SANACIJSKI UKREPI V STEKLARNI HRASTNIK KOT ODRAZ VLADNE POLITIKE
Splošna situacija v različnih gospodarskih panogah je slaba, ogroženo je nadaljnje poslovanje, izčrpane so notranje rezerve, vlada pa še vedno ignorira zahteve izvoznikov, ki se borijo ne le za svoj obstoj, ampak za preživetje celotnega slovenskega izvoznega gospodarstva.
cij najboljša, vendar pa je v kontekstu politike Banke Slovenije še vedno slaba. Pri vsem tem pa gre za dva sklopa problematike, prvi je interni, in sicer stroškovni, drugi pa je tržni, in sicer tržišče, na katerega prodajamo in konkurenti, s katerimi se srečujemo.
Steklarna je prisotna na mnogih sejmih izven naših meja. Kakšno je osnovno poslanstvo razstavljanja na sejmih?
Na sejmih dobimo osnovno informacijo o trenutnih in prihodnjih dogajanjih na trgu ter o aktivnostih naših konkurentov. Sam hannover-ski sejem je za nas posebej pomemben, saj na njem razstavlja večina naših velikih kupcev razsvetljave in tako dobimo pomembne poslovne informacije že med sejmom. Pristni
IZ VSEBINE
Sanacijski ukrepi Novinarska konferenca
Protagonisti uspeha - Ida Rugelj Intervju - Friderich Abel
Hočeš - nočeš - moraš Povzetek seje DS Horoskop
za nas najpomembnejše tržišče in je v začetku leta 1995 že predstavljala 42 % naše prodaje za razliko od leta 1994, ko smo v Nemčijo prodali 35 % celotne realizacije. Trenutno je najbolj na udaru Profitni center razsvetljava. Kje so vzroki za to, g. Us?
Nekateri izdelki proizvodnega programa v PC razsvetljava so zaradi visokih stroškov dela na enoto pro-
Instalirane zmogljivosti v Steklarni so v večini prodane, poraja pa se vprašanje stroškov in cen steklenih izdelkov.
G. direktor, kako bi v grobem opisali potek sanacije v našem podjetju?
Vsem je poznano dejstvo, da smo bili pred tremi leti zaradi razpada jugotrga postavljeni pred pomembno nalogo. Poiskati smo morali novo tržišče in na njem uveljaviti izdelke Steklarne Hrastnik. V pičlih dveh letih nam je uspelo v celoti sanirati nastale razmere. Uveljavili smo se na zahtevnem zahodnoevropskem trgu in lansko jesen dosegli 100 % izkoriščenost vseh kapacitet, povišali produktivnost in izjemno dvignili kvaliteto stekla in steklenih izdelkov. Vse to smo uspeli brez zmanjševanja socialne varnosti zaposlenih.
Lansko jesen je bila produkcija v Steklarni na nivoju najboljših časov podjetja in je presegala proizvodnjo 30.000 ton stekla na leto. Kakšno je stanje danes?
Trenutno spada Steklarna med največja slovenska izvozna podjetja, saj izvozimo na zahodnoevropska tržišča med 85 in 90 % celotne proizvodnje. Izvoz smo torej trikratno povečali, zmanjšali stroške, specifično porabo surovin in energije, maksimirali proizvodnjo in fiksne stroške na enoto proizvoda zmanjšali na minimum. Temu bi lahko rekli šolski primer uspešno opravljene sanacije podjetja.
Dosežki Steklarne so dosegli odziv tudi na svetovnem nivoju. Pa vendar se srečujemo s težavami. Kje so razlogi zanje, g. Mirt?
Izdelki Steklarne Hrastnik so si utrli pot na mnoga tržišča, saj izvažamo tako v Nemčijo, Italijo, Hrvaško, Švedsko, Ciper, Grčijo in Avstrijo in še bi lahko našteval. Steklarna poskuša usmerjati prodajo v Nemčijo kot državo z najbolj stabilno valuto, ki je izmed danih op-
poslovni odnosi, oziroma konkretna navezava stikov s poslovnimi partnerji, je odločilna z vidika kritičnih pripomb našega dela in primerjave z našimi konkurenti.
Ali so tudi naši kupci zaznali dogajanja v ekonomski politiki naše države?
Vsekakor, ena izmed najmanj razumljivih tem je nenavadna stabilnost tolarja v primerjavi z vsemi drugimi evropskimi valutami, ki je tujci preprosto ne razumejo. Na letošnjem sejmu v Hannovru so kupci predvsem ugotavljali, da je Steklarna s cenami, izraženimi v nemških markah, zaradi valutnih nihanj ponekod že nekonkurenčna, saj imajo drugi ponudniki cene izražene v šibkejših valutah. Poznano pa nam je dejstvo, da tolarski stroški rastejo bistveno hitreje od tečaja marke, kar celoten problem še poveča. Kljub vsemu je Nemčija
izvoda postali nerentabilni.
Vzrok je predvsem v tem, da je strošek dela kot celota (obremenjen z vsemi prispevki in davki) izražen v nemških markah, doživel najvišjo rast pri skoraj nespremenjenem tečaju. To pa seveda pomeni, da z določeno prodajno ceno ne pokrivamo več vseh stroškov nekaterih artiklov. Naslednji problem, ki je prav tako neposredno povezan s stroškom dela in je celo v porastu, je izredno visok delež bolniškega staleža. Z obstoječim številom zaposlenih je bilo nemogoče organizirati takšno proizvodnjo, ki bi zagotavljala izkoriščenost vseh zmogljivosti.
Zakaj odločitev za prehod na dvoizmensko delo?
S tem prehodom smo zreducirali število delovnih brigad, vendar to ne pomeni manjše proizvodnje. Nasprotno. Izpopolnjene delovne
Lansko jesen je bila produkcija v Steklarni na nivoju najboljših časov podjetja in je presegala proizvodnjo 30.000 ton stekla na leto.
Ukinitev nočne izmene ne pomeni odpuščanja delavcev. Koncentracija dela se pojavlja predvsem v pomožni delovni sili, katero bomo razporedili na druga dela oziroma število zmanjšali z naravno fluktuacijo (starostne in invalidske upokojitve).
davkov, uvedba uvoznih taks kot spodbuda za izvoznike), bo njen konec bistveno drugačen od prvotno zastavljenega.
Kje najti izhod iz danega položaja?
Steklarna se je aktivno vključila v dogajanja. Ugotovili smo stanje v podjetju in o tem obvestili predsednika vlade ter pristojne ministre. Sklican je bil sestanek na nivoju direktorjev slovenskih steklarn, kjer smo ocenili situacijo in sedaj poskušamo tudi preko medijev seznaniti slovensko javnost z resnostjo situacije. Veseli me, da je tudi sindikat sprevidel, da socialna varnost ni ogrožena s strani vodstev podjetij, ampak je osnovni problem v fiskalni in monetarni politiki, ki jo vodi naša država.
Proizvajati moramo izdelke, ki bodo konkurenčni na trgu in verjamem, da nam bo s skupnimi močmi uspelo.
G. Knežak, kako se sindikat vključuje v vsa ta dogajanja?
Tudi sindikat se je vključil v prizadevanja za izboljšanje življenjskih pogojev delavcev oziroma celotnega položaja izvoznih podjetij. Na vlado republike Slovenije je bilo naslovljeno odprto pismo, v katerem smo opozorili na ogroženost
Optimalna izkoriščenost delovnih brigad in selekcija asortimana so trenutne opcije za preživetje programa razsvetljave.
brigade bodo lahko dosegale relativno boljše rezultate kot so bili do sedaj, ko so bili stroški na enoto proizvoda visoki. S tem ukrepom pa bomo lahko tudi izločili določeno število artiklov, ki se stroškovno ne pokrivajo, oziroma se ne pokrivajo v zadostni meri. Seveda pa visok delež bolniškega staleža ostaja eden večjih problemov tega programa. Prednost izvedenega ukrepa pa je tudi v izboljšanju pogojev dela, saj je nočna izmena izredno zahtevna in moje mnenje je, da po preteku določenega časovnega obdobja steklarji sploh ne bodo hoteli več pomisliti na vrnitev na troizmensko delo.
Kje so še možnosti za preživetje programa razsvetljave?
Poleg boljše izkoriščenosti delovnih brigad in večje produktivnosti je potrebna tudi selekcija asortimana.
socialnega miru. Stvari se zaostrujejo in vedno manj je manevrskega prostora v podjetjih.
In kako se za preživetje borijo druge slovenske steklarne?
Povsod je položaj izredno težak. Steklarna Hrpelje je v mesecu marcu znižala plače na 80 % izhodiščne plače. Steklarska šola Rogaška Slatina je z aprilom znižala plače za 15 % s tem, da jim za obrat brusilnice in dckorirnice že primanjkuje dela. Največ težav ima steklarna Boris Kidrič, saj imajo izvoz usmerjen predvsem na ameriško tržišče, znan pa nam je padec tečaja ameriškega dolarja. Za 20 % so znižali plače, delavcem ukinili povračilo stroškov za prevoz na delo, regres je vprašljiv. Pri nas se prvi ukrepi kot posledica dogajanja v vladni politiki kažejo v ukinjanju nočne izmene, vendar zaenkrat še nismo prišli do faze, ko bi morali delavce tudi odpuščati, pa tudi plače in regres redno izplačujemo.
G. Binder, kakšno je vaše mnenje o vladni politiki?
Mineva že 17 mesecev, odkar se razmere za neto izvoznike slabšajo, čeprav ravno izvozna podjetja ustvarjajo okrog 70 % bruto družbenega proizvoda. Država pa se še vedno spreneveda in s svojim razumevanjem za posamezna podjetja v težavah nudi kratkoročne politične kompromise. Zgodba o uspehu Slovenije kot samostojne države tako prehaja v drugo poglavje in v primeru, da ne bodo sprejeti ustrezni ukrepi zmanjšane obrestne mere, refundacija prispevkov in
Kaj vi mislite o tem, g. Mirt?
Država se je tako pomehkužila, da zajema sredstva iz tistih segmentov, kjer je to najlažje - predvsem iz plač ter prispevkov in davkov. Zato je delna rešitev tudi v iskanju drugih virov financiranja državnega proračuna. Strošek dela je lahko manjši, netto plača pa večja, če se država odpove delu davkov in prispevkov, ne pa da obremenitve naraščajo.
Kakšni so načrti sindikata, g. Knežak?
V poletnih mesecih je sklicana izredna konferenca Zveze svobodnih sindikatov, kjer bomo z enotnim nastopom ponovno opozorili vlado
Standard zaposlenih je vedno slabši, saj so plače glede na rastočo košarico življenjskih stroškov premajhne.
Uspehe Steklarne Hrastnik je v celoti izničila monetarna in fiskalna politika države Slovenije, kije v letu 1994 poskrbela za izrazito zaostajanje devalvacije tujih valut za inflacijo tolarja, zaradi česar smo izgubili 200,000.000,00 SIT.
na resnost položaja in zahtevali takojšnje ukrepe. Sedaj ne gre za obstoj Steklarne Hrastnik, ampak za preživetje celotnega slovenskega izvoznega gospodarstva. Zaostritev situacije do tolikšne mere, da ne bomo mogli več izplačevati bonitet (prevoz na delo, prehrana med delom in v skrajnem primeru tudi plače), bo pripeljal do socialnih nemirov, katere bo tudi vlada težko obvladala.
Kaj nam bodo torej prinesli poletni meseci, g. Binder?
Glede na dano situacijo ne morem biti optimist.
Od vlade pričakujem takojšnje sprejetje ukrepov za izboljšanje položaja neto izvoznikov in vzpostavitev razmer za normalno poslovanje podjetij. Slovenija se bo namreč še dolgo preživljala predvsem s primarno in sekundarno dejavnostjo in zato moramo poiskati rešitve predvsem za njeno preživetje in razvoj. Država mora korigirati svojo ekonomsko politiko ali pa jasno povedati, da je obstoječe izvozno gospodarstvo ne zanima in se ga s tem tudi odpoveduje. Postavlja pa se vprašanje, od česa bo živelo desettisoče družin in vsa današnja nadgradnja. Mislim, da alternative izvoznim podjetjem ni, in upam, da se tega zavedajo tudi današnji krea-torji ekonomske politike v Sloveniji-
Resno opozorilo vladi
TISKOVNA KONFERENCA V STEKLARNI HRASTNIK
Težave, v katere je zašla Steklarna Hrastnik zaradi izredno neugodne monetarne in fiskalne politike države Slovenije do izvoznikov, so bile povod, da je vodstvo Steklarne Hrastnik 19. 5. 1995 sklicalo tiskovno konferenco.
Udeležili so se je dopisniki in novinarji iz Zasavja, časopisa Delo, Dnevnika, TV Slovenije in lokalne radijske postaje Trbovlje ter časopisov Zasavc in Krpan.
Problematiko zniževanja tržno in tehnološko uveljavljene proizvodnje in ukinjanja delovnih mest so s strani Steklarne predstavili direktor podjetja Stojan Binder, vodja komercialnega sektorja Aleksander Mirt, vodja finančno računovodskega sektorja Vinko Godicelj in predsednik Sindikata Soniboj Knežak.
Katastrofalno stanje v steklarstvu se v ničemer ne razlikuje od stanja v drugih, izrazito izvozno usmerjenih panogah, kot so tekstilna, usnjarska, lesno predelovalna... Ta del gospodarstva je ob sedanji gospodarski politiki v brezizhodnem položaju, v fazi preigravanja in izčrpavanja, brez vsake možnosti za
preživetje. Prav tako ni več možnosti, da bi se ukrepi znotraj podjetja izvajali na mehak način.
To nas sili v takojšnje ukrepanje in povezovanje, da bi od vlade dosegli spremembo monetarne in ekonomske politike, ki bo omogočala preživetje in razvoj. V krog teh ukrepov sodijo predvsem:
-	zmanjšanje prispevkov in davkov;
-	uvedba izvoznih vzpodbud;
-	sprememba tečaja tolarja;
-	zmanjšanje obrestnih mer;
-	odlog plačila dajatev državi in njenih monopolnih resursov. Namen tiskovne konference ni bil kritiziranje vlade in njene politike. Morala pa se bo resno zamisliti nad svojo dosedanjo politiko in dati podjetjem čas, da se prestrukturirajo in preživijo tudi dolgoročno. Gotovo je državi najlažje pridobivati sredstva iz plač in povečevati prispevke in davke.
Gotovo pa zanjo ni vseeno, če se bodo zrušili veliki sistemi, kot so: Sava Kranj, Steklarna Rogaška Slatina. Mura, naša Steklarna in še mnogi drugi. To bi pomenilo zlom
celotnega slovenskega gospodarstva, ki ga še tako uspešno drobno podjetništvo ne more zadržati. Vodstvo Steklarne Hrastnik lahko zagotavlja uspešno poslovanje le pod pogojem, da bodo svoj del odigrali tudi vladni resorji.
Steklarna Hrastnik s to tiskovno konferenco ni prvič opozorila vlade, da pelje podjetja-izvoznike v propad. Predsedniku vlade, Ministrstvu za finance, Ministrstvu za ekonomske odnose. Ministrstvu za gospodarske dejavnosti in Gospodarski zbornici Slovenije je naše vodstvo namenilo pismo, v katerem smo predstavili svoj problem in terjali ustrezne Ukrepe.
Sestali so se direktorji vseh slovenskih steklarn, ki so vladi prav tako poslali opozorilno pismo.
Že v marcu so vlado na problematiko opozorili sindikalisti slovenskih steklarn.
Vse to in tudi tiskovna konferenca Steklarne ni ostala brez odmeva. Predsednik vlade je 22. maja sklical predstavnike naj večjih slovenskih izvoznikov, ki so se ga udeležili tudi
Sodobno poslovanje zahteva hiter prenos informacij, s čimer je omogočena komunikacija znotraj posameznih podjetij. Tako smo v Steklarni Hrastnik v mesecu marcu vzpostavili interni sistem za brezžično pozivanje oseb (paging sistem). V začetni fazi smo nabavili pet pozivnikov (pagerjev). s katerimi smo omogočili lažji in predvsem hitrejši dostop do dežurnih služb in oseb, katerih delo je v veliki meri terensko in zato niso dosegljivi na svojih telefonih. Paging sistem omogoča, da lahko v čim krajšem času preko glavnega vratarja oddamo sporočilo iskani osebi, na katero številko naj se javi. Celotna komunikacija poteka preko glavnega vratarja iz tehničnega razloga, saj je za klicanje preko paging sistema potreben telefon s pulzno (klasično) in tonsko izbiro. Takšni pa so v tem trenutku samo Panasonic telefonski aparati.
Za lažje razumevanje naj navedemo primer klicanja po paging sistemu: kadar dežurni električar ni dosegljiv na svoji telefonski številki.
predstavniki Banke Slovenije, GZS, Slovenske izvozne družbe in nekateri ministri.
Premier je pozval tudi Banko Slovenije, da uravnoteži tečaj tolarja, čeprav ta ne kaže ravno velike pripravljenosti za to in smatra, da je inflacija že sedaj previsoka. Najmanj, kar smo lahko storili, je, da smo javnost opozorili, kam bo zdrvel voz slovenskega gospodarstva, če ne bo takojšnjih ukrepov. To področje je postalo osrednja tema vseh medijev, k temu pa je prispevala tudi Steklarna Hrastnik. Kmalu bo vlada v parlament poslala predlog novega zakona za izboljšanje položaja izvoznikov in mu predlagala, da ga sprejme po hitrem postopku. V njem seveda ne bodo zajeti vsi predlogi izvoznikov, kljub temu pa se stvari premikajo na bolje.
Zaenkrat smo torej še optimisti, dolgo pa, če se zadeve, ki so v državni pristojnosti ne bodo hitro odigrale, ne bomo mogli ostati.
pokličite glavnega vratarja na številko 122 ter pustite sporočilo, kdo naj vas poklice, in na katero interno telefonsko številko. Glavni vratar bo po paging sistemu poiskal dežurnega električarja in mu prenesel vaše sporočilo. Dežurni električar bo v najkrajšem možnem času poklical vašo interno številko. Trenutno imajo v Steklarni pager (pozivnik) naslednji zaposleni: Albin Lavrič, Brane Vretič, dežurni električar, dežurni instrumentarec in izmenski vodja v zmesarni.
Hiter prenos informacij je pri takšnem obsegu proizvodnje, kot je v Steklarni Hrastnik, bistvenega pomena, saj gre za izredno prepleteno mrežo med posameznimi službami. Zaradi tega moramo tudi v prihodnosti načrtovati širjenje paging sistema. S postopno razširitvijo tega, in seveda z zamenjavo celotne telefonske centrale, bomo lahko sistem brezžičnega pozivanja razširili na vse uporabnike internih telefonov v Steklarni.
Marinka Anžlovar
PAGER-ji TUDI V STEKLARNI
Z nakupom pozivnikov smo vzpostavili interni sistem za brezžično pozivanje.
PROTAGONISTI NAŠEGA USPEHA
IDA RUGELJ
Ob prazniku Stekla in svetlobe v lanskem letu je direktor Steklarne Stojan Binder petim sodelavcem podelil priznanja v zahvalo za nadpovprečno angažiranje. Priznanja so dobili: Matija Koritnik, Marjan Polak, Jože Pavlič, Izidor Bizjak in Ida Rugelj.
»Letos smo slavili 30-letnico skupnega dela s firmo Rudolf Zimmermann - Bamberg, ki predstavlja za Steklarno Hrastnik največjega in najkvalitetnejšega kupca. Odnosi med firmama so presegli običajni poslovni nivo, prerasli so tudi v prijateljske odnose in prav Vam se moramo zahvaliti, da je temu tako.« Tako je bilo napisano v priznanju, ki je bilo podeljeno ge. Idi Rugelj.
Kot edini ženski med nagrajenci bi ji gotovo pripadala prednost pri predstavitvi v Steklarju. Splet naključij pa je hotel, da smo jo prihranili prav za konec v sklopu intervjujev Protagonisti našega uspeha. Njen prispevek pa zato ni prav nič manjši, ampak prej nasprotno.
Leta 1962 ste, kot perspektivno mlado dekle, takoj po končani srednji ekonomski šoli potrkali na vrata Steklarne Hrastnik. Na katerem delovnem mestu ste pričeli delati?
Še v času šolanja sem vsako leto med počitnicami prihajala na prakso v Steklarno. Kam bom po končani šoli potrkala na vrata, se nisem niti spraševala. Doma smo vso mojo mladost živeli z utripom Steklarne.
Dodelili so me v knjigovodstvo, vendar sem bila že po nekaj mesecih premeščena v komercialo.
Kdaj ste pričeli delati na področju izvoza?
Kot vsaka začetnica sem tudi jaz najprej delala v fakturnem oddelku. Komercialna služba v tistem času še ni bila ločena na prodajo na domačem trgu in v izvoz. Ko je v 70. letih do te ločitve prišlo, sem prevzela delovno mesto referentke prodaje za izvoz. Prodajali pa smo vse od razsveltjave, steklenic, kozarcev... Po formiranju proizvodnih programov, oz. profitnih centrov v proizvodnji, se je komerciala (prodaja) razdelila še po tem.
Ali vas je podjetje usposabljalo za delo na vašem področju? Usposabljali in učili smo se od svojih predhodnikov, za katere moram reči, da so prenesli na nas kar precej svojega znanja. Podjetje pa me je poslalo še na dopolnilno usposabljanje nemškega jezika. To pa je tudi vse.
Vse ostalo sem se morala naučiti sama, prav tako pa tudi moji sodelavci.
Delo v komercialnem sektorju seje v teh letih precej spremenilo. Kakšne so te spremembe, kako §o vplivale na vaše delo in kako jih ocenjujete?
Res veliko je bilo sprememb, tako tehničnih, organizacijskih, kadrovskih in drugih. Včasih smo zalogo vodili s pomočjo kartic, danes nam delo lajšajo računalniki. Trenutno še vedno vodimo dvojno evidenco, upam, da po vzpostavitvi novega informacijskega sistema to ne bo več potrebno.
Včasih smo bili organizirani v ekonomskih enotah, danes smo sektor, ločen na nabavo in prodajo, ki je ločena po posameznih profitnih centrih. Zlasti v proizvodnji zaradi tovrstnih delitev večkrat prihaja do nesporazumov, kdo je odgovoren, da določeno delo postori. Zgolj zaradi skupne dobrobiti pa je le še malokdo pripravljen kaj premakniti. Vse mora biti materialno ali kako drugače podprto. Žal... Sodelavci so se v teh letih tudi precej spreminjali. Mislim, da je bilo včasih vzdušje bolj sproščeno, da smo se več smejali, ob tem pa smo prav tako postorili vse potrebno. Danes je mnogokrat situacija zelo napeta, ljudje so nestrpni, naelektreni. Včasih že malenkost zadostuje za nesporazum. Mislim pa, da je prav, da komercialne posle podjetja vodi človek, ki je po stroki ekonomist.
S svojim znanjem ste bili zanimivi za marsikatero podjetje. Steklarna Hrastnik je bila večkrat tudi v krizi. Niti plače niti pogoji dela niso bili najboljši.
Doma smo vso mojo mladost živeli z utripom Steklarne.
Mislim, da je bilo včasih vzdušje bolj sproščeno, da smo se več smejali, ob tem pa smo prav tako postorili vse potrebno.
Ali ste kdaj razmišljali o spremembi delovnega mesta ali službe?
Ko sem pričela delati, mislim, da smo bile tri delavke, ki smo imele srednjo šolo. Zato je bila srednja izobrazba tudi cenjena. Šolanje sem kasneje še nadaljevala na Višji komercialni šoli. Za 1. letnik mi je manjkal le izpit iz nemščine. Spominjam se, da je takratni direktor podjetja menil, da imam šole več kot dovolj.
Res je tudi, da je bilo časov, ko bi Steklarni resnično cvetelo, malo. Vendar nikoli nisem niti pomislila, da bi zapustila to sredino. Z vsem srcem sem vezana nanjo. Rada imam svoje delo, saj je raznoliko, zanimivo, omogoča mi veliko stikov. Morda bi razmišljala drugače, če se jaz in moja služba ne bi tako zlili v eno.
Vaše delo je pestro, povezano pa je tudi z delom izven delovnega časa, službenimi potovanji... Kako ste kot ženska in mati usklajevali družinsko in službeno življenje?
Danes delo izven delovnega časa ni potrebno tako pogosto. Spominjam se, da smo včasih še pred raznimi prazniki, ko so se povsod že zabavali, delali do poznih večernih ur.
Vsak vagon, ki smo ga naložili, je moral vsebovati kompletne dokumente. Danes to že prej bolj umirjeno uredimo s špediterji.
Službena potovanja res so. Vendar sem imela srečo, saj mi, tudi ko sta bila otroka še majhna, za njuno varstvo ni bilo treba biti v skrbeh. Za to se moram zahvaliti predvsem staršem.
Kako ocenjujete položaj Steklarne Hrastnik kot proizvajalca razsvet-Ijavnega stekla?
Ko smo v preteklih letih obiskovali hannovrski sejem razsvetljavnega stekla, smo lahko le z občudovanjem opazovali izdelke firm svetovnih kapacitet s področja razsvetljave, kot sta Limburg in Peill Putzler. Niti predstavljati si nismo mogli, da bomo kdaj lahko delali za njih. In vendar nam je tudi to uspelo. Od njih smo se tudi veliko naučili in si izborili pomembno mesto v mednarodnem prostoru. Potrebna je velika kvaliteta izdelkov. Oba svetovna proizvajalca sta večinoma z našimi izdelki zelo zadovoljna. Takoj po sejmu v Hannovru se že začnemo pripravljati za naslednji sejem (modeli, vzorci...) Na vsak način mislim, da je mesto Steklarne Hrastnik med boljšimi zahodno-ev-
Res je tudi, da je bilo časov, ko bi Steklarni resnično cvetelo, malo. Vendar nikoli nisem niti pomislila, da bi zapustila to sredino.
ropskimi in svetovnimi proizvajalci. S katerimi kupci poleg RZB Zimmerman iz Bamberga največ sodelujete?
Največ delamo na nemškem trgu s firmami kot so: Zimmermann, Popp, Sonlux, Neuhaus, Eickmeier, Albert... Veliko pa prodajamo tudi na avstrijskem, italijanskem, švicarskem, španskem, belgijskem, skandinavskem, afriškem (J Afrika, Maroko) in ameriškem trgu. Delež prodaje v Vzhodni Evropi pa je zanemarljiv.
Vprašanje je, če je notranja delitev stroškov sploh pravilna. Sedaj delamo poglobljene analize o rentabilnosti posameznih brigad. Zanesljivih rezultatov še ni, se bodo pa po določenem obdobju gotovo pokazali. Takrat bo potrebno sprejeti prave odločitve o usodi posameznih blagovnih skupin znotraj Profitnega centra razsvetljava. Če bo res tako, kot je obljubljeno, da bo število proizvedenih komadov, kljub ukinitvi ene izmene, le malenkostno manjše, potem se za per-
Na vsak način mislim, da je mesto Steklarne Hrastnik med boljšimi zahodno-evropskimi in svetovnimi proizvajalci.
Kako pa poteka sodelovanje znotraj podjetja na relaciji proizvodnja - komerciala - skladišče - finance?
Sodelovanje je kar v redu, seveda pa brez težav ne gre. Včasih smo komercialisti s svojimi naročili lahko bolj »skakali« v proizvodnjo, danes pa to ni vedno možno. Menjave in zastoji v proizvodnji, povzročeni s tem, so dragi. Trudimo se, da bi bilo tega čim manj, iščemo druge možnosti ipd. Vendar je včasih za kakšnega pomembnega kupca potrebno narediti tudi izjemo. Ob drugi priliki, ko se pojavlja obratna situacija in dela ni dovolj, tudi mi kupca lažje prosimo za določena naročila. Tovrstna usluga se nam tako dvojno povrne. Zato mislim, da moramo na relaciji znotraj podjetja imeti razumevanje drug za drugega, saj vsi delamo za isti cilj. Sodelovanje s skladiščem in financami pa poteka v redu, sedaj smo tudi računalniško povezani, tako da posebnih problemov ni.
Trenutno se proizvodnja razsvet-Ijavnega stekla zmanjšuje. Kakšna je vaša ocena teh ukrepov? Kakšna je po vaši oceni perspektiva razsve-tljavnega stekla?
Za ocenjevanje previdnosti teh ukrepov je še prehitro. Finančniki so izračunali, da zlasti proizvodnja na MDR-4 ne daje dovolj dohodka, oziroma nam prinaša izgubo.
spektivo profitnega centra ni bati, sicer pa...
V	letih sodelovanja z istimi kupci se navežejo tudi osebni in prijateljski stiki. Vaša delovna doba se nagiba v drugo polovico. Mislite, da bodo vaši nasledniki, ki si bodo morali te odnose šele ustvariti, težje delali? In kako je s prenosom znanja in izkušenj na ostale sodelavce?
Priznati moram, da se upokojenskega staža prav nič ne veselim. Svoje delo z veseljem opravljam, zdravje mi služi, pa tudi hči bo še nekaj časa šolarka.
Pa vendar... Čez dobri dve leti bom tudi jaz izpolnila pogoje za upokojitev. In naj se še tako trudimo, nekaterim neizbežnim stvarem pač ne utečemo...
V	oddelku že dalj časa delata dve novi sodelavki, ki počasi prevzemata določene posle.
Skušam jima povedati čim več o posebnostih svojega dela. Kupcem se je potrebno mnogokrat prilagajati, upoštevati njihove posebnosti, včasih tudi muhe.
Največ pa se človek nauči prav iz prakse, ko se samostojno sooči z delom in sam rešuje probleme, ki nastajajo. Za to pa se bosta morali potruditi sami.
Dela je veliko, zlasti odkar smo postali samostojni izvozniki. Zato mislim, da bo po mojem odhodu
Priznati moram, da se upokojenskega staža prav nič ne veselim.
Kupcem se je potrebno mnogokrat prilagajati, upošte vati njihove posebnosti, včasih tudi muhe.
moral priti v sredino še kakšen sodelavec ali sodelavka.
Soparen dan, ko sva se pogovarjali v moji majhni pisarni, ni bil ovira, da ne bi bila gospa Ida izžarevala življenjski optimizem in energijo, ki je prav nalezljiva.
William Shakespeare je nekoč zapisal: »Svojo krono nosim v srcu, ne na glavi; ni pokrita z diamanti in je
nevidna: pravim ji zadovoljstvo. To je krona, ki je bila kraljem redkokdaj dana«.
Gospa Ida po tem izreku živi. Lahko ji le želim, da tako ostane tudi vnaprej in da bi svoje delo opravljala čim dlje v skupno zadovoljstvo.
Marinka Anžlovar
DELO DELAVSKEGA SVETA V MESECU MAJU
Majska seja delavskega sveta je bila zaznamovana z obravnavano sanacijskih ukrepov v Steklarni Hrastnik.
Po pregledu izvajanja sklepov 3. in 4. redne seje delavskega sveta, nas je direktor seznanil z rezultati poslovanja v obdobju januar - marec 1995. Čeprav se podjetje nahaja v dokaj težki situaciji (predvsem zaradi zunanjih vzrokov, kot so visoke obrestne mere, davki in prispevki, obremenjevanje izvoznikov zaradi znane vladne politike, se kljub tromesčenemu negativnemu poslovanju kažejo dokaj dobri rezultati dela.
Ukrepe za sanacijo razmer v Steklarni smo delno že občutili, in sicer z ukinitvijo nočne izmene v profitnem centru razsvetljava in koncentracijo dela v 18 brigadah. Socialna varnost delavcev na srečo ni ogrožena, saj se bo višek, ki se poraja predvsem v pomožni delovni sili, razporedil in zmanjšal le na podlagi naravne fluktuacije (upokojitve...). Novost pa bo prehod obrata Barbare (jedilnica) pod okrilje Steklarne. Predvidoma s 1. junijem 1995 bo obrat družbene prehrane postal neprofitni center Steklarne, ki bo med drugim zagotavljal dnevne obroke za prehrano delavcev.
Čl. .ne delavskega sveta je pravnica podjetja seznanila s potekom lastninskega preoblikovanja podjetja. Program lastninjenja je bil ustrezno popravljen in poslan na Agencijo. Zelena luč za nadaljna dela na tem področju je samo še vprašanje časa.
Pod zadnjo točko, to so vprašanja in predlogi, je člane delavskega sveta zanimalo, kako je s stimulacijo v okviru faktorjev A oziroma B in direktor je pojasnil, da se bodo faktorji poslej spreminjali sprotno, tako navzgor kot tudi navzdol, odvisno od uspešnosti posameznika. Nekaj nejasnosti se je pojavilo pri dodeljevanju kapacitet za letovanje, saj je bil na odgovorih podpisan delavski svet. Predsednik sindikata se je za napako opravičil in pojasnil, da je izvršni odbor sindikata že uskladil Pravilnik o letovanju.
Porajala so se še različna vprašanja o izlitju mazuta, stroških pranja oblek in višini sredstev za nakup odrivalnih rok. Za prijaznejši dan pa smo člani delavskega sveta dobili obvestilo Agencije R Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, da kot davčni zavezanec za lansko leto nismo naredili nobenega prekrška pri poslovanju. Poletni meseci nam bodo torej poleg vročine prinesli tudi obilo težkih nalog, katerim bomo kos le s skupnimi močmi.
FRIDERICH ABEL
Predstavitev sina bivših lastnikov
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Konec vojne - kako ga je doživela vaša družina?
Nihče naše družine ni bil član nacionalsocialistične stranke. Kljub temu so nas na procesu v Celju zmerjali s Švabi, fašisti, hitlerjev-ci... Ko se je naša družina 7. maja 1945 morala izseliti iz Hrastnika, je bilo v nahrbtniku vse, kar smo lahko odnesli s seboj.
Oče je verjel, da se bo čez približno 14 dni že lahko vrnil. Družina strica Wilija pa celo ni hotela nikamor. Menil je, da ni nikomur nič naredil, zato tudi njemu nihče ne bo. Kasneje je bil pet let v zaporu. Njegovo ženo Hildo pa so ustrelili na Teharjah. Iz tega se vidi, da so vsi uporabljali iste metode.
Danes pa ne vemo, kdo so zmagovalci te vojne, saj je svet doživel ogromne spremembe. ZSSSR ni več, Angleži so izgubili kolonije, Jugoslavija je razpadla, Bosna krvavi... Mislim, da so zmagovalci v bankah Ziiricha in Liechtensteina.
Osvoboditev je prinesla s seboj nov družbeni red, ki ni dopuščal privatne lastnine in lastninjenja tujcem. Premoženje je bilo nacionalizirano, kar je pomenilo konec dinastije Abel. Kako je to doživela vaša družina in vi osebno?
Osebno sam tega nisem jemal tragično, saj nisem bil toliko vezan na
družinsko podjetje. Bilo mi je jasno, da ga v novem sistemu v Jugoslaviji ne bomo mogli obdržati. Za očeta in strica pa je bilo drugače. Vse življenje sta se trudila za obstoj in napredek družbe, pred njima pa njihovi starši in prastarši. Nikdar nista bila člana nacionalsocialistične stranke, očitek, da sta bila v Kulturbundu, pa se mi zdi smešen. Večina Nemcev je bila, saj je bilo to kulturno in športno združenje, ne pa politično. Kot pravi Štajerci in steklarji so tu v glavnem peli in pili.
Življenje po drugi svetovni vojni in novi začetki družine v Avstriji...
Materialno družini v primerjavi z drugimi ni šlo slabo. Oče je imel tretinjski delež v dveh steklarnah, in sicer steklarne Oberdorf Bärn-bach in Voitsberg v Avstriji. V teh dveh steklarnah sem pridelal tudi vso svojo delovno dobo. Kasneje je oče svoj delež prodal avstrijski banki, ta pa ga je prodala drugim firmam.
Poleg tega je bil oče lastnik celotne steklarne v Salzburgu. Leta 1985 so to tovarno zaprli zaradi ekoloških razlogov. V njej sta vodilni delovni mesti zasedala moja sinova Andreas in Peter.
Ali ste ostali na kakšen način povezani s Hrastnikom, Slovenijo, bivšo Jugoslavijo? Ali ste s kom ohranili stike?
S kar precej krajani Hrastnika sem ohranil lepe odnose. Večkrat sem se srečal z g. Volfandom, ki stanuje v nekdanji hiši mojega očeta. Srečal pa sem se tudi z drugimi, in sicer go. Jager, go. Učesanek, g. Kauzerjem, g. Koritnikom, g. Get-zom, g. Pappom, g. Maurerjem.
Na Hrastnik me veže veliko spominov, zlasti na rojstno hišo, dolino Save in okoliške hribe, ki smo jih velikokrat obiskali peš. Večkrat grem na dolsko pokopališče in obiščem grobove ljudi, ki jih poznam.
Kako je potekala vaša nadaljnja življenjska pot in kakšno je vaše življenje danes?
Ženo sem spoznal v Gradcu, kamor je prišla študirat arhitekturo, ko sta Praga in München, kjer je študirala do takrat, postali tuji mesti. Imava tri otroke - dva fanta, dvojčka, ki sta danes stara 41 let in hčer, ki ima 35 let. Tudi eden od sinov je arhi-
Ko se je naša družina 7. maja 1945 morala izseliti iz Hrastnika, je bilo v nahrbtniku vse, kar smo lahko odnesli s seboj.
80. rojstni dan g. Vilijema Abela (1968) - v sredini s šopkom na suknjiču, skrajno desno g. Friderich Abel.
Na Hrastnik me veže veliko spominov, zlasti na rojstno hišo, dolino Save, okoliške hribe, ki smo jih velikokrat obiskali peš.
tekt, drugi pa ima posestvo, na katerem se ukvarja s predelavo hrane in pijače ter s kmečkim turizmom. Vsi trije otroci so poročeni in imajo svoje družine, tako da smo sedaj že zelo velika družina.
Že 15 let nisem več povezan s steklarstvom. Toliko časa sem namreč upokojen. Pokojnina je precej povprečna (približno tolikšna kot je plača direktorja v Sloveniji). Tudi v Avstriji ima pokojninski zavod težave, zato je vprašanje, koliko časa bo vzdržal izplačila pokojnin. Največ časa posvetim Lions clubu, katerega predsednik sem. To je organizacija ameriškega tipa, ki se ukvarja s socialnimi zadevami.
Tudi v Avstriji je kar precej pomoči potrebnih ljudi. Vsako leto priredimo v Liebnitzu veliko akcijo, kjer se prodajajo razne dragocenosti, z zbranim denarjem pa podpiramo revne družine. Kot predsednik te organizacije sem bil nekaj časa v Ameriki, le-ta pa ni tisto, kar si predstavljamo. Je zanimiva, če pa nisi dovolj bogat, ne predstavljaš nič. Ni urejene sociale, ne zdravstva...
Veliko časa mi vzame tudi urejanje družinskega arhiva. Z urejanjem družinskega drevesa sem se zamudil nekaj let. Imam tudi nekaj zemlje, ki jo sedaj obdeluje sin. Od matere sem podedoval posestvo, na katerem živiva z ženo in mojim starejšim bratom, ki je ostal neporočen. Tudi druga dva brata sta danes že upokojenca, eden v Gradcu, drugi v Salzburgu.
Kdaj ste prvič obiskali ozemlje bivše Jugoslavije oziroma Slovenije in kakšni občutki so vas pri tem spremljali?
Oče in stric sta se odločila, da ne bosta nikdar več prišla v Jugoslavi-
G. Friderich Abel (predsednik Lions cluba Avstrija) z dr. Kirschlägerjem (takratnim avstrijskim predsednikom).
Največ časa posvetim Lions dubu, katerega predsednik sem. To je organizacija ameriškega tipa, ki se ukvarja s socialnimi zadevami.
jo. Oba sta tudi tekoče govorila slovensko, vendar po letu 1945 nista več spregovorila slovenske besede. Spomini so bili preveč boleči. Zame je bilo drugače. Že leta 1953 sem bil prvič s potovalno agencijo v Opatiji - ilegalno. Leta 1962 sem na konzulatu skušal urediti dokumente za legalen prehod, pa jih nisem dobil, ker sem bil rojen v Jugoslaviji. Žena, ki je Tirolka, jih je dobila takoj. Prvič sem po uradni poti prišel na dopust na morje leta 1964.
Kasneje sem potoval povsod. Obiskal sem vse okoliške hribe Hrastnika, dobro poznam Ljubljano, pa tudi druga mesta, dvakrat sem bil z družino na Triglavu. Za hribe me je navdušila žena, ki je strastna planinka.
Koliko spremljate dogodke v Sloveniji danes in kako jih ocenjujete?
Veselimo se s slovenskim ljudstvom, da se je zaključila diktatura in da ste prešli v demokracijo. Vidim, da so ljudje, zlasti v mestih, dokaj premožni, dobro oblečeni, imate
Družina Abel na izletu v slovenskih gorah.
Veselimo se s slovenskim ljudstvom, da seje zaključila diktatura in da ste prešli v demokracijo.
lepe hiše, mladeniči že vozijo ogromne avtomobile, ki si jih tudi v Avstriji privošči malo ljudi. Vem pa, da tudi revnih ni malo.
Upam, da bo slovensko ljudstvo in demokratična vlada našla rešitev tudi za nekdanje lastnike, da se jim premoženje vrne, ali določi odškodnina. Slišal sem, da imate zaradi tega težave tudi z Italijo. Če Slovenija hoče postati članica združene Evrope, bo morala rešiti to vprašanje.
Kakšna so vaša pričakovanja ob denacionalizaciji?
Pred tremi leti sem bil na Kumu. Ko je oskrbnik planinskega doma videl avto avstrijske registracije, me je vprašal, zakaj sem se odločil prav za prihod na to postojanko. Povedal sem mu, da sem že kot otrok večkrat obiskal Kum in da sem sin Richarda Abla. Možakar je vzkliknil: »Jezusmarija! Potem pa boste kmalu vse dobili nazaj!« Pa sem mu rekel: »Le počasi, počasi...«
zadovoljstvo. Gre bolj za moralno odškodnino. Če bomo šli v prihodnost s čistimi računi, se bomo vsi bolje počutili.
Gospod Abel nam je povedal ogromno zanimivega o sedanjih in preteklih časih. Nekatere stvari so za nas sprejemljive bolj, druge manj. Vsakdo o tem razmišlja nekoliko drugače.
Pomembno pa je, da se danes o tem lahko pogovarjamo, pišemo in tudi objavljamo nekoliko drugačna mnenja.
Živeli smo pač v različnem okolju, družbeni ureditvi, materialnih pogojih, pa tudi času.
Neizpodbitno je dinastija Abel pomemben tvorec zgodovine Steklarne Hrastnik, ki vpliva tudi na današnji čas in razvoj. Čas pa je velik učitelj in od njega se imamo vsi kaj naučiti.
Gospodu Ablu želimo, da bi našel zadoščenje za odvzeto družinsko
Z direktorjem Steklarne Hrastnik, z g. Binderjem, sva že podpisala ustrezno pogodbo o tem. Upam, da bo zadeva rešena v obojestransko zadovoljstvo. Gre bolj za moralno odškodnino.
Na občini v Hrastniku sem vprašal, kje bi lahko iskal naše družinsko premoženje - pohištvo, srebrni jedilni pribor, slike, ... , pa mi niso znali povedati. To so spominske stvari, ki bi jih rad odkupil. Prepričan sem, da ni bilo vse uničeno, ker so prevelike dragocenosti.
Moj oče je bil s 37 % udeležen v družbi Sjedinene tvornice stakla. Meni pripada četrtina od teh 37 %. Z direktorjem Steklarne Hrastnik, g. Binderjem, sva že podpisala ustrezno pogodbo o tem. Upam, da bo zadeva rešena v obojestransko
premoženje, da bi obe stranki v procesu denacionalizacije našli skupni jezik, pa tudi čim več uspehov v aktivnostih, ki mu krajšajo sedanje dni.
Zahvaljujemo se mu za pripravljenost za pogovor z nami in se priporočamo, kadar bomo potrebovali slikovni in drugi material o delu zgodovine Steklarne Hrastnik, ki ga ima le on.
Pogovarjala se je Marinka Anžlovar
OVEN
od 21. 3. do 20. 4.
ra
BIK
od 21. 4. do 21. 5.
I¥l
DVOJČEK
od 22.5. do 21. 6.

RAK
od 22. 6. do 22. 7.
LEV
od 23. 7. do 23. 8.
m
DEVICA
od 24. 8. do 23. 9.
ZVEZDE GOVORIJO
Horoskop od 10. 6. do 10.7. 1995 Piše: Astrologinja Milena Zakrajšek
Zelo intenzivno boste doživljali nekatere reči, še posebno tiste, ki se tičejo ljubezni. Pazite, da zaradi tega ne boste preveč vznemirjeni pri delu. Če se boste potrudili malo bolj kot običajno, bo spet šlo kmalu vse po starem. Po 13. 6. boste čutili izredno notranjo moč, kajti Mars potuje tudi po vašem znamenju. Merkur pa vam svetuje več diplomacije, pustite pa tudi drugim, da govorijo, potem pojasnite svoje stališče. Veliko se lahko spremeni, če boste spremenili odnos do samega sebe.
TEHTNICA
od 23. 9. do 23. 10.
Morda je sedaj ravno pravi čas, da razmislite o potlačenih doživetjih, ki so posledica neprijaznega ravnanja ljudi do vas. Premislite o dogodku, ki ga te dni tako pogosto vračate v svoj spomin. Do partnerja boste bolj ljubeči, kot ste bili v preteklosti. Dogodek, ki bo naslednje dni vplival na vaše počutje, bo spremenil možno situacijo v družini, ki jo lahko obrnete sebi v prid. Merkur vas bo v finančnih načrtih podpiral vse do 7.6., ko bo spremenil smer gibanja. Ne ozirajte se na mnenje okolice, temveč se sami odločite.
Kar delate, delajte prizadevno in ne bodite polovičarski. Česar se lotite, speljite do konca, kajti pozitivne energije, ki so na nebu ta hip, so prehodne. Okrog 17. 6. so za vas nevarne Kupidove puščice. Če boste to dovolili, so pred vami ure polne vznemirjenj in globokih pogledov. Proti koncu meseca boste prišli do koristnih spoznanj, ob katerih boste doumeli, zakaj se življenje odvija na tak in ne na drugačen način. To vam bo koristilo v prihodnje. Ne bo odveč, če otroku pokažete več naklonjenosti in mu podarite tudi več prostega časa.
Bodite bolj samozavestni in zavedajte se, kaj boste sposobni sami storiti, kje ne potrebujetè tuje pomoči. Merkur vas bo izdatno podpiral vse do konca meseca, ko bo spremenil svojo smer. Bodite svobodni v vsakem trenutku. Ko boste začutili globino problema, boste našli že tudi rešitev zanj. Vse naslednje dni bo tako. Oprite se na svoje notranje moči in spoznajte svet, ki vam ponuja odgovor na veliko vprašanj. Slabše zdravstveno počutje vzemite resno. Trezen razmislek pri novem projektu pa vam svetuje Jupiter.
ŠKORPIJON
od 24. 10. do 21. 11.
STRELEC
od 2. 11. do 21. 12.
Pluton v vašem znamenju bo tvoril erotičen splet novih dogodkov. Pomen tega znanstva bo v tem, da vas bo zveza spominjala na nek nerešen odnos v preteklosti, zato boste do partnerja nekoliko hladni. Ne silite, rajši počakajte, saj vam ne bo nič podarjeno. Čas je da začnete načrtovati dopust in ne pozabite, da je ob vodi za vas najugodnejše. Po 15. 6. boste gostili vesele prijatelje, ki nimajo več tako močnega vpliva na vas kot nekoč, zato si tiho zašepetajte: »Oproščam.«
Jupiter se bo ves mesec navidezno retrogradno premikal po strelcu, zato je sedaj čas, da dosežete svoj cilj, ki ga na tiho že nekaj časa nosite v sebi. Trajalo bo več dni, toda ko boste vedeli, kaj hočete, se bo uresničilo hitro. Zelo uspešni boste v družbi in na skupinskem pogajanju o neki stvari. Delajte s srcem, kajti v tem času ste nekoliko občutljivi. Zdravje se bo ob ustrezni hrani in negi izboljšalo, pri oteklini ali vročini pa poiščite zdravniško pomoč. V ljubezni boste hoteli nekaj več, ker boste čutili potrebo, da si o izkušnjah tudi nekaj preberete.
Zdaj ko že nekoliko bolj pogumno razmišljate, da denar ni nič slabega, vam ga tudi ne bo manjkalo, ker boste na tem področju precej iznajdljivi. Pri tem pa ne prekoračite svojih meja, da se ne opečete. Večjih težav z zdravjem ne bo, če se boste izogibali pretiravanju pri hrani. Ne bežite pred odkritim pogovorom s partnerjem, ne boste ušli neprijaznostim, če boste zanikali težave. 21.6. Sonce stopi v vaše znamenje in takrat se bo situacija umirila. Saturn vam utrjuje pogum, ne izneverite samega sebe. Prve lekcije že prihajajo...
KOZOROG
od 22. 12. do 20. 1.
ra
Velika opora vam bo podzavestno dogajanje v vas. Več kot boste tvegali, več si boste pridobili. Ne odlašajte z uresničevanjem nove poti v službi. Prednost in neodvisnost vam bosta dala največ. Ne ustrašite se preizkusa znanja v službi. Vse boste skušali urediti tako, da vam ne bo potrebno ničesar spremeniti in ubrali boste pot lagodnosti. Energije vam ne manjka, vendar se ne oklepajte starih stvari, temveč usmerite pogled naprej. Negotovost raje pretvorite v radovednost, sicer boste obtičali.
Ognjeni Mars potuje po vašem znamenju, zato je čas. da nekatere podzavestne usedline svoje osebnosti osvetlite. Jutranji občutek, ki se pojavi takoj ko vstanete, bo te dni vaš vodnik vse do 13. 6. V neki družbi si boste zelo prizadevali, da bi bili sprejeti, vaše napore pa bo spremljal strah pred zavrnitvijo. Dobro bi bilo, da bi bila vaša prehrana bolj redna. V primeru povečane telesne temperature poiščite pomoč pri zdravniku. Da ste res prijazni z ljudmi, je prav, vendar iščite motiv za dobro počutje drugje. Rek, »Kar bo, pa bo«, vam ni pisan na kožo.
Veliko psihičnega in fizičnega dela čaka prav vas. Zato vas žulj v srcu ne sme presenetiti, čeprav bo nekdo blizu vas držal roke v žepu. Veste pa tudi, da ste prav vi tisti v svoji okolici, ki imate največ moči in sposobnost samostojnosti. Pri partnerju ne boste našli potrditve, pa saj to veste, zato razočaranje ne bo preveliko. Do nekaterih ljudi boste odprti, pa se vseeno z njimi ne primerjajte. Nekaj dni boste preživeli precej enolično in zaželeli si boste spremembe. Ker okolica ne bo za to, boste sklenili kompromis.
VODNAR
od 21. 1. do 18. 2.
RIBI
od 19. 2. do 20. 3.
Lepo bi bilo, ko bi bilo vse mogoče doseči in uresničiti na teoretičnem nivoju. Morali boste povezati praktične izkušnje s tistimi, ki jih v sebi že spoznavate. Meditacija in poglobljeni mir v vas pa vam bosta dodala odgovore na najbolj zapletena vprašanja. Podzavest je namreč vaša zaveznica. Zdravstveno stanje se vam bo malce poslabšalo, vendar razumite, vse mora priti ob pravem času. Ne pijte gaziranih pijač in uživajte raznovrstno hrano, pa vam ne bo treba stati v vrsti pri zdravniku.
Odkar ste doživeli poživitev v ljubezni, vam je nekoliko lažje pri duši in nove moči lahko prav koristno uporabite. Najbolj pa vam bodo šle od rok tiste stvari, ki jih boste urejali s sodelavci. Z zdravjem je vse v redu, kljub temu pa boste precej zaskrbljeni. Saturn še vedno gostuje v vašem znamenju, zato bo to obdobje obdobje preizkušenj, ki jih boste odlično opravili. Naslednji teden boste srečevali različne ljudi, poskušajte se vživeti v vsakega, začutite njihove misli in spoznali se boste v črni barvi oči. Pismo vas bo pretreslo. Ne popuščajte pri načrtih.
HOČEŠ spregledati dogajanja v svetu, v katerem živiš, NOČEŠ priznati, da je »ČAS« tisti, ki se ga bojiš, MORAŠ spoznati, da globoko v sebi po sreči hrepeniš ... Poezija je eden od najlepših načinov za izražanje svojih opažanj, misli in želja. Danes vam predstavljamo mladega ustvarjalca, ki sicer želi ostati anonimen, zaupam pa vam lahko, da mu je ime Andrej in je zaposlen v našem podjetju.
Sicer pa bodo spodnje pesmi govorile zanj ...
Generacija smo trde roke, jezika, ki se čiste ne boji besede. Zvon revolucije oznanja nove bede, v kovaškem ognju se železo greje.
Zgodovina bojev iz preteklosti se vrača,
to so časi, ko se cena grehov plača. Zdaj hrabri dedje naši v grobovih leže,
misel nanje nam iz src ne gre.
Lovorike njih so že prestare, da bi krojile nam navade, železo z ognja na kovalo, le to nam bo rešitev dalo.
Kujmo ga urno, dokler je še vroče, naj jeklo poči staro tam, kjer pod kladivom novim stoče. Ko na nebu rdečem nova zvezda sije, boj naš zadnjo plat zvona bije.
Kaj res nam v deželo Kralj Matjaž prihaja?
Kaj res Krpan mu utira pot?
Je res, da mu sistem nagaja, in da lačna je že raja?
O res, tako se zdaj v deželi tej godi, nihče ni buden, nihče ne spi, saj kdor zdaj dobro pije, dobro je, ni mu mar za to gorje.
Nihče ne dela, nihče ne krade, v oblakih naše so parade, kdo pa kriv bo tej nesreči, daj, Kralj Matjaž, nas ti odreši.
Polomljeni so meči naši, ko nas na bojnem polju kri obliva. O kje ste, kje ste časi zlati?
Kaj res je kriva zgodovina?
ZAHVALA
ob izgubi dragega moža, očeta, oteka, pradedka in brata AVGUSTA NOVAKA
se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku, godbi, pevcem in govorniku.
Žalujoči vsi njegovi!
ZANIMALO VAS BO
Naj vas, dragi bralci, spomnimo na zadnji številčni podatek o zaposlenih delavcih v mesecu aprilu 1995: žensk je bilo 406, moških 490, vseh skupaj torej 896 (od tega 18 delavcev, sprejetih za določen čas in 3 pripravniki).
Pa nadaljujmo s podatki:
V MESECU MAJU 1995
nismo na novo zaposlili nobenega
delavca.
Delovno razmerje je prekinilo 11 delavcev, in sicer:
UPOKOJEN (1 delavec):
Jože Knez - ročni pihalec v PC RAZSVETLJAVA
DOLOČEN ČAS (1 delavec):
Gregor Jelenko - instrumentarec -pripravnik v obratu Vzdrževanje
SPORAZUMNA PREKINITEV (1 delavec):
Sašo Laknar - strojnik v PC POGRNJENA MIZA
TRAJNI VIŠEK (1 delavec):
Anton Kreže, ml. - mizar v PC RAZSVETLJAVA
IZKLJUČITEV (2 delavca):
Štefan Gorišek - odnašalec stekla z možnostjo priučitve za steklarja
Alojz Vajdič - tehnolog v PC Pogrnjena miza
V	NAŠE HČERINSKO PODJETJE SINET STA ODŠLA:
Andrej Knap - operater v Zmesar-ni
Zvonko Sihur - ključavničar v obratu Vzdrževanje
DOMOVINI PA SO ODŠLI SLUŽIT NASLEDNJI TRIJE DELAVCI:
Uroš Zagorc - pripravnik - strojni tehnik
Sebastjan Zečiri - priučite v za steklarja
Tomaž Žagar - pripravnik - ključavničar
Z vsemi temi spremembami smo zaključili mesec MAJ 1995 s 885 zaposlenimi delavci, od tega je bilo 406 žensk in 479 moških (med vsemi zaposlenimi je 17 delavcev sprejetih za določen čas, pripravnikov ni).
V	tem naj lepšem mesecu se nobeden od naših delavcev ni odločil za sklenitev ZAKONSKE ZVEZE, pa tudi nikomur se ni rodil OTROK. Prav, pa naslednji mesec drugače.
Kadrovska služba Melita Vidrih
LETOVANJE V BOHINJU
Vabimo vas, da preživite prijeten dopust v počitniškem domu steklarjev v Bohinju. Na voljo je še nekaj prostih kapacitet - predvsem v mesecu juniju in juliju ter po 27. 8. 1995.
CENE:	domači gost	(tuji gost)
I. DNEVNI PENZION		
- odrasli	2.600,00	(2.900,00)
- otrok	2.200,00	(2.500,00)
- otrok brez postelje	1.900,00	(2.200,00)
II. DNEVNI POLPENZION		
- odrasli	2.200,00	(2.500,00)
- otrok	1.800,00	(2.100,00)
- otrok brez postelje	1.500.00	(1.800,00)
Domači gostje so delavci Steklarne in njenih hčerinskih podjetij z ožjimi družinskimi člani, upokojenci in štipendisti Steklarne Hrastnik. MOŽNOST PLAČILA je v 4 obrokih, L obrok je plačljiv 10 dni pred odhodom.
Dodatne informacije in prijave sprejemamo na sedežu podjetja, telefon 0601/43-433, ali tel. Steklarne, int. 125.
Vabljeni!
SINET, d.d.
Nagradna križanka
* * *
V neki dvorani nastopa izreden hipnotizer. Ukaže: »Vstanite!« in vsi vstanejo kot vojaki. Ukaže: »Smeh!« in občinstvo poka od smeha. Ukaže: »Jok!« in občinstvo se topi v solzah.
Nato gre prek odra po neki rekvizit, pri čemer se spotakne in zagodrnja: »Sranje!« V enem tednu so komaj skidali dvorano.
Miličnik ustavi močno vinjenega šoferja in zahteva: »Pihajte, prosim!« »Prav rad,« odgovori šofer, »kje vas pa ... hk ... buba?«
* * *
Nagradna križanka
Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke bo žreb razdelil nagrade v skupni vrednosti 11.000 tolarjev, in sicer:
1.	nagrada 5.000 tolarjev,
2.	nagrada 3.000 tolarjev,
tri nagrade po 1.000 tolarjev. Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, Cesta 1. maja 14, 61430 HRASTNIK, do 1. 7. 1995.
Nagrajeni reševalci
Za nagradno križanko, objavljeno v STEKLARJU št. 4-5/1995 smo dobili 75 rešitev. Žreb je prisodil zvišane nagrade naslednjim:
1. nagrada 5.000 tolarjev: Igor Gošler
2. nagrada 3.000 tolarjev: Lojze Bevc
Nagrade po 1.000 tolarjev prejmejo: Jožica Omerzi, upok., Milan Crnkovič, upok., Ljudmila Lende-ro
Rešitev križanke iz prejšnje številke
VODORAVNO: Arias, Arp, Iran, kondukter, suma, razsvetljave, A.P., H.S., neto, Anzio, D.O., Stael, takt, sine, zel. Tanja, Alava, Niteroi, Einem, Atik, akne, kro-mat, Tudor, Darian. lov. Reger, V.E., Emonka, oves, Nora, kal, kok, R.P., Cs, E.V., laks, R.L., aksolotl, pest, Alida, mikron, egida, praded. Ariana, korak, sopara.
(K.D.)
H STEKLAR
Steklar - glasilo delavcev Steklarne Hrastnik ureja uredniški svet: Marinka Anžlovar. Soniboj Knežak, Matija Koritnik, Slavko Marčen, Pavel Bauerheim in Dolores Marinkovič.
Glavni urednik: Slavko Marčen. Oblikovanje: Alenka Leskovšek. Fotografije: Branko Klančar. Lektor: Herta Erman. Grafična priprava in tisk: Formatisk Ljubljana.
Naslov uredništva: Steklar, Hrastnik, C. 1. maja 14, tel.: 0601 42 006.
Po mnenju urada za informiranje pri vladi Republike Slovenije (št. 23/32-934) z dne 25. I. 1993 je glasilo proizvod informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek.