1 °C, najhladnejša pa maja 1957 s povprečjem 6,3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 20,9 °C, kar je 0,6 °C pod dolgoletnim povprečjem. Majski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2003 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 25,3 °C, najhladnejši pa maja 1991 s 17,0 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. V visokogorju so zaostajali za dolgoletnim povprečjem. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 0,2 °C, kar je 0,7 °C pod dolgoletnim povprečjem. Doslej je bil najhladnejši maj 1991 z -3,7 °C, -2,9 °C je bilo maja 1970, -2,5 °C maja 1980, -2,4 °C pa leta 1957. S 3,8 °C je bil najtoplejši maj 1958, s 3,4 °C mu je sledil maj 2003, maja 2009 je bilo mesečno povprečje 3,2 °C, leta 1999 pa 3,0 °C. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna majska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Na Kredarici je bilo 26 hladnih dni, v Ratečah pa en. Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. Maja se temperatura redko povzpne tako visoko. Tokrat so o tako visoki temperaturi poročali v Novem mestu in Črnomlju. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani 12 majev, ko se je živo srebro dvignilo na vsaj 30 °C (slika 3), od tega so bili trije maji (1958, 1969 in 2005) s po tremi vročimi dnevi. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo 25 °C in več. Tople dneve so zabeležili povsod, razen v visokogorju. Največ jih je bilo na Bizeljskem. V Biljah in Mariboru so jih našteli po 8, po 7 jih je bilo v Novem mestu in Črnomlju. 6 toplih dni je bilo v Murski Soboti, Celju, Kočevju in Ljubljani. V prestolnici je to dva dni manj od dolgoletnega povprečja, največ toplih dni je bilo leta 2003 (20), od sredine minulega stoletja pa je bilo 6 majev brez takih dni. — 2 LJUBLJANA 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 1951 19561961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 Slika 3. Število vročih majskih dni in povprečje obdobja Slika 4. Število toplih majskih dni in povprečje obdobja 1981-2010 Figure 3. Number of days with maximum daily tempera- 1981-2010 Figure 4. Number of days with maximum daily tempera- ture at least 30 °C in May and the corresponding mean ture above 25 °C in May and the corresponding mean of the period 1981-2010 of the period 1981-2010 4 3 Najnižjo temperaturo v maju 2016 so izmerili 16. ali 17. maja. Na Kredarici se je temperatura spustila na -8,0 °C, v preteklosti je bilo že občutno hladneje, tako je bilo maja 1957 kar -15,8 °C, maja 1970 so izmerili -13,9 °C, le nekoliko manj mrzlo je bilo maja 1979 z -13,7 °C in maja 1962, ko je bilo -13,6 °C. V Ljubljani je bila najnižja temperatura 5,4 °C; v preteklosti so maja že izmerili tudi negativno temperaturo, na primer v letih 1957 (-2,8 °C), 1962 in 1976 (obakrat -1,2 °C), 1952 (-1,1 °C), 1969 in 1978 (obakrat -0,4 °C). V Ratečah so izmerili -0,6 °C in v Kočevju 0,7 °C, najvišji absolutni minimum pa je bil zabeležen na Letališču Portorož, 6,0 °C. Najbolj se je ogrelo 27. ali 28. maja. V Novem mestu in Črnomlju je temperatura dosegla 30,5 °C. V Ljubljani je temperatura dosegla 29,0 °C; v preteklosti je bilo najtopleje maja 1999 z 32,4 °C. Na Kredarici je bilo 10,1 °C, najvišjo temperaturo na tem visokogorskem observatoriju pa so izmerili leta 2009, in sicer 14,4 °C. Na Obali so tokrat izmerili 26,4 °C, rekordnih 33,2 °C pa maja 2008. V Murski Soboti so dosegli 28,8 °C, v Mariboru pa 29,0 °C. 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja o E 0 O LJUBLJANA 1951195619611966197119761981198619911996 20012006 20112016 1951 1956 1961 1966 1971 19761981 19861991 1996 2001 2006 2011 2016 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) majska temperatura in povprečje obdobja 1981-2010 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in May and the 1981-2010 normals o 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 1951 1956 1961 19661971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 O ffl 16 1951 19561961 19661971 19761981 19861991 19962001 20062011 2016 1951 19561961 19661971 1976 1981 1986 1991 19962001 20062011 2016 20 - O m 16 1951 19561961 19661971 19761981 19861991 19962001 20062011 2016 Slika 6. Potek povprečne temperature zraka v maju Figure 6. Mean air temperature in May 1951 19561961 19661971 19761981 1986 1991 19962001 20062011 2016 8 4 -4 6 4 2 ffl 0 -2 -4 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 15 ! 10 O co 5 jd 2 CD o Ci E CD -10 4 KREDARICA x^AVA m W/% 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan o 30 25 i? 20 to CO "O CO a. CO >tn > 300 250 200 150 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 20012006 2011 2016 Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer na klasičen način merijo le padavine in snežno odejo, če je le-ta prisotna. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi na klasičen način merila tudi potek temperature. Snežne odeje maja niso zabeležili na nobeni izmed teh postaj. Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, maj 2016 Table 1. Monthly meteorological data, May 2016 Postaja Padavine in pojavi NV RR RP SD Kamniška Bistrica 601 220 126 15 Brnik 384 114 107 13 Zgornje Jezersko 740 143 108 19 Log pod Mangrtom 648 202 102 12 Soča 487 176 79 13 Kobarid 263 267 123 14 Kneške Ravne 752 260 117 17 Nova vas 722 174 137 14 Sevno 515 130 124 14 Slovenske Konjice 730 138 154 14 Lendava 345 107 148 14 Veliki Dolenci 195 107 141 17 LEGENDA: RR - višina padavin (mm) RP - višina padavin v % od povprečja SD - število dni s padavinami > 1 mm LEGEND: RR - precipitation (mm) RP - precipitation compared to the normals SD - number of days with precipitation Slika 16. Trajanje sončnega obsevanja maja 2016 v primerjavi s povprečjem obdobja 19812010 Figure 16. Bright sunshine duration in May 2016 compared with 1981-2010 normals 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja NOVO MESTO MURSKA SOBOTA 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 1951 19561961 1966 1971 19761981 1986 1991 1996 2001 20062011 2016 400 300 - PORTOROŽ = 200 > 100 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 0 4 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 20102015 Slika 17. Trajanje sončnega obsevanja Figure 17. Sunshine duration Na sliki 16 je shematsko prikazano majsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Sončnega obsevanja je bilo več kot običajno le na manjšem delu severne Štajerske. Drugod so za dolgoletnim povprečjem zaostajali. Za več kot desetino so zaostajali na severozahodu, v širšem osrednjem delu Slovenije in Posavju s širšo okolico. 400 > CD 300 200 Slika 18. Število ur sončnega obsevanja v maju in povprečje obdobja 1981-2010 Figure 18. Bright sunshine duration in hours in May and the mean value of the period 1981-2010 1951 19561961 19661971 1976 1981 1986 1991 19962001 20062011 2016 V Ljubljani je sonce sijalo 188 ur, kar je 83 % dolgoletnega povprečja. Največ sončnega vremena, in sicer 332 ur, je bilo maja 2011, po trajanju sončnega obsevanja izstopajo tudi maj 1958 (303 ure), 1979 (295 ur), 1973 in 2003 (obakrat 283 ur) ter 1997 (282 ur). Najbolj sivi so bili maji 1954 s 119 urami, 1978 s 134 urami, 149 ur pa je sonce sijalo maja 1957. V Portorožu so imeli 251 ur sončnega vremena, kar je 97 % običajne osončenosti. V Murski Soboti je bilo 231 ur sončnega obsevanja, kar je 95 % dolgoletnega povprečja. Na Kredarici letošnji maj s 140 urami sončnega vremena za 16 % zaostaja za dolgoletnim povprečjem. V Novem mestu so z 207 urami dosegli 90 % običajne osončenosti. Na sliki 19 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 0 0 - 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 18 15 12? ID 9 9 o o 6 o 3 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 18 15 12 9 6 3 0 18 15 12 9 6 3 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan £= u >0 CE 20 18 15 12 9 6 3 0 18 15 12 9 6 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 19. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) maja 2016 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 19. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, May 2016 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo v Godnjah, kjer so jih našteli 10, v Portorožu pa 9. Brez jasnega dneva je maj 2016 minil v Mariboru, po en tak dan pa so imeli na Kredarici in v Celju. Po dva jasna dneva sta bila maja v Biljah, Postojni, Kočevju, Novem mestu, Slovenj Gradcu in Ljubljani. V prestolnici so tako za dan zaostajali za dolgoletnim povprečjem, maja 9 6 3 3 0 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 2011, 1976 in 1979 so poročali o sedmih takih dnevih, od sredine minulega stoletja pa je12 majev minilo brez jasnega dneva. LJUBLJANA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 Slika 20. Število jasnih dni v maju in povprečje obdobja Slika 21. Število oblačnih dni v maju in povprečje 1981-2010 obdobja 1981-2010 Figure 20. Number of clear days in May and the mean Figure 21. Number of cloudy days in May and the mean value of the period 1981-2010 value of the period 1981-2010 Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ oblačnih dni je bilo na Kredarici, in sicer 17, 13 jih je bilo v Postojni, 12 v Kočevju, po 11 pa v Ratečah in Mariboru. Najmanj oblačnih dni, le po 8, je bilo na Obali, v Godnjah in Celju. V Ljubljani je bilo 10 oblačnih dni, kar je dva dni nad dolgoletnim povprečjem. Kar 17 oblačnih dni je bilo v majih 1951 in 1957, po dva taka dneva so v Ljubljani imeli v majih 1958, 1973, 2000 in 2011. Povprečna oblačnost je bila večinoma od 5 do 7 desetin. Največji delež neba so v povprečju oblaki prekrivali na Kredarici (7,4 desetin), najmanjši pa na jugozahodu države (4,9 desetine). 9 6 3 0 Slika 22. Zaradi dobre namočenosti in zmernih temperatur zraka so bili kraški travniki bujno zeleni in cvetoči, Podgorski kras in Slavnik v ozadju, 17. maj 2016 (foto: Iztok Sinjur) Figure 22. Podgorski kras and Slavnik in the background, 17 May 2016 (Photo: Iztok Sinjur) 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, maj 2016 Table 2. Monthly meteorological data, May 2016 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Tlak NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 13,6 0,0 19,7 8,7 28,3 28 3,4 17 0 5 84 194 91 5,5 9 5 120 112 13 0 0 0 0 0 Kredarica 2514 0,2 -0,7 2,6 -2,1 10,1 27 -8,0 16 26 0 613 140 84 7,4 17 1 222 129 20 5 26 31 329 8 747,7 5,3 Rateče-Planica 864 10,7 -0,8 17,3 4,6 25,9 27 -0,6 17 1 3 250 156 81 5,9 11 4 150 124 13 1 0 0 0 0 916,7 9,7 Bilje 55 15,8 -0,9 22,5 10,3 28,4 28 5,2 17 0 8 0 212 94 6,2 12 2 124 106 9 8 0 0 0 0 1006,7 13,1 Letališče Portorož 2 16,6 -0,3 22,4 11,4 26,4 28 6,0 17 0 5 0 251 97 4,9 8 9 88 118 10 7 0 0 0 0 1012,7 12,9 Godnje 295 14,8 -0,4 21,2 10,0 27,0 28 5,0 17 0 5 43 224 4,9 8 10 131 114 11 5 0 0 0 0 Postojna 533 12,7 -0,7 18,9 7,1 25,5 27 1,0 17 0 2 125 188 89 6,6 13 2 137 109 12 7 5 0 0 0 Kočevje 468 13,0 -0,3 20,1 6,5 28,6 27 0,7 17 0 6 112 6,7 12 2 119 104 12 2 5 0 0 0 Ljubljana 299 15,3 -0,5 20,9 10,2 29,0 27 5,4 17 0 6 38 188 83 6,4 10 2 157 144 14 6 4 0 0 0 978,7 12,0 Bizeljsko 170 15,3 -0,5 21,1 9,3 29,7 28 3,6 17 0 9 38 5,0 9 6 136 152 15 6 6 0 0 0 11,9 Novo mesto 220 15,4 -0,1 21,0 9,5 30,5 28 4,0 17 0 7 55 207 90 5,8 9 2 118 121 11 7 4 0 0 0 987,6 12,6 Črnomelj 196 16,1 0,4 21,8 9,6 30,5 27 3,0 17 0 7 46 6,0 9 3 148 147 14 4 2 0 0 0 13,0 Celje 240 14,6 -0,3 20,8 8,9 29,4 28 3,1 17 0 6 58 198 92 6,4 8 1 132 146 15 7 2 0 0 0 984,9 12,8 Maribor 275 15,2 -0,6 20,7 10,1 29,0 28 3,5 16 0 8 48 233 101 6,7 11 0 141 150 14 5 0 0 0 0 Slovenj Gradec 452 13,9 0,2 19,6 7,5 27,6 28 1,5 16 0 5 104 210 99 6,0 9 2 141 143 10 2 4 0 0 0 11,8 Murska Sobota 188 15,6 -0,1 20,9 10,2 28,8 28 3,7 16 0 6 55 231 95 5,7 9 3 123 165 11 4 3 0 0 0 991,2 13,0 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo > 25 °C SD - število dni s padavinami > 1 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni tlak (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni tlak vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi <12 °C). n TD = £ (20 °C - TSi) če je TS{ < 12 °C i=1 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka, maj 2016 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature, May 2016 Postaja I. dekada II .dekada II .dekada T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 15,9 21,8 23,4 10,4 7,8 6,5 3,3 15,4 20,7 24,9 11,3 6,0 8,6 3,2 18,4 24,4 26,4 12,4 9,7 9,1 6,0 Bilje 15,4 22,0 25,0 9,0 6,1 7,9 4,6 14,5 20,2 25,4 10,4 5,2 9,8 4,2 17,5 25,0 28,4 11,3 7,6 10,7 6,6 Postojna 11,8 18,0 21,9 6,6 2,0 5,3 0,6 10,9 16,3 19,8 7,0 1,0 6,5 0,0 15,2 22,2 25,5 7,7 3,5 7,0 3,2 Kočevje 11,2 18,0 22,6 5,9 3,0 2,6 -0,7 11,2 17,2 19,9 5,9 0,7 3,3 -3,0 16,2 24,6 28,6 7,7 4,0 4,2 0,2 Rateče 9,0 15,5 20,1 3,2 0,4 0,9 -2,1 8,8 14,9 17,6 4,2 -0,6 2,2 -3,0 13,9 21,2 25,9 6,4 2,0 3,6 -2,6 Lesce 12,9 18,8 22,2 8,6 6,0 5,8 3,0 11,5 16,4 20,9 7,2 3,4 5,5 1,0 16,3 23,5 28,3 10,2 6,1 7,2 4,7 Slovenj Gradec 11,8 17,4 21,7 5,9 2,8 4,2 0,8 11,8 16,9 19,8 6,6 1,5 5,1 -1,0 17,7 24,0 27,6 9,8 5,0 7,9 3,3 Brnik 12,8 18,8 22,3 6,7 4,2 11,5 16,5 20,5 7,2 2,5 17,0 24,2 28,3 9,3 4,1 Ljubljana 14,1 19,6 23,8 9,0 7,4 5,8 3,3 12,9 17,6 21,0 8,9 5,4 7,3 1,9 18,6 25,0 29,0 12,4 8,5 8,4 4,0 Novo mesto 13,5 18,6 23,3 8,7 5,8 7,9 4,3 13,3 18,2 21,7 8,5 4,0 8,1 3,0 19,1 25,8 30,5 11,2 7,4 9,9 6,4 Črnomelj 14,1 19,4 24,7 9,1 6,0 7,8 5,0 13,8 19,0 22,7 8,5 3,0 7,1 1,0 19,9 26,4 30,5 11,0 6,0 8,6 4,0 Bizeljsko 13,7 19,0 23,3 8,4 6,3 13,2 18,2 22,0 8,1 3,6 18,6 25,7 29,7 11,2 7,3 Celje 12,6 18,7 23,7 7,6 5,3 5,8 3,0 12,8 18,0 20,9 8,2 3,1 6,5 0,5 18,0 25,2 29,4 10,7 5,9 8,3 3,3 Starše 13,8 18,9 24,0 8,6 6,3 6,6 2,8 13,7 18,6 21,6 9,3 4,2 8,4 3,5 19,8 26,2 30,5 12,8 9,2 10,6 7,2 Maribor 13,4 18,1 22,8 9,1 7,1 12,8 18,0 21,7 8,8 3,5 19,1 25,4 29,0 12,3 9,7 Murska Sobota 13,6 18,8 23,1 8,4 5,2 6,1 2,0 13,5 18,4 21,0 8,9 3,7 7,5 1,6 19,2 25,1 28,8 12,9 8,7 9,6 4,8 Veliki Dolenci 13,1 17,8 22,0 8,9 7,5 7,9 5,0 12,7 17,3 20,2 8,5 3,4 8,1 2,0 18,7 23,9 27,8 12,7 10,0 11,6 8,4 LEGENDA: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) LEGEND: T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni, maj 2016 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days, May 2016 Postaja Padavine in število padavinskih dni I. II. III M od 1. 1. 2016 RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Portorož 8,5 3 68,2 7 11,7 2 88,4 12 471 Bilje 6,6 2 60,1 5 56,8 4 123,5 11 630 Postojna 11,9 7 101,7 9 23,7 4 137,3 20 731 Kočevje 43,8 7 63,3 8 12,3 4 119,4 19 655 Rateče 67,8 6 40,5 7 42,1 3 150,4 16 665 Lesce 19,4 5 64,4 7 36,4 5 120,2 17 596 Slovenj Gradec 88,2 5 32,1 7 20,9 4 141,2 16 486 Brnik 30,8 6 62,1 7 20,9 3 113,8 16 563 Ljubljana 27,0 7 109,1 8 20,7 4 156,8 19 606 Sevno 47,2 6 67,6 10 15,4 3 130,2 19 477 Novo mesto 40,8 6 58,7 6 18,7 3 118,2 15 507 Črnomelj 46,2 7 84,1 7 17,6 4 147,9 18 621 Bizeljsko 39,4 6 62,0 7 34,6 3 136,0 16 485 Celje 50,4 5 54,6 8 26,6 5 131,6 18 501 Starše 79,0 4 48,6 7 10,2 2 137,8 13 408 Maribor 106,0 7 26,4 10 8,5 4 140,9 21 418 Murska Sobota 55,1 5 33,1 8 35,2 4 123,4 17 342 Veliki Dolenci 38,6 5 38,9 9 29,1 5 106,6 19 323 LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2016 LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2016 - dekade in mesec - višina padavin (mm) - število dni s padavinami vsaj 0,1 mm - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) ■ decade and month ■ precipitation (mm) ■ number of days with precipitation 0,1 mm or more ■ total precipitation from the beginning of this year (mm) Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. maja 2016 E E 3 "O ra d 600 400 200 LJUBLJA NA 1.jan 1.feb 1.mar 1.apr 1.maj 0 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana fifi ^ N 0.2 % 1 jrtfi . --- 1.0 rrVs Maribor Kredarica 4.S» 1 i mis 5.1 % N ÖBft,---—T-- se % 0.9 rrvs- N 3.2 'H. -------. 3 3 nVs 3.3% -Mm* 29% Z.SmiB Novo mesto A7 it Portorož - letališče s.a % 3.2 rvrt S 1 3 m* l.finvj Figure 23. Wind roses, May 2016 Slika 23. Vetrovne rože, maj 2016 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 23) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; v Portorožu sta prevladovala jugovzhodni in vzhodjugo-vzhodni veter, skupaj jima je pripadlo 42 % vseh terminov. V Biljah je vzhodnik s sosednjima smerema pihal v 52 %. V Ljubljani je severovzhodnik s sosednjima smerema pihal v 25 % primerov, jugozahodnik s sosednjima smerema pa v 30 %. Na Kredarici je severozahodnik s sosednjima smerema pihal v 45 %, jugovzhodnik s sosednjima smerema pa v 24 %. V Mariboru je zahodseverozahodnik s sosednjima smerema pihal v 38 %, jugjugovzhodnik s sosednjima smerema pa v 27 %. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik, južni in jugjugovzhodni veter, skupno v 50 % vseh primerov, severovzhodnik s sosednjima smerema pa v 22 % vseh primerov. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1981-2010, maj 2016 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1981-2010, May 2016 Postaja I. Temperatura zraka II. III. M I. Padavine II. III. M I. Sončno obsevanje II. III. M Portorož 0,6 -1,8 0,2 -0,3 31 314 48 118 101 80 107 97 Bilje 0,4 -2,2 -0,3 -0,9 17 164 121 106 104 63 112 94 Postojna 0,1 -2,4 0,8 -0,7 26 269 51 109 86 65 112 89 Kočevje -1,0 -2,5 1,6 -0,3 113 175 29 104 Rateče -0,8 -2,8 1,1 -0,8 161 113 94 124 80 61 99 81 Lesce 0,9 -2,3 1,4 0,0 50 212 93 112 108 64 101 91 Slovenj Gradec -0,4 -2,2 2,7 0,2 298 103 58 143 85 78 129 99 Brnik 0,1 -3,1 1,3 -0,2 87 206 52 107 Ljubljana -0,1 -3,1 1,6 -0,5 72 369 47 144 83 44 114 83 Novo mesto -0,5 -2,5 2,4 -0,1 138 166 53 121 75 59 129 90 Črnomelj -0,4 -2,5 2,7 0,4 137 268 48 147 Bizeljsko -0,7 -2,8 1,8 -0,5 144 191 100 152 Celje -1,1 -2,8 1,5 -0,3 200 164 78 146 74 64 128 92 Starše -0,4 -2,2 3,1 0,2 312 150 30 155 Maribor -1,0 -3,2 2,2 -0,6 405 71 25 150 82 79 136 101 Murska Sobota -0,6 -2,4 2,5 -0,1 260 117 125 165 73 76 130 95 Veliki Dolenci -0,8 -2,7 2,5 -0,2 166 140 106 141 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1981-2010 (°C) - padavine v primerjavi s povprečjem 1981-2010 (%) - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1981-2010 (%) - tretjine in mesec - mean temperature anomaly (°C) - precipitation compared to the 1981-2010 normals (%) - bright sunshine duration compared to the 1981-2010 normals (%) - thirds and month Prva tretjina maja je bila temperaturno dokaj povprečna, odkloni so bili v intervalu ±1,0 °C, v Celju pa -1,1 °C. Padavine so bile razporejene zelo neenakomerno; na Obali, v Biljah in Postojni niso dosegli niti tretjine dolgoletnega povprečja, v Lescah, na Brniku in v Ljubljani so zaostajali za dolgoletnim povprečjem, v Mariboru pa je padla kar štirikratna običajna količina padavin. Običajno osončenost so nekoliko presegli na Primorskem in v Lescah. Najmanjši delež običajnega trajanja sončnega vremena pa so imeli v Novem mestu, Celju in Murski Soboti, kjer se je relativna osončenost glede na dolgoletno povprečje gibala okoli treh četrtin. 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 24. Nestanovitno vreme je pogosto onemogočalo sušenje prve košnje. Šmarje-Sap, 22. maj 2016 (foto: Iztok Sinjur) Figure 24. Unsetled weather often prevented haymaking, Šmarje-Sap, 22 May 2016 (Photo: Iztok Sinjur) Osrednja tretjina maja je bila hladnejša kot običajno, odkloni so bili večinoma med -2 in -3 °C, nekaj manjši primanjkljaj je bil na Obali, nekoliko večji pa na Brniku in v Ljubljani ter Mariboru. Z izjemo Maribora so padavine presegle dolgoletno povprečje, v Ljubljani je padlo celo 369 %, v Portorožu pa 314 % dolgoletnega povprečja. Sončnega vremena je opazno primanjkovalo, še najbližje običajni osončenosti so bili na Obali in v Mariboru, kjer so dosegli štiri petine dolgoletnega povprečja, najbolj pa so zaostajali v Ljubljani s 44 %. V zadnji tretjini maja so bili odkloni povprečne temperature večinoma med 1 in 3 °C, bližje dolgoletnemu povprečju so bili na Primorskem in v Postojni, nekoliko večji odklon pa so imeli v Staršah. V večjem delu države so zaostajali za dolgoletnim povprečjem padavin. Izenačili ali presegli so ga le v Biljah, na Bizeljskem in v Prekmurju. Padavine do tretjine dolgoletnega povprečja so zabeležili v Staršah in Mariboru ter Kočevju. Sončnega vremena je bilo vsaj toliko kot običajno. V Lescah in Zgornjesavski dolini so izenačili dolgoletno povprečje, največji presežek, in sicer 36 %, so dosegli v Mariboru. Na Kredarici je snežna odeja 8. maja dosegla debelino 329 cm, zadnji dan meseca pa je bila debela le še 195 cm. Maja 2001 so namerili 650 cm, kar je najde-belejša snežna odeja izmerjena na tej postaji v mesecu maju, leta 2007 pa so izmerili najtanjšo, 130 cm. Med bolj zasnežene spadajo še maji 1979 (630 cm), 1977 (557 cm) in 1978 (529 cm) ter 2009 (520 cm). Malo snega je bilo v majih 1964 (166 cm), 1966 in 1993 ter 2015 (v vseh treh majih 170 cm), 2000 (175 cm) ter 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 1957 (183 cm). Slika 25. Največja višina snega v maju Figure 25. Maximum snow cover depth in May 700 600 500 E o 400 ca £= 300 >a> > 200 100 0 KREDARICA 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja V nižinski svet v notranjosti države lahko ob zelo močnih prodorih hladnega zraka res izjemoma prinese kakšno snežinko. Maja 2016 snežne odeje po nižinah ni bilo. V Ljubljani so snežno odejo maja nazadnje zabeležili leta 1985. 400 350 300 F 250 o m 200 C > 150 100 50 0 KREDARICA Slika 26. Dnevna višina snežne odeje, maj 2016 Figure 26. Daily snow cover depth, May 2016 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Število dni z nevihto maja hitro narašča in doseže vrh junija in julija. Največ dni z nevihto ali grmenjem je bilo v Biljah, in sicer 8, dan manj pa na Obali, v Postojni, Novem mestu in Celju. Na prikazanih postajah so za dolgoletnim povprečjem zaostajali, le v Ljubljani so ga skoraj izenačili. 15 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 0 4 1951195619611966197119761981 1986199119962001200620112016 5 15 10 0 19511956196119661971197619811986199119962001200620112016 RATEČE il 19511956196119661971197619811986199119962001200620112016 5 0 Slika 27. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v maju Figure 27. Number of days with thunderstorms in May Na Kredarici so zabeležili 26 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. Na Bizeljskem so meglo opazili v 6 dnevih, po pet takih dni pa so imeli v Postojni in Kočevju. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani so bili štirje dnevi z meglo, kar je dan več od dolgoletnega 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja povprečja; od sredine minulega stoletja so bili tu štirje maji brez opažene megle, maja 1952 pa je bilo 12 dni z meglo. 15 Slika 28. Število dni z meglo v maju in povprečje obdobja 1981-2010 E Figure 28. Number of foggy days in May ^ and the mean value of the period 1981- ^ 2010 £ 10 5 - 0 19511956196119661971197619811986199119962001200620112016 Slika 29. Cvetoč travnik pred prvo košnjo. Okolica Grosuplja, 22. maj 2016 (foto: Iztok Sinjur) Figure 29. Blooming lawn before the first mowing, surrounding of Grosuplje, 22 May 2016 (Photo: Iztok Sinjur) Na sliki 30 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Že 5. maja je bila dosežena najvišja vrednost meseca, in sicer 987,2 mb, nato je sledilo večinoma upadanje in 13. maja se je povprečni dnevni zračni tlak spustil na 964,4 mb, kaj je najnižja vrednost meseca. Sledilo je hitro naraščanje in do konca meseca je bil zračni tlak večinoma med 985 in 975 mb. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 30. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare, maj 2016 Figure 30. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure, May 2016 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Na sliki 30 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Povprečni tlak vodne pare je v prvih dneh meseca padal, 4. maja je bila zabeležena najnižja vrednost, 8,2 mb, ki je bila izenačena tudi 18. maja. Največ vlage je vseboval zrak zadnje dni maja, 30. dne je bilo dnevno povprečje delnega tlaka vodne pare 15,8 mb. SUMMARY The average temperature in May was close to the normlas, anomaly was between -1.0 and 0.5 °C. In much of the country the anomaly was negative, only in Bela krajina, Koroška and part of Štajerska the long-term average was exceeded. With the exception of a small part of northern Štajerska was sunshine duration below the normals. Negative anomaly exceeding one tenth of the normlas was reported in the northwest, in the wider central part of Slovenia and Posavje with its surroundings. Most precipitation, more than 230 mm, fell in the part of the Julian Alps and the Upper Soča valley. Approximately half of Slovenia reported precipitation between 130 and 180 mm. Precipitation bellow the long-term average was observed only in part of the Upper Soča region. More than half of Slovenia reported a surplus of up to two-fifths. Ljubljana, Bela krajina and in the northeast of Slovenia reported a surplus of at least 40 %, and on a smaller part of Pomurje even 60 %. On Kredarica snow cover depth reached 329 cm on 8 May. Abbreviations in the Table 2: NV - altitude above the mean sea level (m) TS - mean monthly air temperature (°C) TOD - temperature anomaly (°C) TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) DT - day in the month TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SM - number of days with min. air temperature < 0 °C SX - number of days with max. air temperature > 25 °C TD - number of heating degree days OBS - bright sunshine duration in hours RO - % of the normal bright sunshine duration PO - mean cloud amount (in tenth) SO - number of cloudy days SJ - number of clear days RR - total amount of precipitation (mm) RP - % of the normal amount of precipitation SD - number of days with precipitation > 1 mm SN - number of days with thunderstorm and thunder SG - number of days with fog SS - number of days with snow cover at 7 a. m. SSX - maximum snow cover depth (cm) P - average pressure (hPa) PP - average vapor pressure (hPa) 23 Razvoj vremena v maju 2016 Weather development in May 2016 Janez Markošek 1.-2. maj Oblačno s padavinami, šibka do zmerna burja, hladno Nad Italijo, Jadranom in Balkanom je bilo ciklonsko območje, v višinah pa nad zahodnim in severnim Sredozemljem obsežno jedro hladnega in vlažnega zraka. Nad naše kraje je z vetrovi vzhodnih smeri pritekal hladen in vlažen zrak (slike 1-3). Oblačno je bilo s padavinami, ki so drugi dan na zahodu ponehale. Ponekod je pihal severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Največ dežja je padlo v severovzhodni Sloveniji, večinoma od 40 do okoli 100 mm. Najvišje dnevne temperature so bile od 8 do 14, na Primorskem do okoli 19 °C. 3.-4. maj Na zahodu občasno delno jasno, drugod pretežno oblačno, občasno krajevne padavine Ciklonsko območje z višinskim jedrom hladnega zraka se je pomikalo proti Črnemu morju, od zahoda pa se je nad srednjo Evropo počasi širilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je s severnimi do severovzhodnimi vetrovi še pritekal razmeroma vlažen zrak. Prvi dan je bilo na Primorskem spremenljivo oblačno. Drugod je bilo sprva oblačno, ponekod na vzhodu je še rahlo deževalo. Popoldne je bilo povsod spremenljivo do pretežno oblačno, pojavljale so se krajevne plohe. Tudi drugi dan je bilo največ sončnega vremena v zahodni Sloveniji. Drugod je bilo pretežno oblačno, ponekod v vzhodni in južni Sloveniji je občasno deževalo. Oba dneva je ponekod pihal veter severnih smeri, burja na Primorskem pa je prvi dan ponehala. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 22, na Primorskem do 24 °C. 5. maj Sprva oblačno, občasno dež, popoldne spremenljivo s krajevnimi plohami Nad južno Skandinavijo in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, vzhodno od nas pa je še vztrajalo višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka, ki je deloma vplivalo na vreme pri nas. Sprva je bilo oblačno, zjutraj in dopoldne je občasno še deževalo. Popoldne se je delno zjasnilo, nastale so krajevne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 23 °C. 6.-9. maj Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne krajevne plohe in nevihte Iznad vzhodne Evrope je nad vzhodne Alpe in zahodni Balkan segalo višinsko jedro hladnega zraka. Zadnji dan obdobja pa se je nad zahodno Evropo in bližnjim Atlantikom poglobilo ciklonsko območje, v višinah pa je tam nastalo obsežno jedro hladnega zraka. Veter nad nami se je obračal na jugozahodno smer (slike 4-6). Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, sredi dneva in popoldne so nastale 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja krajevne plohe in posamezne nevihte, zadnji dan le v vzhodni polovici Slovenije. 9. maja je ponekod že zapihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile večinoma od 19 do 25 °C. 10. maj Zmerno do pretežno oblačno, občasno ponekod rahel dež, količina majhna, popoldne suho Na obrobju obsežnega ciklonskega območja se je topla fronta ob jugozahodnih višinskih vetrovih pomikala prek Slovenije. Zmerno do pretežno oblačno je bilo, občasno je ponekod rahlo deževalo, sredi dneva le še v severovzhodni Sloveniji, popoldne pa je tudi tam rahel dež ponehal. Najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 22 °C. 11.-12. maj Oblačno s padavinami, drugi dan popoldne in zvečer še plohe in nevihte Ciklonsko območje z vremensko fronto se je iznad zahodne Evrope pomikalo nad Alpe in zahodni Balkan. V višinah ga je spremljalo jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 7-9). Prvi dan je bilo oblačno, dež se je od jugozahoda do popoldneva razširil na vso Slovenijo. Tudi drugi dan je bilo oblačno s padavinami. Popoldne so bile ponekod delne razjasnitve, vendar so se popoldne in zvečer še pojavljale krajevne plohe in posamezne nevihte. Zapihal je jugozahodni veter. Padlo je od 15 do 50, v zgornjem Posočju do 80 mm padavin. Najvišje dnevne temperature so bile od 14 do 21 °C. 13.-15. maj Pretežno oblačno, občasno krajevne padavine, tudi posamezne nevihte Ciklonsko območje se je iznad Alp in zahodnega Balkana počasi pomikalo proti severovzhodu. V višinah je bila nad Evropo obsežna dolina s hladnim zrakom. Prvi dan je bilo pretežno oblačno, v severovzhodni Sloveniji je bilo povečini suho, drugod so bile občasno krajevne padavine. Pihal je jugozahodni veter. Drugi dan je prevladovalo oblačno vreme, popoldne se je dež okrepil, vmes so bile tudi posamezne nevihte. Zadnji dan sredi dneva je dež ponehal, popoldne so se oblaki trgali, nastale so še krajevne plohe. Na Primorskem je zapihala šibka burja. Največ dežja je padlo v pasu od Ljubljane proti jugozahodni Sloveniji, razen na Goriškem in v Slovenski Istri, in sicer od 50 do 80 mm. Precej se je ohladilo, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 10 do 13, na Primorskem do 20 °C. 16.-17. maj Spremenljivo oblačno, od sredine dneva krajevne plohe Nad južno polovico Evrope je bilo območje enakomernega zračnega tlaka. V višinah je iznad severne Evrope proti Jadranu segala dolina s hladnim zrakom, ozračje nad nami je bilo nestabilno. Spremenljivo oblačno je bilo, sredi dneva, popoldne in zvečer so bile krajevne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 14 do 21 °C. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 18. maj Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno, popoldne v Julijcih posamezne plohe, jugozahodnih Nad Alpami je nastalo šibko območje visokega zračnega tlaka. Veter v višinah se je prehodno obrnil na zahodno do severozahodno smer. Pretežno jasno je bilo z občasno zmerno oblačnostjo. Popoldne so bile na območju Julijskih Alp posamezne plohe. Zapihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 23 °C. 19.-20. maj Spremenljivo do pretežno oblačno, občasno plohe in posamezne nevihte, jugozahodnih, nato burja Iznad severozahodne Evrope se je proti Italiji in Jadranu pomikalo višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka, istočasno pa je nad severnim Sredozemljem nastalo ciklonsko območje, ki se je drugi dan pomaknilo nad Balkan (slike 10-12). Prvi dan je bilo pretežno oblačno z občasnimi padavinami, predvsem krajevnimi plohami, v zahodni Sloveniji so bile popoldne tudi posamezne nevihte. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Tudi drugi dan so se ob spremenljivo do pretežno oblačnem vremenu pojavljale krajevne plohe in posamezne nevihte. Zapihal je severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 18 do 23, na Primorskem do 25 °C. 21.-22. maj Pretežno jasno, zjutraj ponehod megla, drugi dan jugozahodnih, toplo Nad severnim Sredozemljem in Alpami se je prehodno zgradilo območje visokega zračnega tlaka, ki pa je drugi dan že slabelo. V višinah je prehodno pritekal toplejši zrak. Pretežno jasno je bilo, prvi dan zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Drugi dan je zapihal jugozahodni veter, ta dan je bilo razmeroma toplo, najvišje dnevne temperature so bile od 25 do 28 °C. 23.-24. maj Prehod ciklona in vremenske fronte, dež, nevihte in krajevna neurja Nad severozahodno Evropo je bilo ciklonsko območje, sekundarno ciklonsko območje pa je nastalo tudi nad severno Italijo in severnim Jadranom in se nato z vremensko fronto pomikalo proti vzhodu. V višinah se je iznad severozahodne Evrope nad Alpe, Italijo in Jadran spustila ostra dolina s hladnim zrakom, katere južni del se je drugi dan odcepil v samostojno jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 13-15). Prvi dan se je pooblačilo, sredi dneva in popoldne so Slovenijo zajele padavine in nevihte. Krajevno so bili močnejši nalivi in predvsem v severovzhodni Sloveniji tudi močnejši sunki vetra. Ponoči se je ozračje umirilo, drugi dan zjutraj in dopoldne je občasno ponekod še deževalo, popoldne so se oblaki trgali, nastale so le še manjše kratkotrajne plohe. Ponekod je zapihal severi veter. Ohladilo se je, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 13 do 17, na Primorskem do 20 °C. 25.-26. maj Pretežno jasno, od poldneva spremenljivo oblačno, krajevne plohe in posamezne nevihte Nad severnim Sredozemljem in Alpami je nastalo šibko območje visokega zračnega tlaka, v višinah je od jugozahoda pritekal topel zrak. Prvi dan zjutraj se je zjasnilo, ponekod po nižinah je bila megla. Čez 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja dan je bilo sončno, od sredine dneva so rasli kopasti oblaki in popoldne so bile v severozahodni in južni Sloveniji, zvečer pa v severovzhodnih krajih, krajevne plohe. Tudi drugi dan je bilo sončno, popoldne pa spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in posameznimi nevihtami. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 27 °C. 27.-28. maj Pretežno jasno, popoldne ponekod spremenljivo oblačno, jugozahodnih, zelo toplo Nad srednjo Evropo in Balkanom je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka. V višinah je z jugozahodnimi vetrovi pritekal topel in razmeroma suh zrak. Pretežno jasno je bilo, popoldne ponekod spremenljivo oblačno. Pihal je južni do jugozahodni veter. Zelo toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 25 do 31 °C. 29.-30. maj Spremenljivo do pretežno oblačno, občasno krajevne plohe in posamezne nevihte Nad zahodno in srednjo Evropo je nastalo ciklonsko območje, v višinah pa je bilo nad zahodno Evropo jedro hladnega in vlažnega zraka. Nad nami je prevladoval jugozahodni veter (slike 16-18). Prvi dan dopoldne je bilo še delno jasno, popoldne in zvečer pa spremenljivo do pretežno oblačno. Pojavljale so se krajevne plohe in nevihte, ki so se v zahodni Sloveniji nadaljevale tudi v noč. Tudi drugi dan je bilo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi plohami. V severovzhodni Sloveniji so bila tudi obdobja sončnega vremena. Oba dneva je pihal jugozahodni veter, ob morju prvi dan jugo. Drugi dan se je ohladilo, najvišje dnevne temperature so bile od 15 °C na severozahodu, do 25 °C na jugovzhodu države. 31. maj Na severovzhodu in ob morju delno jasno, drugod spremenljivo s plohami, jugozahodnih Nad južno polovico Evrope je bilo ciklonsko območje, v višinah pa je bilo zahodno od nas središče jedra hladnega in vlažnega zraka. Nad nami je pihal jugozahodni veter. V severovzhodni Sloveniji je bilo povečini sončno, vendar so bile popoldne tudi tam posamezne plohe. Delno jasno in suho vreme je bilo ob morju. Drugod je bilo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi plohami, ki so se ponekod nadaljevale tudi v noč. Pihal je južni do jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 22, v severovzhodni Sloveniji in ob morju do 25 °C. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 1. 5. 2016 ob 14. uri Figure 1. Mean sea level pressure on 1 May 2016 at 12 GMT Slika 2. Satelitska slika 1. 5. 2016 ob 14. uri Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 1. 5. 2016 ob 14. uri Figure 2. Satellite image on 1 May 2016 at 12 GMT Figure 3. 500 mb topography on 1 May 2016 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 7. 5. 2016 ob 14. uri Figure 4. Mean sea level pressure on 7 May 2016 at 12 GMT Slika 5. Satelitska slika 7. 5. 2016 ob 14. uri Figure 5. Satellite image on 7 May 2016 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 7. 5. 2016 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on 7 May 2016 at 12 GMT 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 11. 5. 2016 ob 14. uri Figure 7. Mean sea level pressure on 11 May 2016 at 12 GMT Slika 8. Satelitska slika 11. 5. 2016 ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 11 May 2016 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 11. 5. 2016 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on 11 May 2016 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 19. 5. 2016 ob 14. uri Figure 10. Mean sea level pressure on 19 May 2016 at 12 GMT Slika 11. Satelitska slika 19. 5. 2016 ob 14. uri Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 19. 5. 2016 ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 19 May 2016 at 12 GMT Figure 12. 500 mb topography on 19 May 2016 at 12 GMT 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 23. 5. 2016 ob 14. uri Figure 13. Mean sea level pressure on 23 May 2016 at 12 GMT Slika 14. Satelitska slika 23. 5. 2016 ob 14. uri Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 23. 5. 2016 ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 23 May 2016 at 12 GMT Figure 15. 500 mb topography on 23 May 2016 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 29. 5. 2016 ob 14. uri Figure 16. Mean sea level pressure on 29 May 2016 at 12 GMT Slika 17. Satelitska slika 29. 5. 2016 ob 14. uri Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 29. 5. 2016 ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 29 May 2016 at 12 GMT Figure 18. 500 mb topography on 29 May 2016 at 12 GMT 30 Podnebne razmere v Evropi in svetu maja 2016 Climate in the World and Europe in May 2016 Tanja Cegnar N a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v maju 2016 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru projekta Copernicus -storitve na temo podnebnih sprememb. Slika 1. Odklon temperature maja 2016 od povprečja obdobja 1981-2010, vir: ERA-Interim Figure 1. Surface air temperature anomaly for May 2016 relative to the May average for the period 1981-2010. Source: ERA-Interim Maja 2016 je bila povprečna temperatura nad povprečjem obdobja 1981-2010 nad severno Evropo, še posebej visoko na severu. Negativen je bil odklon na nad večjim delom južne Evrope. V svetu je bil največji pozitivni odklon nad Antarktiko in njeno okolico. Slika 2. Odklon evropske povprečne mesečne temperature od povprečja obdobja 1981-2010, majski odkloni so obarvani temneje, vir: ERA-Interim Figure 2. Monthly European-mean surface air temperature anomalies relative to 1981-2010, from January 1979 to May 2016. The darker coloured bars denote the May values. Source: ERA-Interim 31 Podnebne razmere v pomladi 2016 Climate in spring 2016 Tanja Cegnar Marec, april in maj prištevamo k meteorološki pomladi. Na začetku na kratko povzemamo značilnosti posameznih mesecev, sicer pa se prispevek posveča trimesečnemu pomladnemu obdobju kot celoti. Razmere v pomladi 2016 smo primerjali s povprečjem obdobja 1981-2010. Marca je bilo v visokogorju nekoliko hladneje kot običajno, zaostanek za dolgoletnim povprečjem je bil na Kredarici 0,6 °C. V nižini je bil marec toplejši od dolgoletnega povprečja 1981-2010, največji odklon je bil 1,8 °C, dosegli so ga v Ljubljani, Kočevju, Novem mestu in na Bizeljskem. V delu Posočja in na Kredarici so padavine presegle 150 mm, v Sevnem in precejšnjem delu Štajerske ter v Prekmurju pa je padlo le od 30 do 60 mm. Dolgoletno povprečje je bilo najbolj preseženo na Obali, in sicer skoraj za tri petine. Nadpovprečne so bile padavine tudi v južni Sloveniji in delu Posavja, v Zgornjesavski dolini, manjšem delu Koroške in na Goričkem v Prekmurju. Večina Slovenije je poročala o 60 do 100 % dolgoletnega povprečja padavin. Na Kredarici je največja debelina snega opazno presegla dolgoletno povprečje. Sončnega vremena je bilo manj kot običajno, najbližje dolgoletnemu povprečju so bili na območju ob meji z Avstrijo, ki je segalo od Lesc proti vzhodu nad Goričko, kjer je bil primanjkljaj pod desetino. Najbolj so za dolgoletnim povprečjem zaostajali v Posavju in delu Dolenjske ter Bele krajine, kjer je sonce sijalo le 60 do 70 % toliko časa kot v dolgoletnem povprečju. Večina Slovenije je dosegla od 70 do 90 % dolgoletnega povprečja. April 2016 si bomo najbolj zapomnili po ohladitvi, ki je 24. aprila končala izrazito pretoplo obdobje, ki je trajalo vse od začetka meseca. 26. april je zaznamovala pozeba, naslednji dan je ob močnejših padavinah snežilo tudi po nižinah. Kljub izraziti ohladitvi v zadnjem tednu aprila je bila povprečna mesečna temperatura večinoma 1 do 2 °C nad dolgoletnim povprečjem, na območju od Koroške do Slovenskih Konjic je odklon presegel 2 °C. Najobilnejše so bile padavine v delu Posočja in Julijskih Alp, kjer so namerili nad 140 mm. Najmanj padavin je bilo na jugozahodu Slovenije, na Koroškem, v Krško-Brežiški kotlini, večjem delu Štajerske in Prekmurju, kjer so poročali le o 20 do 60 mm. Z izjemo manjšega območja severne Ljubljanske kotline so padavine aprila zaostajale za dolgoletnim povprečjem. Od četrtine do polovice dolgoletnega povprečja je padlo v Slovenskem primorju in Postojni. Večina krajev je poročala o 50 do 75 %, za manj kot četrtino pa so za dolgoletnim povprečjem zaostajali v Biljah in na območju, ki se je začenjalo v Julijcih in prek osrednje Slovenije segalo proti vzhodu nad zahodni del Štajerske, na severu pa na Zgornje Jezersko. Trajanje sončnega obsevanja je bilo v Julijcih pod dolgoletnim povprečjem, v nižinskem svetu pa je bilo sončnega vremena več kot 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja običajno, večina države je poročala o 10 do 20 % presežku, le na manjšem delu Notranjske je bil presežek večji. Na severozahodu, v Slovenskem primorju in Krško-Brežiški kotlini ter na severovzhodu države je bil presežek manjši od desetine. Povprečna majska temperatura je bila blizu dolgoletnega povprečja, odkloni so bili med -1,0 in 0,5 °C. V večjem delu države je bil odklon negativen, le v Beli krajini, na Koroškem in manjšem delu Štajerske so dolgoletno povprečje presegli. Z izjemo manjšega dela severne Štajerske je maja sončnega vremena primanjkovalo. Za več kot desetino so zaostajali na severozahodu, v širšem osrednjem delu Slovenije in v Posavju s širšo okolico. Največ padavin je bilo v delu Julijcev in Zgornjega Posočja, kjer so namerili nad 230 mm. Približno polovica Slovenije je poročala o padavinah med 130 in 180 mm. Najmanj dežja je bilo na jugozahodu Slovenije, v Biljah, na Kočevskem, v delu Dolenjske in spodnje Štajerske, na severovzhodu Slovenije in na manjšem delu Gorenjske, kjer je padlo od 80 do 130 mm. Za dolgoletnim povprečjem so nekoliko zaostajali le v delu Zgornjega Posočja, drugod so ga presegli. Več kot polovica Slovenije je poročala o presežku do dveh petin. V Ljubljani, Beli krajini in na severovzhodu Slovenije so poročali o presežku vsaj 40 %, na manjšem delu Pomurja pa je dosegel celo 60 %. Na Kredarici je snežna odeja 8. maja dosegla debelino 329 cm, zadnji dan meseca pa je bila debela le še 195 cm. Na slikah 1 in 2 so prikazani odkloni povprečne pomladne najnižje dnevne in najvišje dnevne temperature zraka. Odklon povprečne jutranje temperature je bil pozitiven, večinoma se je gibal med 0,3 in 1,3 °C, največjega pa so zabeležili v Novi vasi, kjer je znašal 1,4 °C. Odkloni povprečne najvišje dnevne temperature so bili prav tako pozitivni in so po nižinah dosegli vsaj 0,2 °C, v Slovenj Gradcu in Lescah je odklon dosegel 1,0 °C. Na Kredarici je bil odklon manjši, dolgoletno povprečje so presegli le za 0,1 °C. Murska S. Sl.Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo Bizeljsko Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Rateče Kredarica Lesce Murska S. Sl.Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo Bizeljsko Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Rateče Kredarica Lesce 1,0 1,2 Slika 1. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature v °C spomladi 2016 od povprečja tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 1. Minimum air temperature anomaly in °C in spring 2016 Slika 2. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature v °C spomladi 2016 od povprečja tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 2. Maximum air temperature anomaly in °C in spring 2016 Pomlad 2016 je bila toplejša od dolgoletnega povprečja, v pretežnem delu države odklon ni presegel 1 °C, le v Beli krajini in ponekod na severu države je bil odklon večji, a ni presegel 2 °C. 1.2 1.5 0,0 0,2 0.4 0.6 0.8 0.0 0.3 0.6 0.9 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 3. Odklon povprečne temperature zraka spomladi 2016 od povprečja 1981-2010 Figure 3. Mean air temperature anomaly in spring 2016 Za prikaz pogostosti toplih pomladnih dni smo izbrali prag 25 °C (slika 1). V Ratečah in Novem mestu so dolgoletno povprečje presegli. Topli dnevi v zadnjih tridesetih letih pogostejši, kot so bili v preteklosti. Med prikazanimi postajami jih je bilo tokrat več kot v dolgoletnem povprečju v Ratečah in Novem mestu. V Ratečah so bili 3 topli dnevi, povprečje pa je malo pod dva dni; na skrajnem severozahodu države so bili sicer do pomladi 1995 večino let spomladi brez toplih dni, pogostejši so postali v zadnjih dvajsetih letih. Največ so jih zabeležili leta 2009, kar 7. V Novem mestu so našteli 9 toplih dni, povprečje znaša 7,5 dni. Rekordno število toplih dni so zabeležili leta 2003, ko jih je bilo 23. V Ljubljani so s 6 dnevi za dolgoletnim povprečjem zaostajali za dva dneva. Spomladi 2003 jih je bilo 20. V Murski Soboti je bilo 6 toplih dni, kar je malo manj od dolgoletnega povprečja, spomladi 2000 so poročali o 19 toplih dnevih. £ 4 RATEČE 0 - 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 25 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 25 1951 1956 1961 1966 1971 19761981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 1951 19561961 19661971 1976 1981 19861991 1996 2001 2006 2011 2016 Slika 4. Število dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 25 °C Figure 4. Number of days with maximum daily temperature above 25 °C 8 6 2 Precej pogostejši kot topli so spomladi hladni dnevi (slika 5), to so dnevi z jutranjo temperaturo pod lediščem. Tokrat je bilo njihovo število pod dolgoletnim povprečjem. V Ljubljani sta bila le dva taka dneva, le pomlad 2014 je bila s hladnimi dnevi skromnejša, saj je bil tak le en dan. Največ takih dni je bilo spomladi 1955, poročali so kar o 31 hladnih dnevih. V Murski Soboti je bilo 9 hladnih dni, kar je precej manj kot v dolgoletnem povprečju; največ hladnih dni je bilo spomladi 1958, in sicer 37. V Novem mestu je bilo 9 hladnih dni, kar je slabih 6 dni manj kot običajno, najmanj pa jih je bilo spomladi 2007 in 2014, le 2. Najštevilnejši so bili v pomladih 1953, 1955, 1958 in 1962, ko so jih našteli po 32. 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja V Ratečah je bilo letošnjo pomlad 31 hladnih dni, povprečje pa znaša skoraj 39 dni; najmanj jih je bilo v pomladih 1959, 1999 in 2000 (po 26), največ pa v pomladih 1965 in 1982, po 56. Na Obali, Goriškem in Krasu hladnih dni to pomlad ni bilo, v Črnomlju jih je bilo 9, v Postojni 8, v Celju 14, v Lendavi 5 in v Mariboru 4. V Črnomlju je najvišja dneva temperatura v dveh dnevih dosegla ali presegla 30 °C, v Novem mestu pa je bil en tak dan, drugod niso poročali o tako visoki temperaturi zraka. LJUBLJANA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 40 -, NOVO MESTO 1951 19561961 19661971 19761981 19861991 1996 2001 2006 2011 2016 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 Slika 5. Število dni z najnižjo dnevno temperaturo pod 0 °C Figure 5. Number of days with minimum daily temperature below 0 °C Ledeni so dnevi, ko temperatura ves dan ostane pod lediščem. Taki dnevi so po nižinah spomladi redki, na merilnih postajah po nižinah jih to pomlad ni bilo. 30 25 CT 20 C0 15 D 8 10 t- B 5 0 -5 LJUBLJANA Slika 6. Potek povprečne dnevne (črna črta), najnižje (modra črta) in najvišje (rdeča črta) dnevne temperature spomladi 2016 (tanke črte) in v povprečju obdobja 19812010 Figure 6. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in spring 2016 (thin lines) and the average in the reference period 1981-2010 MAREC APRIL MAJ Za Ljubljano, Kredarico, Mursko Soboto in Bilje smo prikazali dnevni potek najnižje, povprečne in najvišje dnevne temperature ter ustrezna dolgoletna povprečja. V Ljubljani je bila najvišja temperatura letošnje pomladi 29,0 °C, izmerili pa so jo 27. maja; 15. in 18. marca je bilo z -0,8 °C najbolj mrzlo pomladno jutro. V preteklosti je bilo že kar nekaj pomladi z nižjo temperaturo kot tokrat, na primer v letih 1963 (-18,2 °C), 1958 (-15,7 °C), 1955 (-14,7 °C) in 1976 (-14,6 °C). 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja p CO D IS & E <9 15 10 5 0 -5 -10 -15 MAREC APRIL MAJ Slika 7. Potek povprečne dnevne (črna črta), najnižje (modra črta) in najvišje (rdeča črta) dnevne temperature spomladi leta 2016 (tanke črte) in v povprečju obdobja 1981-2010 Figure 7. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in spring 2016 (thin lines) and the average in the reference period 1981-2010 Na Kredarici je to pomlad najvišja temperatura dosegla 10,1 °C, in sicer 27. maja. Najbolj mrzlo je bilo 16. marca z -14,8 °C. V preteklosti je bilo na tej visokogorski postaji spomladi že občutno hladneje, leta 1971 so spomladi izmerili -28,1 °C, leta 2005 pa -25,8 °C. Tudi najvišja dnevna temperatura je bila v preteklosti že višja kot letos; na primer v pomladih 1967 in 2003 so namerili 14,0 °C ter 13,8 °C spomladi 1969. Slika 8. Potek povprečne dnevne (črna črta), najnižje (modra črta) in najvišje (rdeča črta) dnevne temperature spomladi 2016 (tanke črte) in v povprečju obdobja 1981-2010 Figure 8. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in spring 2016 (thin lines) and the average in the reference period 1981-2010 30 25 o 20 CO 15 D to ffi 10 a (- B 5 0 -5 MURSKA SOBOT A \ A 7 V MAREC APRIL MAJ V Murski Soboti je bilo tako kot v Ljubljani najtopleje 28. maja z 28,8 °C, kar je precej manj od rekordnih 32,9 °C iz leta 2008, tudi spomladi 1958 je bilo precej bolj vroče, in sicer 32,0 °C. Najhladneje je bilo 26. aprila z -2,9 °C. Najnižjo pomladno temperaturo od sredine minulega stoletja so v Murski Soboti izmerili leta 1963, ko je bilo -23,7 °C, leta 1955 so izmerili -22,4 °C, spomladi 2005 pa je bila najnižja temperatura -20,5 °C. Slika 9. Potek povprečne dnevne (črna črta), najnižje (modra črta) in najvišje (rdeča črta) dnevne temperature spomladi 2016 (tanke črte) in v povprečju obdobja 1981-2010 Figure 9. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in spring 2016 (thin lines) and the average in the reference period 1981-2010 30 25 20 O 15 d ® 10 cp E 5 0 -5 BILJE „ /U L\ hfrfZL TK//\\ J -f MAREC APRIL MAJ V Biljah je bilo najbolj mrzlo jutro 18. marca, izmerili so -0,3 °C, najvišjo temperaturo so zabeležili 28. maja, ko je termometer pokazal 28,5 °C. V preteklosti je sicer že bilo bolj vroče, saj so spomladi 2007 namerili kar 33,7 °C. 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Na sliki 11 je podan potek povprečne pomladne temperature zraka na šestih merilnih postajah. Kot je razvidno iz podatkov, je bilo dolgoletno povprečje povsod preseženo. V večjem delu Slovenije je bila najtoplejša pomlad leta 2007, v Murski Soboti pa pomlad 2000. 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 O ra 8 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 10 - 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 10. Povprečna spomladanska temperatura zraka Figure 10. Mean spring air temperature 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 01 ra CD d SE .ffi 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 V Ljubljani je bila povprečna temperatura 11,8 °C, kar je 0,7 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najvišjo povprečno temperaturo so izmerili leta 2007 (13,4 °C), spomladi 2014 je temperatura dosegla 12,9 °C, sledilo je leto 2009 (12,8 °C), v letu 2000 se je ogrelo na 12,7 °C, spomladi 2011 in 2012 je temperatura dosegla 12,5 °C. Kot lahko vidimo, so bile vse najtoplejše pomladi zabeležene od leta 2000 dalje; najhladnejša pomlad v prestolnici je bila leta 1955 s 7,8 °C. Povprečna pomladna temperatura v Murski Soboti je bila 11,6, kar je 1,0 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtopleje je bilo leta 2000 (12,4 °C), najhladneje pa leta 1955 s 7,4 °C. Na Obali je bila povprečna pomladna temperatura 13,2 °C, kar je 1,0 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najhladnejši doslej sta bili pomladi v letih 1970 in 1987 (obakrat 10,1 °C), najtoplejša pa je bila leta 2007 (14,7 °C). V Novem mestu je bila letošnja pomlad z 11,6 °C za 0,9 °C toplejša od dolgoletnega povprečja. Spomladi 1955 je bilo povprečje le 7,5 °C, leta 2007 pa kar 12,8 °C. Na Kredarici je letošnja pomlad z -2,8 °C kar za 0,2 °C presegla dolgoletno povprečje. Najtoplejše so bile pomladi 2007 z -1,0 °C, 2012 in 2000 z -1,5 °C, 2011 z -1,7 °C ter 2009 in 2014 z -1,8 °C; najhladneje je bilo spomladi leta 1970, ko je bilo le -6,2 °C. 0 14 -2 12 -4 10 -6 8 -8 6 16 14 12 10 14 8 12 6 10 4 8 2 6 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja V Ratečah je bila povprečna temperatura pomladi 2016 kar 6,8 °C, najvišjo temperaturo pa so zabeležili spomladi leta 2007, ko je termometer pokazal 8,7 °C. Lavrovec Sv. Florjan Šmarata Lisca Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Celje Novo mesto Ljubljana Postojna Portorož Bilje Rateče Kredarica 1 Slika 11. Sončno obsevanje spomladi 2016 v primerjavi s povprečjem tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 11. Bright sunshine duration in spring 2016 compared to the average of the reference period Slika 12. Trajanje sončnega obsevanja spomladi 2016 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981-2010 Figure 12. Bright sunshine duration in spring 2016 compared with 1981-2010 normals Sončnega vremena je bilo več kot v dolgoletnem povprečju le na Koroškem in na severu Štajerske, a tudi tam so dolgoletno povprečje presegli le za nekaj %. Najbolj je sončnega vremena primanjkovalo na severozahodu Slovenije in delu Posavja, kjer je sonce sijalo od 80 do 90 % toliko časa kot v povprečju primerjalnega obdobja. Pretežni del države je za dolgoletnim povprečjem zaostajal za manj kot desetino. V Ljubljani je sonce sijalo 497 ur, kar je 92 % dolgoletnega povprečja. Najbolj sončna je bila pomlad 2011 s 755 urami sončnega vremena, veliko sonca je bilo tudi v pomladih 2012 (712 ur), 1997 (710 ur) in 2003 (679 ur); najmanj pa leta 1954 (327 ur). Na Kredarici je bilo 370 ur sonca, kar je 17 % manj od povprečja. Največ sonca je bilo v visokogorju spomladi leta 2011, in sicer kar 580 ur. V Portorožu je bilo v letošnji pomladi 604 ur sončnega vremena, kar je 5 % manj kot običajno. Odkar potekajo meritve je bila najbolj sončna pomlad 2011 z 821 urami sončnega vremena. Najmanj sonca je bilo na Obali v pomladi 1978, le 504 ure. V Novem mestu je sonce sijalo 491 ur, kar je 91 % običajne osončenosti, najbolj sončna je bila pomlad 2003, ko je sonce sijalo 675 ur. V Ratečah je bilo 450 ur sonca, kar je 13 % manj kot običajno, najbolj sončna je bila pomlad leta 1997 s 655 urami sončnega vremena. 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja .it 400 0 LJUBLJANA 0 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 1000 - 800 400 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 Slika 13. Trajanje sončnega obsevanja Figure 13. Sunshine duration Veliki Dolenjci Lendava Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Sl. Konjice Celje Črnomelj Novo mesto Lisca Bizeljsko Ljubljana Kočevje Nov a vas Postojna Godnje Portorož Bilje Podljubelj Zg. Jezersko Kam. Bistrica Rateče Kredarica Lesce Kneške rav ne Kobarid Soča Log pod Mangr. 500 m r 400 m r 300 m r 250 m r 1 50 m m 70% 80% 90% 100% 110% 120% Slika 14. Padavine spomladi 2016 v primerjavi s povprečjem tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 14. Precipitation in spring 2016 compared to the average of the reference period Slika 15. Prikaz porazdelitve padavin spomladi 2016 Figure 15. Precipitation amount in spring 2016 Spomladi 2016 je bilo največ padavin v delu Julijcev, kjer je padlo nad 500 mm. V večjem delu Posočja in Julijcih ter večinoma tudi na Trnovski planoti ter v Kamniški Bistrici so namerili nad 400 mm. Na Obali in večjem delu Štajerske in v Prekmurju je padlo do 250 mm. V Murski Soboti je padlo 198 mm, na Letališču Portorož 214 mm, v Mariboru in na Bizeljskem 250 mm. 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 0 0 RATEČE 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 600 -i 600 - i? "Ö S 200 LJUBLJANA S 200 NOVO MESTO 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 1951 1957 1963 1969 1975 1993 1999 2005 201 E 400 -E S 200 MURSKA SOBOTA 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 16. Padavine Figure 16. Precipitation 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 1 1 0 = 1 00 = 70^ Slika 17. Višina padavin spomladi 2016 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981-2010 Figure 17. Precipitation amount in spring 2016 compared with 1981-2010 normals Tudi v Ljubljani so dolgoletno povprečje presegli, padlo je 329 mm, kar je 11 % nad dolgoletnim povprečjem. Največ padavin je bilo spomladi 1962, ko so namerili 554 mm, v pomladi 1952 pa je padlo komaj 133 mm. V Novem mestu so namerili 266 mm, kar je 2 % nad dolgoletnim povprečjem. Spomladi 1965 je padlo 398 mm, najbolj suha pa je bila pomlad 1952 z 92 mm padavin. Na vseh postajah, za katere smo prikazali potek pomladnih padavin, so dolgoletno povprečje presegli. 0 0 0 - 0 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Doba polovica države je namerila več padavin kot v dolgoletnem povprečju. V pretežnem delu države odklon ni presegel ±10 %. V Ljubljani, Ratečah, Celju in severnem delu Pomurja je odklon dosegel vsaj 10 %, za več kot 10 % so zaostajali na Postojnskem, v Soči, Logu pod Mangartom, v Biljah je bil zaostanek enak desetini dolgoletnega povprečja. Padavin ne ocenjujemo le po količini, ampak tudi po njihovi pogostosti. V ta namen uporabljamo število dni s padavinami nad izbranim pragom. Najpogosteje uporabljamo število dni s padavinami vsaj 1 mm (slika 18). Takih dni je bilo ponekod več, ponekod manj kot običajno, zelo velikih odklonov pa ni bilo. 1 RATEČE LJUBLJANA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 MURSKA SOBOTA 1951 19561961 1966 1971 1976 1981 19861991 1996 2001 2006 2011 2016 Slika 18. Število dni s padavinami vsaj 1 mm Figure 18. Number of days with precipitation at least 1 mm 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 Na sliki 19 je prikazano število dni s snežno odejo v marcu, aprilu in maju. V Ratečah so dolgoletno povprečje presegli, drugod so za njim zaostajali. 0 0 0 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja V Ratečah je snežna odeja tla prekrivala 34 dni, njena največja debelina v pomladnih mesecih pa je bila 68 cm. Le trije dnevi s snežno odejo so bili spomladi leta 2012, največ pa jih je bilo leta 1951 (63 dni). Tudi marsikje drugod po nižinah so spomladi imeli snežno odejo, razen v Biljah, Portorožu in Godnjah, v Prekmurju, na Bizeljskem in v Črnomlju. V Lescah, Postojni, Ljubljani in Novem mestu so poročali o 2 dnevih s snežno odejo, po 4 so imeli v Kočevju in Slovenj Gradcu. V Kočevju je snežna odeja dosegla debelino 21 cm, v Lescah 19 cm, v Slovenj Gradcu 15 cm. RATEČE 1951 1957 1963 1969 1975 1993 1999 2005 2011 NOVO MESTO Slika 19. Število dni s snežno odejo ob 7. uri Figure 19. Number of days with snow cover at 7 a. m. 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Posebej smo prikazali dnevni potek debeline snežne odeje v obdobju november 2015-maj 2016 ter povprečne razmere v primerjalnem obdobju na meteorološki postaji Kredarica (slika 20), saj je to merilno mesto značilno za razmere v visokogorju. Pozimi in spomladi v visokogorju praviloma beležijo snežno odejo vse dni. Tokrat pa del novembra, večino decembra in v začetku januarja izjemoma ni bilo tako. 0 0 - 0 - 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Šele sredi februarja je debelina snežne odeje za nekaj dni presegla dolgoletno povprečje. Marca je bila snežna odeja večji del meseca nad dolgoletnim povprečjem, predvsem v osrednji tretjini je bil presežek velik, s 435 cm je bila dosežena največja debelina v pomladi 2016. Konec marca je debelina snežne odeje padla pod dolgoletno povprečje in podpovprečna je bila debelina snežne odeje tudi aprila. Z izjemo začetka meseca je bilo maja na Kredarici spet več snega kot običajno. Slika 20. Potek dnevne višine snežne odeje v zimi 2015/2016 in pomladi 2016 (modri stolpci) ter v povprečju obdobja 1981-2010 (črna črta) Figure 20. Snow cover depth in winter 2015/2016 and spring 2016 (blue columns) and the average in the reference period 1981-2010 (black line) NOV DEC JAN FEB MAR APR MAJ Potek dnevnega zračnega tlaka smo prikazali za Ljubljano. Marca je zračni tlak močno nihal. V začetnih dneh je bil nizek, 3. marca se je spustil na 963,4 mb, kar je najnižja vrednost v pomladi 2016. Sredi meseca je bil zračni tlak visok, 17. marca je dosegel 990,5 mb, nato pa se je spet hitro spustil na 968,2 mb 23. marca. Aprila je bil zračni tlak najvišji 20. dne, ko je dosegel 991,1 mb. Maja smo imeli en izrazit padec zračnega tlaka, 13. maja se je znižal na 964,4 mb. JD E 1000 990 980 970 960 LJUBLJA VNA \ i A IT v v V Slika 21. Potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka spomladi 2016 (svetla črta) in v povprečju obdobja 1981-2010 (temnejša črta) Figure 21. Mean daily air pressure spring 2016 (pink) and the average in the reference period 1981-2010 (dark line) MAREC APRIL MAJ V preglednici 1 smo za nekaj krajev zbrali podatke o najvišji in najnižji temperaturi zraka, sončnem obsevanju in padavinah ter snežni odeji v pomladi 2016. 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Meteorološki podatki, pomlad 2016 Table 1. Meteorological data, spring 2016 Postaja Temperatura Sonce Padavine in pojavi NV TS TOD TX TM TAX TAM OBS RO RR RP SS SSX Lesce 515 9,8 1,1 15,6 4,8 28,3 -2,8 536 100 288 95 2 19 Kredarica 2514 -2,8 0,2 -0,4 -5,1 10,1 -14,8 370 83 479 107 92 435 Rateče-Planica 864 6,8 0,4 13,3 1,7 25,9 -6,9 450 87 346 110 34 68 Bilje 55 12,5 0,6 18,6 7,5 28,4 -0,3 547 98 262 90 0 0 Letališče Portorož 2 13,2 1,0 18,6 8,6 26,4 0,2 604 95 214 105 0 0 Godnje 295 11,4 0,8 17,2 6,8 27,0 0,0 583 308 101 0 0 Postojna 533 9,3 0,6 14,8 4,4 25,5 -3,6 498 95 267 75 2 5 Kočevje 468 9,2 0,7 15,6 3,5 28,6 -5,1 301 91 4 21 Ljubljana 299 11,8 0,7 16,8 7,0 29,0 -0,8 497 92 329 111 2 9 Bizeljsko 170 11,5 0,5 17,5 5,7 29,7 -3,5 250 106 0 0 Novo mesto 220 11,6 0,9 17,0 6,0 30,5 -2,4 491 91 266 102 2 4 Črnomelj 196 12,1 1,3 17,6 5,9 30,5 -3,5 315 108 0 0 Celje 240 10,8 0,8 16,9 5,1 29,4 -4,0 486 94 262 113 1 4 Maribor 275 11,3 0,5 17,0 6,4 29,0 -2,0 569 103 250 110 1 1 Slovenj Gradec 452 10,0 1,3 15,8 3,9 27,6 -4,8 546 104 257 103 4 15 Murska Sobota 188 11,6 1,0 17,2 5,9 28,8 -2,9 562 98 198 113 0 0 LEGENDA/LEGEND: NV - nadmorska višina (m) OBS - število ur sončnega obsevanja TS - povprečna temperatura zraka (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) RR - višina padavin (mm) TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RP - višina padavin v % od povprečja TM - povprečni temperaturni minimum (°C) SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) SUMMARY The mean air temperature in spring 2016 was above the long-term average. The anomaly was mostly up to 1 °C, only in Bela krajina and part of north Slovenia the anomaly was between 1 and 2 °C. Most of the stations in Slovenia registered between 90 and 100 % of the normal sunshine duration. Only northwest of Slovenia and in part of Posavje reported from 80 to 90 % of the normals. In Koroška and north of Štajerska the normals were slightly exceeded. The most abundant precipitation was reported in part of Posočje and the Julian Alps, where more than 500 mm fell. On the other hand, on the Coast, east part of Štajerska and in Prekmurje up to 250 mm was observed. Precipitation was mostly close to the normals, the anomaly was with rare exceptions within ±10 %. Negative anomaly exceeding one tenth of the normals was reported in part of Upper Posočje and Postojna. Anomaly above one tenth of the normals was observed in Rateče, Ljubljana, Celje and north of Pomurje. On Kredarica the snow cover depth exceeded the normals in mid March and in May. The maximum snow cover depth (435 cm) was observed in March. 44 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust Maj je bil nekoliko hladnejši od povprečja, še posebno prvi dve dekadi, ko so bili številni dnevi tudi deževni. V maju je bilo v osrednji Sloveniji kar 19 deževnih, na severovzhodu 16, za približno polovico manj pa v zahodni in jugozahodni Sloveniji. Količina padavin je bila povsod po Sloveniji nadpovprečna, presežki pa so se gibali od nekaj odstotkov na zahodu ter osrednjem delu države do skoraj 70 odstotkov ponekod na vzhodu in severovzhodu države. Najbolj namočen je bil hribovit severozahodni del države kjer je padlo nad 200 mm dežja, drugod se je količina dežja gibala med 100 in 150 mm, nekoliko manj, okoli 90 mm, le na obalnem območju. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, maj 2016 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, May 2016 Postaja I. dekada II .dekada II .dekada mesec(M) pov. max. S pov. max. S pov. max. S pov. max. S Portorož-letališče 4,0 4,9 40 3,5 5,2 35 4,7 5,5 52 4,1 5,5 127 Bilje 3,7 4,8 37 3,0 4,3 30 4,1 5,4 46 3,6 5,4 112 Godnje 2,7 3,5 27 2,4 3,4 24 3,6 4,4 39 2,9 4,4 91 Vojsko 2,3 3,0 23 2,0 3,1 20 3,1 4,2 34 2,5 4,2 77 Rateče-Planica 2,4 3,0 24 2,5 3,3 25 3,4 4,8 37 2,8 4,8 86 Bohinjska Cešnjica 2,5 3,4 25 2,0 2,8 20 3,2 4,9 35 2,6 4,9 81 Lesce 3,2 4,4 32 2,4 3,3 24 3,6 5,3 40 3,1 5,3 95 Brnik-letališče 3,1 5,0 31 2,2 3,3 22 3,9 5,7 42 3,1 5,7 95 Topol pri Medvodah 2,8 3,7 28 2,2 3,2 22 3,6 5,4 40 2,9 5,4 90 Ljubljana 2,9 3,8 29 2,5 3,5 25 4,4 6,0 48 3,3 6,0 102 Nova vas-Bloke 2,3 2,9 23 2,0 2,6 20 3,2 4,2 35 2,5 4,2 79 Babno polje 2,6 3,3 26 2,2 3,3 22 3,7 4,9 41 2,8 4,9 89 Postojna 2,9 3,9 29 2,5 4,2 25 3,8 4,8 42 3,1 4,8 96 Kočevje 2,2 3,2 22 2,1 2,9 21 3,5 4,7 39 2,6 4,7 82 Novo mesto 2,7 3,9 27 2,7 3,9 27 4,8 5,8 53 3,4 5,8 107 Malkovec 2,7 3,6 27 2,5 3,7 25 4,1 5,2 45 3,1 5,2 97 Bizeljsko 2,6 3,6 26 2,7 4,5 27 4,3 5,2 47 3,2 5,2 100 Dobliče-Crnomelj 2,3 3,1 23 2,6 4,7 26 4,3 6,0 47 3,1 6,0 96 Metlika 2,4 3,7 24 2,3 3,3 23 4,1 5,4 46 2,9 5,4 93 Šmartno 2,3 3,2 23 2,5 3,3 25 3,9 5,3 43 2,9 5,3 91 Celje 2,8 4,1 28 2,8 4,1 28 4,5 5,7 50 3,4 5,7 105 Slovenske Konjice 2,9 4,2 29 2,7 4,2 27 4,7 5,7 52 3,4 5,7 107 Maribor-letališče 3,1 4,6 31 2,9 4,7 29 5,1 6,8 57 3,7 6,8 117 Starše 2,9 4,1 29 3,0 4,5 30 5,3 6,3 58 3,7 6,3 117 Polički vrh 2,4 3,2 24 2,4 3,2 24 3,9 5,1 43 2,9 5,1 91 Ivanjkovci 2,2 3,2 22 2,4 3,8 24 3,7 4,6 40 2,8 4,6 87 Murska Sobota 2,9 4,0 29 3,0 4,6 30 4,8 6,0 53 3,6 6,0 111 Veliki Dolenci 2,5 3,8 25 2,3 3,3 23 4,1 5,5 45 3,0 5,5 93 Lendava 2,8 4,0 28 2,9 4,1 29 4,3 5,2 47 3,3 5,2 104 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 2. Dekadna in mesečna vodna bilanca za maj 2016 in obdobje mirovanja (od 1. aprila do 31. maja 2016) Table 2.Ten days and monthly water balance in May 2016 and for the vegetation period (from April 1 to May 31, 2016) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v maju 2016 Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec (1. 4.- 31. 5. 2016) Bilje -30,1 30,0 11,2 11,1 -5,2 Ljubljana -2,0 84,5 -27,5 55,0 64,7 Novo mesto 13,9 31,9 -34,1 11,7 -9,3 Celje 22,5 27,0 -23,3 26,2 10,7 Maribor, letališče 52,1 25,5 -39,7 37,9 -16,5 Murska Sobota 26,5 3,6 -17,9 12,2 -48,0 Portorož, letališče -31,3 32,9 -40,0 -38,4 -104,9 Slika 1. Vodna bilanca v maju 2016 (levo) in odstopanje od dolgoletnega povprečja 1981-2010 (desno) Figure 1. Water balance in May 2016 (left) and anomalies from the longterm average 1981-2010 (right) V prvi in drugi dekadi maja se je povprečna dnevna evapotranspiracija gibala med 2 in 3 mm vode dnevno. V zadnji dekadi, ko so se temperature zraka povzpele nad povprečje je bilo izhlapevanje marsikje večje od 4 mm, najvišje vrednosti pa so občasno presegle 5 mm, na severovzhodu tudi 6 mm. V vsem mesecu je bilo število dni z izhlapevanjem vode iz tal in rastlin nad 5 mm na zahodu od 3 do 5 na severovzhodu pa do 7 dni. Količina izhlapele vode pa se je gibala med 100 in 130 mm na vzhodu, severovzhodu, v osrednji Sloveniji ter na Goriškem in na Obali, drugod se je gibala med 90 in 100 mm (preglednica 1). V prvih dveh dekadah je bila vodna bilanca pozitivna, razen na Obali in na Goriškem, v zadnji dekadi maja pa se je stanje po državi prevesilo na negativno stran s primanjkljaji, ki so se gibali med 20 in 40 mm, le na Goriškem je bila vodna bilanca rahlo pozitivna. Na mesečni ravni je bila vodna bilanca povsod pozitivna, z izjemo Obale, kjer je primanjkljaj meril skoraj 40 mm. Vodna bilanca za prva dva vegetacijska meseca pa je bila skoraj povsod negativna, k čemur je največ doprinesla suha prva polovica aprila, vendar so bili primanjkljaji razmeroma majhni. Le na Obali je vodni primanjkljaj že presegel 100 mm (preglednica 2). Stanje vodne bilance je bilo ugodnejše, z večjimi presežki kot jih običajno beležimo v maju (slika 1). Temperaturne razmere v prvih dveh dekadah maja niso bile ugodne za rast in razvoj rastlin, tudi povprečna temperatura tal se je v prvi dekadi večinoma gibala med 12 in 14 °C, v drugi dekadi pa med 13 in 15 °C. V zahodni Sloveniji so bila tla za stopinjo do dve toplejša. 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, maj 2016 Table 3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, May 2016 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 max max min min max max min min max max min min Portorož-letališče 18,6 17,8 31,9 26,9 11,8 12,2 17,0 17,1 28,0 24,6 12,2 12,4 21,3 20,7 34,2 30,0 14,6 14,4 19,0 18,6 Bilje 18,0 18,0 28,7 27,4 11,8 11,9 16,6 16,7 24,2 23,2 13,0 12,7 21,2 21,3 32,9 31,6 15,4 15,0 18,7 18,7 Lesce 14,0 12,8 21,8 19,2 7,1 7,6 13,6 12,9 19,0 17,0 7,9 8,0 19,0 16,8 27,5 23,8 11,2 11,5 15,6 14,3 Slovenj Gradec 12,6 12,5 22,4 20,2 8,3 8,8 13,7 13,6 23,5 20,6 8,2 8,6 19,5 19,2 33,5 29,9 11,7 11,7 15,4 15,2 Ljubljana 14,2 13,9 22,0 19,9 10,0 10,2 14,3 14,4 19,6 18,5 10,3 11,2 19,4 19,2 29,0 26,2 11,7 12,5 16,1 15,9 Novo mesto 14,3 14,2 22,9 21,3 9,4 9,8 14,7 14,8 22,1 20,0 10,8 10,8 20,4 19,9 30,1 27,7 13,7 12,9 16,6 16,4 Celje 14,3 13,5 26,6 19,3 10,2 10,8 15,1 14,7 23,3 18,6 10,6 11,6 20,1 18,7 33,0 24,7 12,4 13,4 16,6 15,7 Maribor-letališče 14,0 13,5 26,4 21,4 9,4 10,0 14,7 14,7 21,8 18,8 9,6 9,9 21,0 20,2 32,0 28,1 13,8 12,7 16,7 16,3 LEGENDA: Tz2 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 -povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * -ni podatka Tz2 max -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 max -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz2 min -minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 min -minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Slika 3. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, maj 2016 Figure 3. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, May 2016 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, maj 2016 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, May 2016 Postaja Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1.1.2016 I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 159 154 202 514 -14 109 104 147 360 -14 59 54 92 204 -14 1623 909 351 Bilje 154 145 192 491 -23 104 95 137 336 -23 54 45 82 181 -24 1471 789 284 Postojna 118 109 167 394 -15 68 59 112 239 -15 19 13 57 89 -17 1061 476 124 Kočevje 112 112 178 402 -18 62 62 123 246 -18 14 18 68 100 -17 1027 480 153 Rateče 90 88 153 330 -24 40 38 98 175 -26 2 0 43 46 -23 693 283 55 Lesce 129 115 179 423 1 79 65 124 268 0 31 15 69 115 -4 1052 495 163 Slovenj Gradec 118 118 195 431 4 68 68 140 276 4 19 21 85 126 2 1041 506 192 Brnik 128 115 187 430 -16 78 65 132 275 -17 29 16 77 122 -19 1058 506 176 Ljubljana 141 129 204 474 -14 91 79 150 319 -14 41 29 94 165 -16 1314 699 277 Novo mesto 135 133 211 478 -3 85 83 156 323 -3 35 34 101 169 -5 1310 696 288 Črnomelj 143 139 219 502 5 93 89 164 347 5 43 39 109 192 3 1409 773 335 Bizeljsko 137 132 205 474 -14 87 82 150 318 -14 37 33 95 164 -16 1292 672 260 Celje 126 128 198 452 -21 76 78 143 297 -21 26 28 88 143 -23 1208 613 231 Starše 141 137 218 496 11 91 87 163 341 11 41 37 108 186 8 1326 706 296 Maribor 134 128 210 472 -17 84 78 155 317 -17 34 29 100 163 -19 1240 651 259 Maribor-letališče 134 130 210 475 -15 84 80 155 320 -15 34 31 100 165 -17 1277 658 265 Murska Sobota 136 135 211 482 -2 86 85 156 328 -2 36 35 101 173 -4 1289 670 279 Veliki Dolenci 131 127 206 464 -7 81 77 150 309 -7 31 29 96 156 -9 1251 634 247 LEGENDA: I., II., III., M Vm dekade in mesec odstopanje od mesečnega povprečja (1981-2010) ni podatka Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C ■ vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja V zadnji dekadi maja so se ob otoplitvi tla precej ogrela, najvišje temperature so se v površinske sloju tal (2cm) povzpele že čez 30 °C oziroma v povprečju marsikje čez 20 °C (preglednica 3, slika 3). Površinski sloj tal se ob tolikšnih temperaturnih spremembah močno izsušil, marsikje smo lahko opazovali močno zaskorjena tla. Zaradi nižjih temperatur zraka od običajnih, je bila vsota efektivnih temperatur nad izbranimi temperaturnimi pragovi podpovprečna (preglednica 4). Nekoliko premalo toplote je upočasnilo tudi vegetacijski razvoj, ki je sicer vso pomlad na splošno prehiteval. Črni bezeg in šipek sta prve cvetove razvila le dan ali dva pred povprečnim časom. Po sosledju fenološkega koledarja njuno cvetenje naznanja nastop zgodnjega poletja. V tem obdobju zacvetijo tudi rdeča detelja, navadna nokota in trave. Pomembnejše predstavnice trav, pasja trava in latovka visoka pahovka so že ob koncu aprila prešle v fenološko fazo latenja, ko nastopi priporočljiv čas za njeno spravilo v silose. Spravilo za travno silažo je bilo zaradi slabega sušenja v prvi polovici maja ovirano, pogosto zaradi dežja tudi nemogoče. Ob pogosti vlažnosti listov je v maju nastopilo tudi nevarno obdobje za širjenje rastlinskih bolezni in škodljivcev. Na sadnem drevju so se razbohotile listne uši, potrebna je bila zaščita tudi proti pepelovkam. Obstajala je nevarnost za širjenje krompirjeve plesni, predvsem v nasadih z bujno rastjo, kjer so rastline proti koncu meseca strnile vrste. V vinorodnih območjih zahodne Slovenije so zgodnejše sorte vinske trte začele cveteti v prvih dneh zadnje dekade maja. Kmetijska svetovalna služba je ob koncu dekade poročala, da so bili v tretji dekadi maja izpolnjeni pogoji za okužbe s peronosporo, v nasadih pa so že opazili prve oljne madeže, znake okužb. Na obalnem območju so zacvetele tudi oljke, le nekaj dni prej kot zacvetijo običajno. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21 h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21 h, VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: S(Td - Tp) Td - average daily air temperature; Tp - temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C - sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1.1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY May was slightly cooler than normally, especially in the first and second decade, when rainy days prevailed. Monthly precipitation exceeded the average throughout Slovenia. Consequently also monthly water balance state resulted positive everywhere, the exception was only the coastal area. Due to the poor drying condition harvesting of grass silage was hindered, frequent rain made it often even impossible. Frequent leaf wetting enabled spreading of some plant diseases and pests (aphids,powdery mildew, potato blight and downy mildew). 49 HIDROLOGIJA HYDROLOGY Pretoki rek v maju 2016 Discharges of Slovenian rivers in May 2016 Igor Strojan Maja je bila vodnatost rek v celoti okoli 20 odstotkov večja kot v dolgoletnem obdobju. Pretoki rek so porasli v začetku in sredi maja. Ob prvem porastu se je najbolj povečala vodnatost manjših vodotokov ob Pohorju in Kozjaku, ob drugem pa so padavine na zahodu najprej povečale pretok Vipave, nato pa tudi Ljubljanice in Krke, ki so se razlile na območju pogostih poplav. Opozorilni pretok sta presegli tudi Mirna in Bistrica. V naslednjih dneh je vodnatost rek upadala, pretoki so bili ob koncu maja mali in srednji. Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek maja 2016 in povprečnimi srednjimi majskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the May 2016 mean discharges of Slovenian rivers compared to the May mean discharges of the long-term period SUMMARY May was a wet month. Rivers discharges were about 20 percent higher as usual. The rivers Vipava, Ljubljanica and Krka flooded on usual flood areas. At the end of the months the discharges of rivers were mean and small. 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja ^ 200 100 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 BORL+FORMIN GORNJA RADGONA £ 300 Oh 200 100 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 13 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 RAKOVEC —VELIKO ŠIRJE "B 150 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 RADOVLJICA ŠENTJAKOB 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 -SOLKAN -DOLENJE PODROTEJA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 - - CERKVENIKOV MLIN -MOSTE -RADENCI I Slika 2. Pretoki slovenskih rek v maju 2016 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in May 2016 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3,0 I p h < 2,0 1,0 -- 0,0 // V f/z r * / ^ v/ //// □ Qnp maj 2016 □ Qnp maj 1971 - 2000 5,0 P 4,0 3,0 h 2,0 1,0 -- 0,0 // y//// s v/ ///z: cF □ Qsr maj 2016 □ Qsr maj 1971 - 2000 8,0 > 7,0 H 6,0 □ Qvk maj 2016 □ Qvk maj 1971 - 2000 Slika 3. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki maja 2016 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju. Figure 3. Small (Qnp), medium (Qs) and large (Qvk) discharges in May 2016 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period. 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Pretoki maja 2016 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Discharges in May 2016 and characteristic discharges in the long-term period REKA/ RIVER POSTAJA/ Qnp nQnp sQnp vQnp STATION Maj 2016 Maj 1971-2000 m3/s dan m3/s m3/s m3/s MURA G. RADGONA 141 23 94,1 166 253 DRAVA BORL+FORMIN 138 29 97,2 197 333 DRAVINJA VIDEM 4,9 30 1,5 4,9 11,7 SAVINJA VELIKO SIRJE 18,6 29 9,8 23,3 44,8 SOTLA RAKOVEC 3,1 11 1,1 2,4 5,3 SAVA RADOVLJICA 32,4 22 15,1 36,6 64,2 SAVA ŠENTJAKOB 46,2 29 25,8 66,4 123 SAVA HRASTNIK 136 29 45,6 90,1 134 SAVA ČATEŽ 156 27 68,5 174 322 SORA SUHA 9,43 29 3,2 8,5 16,7 KRKA PODBOČJE 25,1 31 11,7 22,6 41,9 KOLPA RADENCI 19,4 30 7,2 16,9 36,7 LJUBLJANICA MOSTE 23,0 11 10,1 25,2 45,2 SOČA SOLKAN 37,7 8 25,7 62,3 112 VIPAVA DOLENJE 4,1 11 2,3 3,7 5,9 IDRIJCA PODROTEJA 3,1 11 1,4 2,2 3,8 REKA C. MLIN 2,3 7 0,6 1,8 4,4 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA 182 157 251 385 DRAVA BORL+FORMIN 354 212 344 483 DRAVINJA VIDEM 12,7 2,5 10,4 26,4 SAVINJA VELIKO SIRJE 48,9 14,8 46,4 116 SOTLA RAKOVEC 10,6 2,2 7,8 31,4 SAVA RADOVLJICA 64,0 20,4 68,1 106 SAVA ŠENTJAKOB 95,3 31,7 110 179 SAVA HRASTNIK 217 58,3 140 209 SAVA ČATEŽ 318 92,5 296 621 SORA SUHA 18,5 4,9 17,9 39,2 KRKA PODBOČJE 66,8 15,7 48,2 129 KOLPA RADENCI 64,5 11,8 47,2 108 LJUBLJANICA MOSTE 65,9 16,0 51,5 124 SOČA SOLKAN 147 37,3 116 187 VIPAVA DOLENJE 14,9 3,6 9,6 17,9 IDRIJCA PODROTEJA 13,2 1,9 6,8 13,1 REKA C. MLIN 7,6 1,3 6,8 25,5 Qvk nQvk sQvk vQvk MURA G. RADGONA 234 14 188 459 903 DRAVA BORL+FORMIN 615 2 341 586 1153 DRAVINJA VIDEM 56,7 3 3,9 43,5 160 SAVINJA VELIKO SIRJE 160 2 30,3 181 560 SOTLA RAKOVEC 62,8 16 4,1 39,0 234 SAVA RADOVLJICA 108 13 44,4 183 378 SAVA ŠENTJAKOB 171 16 65,3 315 742 SAVA HRASTNIK 438 16 81,6 304 472 SAVA ČATEŽ 799 16 127 714 2860 SORA SUHA 52,2 15 7,1 76,0 273 KRKA PODBOČJE 208 16 25,3 138 329 KOLPA RADENCI 241 16 18,6 231 590 LJUBLJANICA MOSTE 193 16 27,5 136 344 SOČA SOLKAN 329 14 66,3 468 908 VIPAVA DOLENJE 80,6 14 13,0 41,4 84,5 IDRIJCA PODROTEJA 77,1 13 2,7 42,0 110 REKA C. MLIN 47,6 15 2,1 42,9 305 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu -opazovana konica Qvk the highest monthly discharge - extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in period Qs srednji pretok v mesecu -srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge -daily average nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu - srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge - daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period 53 Temperature rek in jezer v maju 2016 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in May 2016 Mojca Sušnik Temperatura opazovanih rek maja 2016 je bila v povprečju podobna primerjalnim obdobnim mesečnim povprečjem. Prav tako sta imeli jezeri podobni povprečni mesečni temperaturi kot je obdobno mesečno povprečje. Najnižje temperature večine rek so bile izmerjene v prvih dneh maja. Med opazovanimi rekami je le Vipava imela najnižjo temperaturo 16. maja. Sredi maja so se tudi druge reke nekoliko ohladile. Najvišje temperature so imele reke v zadnjih dneh maja, od 27. do 31. Povprečna razlika med najnižjo in najvišjo povprečno dnevno temperaturo v mesecu maju je bila dobrih 6 °C. Temperatura Blejskega in Bohinjskega jezera je v maju počasi naraščala. Ohladitev sredi meseca se je poznala tudi pri temperaturi obeh jezer. Razlika med najvišjo in najnižjo temperaturo Blejskega in Bohinjskega jezera je bila približno 6 °C. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v °C, maju 2016 in v obdobju 1981-2010 Table 1. Average May 2016 and long term 1981-2010 temperature in °C postaja / location MAJ 2016 obdobje / period 1981-2010 razlika / difference Mura - G. Radgona 13,3 11,7 1,6 Velika Krka - Hodoš 14,5 Drava - Ptuj 13,1 Bohinjka - Sveti Janez 11,1 Sava - Radovljica 9,7 9,0 0,7 Sava - Šentjakob 11,6 11,3 0,3 Sava - Jesenice na Dol. 14,8 Kolpa - Metlika 13,1 Ljubljanica - Moste 12,1 13,0 -0,9 Savinja - Laško 13,6 13,1 0,5 Krka - Podbočje 13,7 15,1 -1,4 Soča - Solkan 10,9 11,3 -0,4 Vipava - Dolenje 10,2 Nadiža - Potoki 11,8 Reka - Cerkvenikov mlin 12,3 13,6 -1,3 Bohinjsko jezero 11,1 11,4 -0,3 Blejsko jezero 15,4 15,7 -0,3 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 4 "I-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-r~ 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Maj Mura G. Radgona V. Krka Hodoš Drava Ptuj -1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-11. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Maj Savinja Laško • Ljubljanica Moste Krka Podbočje 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Maj Nadiža Potoki Kolpa Metlika 4 -I-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-r~ 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Sava Radovljica Maj Sava Šentjakob Sava Jesenice na Dol. —i-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1— 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Maj »Vipava Dolenje Reka Cerkvenikov mlin —i-1-1-1-1-1-1-1-1-1— 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Maj Bohi njsko jezero Blejsko jezero Soča Solkan Slika 1. Povprečne dnevne temperature pomembnejših slovenskih rek in jezer v maju 2016 Figure 1. Average daily temperatures of main Slovenian rivers and lakes in May 2016 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v maju 2016, v °C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in May 2016 in °C SUMMARY The average water temperatures of Slovenian rivers in May were similar as compared to the long term average 1981-2010. The average monthly temperature of the Bled and the Bohinj Lake were similar as in long term average too. 56 Dinamika in temperatura morja v maju 2016 Sea dynamics and temperature in May 2016 Igor Strojan Gladina morja je bilo maja 13 cm višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1960-1990. Srednja mesečna temperatura morja 17,7 °C je bila nekaj več kot stopinjo višja kot je to običajno za maj. Morje je največkrat vzvaloval jugo. Srednja mesečna višina valov je bila 24 cm. -Vv -dP -Vs Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v maju 2016 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in May 2016 -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka in sončno sevanje v maju 2016 Figure 2. Mean daily air temperature and sun radiation in May 2016 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Višina morja Srednja višina morja v aprilu 227 cm je bila 13 cm višja kot v primerjalnem obdobju (preglednica 1). Morje ni poplavljalo, najvišje residualne višine morja so bile sredi in ob koncu maja okoli 40 cm. Slika 3. Izmerjene urne (Hmer), astronomske (Ha) in residualne (Hres) višine morja v maju 2016. Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 217 cm. Figure 3. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in May 2016 Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja in srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečij v maju 2016 Figure 4. Declination of daily sea levels and mean daily pressures in May 2016 Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v maju 2016 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristically sea levels of May 2016 and the reference period Mareografska postaja/Tide gauge: Koper Maj 2016 Maj 1960-1990 Min Sr Max cm cm cm cm SMV | 227 199 214 226 NVVV | 288 263 286 328 NNNV | 147 122 139 152 A | 141 141 147 176 Legenda/Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month A amplitude / the amplitude 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v juliju 2016. Celoletni podatki so dostopni na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/morje Figure 5. Prognostic sea levels in July 2016. Data are also available on http://www.arso.gov.si/vode/morje 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Valovanje morja Maja je bila srednja višina valov 24 cm. V začetku maja je morje vzvalovala burja, v vseh kasnejših primerih jugo. Najvišji val 1,6 metra je bil izmerjen ob burji v začetku meseca. 4,8 4,6 4,4 4,2 4 3,8 3,6 3,4 3,2 f2,8 -2,6 2,4 2,2 2 --1,8 1,6 1,4 --1,2 1 0,8 0,6 0,4 0,2 0 ^ v -Smer valov Srednja polurna višina valov Perioda valov -Najvišja višina valov Slika 6. Valovanje morja v maju 2016. Meritve na oceanografski boji VIDA NIB MBP Figure 6. Sea waves in May 2016. Data from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran Boja Piran obdobje: 1.5.201S-1.6.201B 5.0 % 3. J rr 3.3% S 5.2% 3.3 % 3.2 m Višina v m □ 0-0.2 □ 0.4-0.6 □ 0.8-1 □ 0.2-0.4 □ 0.6-0.8 Slika 7. Roža valovanja v maju 2016. Morje je bilo večinoma vzvalovano iz jugozahodne smeri. Podatki so rezultat meritev na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Figure 7. Sea waves in May 2016. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Temperatura morja Maja je temperatura morja večinoma naraščala. Iz 15,2 °C v začetku meseca se je temperatura ob koncu meseca povzpela nad 21 °C. Srednja mesečna temperatura morja 17,7 °C je bila za dobro stopinjo višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 ^"Temperatura morja Slika 8. Srednje dnevne temperature morja v maju 2016. Podatki so rezultat neprekinjenih meritev na globini 1 metra na merilni postaji Koper. Figure 8. Mean daily sea temperatures in May 2016 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v maju 2016 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981-2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Temperatures in May 2016 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981-2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Maj 2016 °C Maj 1981-2010 Min Sr Max °C °C °C Tmin 1 14,7 Tsr j 17,7 Tmax j 22,5 11,0 12,9 16,3 14,3 16,5 18,9 17,3 20,1 22,5 SUMMARY In May the average monthly sea level was 13 cm higher if compared to the long-term period 1960-1990. The mean monthly waves was 24 cm high. The mean sea temperatures 17.7 degrees Celsius was 1.2 degrees Celsius higher as in the long-term period 1981-2010. 61 Stanje podzemne vode maja 2016 Groundwater quantity in May 2016 Peter Frantar Maja smo na medzrnskih vodonosnikih precej razgibano dogajanje. Na Prekmurskem, Ptujskem in Dravskem polju se je nadaljevalo upadanje gladin vode, prav tako smo imeli upadanje na Kranjskem polju in v Vipavski dolini. Na preostalih vodonosnikih je bilo dogajanje pestrejše, saj so se precej odzivali na padavine in poraste vodotokov. Na teh vodonosnikih smi imeli povečini po dva porasta čemur sta sledila upada tako da je bila gladina konec meseca v Celjski kotlini in na Sorškem polju nižja kot na začetku meseca, na Čateškem, Kamniškobistriškem in Ljubljanskem polju pa višja kot na začetku meseca. Temperatura podzemne vode je bila skozi ves mesec skoraj konstantna, na Prekmurskem, Ptujskem in Čateškem polju je celo nekoliko narasla. Gančani - Prekmursko polje 3.10 L £ > 3.12 -O 3.14 O O 3.16 T3 ra 3.18 C ja 3.20 o 3.22 12.0 - 11.5 11.0 10.5 10.0 1.65 01 T3 O 1./0 > O T3 1./5 TO C -O 1.80 O M 1.85 13.0 12.5 12.0 ^ 0J Œ 11.5 £ 11.0 vodostaj/level temperatura/temperature 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Čatež - Čateško polje un un un uS cn un un un un un 0 £ > 1 aj -O 2 o S 3 T3 ra 4 C J 5 M 6 00 00 00 00 00 00 00 12.0 11.5 11.0 aj c 10.5 £ <¡j u 10.0 vodostaj/level ■temperatura/temperature Hrastje - Ljubljansko polje £ > OJ T3 O > O T3 ra C ja _0 M 12.80 12.90 13.00 13.10 13.20 13.30 13.40 13.50 13.5 - 13.0 12.5 12.0 11.5 11.0 10.5 10.0 U o ra z¡ -t-» ra <¡j . £ <¡j ■vodostaj/level ■temperatura/temperature Cerklje na Gor. - Kranjsko polje 5. 5. .5 .9 22 30.00 £ > 32.00 -(U -O 34.00 -O O 36.00 -T3 ra 38.00 - C 40.00 _o M 42.00 9.0 8.5 8.0 OJ . £ <¡j vodostaj/level temperatura/temperature Domžale - Kamniškobistriško polje 4.40 4.50 .g 4.60 g 4.70 ■g 4.80 c la _0 m 4.90 5.00 5.10 12.0 11.5 11.0 10.5 10.0 u 3 ra <¡j . £ <¡j vodostaj/level temperatura/temperature Meja - Sorško polje £ > QJ T3 O > O T3 ra C ja _0 M 23.54 23.56 23.58 23.60 23.62 23.64 23.66 23.68 23.70 11.0 10.5 10.0 9.5 U o ra z¡ -t-» ra <¡j . £ <¡j vodostaj/level temperatura/temperature Miren - Vipavska dolina 5. 5. 5. .1 .5 .9 55555 21.90 £ > 22.00 <¡J T3 g 22.10 O -O 22.20 ra 25 22.30 _o M 22.40 14.0 13.5 13.0 1b.0 QJ 17.0 U O > 18.0 o T3 19.0 ra C 20.0 -Q O 21.0 M 22.0 15.0 14.0 ^ ra h 13.0 |5 -t-» ra 12.0 £ p 11.0 | •M 10.0 h(m) T T Slika 2. Dnevno gibanje vodostajev in temperature na izbranih lokacijah kraških vodonosnikov Figure 2. Daily water levels and temperatures on selected locations of karstic aquifers Elektroprevodnost vode se spremlja na posameznih lokacijah kraških vodonosnikov in izkazuje koliko snovi je raztopljenih v vodi, posredno lahko sklepamo tudi na trdoto vode in še na mnogo drugih povezav. Nihanje prevodnosti vode je povezano z zadrževalnimi časi vode, geološko značilnostjo zaledja, rabo tal, padavinami,... V Alpah je prevodnost na splošno manjša (Mošenik in Kamniška Bistrica) kot na pravem krasu (Podroteja, Vrhnika pri Ložu, Brestovica na Krasu). Na Mošeniku je bila elektroprevodnost čez mesec enaka, na Kamniški Bistrici je bila enaka do zadnjih dni meseca, potem pa je močno upadla, , nihanje na Brestovici na Krasu je bilo prav tako majhno, na Obrhu in v Podroteji pa je bilo nihanje močno povezano s padavinskimi dogodki. 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Mošenik 200 £ u 190 on 180 > 1/0 m 160 O C 150 n n 140 > QJ 130 cx n 120 110 ou 100 cu Vrhnika pri Ložu - Obrh F 540 u on 520 i > 500 i/i O 480 i_ n n 460 > m 440 CX n +-» 420 ou 400 cu Kamniška Bistrica - izvir 300 ^ 280 i > 260 O C 240 T3 O Ž 220 O. ° 200 180 QJ 5 Podroteja - izvir Brestovica na Krasu 560 LjSuSuSuSuSuSuSuS rHuScnrnl^rHuScn 11222 Slika 3. Dnevno gibanje elektroprevodnosti podzemne vode na izbranih postajah kraških vodonosnikov Figure 3. Daily electrical conductivity levels on selected gauging stations on karstic aquifers SUMMARY May 2016 groundwater levels in alluvial aquifers were generally decreasing. Than after, the decrease of water levels until the end of the month on most of the stations was observed. The karstic aquifers were also slowly decreasing the water quantities all the month, except in the alpine aquifers. The temperatures of the groundwater of the alluvial plains were mostly decreasing all the month. The temperature on karstic springs was fluctuating more, in general slightly increasing. The water electrical conductivity of karstic aquifers was generally increasing or was constant thru all the month. 65 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION Onesnaženost zraka v maju 2016 Air pollution in May 2016 Tanja Koleša Onesnaženost zraka je bila v maju zaradi spremenljivega vremena nizka. Pogosto so se pojavljale padavine. Obdobja stabilnega in suhega vremena so bila kratka. Največ padavin je bilo sredi meseca od 11. do 15. maja, največ sonca pa od 25. do 29. maja. Takrat je bilo tudi najtopleje, najvišje dnevne temperature so bile nad 25 °C. Izrazitejše temperaturne inverzije ni bilo, plitva prizemna inverzija se je zjutraj le občasno pojavljala. Občasno je zapihal tudi jugozahodni veter. Tako je bilo 11. in 12. ter od 27. do 29. maja. Nad naše kraje je takrat od jugozahoda dotekal v nižjih plasteh ozračja zrak iznad severne Afrike, kar je koncentracije delcev nekoliko povišalo. Na splošno pa so bile koncentracije delcev precej nizke in na nobenem merilnem mestu niso presegle mejne dnevne vrednosti 50 ^g/m3. Zaradi pogostih padavin in malo sončnega obsevanja so bile nizke tudi koncentracije ozona, ki so sicer na vseh merilnih mestih razen v Ljubljani Bežigrad presegle 8-urno ciljno vrednost, urna opozorilna vrednost pa ni bila nikjer presežena. Pod dovoljeno mejo je bila kot običajno onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom, žveplovim dioksidom, ogljikovim monoksidom in benzenom. Najvišje povprečne mesečne koncentracije dušikovih oksidov in benzena so bile kot običajno izmerjene na merilnem mestu Ljubljana Center. Elektroinštitut Milan Vidmar je v maju prenehal z vsemi meritvami na merilnem mestu Zelena trava, začeli pa so izvajati meritve ogljikovodikov na merilnem mestu AMP Gaji. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TES, EIS TET, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana, MO Celje Elektroinštitut Milan Vidmar MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano EIS Anhovo Služba za ekologijo podjetja Anhovo Občina Medvode Studio Okolje LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana MO Celje 66 Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana in EIS Anhovo Delci PM10 in PM25 Koncentracije delcev PM10 so bile v maju nizke in na nobenem merilnem mestu niso presegle mejne dnevne vrednosti 50 |g/m3. Najvišja dnevna koncentracija delcev PM10 42 |g/m3 je bila izmerjena v Novem mestu 1. maja, kar je verjetno posledica gorenja kresov. Vsota prekoračitev dnevne mejne vrednosti od začetka leta še na nobenem merilnem mestu ni presegla števila 35, ki je dovoljeno za celo leto. Največ preseganj (29) je od začetka leta 2016 do konca maja, izmerjenih na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Najvišja povprečna mesečna koncentracija delcev PM2,5 je bila izmerjena na merilnem mestu Maribor Center, in sicer 14 |g/m3. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 1, 2 in 3. Ozon Urna opozorilna vrednost 180 |g/m3 v maju zaradi pogostih padavin ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Najvišja urna koncentracija 168 |g/m3 je bila 22.5.2016 izmerjena v Kopru. 8-urna ciljna vrednost pa je bila presežena na vseh merilnih mestih razen v Ljubljani Bežigrad. Največ, 13-krat, je bila ta vrednost presežena na visokogorskem merilnem mestu Krvavec. Dušikovi oksidi Koncentracije NO2 so bile povsod pod mejnimi vrednostmi. Povprečne mesečne koncentracije NO2 so bile kot običajno precej višje na mestnih merilnih mestih izpostavljenih prometu, vendar tudi na teh lokacijah niso dosegle niti polovice urne mejne vrednosti, ki je 200 |g/m3. Koncentracije dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 5. Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je bila nizka. V DMKZ je bila najvišja urna koncentracija 20 |g/m3 izmerjena na merilnem mestu Ljubljana Bežigrad. Nekoliko višje so koncentracije okrog termoelektrarne Šoštanj. Koncentracije SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 6. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile na vseh mestnih merilnih mestih kot običajno precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 6. Ogljikovodiki Koncentracije benzena so bile maja na vseh merilnih mestih nižje od predpisane mejne letne vrednost, ki znaša 5 |g/m3. Najvišja povprečna mesečna koncentracija je bila izmerjena v Ljubljani Center (2.4 |g/m3). Povprečne mesečne koncentracije so prikazane v preglednici 7. 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Koncentracije delcev PM10 v pg/m3 v maju 2016 Table 1. Concentrations of PM10 in pg/m3 in May 2016 MERILNA Mesec Dan / 24 hours MREŽA >MV Postaja Podr % pod Cp Cmax >MV £od 1 .jan. LJ Bežigrad UB 97 13 24 0 16 MB Center UT 100 21 31 0 20 Celje UB 100 18 33 0 23 Murska Sobota RB 87 14 26 0 20 Nova Gorica UB 81 11 18 0 9 Trbovlje SB 100 15 28 0 21 Zagorje UT 97 19 37 0 24 DMKZ Hrastnik UB 100 14 29 0 11 Koper UB 100 13 24 0 8 Iskrba RB 97 10 19 0 0 Žerjav RI 87 18 39 0 7 LJ Biotehniška UB 97 15 24 0 18 Kranj UB 100 13 23 0 18 Novo mesto UB 100 14 42 0 19 Velenje UB 100 12 21 0 4 OMS Ljubljana LJ Center UT 98 27 38 0 29 TE-TO Ljubljana Vnajnarje RI 98 14 26 0 2 EIS TEŠ Pesje Škale SB SB 99 99 22 13 34 21 0 0 0 0 Šoštanj SI 99 12 26 0 0 EIS TET Prapretno Kovk RI RI 99 * 14 * 25 * 0 * 1 * Dobovec UB * * * * * MO Celje AMP Gaji UB 98 16 33 0 19 MO Maribor Vrbanski plato UB 100 12 22 0 12 Občina Miklavž na Dravskem polju Miklavž na Dravskem polju TB 100 15 34 0 16 Salonit Morsko RB 90 10 18 0 5 Gorenje Polje RB 100 10 19 0 2 *Merilnik v okvari. Preglednica 2. Koncentracije delcev PM2,5 v pg/m3 v maju 2016 Table 2. Concentrations of PM2,5 in pg/m3 in May 2016 MERILNA Cmax MREŽA Postaja Podr. % pod Cp 24 ur MB Center UT 100 14 24 DKMZ Iskrba RB 100 8 14 LJ Biotehniška UB 81 12 21 Vrbanski plato UB 100 13 25 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 3. Koncentracije O3 v Mg/m3 v maju 2016 Table 3. Concentrations of O3 in Mg/m3 in May 2016 MERILNA MREŽA postaja podr mesec/ month 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours AOT40 >CV % pod Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV £od 1. jan. LJ Bežigrad UB 100 55 125 0 0 120 0 0 3016 Celje UB 100 61 139 0 0 134 4 6 4530 Murska Sobota RB 96 72 135 0 0 130 3 3 6529 Nova Gorica UB 100 68 153 0 0 150 6 8 6389 Trbovlje SB 100 56 137 0 0 135 3 5 4258 DKMZ Zagorje UT 90 55 132 0 0 129 1 1 3224 Hrastnik UB 87 62 134 0 0 131 4 5 5290 Koper UB 100 93 168 0 0 156 9 11 9578 Otlica RB 81 96 149 0 0 146 7 12 7442 Krvavec RB 93 108 143 0 0 138 13 20 10080 Iskrba RB 100 69 137 0 0 133 5 7 7246 Vrbanski plato UB 99 72 134 0 0 129 3 4 6055 TE-TO Ljubljana Vnajnarje RI 99 89 138 0 0 130 7 8 5802 EIS TEŠ Zavodnje Velenje RI UB 99 100 95 68 139 132 0 0 0 0 133 127 5 2 7 3 7612 5287 EIS TET Kovk RI 100 97 146 0 0 140 10 12 8012 EIS TEB Sv. Mohor RB 99 82 131 0 0 123 5 8 5117 MO Maribor Pohorje RB 95 92 135 0 0 131 5 6 5596 Preglednica 4. Koncentracije NO2 in NOx v Mg/m3 v maju 2016 Table 4. Concentrations of NO2 and NOx in Mg/m3 in May 2016 MERILNA MREŽA Postaja podr NO2 NOx Mesec / Month 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours Mesec / Month % pod C p >MV Cmax >MV £od 1. jan. >AV Cp DMKZ LJ Bežigrad UB 99 21 79 0 0 0 28 MB Center UT 99 27 90 0 0 0 47 Celje UB 100 18 66 0 0 0 26 Murska Sobota RB 99 8 35 0 0 0 11 Nova Gorica UB 100 13 53 0 0 0 19 Trbovlje SB 98 14 63 0 0 0 24 Zagorje UT 100 21 62 0 0 0 37 Koper UB 100 10 52 0 0 0 11 OMS Ljubljana LJ Center UT 98 34 70 0 0 0 55 TE-TOL Ljubljana Vnajnarje RI 99 6 16 0 0 0 7 EIS TEŠ Zavodnje Škale RI SB 94 3 95 5 30 0 0 26 0 0 0 0 4 6 EIS TET Kovk Dobovec RI RI 98 5 83 0 47 0 0 3 0 0 0 0 7 1 EIS TEB Sv. Mohor RB 95 1 20 0 0 0 2 MO Celje AMP Gaji UB 98 11 39 0 0 0 15 MO Maribor Vrbanski plato UB 94 8 37 0 0 0 9 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 5. Koncentracije SO2 v ng/m3 v maju 2016 Table 5. Concentrations of SO2 in ng/m3 in May 2016 Mesec / 3 ure / MERILNA MREZA Postaja Month 1 ura / 1 hour 3 hours Dan / 24 hours po >MV >MV dr % pod Cp Cmax >MV £od 1. ¡an. >AV Cmax >MV £od 1. jan. LJ Bežigrad UB 100 8 17 0 0 0 15 0 0 Celje UB 100 8 20 0 0 0 10 0 0 DMKZ Trbovlje SB 99 8 18 0 0 0 12 0 0 Zagorje UT 100 7 10 0 0 0 9 0 0 Hrastnik UB 87 4 9 0 0 0 7 0 0 OMS Ljubljana LJ Center UT 98 1 22 0 0 0 2 0 0 TE-TO Ljubljana Vnajnarje RI 99 2 13 0 0 0 5 0 0 Šoštanj SI 100 1 19 0 0 0 4 0 0 Topolšica SB 100 1 12 0 0 0 2 0 0 EIS TES Zavodnje RI 99 1 42 0 0 0 4 0 0 Veliki vrh RI 100 2 20 0 0 0 9 0 0 Graška gora RI 100 2 13 0 0 0 6 0 0 Velenje UB 100 3 7 0 0 0 6 0 0 Pesje SB 100 4 8 0 0 0 7 0 0 Skale SB 98 4 9 0 0 0 7 0 0 Kovk RI 80 6 11 0 0 0 9 0 0 EIS TET Dobovec RI 83 7 16 0 0 0 12 0 0 Kum RB 98 6 13 0 0 0 11 0 0 Ravenska vas RI 98 9 17 0 0 0 14 0 0 EIS TEB Sv. Mohor RB 96 0 2 0 0 0 1 0 0 MO Celje AMP Gaji UB 98 5 31 0 0 0 8 0 0 Preglednica 6. Koncentracije CO v mg/m3 v maju 2016 Table 6. Concentrations of CO (mg/m3) in May 2016 MERILNA MREŽA Mesec / Month 8 ur / 8 hours Podr %pod Cp Cmax >MV LJ Bežigrad UB 100 0,3 0,5 0 DMKZ MB Center UT 96 0,3 0,6 0 Trbovlje SB 100 0,4 0,8 0 Krvavec RB 93 0,2 0,2 0 Preglednica 7. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v ng/m3 v maju 2016 Table 7. Concentrations of some Hydrocarbons in ng/m3 in May 2016 Po %pod. Benzen Toluen Etil-benzen M,p-ksilen o-ksilen DKMZ Ljubljana Maribor UB UT 66 86 0,5 0,7 1,6 1,6 0,3 0,3 1,2 1,1 0,3 0,3 OMS Ljubljana LJ Center UT 98 2,4 4,0 1,1 7,1 1,1 MO Celje AMP Gaji UB 91 0,5 0,8 — 1,6 — 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 1. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 v maju 2016 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2016 Figure 1. Mean PM10 concentrations in May 2016 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2016 Slika 2. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM2,5 (mg/m3) v maju 2016 Figure 2. Mean daily concentration of PM2,5 (mg/m3) in May 2016 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 3. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (mg/m3) in padavine v maju 2016 Figure 3. Mean daily concentration of PM10 (mg/m3) and precipitation in May 2016 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 4. Število prekoračitev opozorilne urne koncentracije v maju 2016 in število prekoračitev ciljne osemurne koncentracije O3 od začetka leta 2016 Figure 4. The number of exceedances of 1-hr information threshold in May 2016 and the number of exceedances of 8-hrs target O3 concentrations from the beginning of 2016 Slika 5. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 ter število prekoračitev mejne urne koncentracije v maju 2016 Figure 5. Mean NO2 concentrations and 1-hr maximums in May 2016 with the number of 1-hr limit value exceedences 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 6. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne koncentracije SO2 v maju 2016 Figure 6. Mean SO2 concentrations, 24-hrs maximums, and 1 -hour maximums in May 2016 Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations Cp povprečna mesečna koncentracija v |g/m3 / average monthly concentration in |g/m3 Cmax maksimalna koncentracija v |g/m3 / maximal concentration in |g/m3 >MV število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >AV število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 vsota [|g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 |g/m3 in vrednostjo 80 |g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 |g/m3.h. podr področje: U-mestno, S-primestno, B-ozadje, T-prometno, R-podeželsko, I-industrijsko / area: U-urban, S- suburban, B-background, T-traffic, R-rural, I-industrial * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Mejne, alarmne in ciljne vrednosti koncentracij v ng/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of concentrations in ng/m3: Onesnaževalo 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan / 24 hours Leto / Year SO2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 200 (MV)2 400 (AV) 40 (MV) NOx 30 (MV) CO 10 (MV) (mg/m3) Benzen 5 (MV) O3 180(OV), 240(AV), AOT40 120 (CV)5 40 (CV) Delci PM10 50 (MV)4 40 (MV) Delci PM2,5 25 (MV) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceed-ences of limit value. SUMMARY Air pollution in May 2016 was low due to changeable and rainy weather. There were no exceedances of the limit daily concentration of PM10. Ozone exceeded the target 8-hour concentration at all sites except Ljubljana Bežigrad. The highest one-hour concentration (168 |ig/m3) was measured in Koper. Concentrations of NO2, SO2, CO and benzene were below the limit values. 75 POTRESI EARTHQUAKES Potresi v Sloveniji v maju 2016 Earthquakes in Slovenia in May 2016 Tamara Jesenko, Ina Cecic Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so maja 2016 zapisali 165 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 39 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, ter za štiri šibkejše, ki so jih prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za 2 uri. Ml je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je maja 2016 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. 47" 00' 46*30' 46 00' 45 30' Li_ o o 13*30' 14*00' 14*30' 15*00' 15*30' 16*00' 16*30' Magnituda MLV Globina 0 5 10 15 20 40 km Slika 1. Potresi v Sloveniji, maj 2016 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, May 2016 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, maj 2016 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, May 2016 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. širina Zem. dolžina Globina Intenziteta Magnituda Področje h UTC m °N °E km EMS-98 Ml 2016 5 1 21 58 45,87 15,54 4 III 0,9 Gorenja Pirošica 2015 5 2 19 17 46,15 15,05 7 čutili 0,6 Trbovlje 2015 5 2 19 53 46,15 15,06 6 čutili 0,5 Trbovlje 2016 5 3 11 2 45,45 14,85 9 1,1 Krivac, Hrvaška 2016 5 3 16 23 45,33 15,31 1 1,0 Otok na Dobri, Hrvaška 2016 5 4 9 29 45,54 14,30 13 2,0 Jablanica 2016 5 4 12 52 45,73 14,20 16 1,1 Žeje 2016 5 4 12 53 45,73 14,21 16 1,1 Žeje 2016 5 4 12 57 45,73 14,21 14 1,0 Žeje 2016 5 4 13 1 45,73 14,21 15 1,3 Žeje 2016 5 4 13 48 45,73 14,21 15 1,2 Žeje 2016 5 5 0 27 46,10 14,59 8 1,0 Dragomelj 2016 5 5 5 14 45,64 14,23 13 1,2 Zagorje 2016 5 7 17 0 45,93 14,34 17 1,1 Laze pri Borovnici 2016 5 8 11 10 46,24 13,79 14 1,0 Tolminske Ravne 2016 5 9 1 12 46,23 13,79 15 1,1 Tolminske Ravne 2016 5 9 6 52 46,23 13,79 14 1,0 Tolminske Ravne 2016 5 9 14 27 45,59 15,77 1 1,3 Donja Kupčina, Hrvaška 2016 5 9 23 58 45,39 14,77 13 1,1 Delnice, Hrvaška 2016 5 10 4 29 45,62 15,34 1 3,1 Gornji Bukovac Žakanjski, Hrvaška 2016 5 10 22 38 45,96 15,18 9 1,1 Skrovnik 2016 5 11 12 18 45,43 14,32 10 1,2 Breza, Hrvaška 2016 5 14 6 9 45,53 16,01 1 1,1 Roženica, Hrvaška 2016 5 15 7 33 46,00 14,15 10 1,0 Hleviše 2016 5 15 12 59 45,62 15,20 15 III—IV 0,8 Vinji Vrh pri Semiču 2016 5 17 1 20 46,13 14,85 10 1,1 Kandrše 2016 5 18 6 12 46,09 15,14 12 1,2 Cimerno 2016 5 19 20 3 46,29 13,68 6 1,0 Lepena 2016 5 19 20 19 46,23 14,39 17 1,1 Hrastje 2016 5 21 1 30 46,11 14,81 9 III—IV 1,3 Zapodje 2016 5 21 22 19 45,49 14,35 12 1,4 Fabci 2016 5 23 0 10 46,08 14,78 12 IV 2,6 Kresniški Vrh 2016 5 24 0 26 45,64 14,28 16 1,6 Bač 2016 5 25 3 7 46,00 13,46 17 1,7 Ruttars (Rutarji), Italija 2016 5 25 7 8 46,21 15,54 12 1,2 Dragomilo 2016 5 25 8 18 45,46 15,34 7 čutili 1,2 Balkovci 2016 5 26 1 46 46,21 15,56 11 1,2 Serovo 2016 5 26 20 20 46,21 15,55 13 1,7 Serovo 2016 5 27 23 13 46,28 13,64 7 1,0 Drežniške Ravne 2016 5 28 11 32 45,70 14,43 12 1,1 Dane 2016 5 28 13 48 45,89 15,04 8 1,2 Gorenje Ponikve 2016 5 29 18 29 45,28 14,71 19 2,0 Lič, Hrvaška 2016 5 31 10 36 46,24 13,77 2 1,1 Tolminske Ravne Maja 2016 so prebivalci Slovenije čutili 7 potresov z epicentrom v Sloveniji oz. njeni bližnji okolici. 23. maja je prebivalce Litije, Dola pri Ljubljani, Šmartnega pri Litiji, Save, Kresnic in okoliških krajev prebudil potres, ki se je zgodil ob 2. uri 10 minut po lokalnem času z lokalno magnitudo 2,6 in največjo intenziteto IV EMS-98. Poročali so o bobnenju, ki je spremljalo tresenje tal. 77 Svetovni potresi v maju 2016 World earthquakes in May 2016 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, maj 2016 Table 1. The world strongest earthquakes, May 2016 Datum Cas (UTC) Koordinati Magnituda Globina Št. žrtev Območje ura min širina dolžina Mw (km) 18. 5. 7.57 0,43 N 79,77 W 6,7 32 Rosa Zarate, Ekvador 18. 5. 16.46 0,50 N 79,61 W 6,9 30 1 Rosa Zarate, Ekvador 28. 5. 5.38 22,02 S 178,16 W 6,6 417 Fidži 28. 5. 9.46 56,20 S 26,89 W 7,2 73 otok Zavodovskega V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v aprilu 2016. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških življenj (Mw - navorna magnituda). Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, maj 2016 Figure 1. The world strongest earthquakes, May 2016 78 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar V letu 2016 poročamo o obremenjenost zraka s cvetnim prahom v Izoli, Ljubljani in Mariboru. Zabeležili smo cvetni prah 38 različnih vrst rastlin. Največ cvetnega prahu smo našteli v Ljubljani, in sicer 7.117 zrn, od tega 47 % bora, 19 % trav, 6 % gabra in po 4 % hrasta in bukve ter koprivovk. V Izoli smo našteli 6.784 zrn, od tega 19 % bora, 13 % gabra in prav toliko trav, po 14 % oljke in hrasta, 5 % cipresovk in tisovk in po 4 % jesena in 3 % bukve. V Mariboru je bilo 6.454 zrn. Prevladoval je bor z 59 %, sledile so mu trave z 19 % in bukev s 4 %. Po 3 % je bilo gabra in cipresovk in tisovk. 700 600 500 3 J= 400 C s_ N O o 300 >co 200 100 0 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu, maj 2016 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, May 2016 Cvetni prah trav je pomemben vzrok za seneni nahod v pozni pomladi in poleti. Glavna sezona trav se začne konec aprila in se v maju razmahne, ko zacvetijo travniki. Stopnjo obremenjenosti zraka izrazimo z indeksom cvetnega prahu. Izračunamo ga tako, da seštejemo dnevne koncentracije ene merilne postaje v določenem časovnem obdobju. Letošnji mesečni indeks, ki ga uporabljamo za primerjavo obremenjenosti zraka med različnimi leti, je bil nižji od desetletnega povprečja (2006-2015). K temu so pripomogla deževna obdobja, v lepem vremenu v zadnjem tednu meseca pa so se koncentracije povzpele nad dolgoletno povprečje. 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 79 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 200 150 100 50 0 Izola Ljubljana Maribor TRAVE m 21 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav, maj 2016 Figure 2. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, May 2016 23 25 27 29 31 m E >W 140 120 100 80 Izola Ljubljana Maribor HRAST 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu hrasta, maj 2016 Figure 3. Average daily concentration of Oak (Quercus) pollen, May 2016 23 27 29 31 CO E >05 70 60 50 40 30 20 10 H Izola Ljubljana Maribor CIPRESOVKE/TISOVKE I 1 lili . .1 PI 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk, maj 2016 Figure 4. Average daily concentration of Cypress/Jew family (Cupressaceae/Taxaceae) pollen, May 2016 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 20 15 10 0 1 Izola Ljubljana Maribor I OREH J.II 1 1 1 1 m .i Lil.... -j.i L ijh 23 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu orehovk, maj 2016 Figure 5. Average daily concentration of Walnut Family (Juglandaceae) pollen, May 2016 25 27 29 31 5 m E >w Slika 6 Figure 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 . Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jesena, maj 2016 6. Average daily concentration of Ash (Fraxinus) pollen, May 2016 CO E >W 250 200 150 100 50 Izola Ljubljana OLJKA .......i.ll ■—IL -il 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu oljke, maj 2016 Figure 7. Average daily concentration of Olive tree (Olea) pollen, May 2016 0 3 5 7 9 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 450 400 350 300 F 250 >W 200 150 100 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bora, maj 2016 Figure 8. Average daily concentration of Pine (Pinus) pollen, May 2016 Izola Ljubljana Maribor KOPRIVOVKE 40 35 30 25 20 15 10 1 3 5 7 9 11 Slika 9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk, maj 2016 Figure 9. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, May 2016 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 Slika 10. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bukve, maj 2016 Figure 10. Average daily concentration of Beech (Fagus) pollen, May 2016 5 0 82 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 11. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trte, maj 2016 Figure 11. Average daily concentration of Vine (Vitis) pollen, May 2016 m E N _o > iE >W 120 100 Slika 12. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu črnega/belega gabra, maj 2016 Figure 12. Average daily concentration of Hornbeam/Hop hornbeam(Carpinus/Ostrya) pollen, May 2016 70 60 50 40 30 20 10 0 Izola Ljubljana Maribor BEZEG i ■ Uli. BnnMHHTIiininP v 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 Slika 13. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bezga, maj 2016 Figure 13. Average daily concentration of Elder (Sambucus) pollen, May 2016 21 23 25 27 29 31 83 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Maj se je začel z oblačnim in deževnim vremenom. 3. in 4. je bilo na Obali dokaj sončno, v Mariboru je bilo bolj oblačno kot v Ljubljani, na Primorskem je sprva pihala burja. 5. maja je bilo popoldne sončno. Sledilo je nekaj delno sončnih dni s spremenljivo oblačnostjo, ponekod so bile popoldne kratkotrajne padavine. Od 10. do 12. maja je bilo oblačno z občasnimi padavinami, najmanj dežja je bilo v Mariboru. V nižinah se je začelo cvetenje travnikov, obremenjenost zraka je naraščala v celinskem delu Slovenije, v Primorju je bila obremenitev nizka. V gozdovih so še vedno cvetela nekatera drevesa. V zraku je bil cvetni prah hrasta, v Primorju ga je bilo precej več kot na celini, prav tako črnega in belega gabra. Cvetel sta oreh in mali jesen. V celinski Sloveniji so bile večje obremenitve zraka s cvetnim prahom bora. Zabeležili smo tudi cvetni prah trte, cipresovk in tisovk, prva zrna bezga in trpotca. Večinoma oblačno z občasnimi padavinami je bilo od 13. do 15. maja, tudi v teh dneh je bilo najmanj dežja v Mariboru. Tudi naslednja dva dni je bilo v Ljubljani spremenljivo oblačno, v Mariboru in na Obali pa je prevladovalo sončno vreme. Ob jugozahodnem vetru je bil 18. maj sončen, le v Ljubljani je bilo nekaj več oblakov. Obremenitev zraka je bila v tem obdobju odvisna predvsem od nestalnega vremena. 19. maja je bilo v Ljubljani in na Obali precej oblačno z občasnimi rahlimi padavinami, pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo, v Mariboru je bilo sončno. Naslednji dan je bilo malo sonca in precej oblakov, pojavljale so se krajevne padavine, zapihal je severovzhodni veter, na Primorskem, kjer je pihala šibka do zmerna burja, je bilo dokaj sončno. 21. in 22. maj sta bila sončna, 23. maja se je pooblačilo, najkasneje v Mariboru. V zraku je bil še vedno prisoten cvetni prah dreves, ki so zaključevala sezono pojavljanja cvetnega prahu. Koprivovke so bile šele v začetni fazi cvetenja, prav tako oljka v Primorju. Popoldne so Slovenijo zajele padavine, ponekod je naslednji dan še deževalo, zapihal je severni veter in delno se je zjasnilo. Ponovno se je v zraku močno zmanjšala količina cvetnega prahu. Od 25. do 28. maja je bilo sončno, zadnja dva dneva sta bila ob jugozahodnem vetru zelo topla. V tem obdobju se je močno povečala obremenitev zraka s cvetnim prahom trav in dosegla najvišje vrednosti v maju. V Primorju je bila visoka obremenitev zraka s cvetnim prahom oljke. Prisoten je bil še cvetni prah bora, oreha, trte in bezga. Hrast, cipresovke in tisovke, mali jesen, bukev ter gaber so zaključili sezono pojavljanja cvetnega prahu. 29. maja se je postopno pooblačilo, popoldne so nastajale plohe in nevihte, tudi 30. maja je bilo ob jugozahodnem vetru največ sonca v Mariboru, pojavljale so se krajevne padavine. Zadnji dan maja je bilo ob jugozahodnem vetru najmanj sonca v Ljubljani, največ pa v Mariboru. Mesec se je zaključil z nekoliko nižjo obremenitvijo zraka. Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Izoli, Ljubljani in Mariboru, maj 2016 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Izola, Ljubljana, and Maribor, May 2016 beli/črni gaber cipresovke tisovke bukev jesen oreh oljka smreka Izola Ljubljana Maribor 12,8 6,0 3,1 4,6 1,3 3,1 cococo C5 8 1 4,2 3,2 1,6 0,3 1,4 0,9 o o w O C5 8 0,5 1,3 0,9 bor trpotec trave hrast bezeg koprivovke trta Izola Ljubljana Maribor 18,9 46,9 59,4 0,6 1,1 0,8 13.3 18,5 19.4 14,0 4.0 1.1 1,0 2,2 1,6 3.4 3,2 1.5 3,2 0,6 0,2 Cvetni prah oljke je v zraku le v predelih, kjer je ugodno podnebje za rast tega na zmrzal občutljivega drevesa. V predelih Španije, Grčije, Italije, kjer so velike površine posajene z oljko, so tudi obremenitve zraka zelo visoke, ne le na podeželju, ampak tudi v bližnjih mestih. Primer visoke dnevne obremenitve je Cordoba, kjer je najvišja obremenitev zraka v sezoni presegla 3800 zrn v m3 zraka. V Slovenskem primorju so obremenitve z oljko precej nižje. Letošnji maj je bil manj obremenjen kot lanski. Opažamo, da se bolj in manj obremenjene sezone izmenjujejo. 84 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja V primerjavi z lanskim letom je bilo cvetnega prahu malega jesena v zraku malo. Lani so bile lokalne obremenitve v Izoli zelo visoke, trajale so skorajda vso prvo tretjino meseca. Lani smo v enem dnevu našteli skorajda toliko cvetnega prahu kot letos v celem mesecu. Pričakovana obremenitev zraka s cvetnim prahom v juliju 2016 V juliju se bo nadaljevala glavna sezona cvetnega prahu trav z zmanjšano močjo in se proti koncu meseca iztekla. V prvi polovici meseca bo v zraku še cvetni prah pravega kostanja, na začetku meseca bo obremenitev zraka še lahko visoka. Redki posamezniki preobčutljivi na brezo bodo lahko imeli težave z zdravjem. Naraščala bo obremenitev zraka s cvetnim prahom koprivovk; koprivam je v Primorju pridružena tudi krišina. Obremenitve zraka bodo lahko visoke tudi ob dnevih z visoko temperaturo zraka. Trpotec bo še cvetel, na pokošenih travnikih in zelenicah odžene znova. V zraku bo v majhnih količinah cvetni prah metlikovk in amarantovk. Cvetel bo navadni pelin, cvetni prah se bo lahko pojavljal v manjših količinah ves mesec, obremenitev zraka bo v drugi polovici meseca naraščala. Takrat se bodo v zraku pojavila posamezna zrna ambrozjije. V predelih z močno razširjeno rastlino bodo obremenitve lahko nekoliko večje zadnje dni julija. V osrednji Sloveniji se bo glavna sezona začela šele avgusta. Poleg padavin poleti na količino cvetnega prahu v zraku vplivata tudi vročina in suša. SUMMARY The pollen measurement in May 2016 has been performed in Izola, Ljubljana, and Maribor. 85 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001-2015 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne prek uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. DVD lahko naročite na Agenciji RS za okolje. NASE OKOLJE 2001-2015 ►L Mesečni bilten Agencije RS za okolje Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Sprejemamo tudi naročila na brezplačno prejemanje mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten.arso@gmail.com. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na elektronski naslov pošiljali verzijo po vašem izboru, za zaslon (velikost okrog 4-6 MB) ali tiskanje (velikost okrog 10-15 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o mesečnem biltenu Naše okolje in predloge za njegovo izboljšanje. Naše okolje najdete tudi na Facebooku.