močjih koncentracije prebivalstva in o območjih praznenja, s posebnim ozi­
rom na sprem injanje deleža kmečkega prebivalstva. Svoja izvajan ja opira 
avtor na kvalitetni prikaz demografskih premikov v nekaterih  naseljih v 
Brkinih, Suhi K rajini, na Gorenjskem  in Goriškem.
Vsebinsko in kartografsko bogat je  prispevek Vladim irja K l e m e n ­
č i č a  in K arla R u p p e r t a  »O prostorskem  pomenu osnovnih funkcij v 
gospodarskogeografski s truk tu ri Slovenije«. Na osnovi trina jstih  k a rt o raz­
voju prebivalstva, slovenskih zdomcih, razvoju hiš, zaposlenih v industriji in 
dnevni m igraciji delovne sile, turističnem  prometu, počitniških hišah in o 
vplivnih območjih in struk tu ri šol v SR Sloveniji, av to rja  p rikazujeta  re ­
zultate številnih geografskih raziskav, opravljenih pri nas v zadnjih desetih 
letih.
Igor V r i š e r  podaja kratko  sintezo iz svoje študije o malih mestih v 
SR Sloveniji v članku »Mesta v Sloveniji — N ekatere značilnosti mestnega 
omrežja, razvoja in socialnoekonomskega pomena mest«. P rikazuje  razvoj 
mest, stopnjo urbanizacije in h ierarh ijo  mest. Ob tem pa se dotakne tudi 
socialnoekonomske s truk tu re  slovenskih mest glede na narodni dohodek in 
poklicno struk turo  zaposlenih.
Poleg navedenih študij naših geografov so v publikaciji še prispevki 
I. Penkova iz Bolgarije »Gospodarskogeografske spremembe v ljudski repub­
liki Bolgariji«, S. Poulopoulosa iz G rčije o »form iranju in razvoju grške 
ku lturne pokrajine«, A. Tiirkoglua iz T určije  »Razvojne tendence v izrabi 
tal v turškem  kmetijstvu«, Romuna I. Valcea »Urbanizacija in rurbanizacija 
v Romuniji«, M adžara I. Berenyia »Spremembe v prostorski struk tu ri km etij­
stva v okolici Kiskörösa in M adžara J. Kolte o »vaškem okrožju v kom itatu 
Baranya«.
Sedma številka te rev ije  sicer ni prvi prim er sodelovanja naših geo­
grafov v n je j, p redstavlja  pa glede na obsežen znanstveni prikaz problem a­
tike o našem prostoru velik doprinos k  objektivnem u seznanjanju mednarodne 
javnosti.
Mirko Pak
Pance Kiroski: Prirodno-geografski reg:ioni vo SR Makedonija. Ekonom­
ski institut na univerzitetot Skopje, Skopje 1970, (II) +  2 +  212 strani in 
3 kartogram i v prilogi.
V okviru raziskovalnega p ro jek ta  »Ekonomski ra jon i v SR Makedoniji« 
bodo izdelali osem tematsko zaokroženih elaboratov. T rije  iz tega sklopa raz­
iskovalne tem atike so bili že zaključeni in objavljeni, zato lahko naše bralce 
o tem na kra tko  informiramo.
Delo prof. dr. P. Kiroskega ima poleg uvodnih opredelitev še dve po­
glavji. Avtor pravi, da je  prirodno-geografski ra jon  določena, zaokrožena 
prirodno-teritorialna celota, ki ima geomorfološko, geološko, klim atsko itd. 
individualnost. Relief in podnebje mu služita kot vodilna indikatorja, nanju 
pa se naslanjajo  še drugi (npr. rastje, prst, vodovje). Po reliefni izobliko­
vanosti je  M akedonija razdeljena na štiri območja (rodopsko, pelagonijsko, 
šarsko in vardarsko), po podnebnih značilnostih pa v tri regije (zahodno, var- 
darsko in vzhodno podnebno območje).
V drugem delu študije  so podani vsi tr ije  prirodno-geografski rajoni 
SR M akedonije (vzhodni, vardarsk i in zahodni), in sicer s podrobno utem e­
ljenim i razčlenitvam i na m ikrorajone, katerih  je  v tej naši najjužnejši re­
publiki 19 po številu. In sploh je  avtor posvetil opredelitvam in opisom mikro- 
rajonov (prirodno-geografskim) glavno pozornost, saj iz njih izvemo k a r se 
da največ o njihovi geološki in petrografski zgradbi, o reliefu in rudnem 
bogastvu, o njihovem  podnebju in rastju , hidrogeografskih oznakah itd. Štu­
d ija  prof. Kiroskega je  pomemben prispevek h geografskemu poznavanju 
osnov tako raznolikega predela naše države, kot ga v svojih današnjih  me­
jah  zajem a SR Makedonija.
M. Natek