PTUJ, 15. novembra 1968 Št. 45. Leto XXI. Izvod 0,50 N din. 50 S din danes v tedniku NADOMESTILO USAHLIM STUDENCEM — 2 stran MARTIN JE KRSTIL VINSKO KRIZO ~ 3. stran LED JE PREBIT — 4. stran SAMO ODLOK JE PREMALO — 5. stran OČITEN NAPREDEK BISTRIŠKE SOLE — 6. stran ZA VSAKOGAR NEKAJ — 7. stran V ptujski občini je treba pospešiti organiziraino 3t3ricivanislco aradnjo Splošni gospodarski in druž- beni raz\'oj je terjal spremem- be tudi na stanovanjskem in komunalnem področju. Temelj- na izho<.lišča stanovanjske re- lorme so osvetlili tudi v ptujski ()l)čini. Stanovanja naj postane- jo postopoma individualna in ne kolektivna lastnina. Stano- \anjska gradnja naj postane ekonomski proces in ne druž- bena služba pretežno na osnovi tlružbenih sredstev. Stanovanje se naj ineljavi kot potrošna do- brina in ne kolektivna dobrina, ki se daje v najem. Bistveni ukrepi za izvajanje reforme so bili ukinitev stanovanjskih sklad(n, popis stanovanj in po- .slovnih prostorov, ustanovitev stanovanjskih podjetij, določa- nje polne stanarine. Ce pogledamo, kakšni so re- zultati po dveh letih v ptujski občini, ugotovimo, da so na področju stanovanjskega Jn ko- munalnega gospodarst\ a še šte- \ilni problemi in da se stanje glede urbanizacije ni bistveno spremenilo. stanovanjskem gospodar- st\u upravljajo stanovanjski fond in poslovne prostore v diaižbeni lastnini tri enote zti gospodarjenje s stanovanjskimi hišami. Stanovanjsko podjetje Ptuj upravlja 331 zgradb, 2180 stanovanj in 225 lokalov; enota KK Ptuj'370 zgradb, 762 stano- vanj in 6 lokalov; enota »Les« Ptuj 7 zgradb, 13 stanovanj in en lokal. Zgradbe stanovanjskega pod- jetja so pretežno stare: 54 % zgradb je starih od 200 do 300 let, 25 % zgradb je starih do 400 let, 13% zgradb je starih nad 400 let, nekatere tudi do 800 let. 8 % stanovanj je še v primernem stanju. Ves ta pre- del spada pod zgodovinsko za- ščito in mora ohraniti starinski izgled. Lani in letos se je Sta- novanjsko podjetje močno an- gažiralo pri vzdrževalnih delih ter adaptacijah higiensko in varnostno neustreznih stano- vanj. Gospodarjenje z obstoje- čim stanovanjskim fondom je zaradi predpisane delitve stana- rin za določene namene uspeš- nejše kot pred stanovanjsko re- formo. Tako je bilo mogoče pri- četi z načrtno rekonstrukcijo starega Ptuja, s katero se je predolgo odlašalo. Skoraj vse stavbe so zgodovinsko zaščitene in je obnavljanje propadajočih delov zelo drago in delikatno. Stanovanjskemu podjetju gre priznanje, da se je tega odgo- vornega dela sistematično lotilo in da dosledno izvaja svoj pro- gram popravil in rekonstrukcij stanovanjskih hiš. Stanovanjsko podjetje je v času obstoja po- večalo stanovanjski fond za 62 družinskih stanovanj. Stanovanjski fond KK Ptuj ,ie razširjen kar v štirih občina!;. Vzdrževanje fonda je težje, ker ni skoncentrirano in je veliko nerazčiščenih lastninskih odno- sov. Posebno vprašanje so po- slovni prostori v stanovanjskih zgradbah, ki so povečini ostali v upravljanju ustanovitelja in se najemnine stekajo v amorti- zacijski sklad KK, praktično oa jih vzdržuje enota za gospodar- jenje s stanovanjskimi hišami. V preteklem letu ni bil sprejet poseben program investicijskih in vzdrževalnih del. Dela so iz- vrševali po predlogu posebne komisije. V času obstoja enote so popravili 56 zgradb. Pri KK se formirajo razmeroma velika sredstva iz 4% stanovanjskega prispevka, stanarin in najem- nin, zato bi morali pohiteti z odstranjevanjem slabosti, ki ovirajo uspešnejše poslovanje enote in bolj smotrno stano- vanjsko gospodarstvo. Sredstev za stanovanja primanjkuje, za- to jih je potrebno krepiti' in ne slabiti. Družbeno stanovanjsko grad- njo je v zadnjih letih močno zavrlo razdrobljenost 4% stano- lanjskeea prispevka in politika porabe teh sredstev za indivi- dualno gradnjo. O teh in podobnih vprašanjih stanovanjskega gospodarstva v ptujski občini je razpravljal tu- di svet za urbanizem in komu- nalne zadeve. Na seji so med drugim ugotovili, da poslovanje delovnih organizacij, ki gospo- darijo s stanovanjskimi hišami, ni vsklajeno. Gospodarjenju s poslovnimi prostori se ne po- sveča dovolj pozornosti. Neod- ložljivo potrebno je Izdelati pro- gram stanovanjske gradnje v sodelovanju z osnovnimi dejav- niki stanovanjskega gospodar- stva: s stanovanjskim podjet- jem, enotama pri KK in pri »Lesu«, Kreditno banko, delov- nimi organizacijami in občin- sko skupščino. Da bi pospešili razvoj organizirane stanovanj- ske gradnje, bi morali izvajati enotno politiko v stanovanjski dejavnosti. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Številka: 06-11/67-1 Datum: 12 11-1968 Po 224. členu statuta občine Ptuj Sklicujem 65. (13.) skupno sejo občinskega zbora in zbora delovnih skup- nosti skupščine občine Ptuj, ki bo v četrtek, dne 21. novembra 1968, v dvorani Narodnega doma v Ptuju, Jadranska ulica 13, s pri- četkom ob 8. uri zjutraj. PREDLOG DNEVNEGA REDA: 1. Vprašanja odbornikov; 2. Ocena izpolnitve planiranih proračunskih dohodkov za leto 1968 na podlagi devetmesečne realizacije; 3. Družljcnoekonomska izho- dišča za oblikovanje dohodkov in kritje potreb splošne porabe v občini Ptuj za leto 1969; 4. Problematika stanovanjske- ga in komunalnega gospodarstva v občini Ptuj; 5. Odlok o zaključnem računu proračuna in rezervnega sklada občine Ptuj za leto 1967; 6. Odlok o finančnem progra- mu za financiranje osnovne dr- žavne karte 1:5000 v občini Ptuj; 7. Odlok o namembnosti upo- rabe poslovnih prostorov za do- ločene vrste poslovnih dejavno- sti v mestu Ptuju in v naseljih mestnega značaja; 8. Potrditev statuta temeljne izobraževalne skupnosti Ptuj; 9. Obravnavanje statutov de- lovnih organizacij: a) počitniškega doma občine Ptuj — Biograd na moru; b) zdravstvenega doma Ptuj; 10. Ugotovitev splošne koristi za razlastitev zemljišča v k. o. Lešjo, Ptujska gora in Lovrenc na Dravskem polju za zgraditev deponije — odlagališča rdečega blata tovarne gliniee in alumi- nija »Boris Kidrič« Kidričevo; 11. Imenovanje tajnika občin- ske skupščine in nekaterih pred- stojnikov upravnih organov ob- činske skupščine; 12. F-lazrešitev dosedanjega in imenovanje novega člana sveta Za r>i"osvcto in kulturo občinske skupščine; 13. Izvolitev predstavnika ob- činske skupščine v svet osnov- ne šole Zetale. Prilagamo obrazložitev k dnevnemu redu. gradivo k 2., 3., 4., 8.. 11., 12. in 13. točki ter predloge odlokov k 5., 6. in 7. točki dnevnega reda. Predsednik iikupSčine občine Ptuj Franjo REBERNAK, 1. r. Proračun občine Lenart Z r@:zervo Na zadnji seji je skupščina ob- čine razpravljala tudi o uporabi proračunske rezerve. O delu proračunske rezerve lahko odlo- ča svet za družbeno načrtovanje in finance. Ker pa je svet to vsoto že razporedil ter so se po- kazale potrebe še o razporeditvi preostale proračunske rezerve, je o tem morala odločati občinska skupščina. Skupno je bilo odobreno za kritje nekaterih nujnih izdatkov, ki jih posamezne proračunske postavke ne bodo mogle pokriti. 35.760,60 din. Ta sredstva so bila po sklepu skupščine razporejena na kritje anuitet po kreditih za osnovno šolo Cerkvenjak, za kritje oseb- nih prejemkov voljenih in ime- novanih organov in za pokritje stroškov, nastalih ob občinskem prazniku, ter za prevoz na pro- slavo v Novo Gorico. S tem so sredstva proračunske rezerve v :eloti izkoriščena. S takim na- činom rešitve kritja posameznih proračunskih izdatkov pa se bo »kupščina izognila rebalansu :)roračuna, kolikor ne bi nasta- e nove nepredvidene potrebo. Ob sestavi proračuna ]e prav )krog postavke proračunske re- zerve največkrat žolčna razpra- va, ker bi vsak koristnik rad Drav za te postavke dobil večja sredstva, kot so mu bila predvi- lena po predlogu proračuna, vakor vemo, pa med letom zme- raj prihaja do nepredvidenih zdatkov, ki jih je treba pokriti, n če ni" rezerve, je nujno treba lapraviti rebalans proračuna. Rebalans pa ni niti tako lah- konapraviti, še bolj pa je nepri- jetno to, da se morajo zaradi te- ga nekatere postavke zniževa- ti. To reševanje pa je vsekakor neprijetna zadeva, saj je vsak računal s postavko, ki mu je bila zagotovljena s pro- računom. Za letošnje leto je rezerva v celoti porabljena, ostala pa sta še dva meseca do novega prora- čuna in je vprašanje, če se še v tem obdobju ne bo pojavilo kaj nepredvidenega. Upajmo, da se res ne bo in da rebalansa pro- računa ne bo potrebno delati. Po mišljenju sestavljavca pred- oga razdelitve rezerve do tega le bo prišlo. Kolikor ne bi na- stale nepredvidene potrebe, prav ;e pa se v dveh mesecih še lahko 3ojavijo. Toš Bistriško gospodarstvo M t@kmi 3 C£l30m Resolucija o usmeritvi gospodarskega razvoja občine ,ie za letošnje leto predvidela preeejšcn skok naprej. Dosedanji rezul- tati takšnega skoka ne kažejo. Po rezultatih v zadnjih treh, štirih mesecih pa jc razvidno, da .so bila predvidevanja precej pravilna, če ne bi prišlo do nepredvidenih zastojev. Tako zaosta- ja za planom predvsem tizični obseg proizvodnje, promet v gostinstvu in izvoz. Posledica takšnega stanja pa je zaostajanje v zanoslovanju in v nižjih osebnih dohodkih, kot so bili predvideni. Kljub ugodnun rezultatom zadnjih nekaj mesecev se je fi- zični obseg proizvodnje povečal le za 5,7 dostotka in zaostaja za predvideno za dvajset od- stotkov. Prvo polletje je na- mreč močno zaostajalo za do- sežki v lanskem letu. 2c v me- secu juliju je fizični obseg pro- izvodnje večji za 19 odstotkov od tistega v lanskem letu, v avgustu za 32 odstotkov, v sep- tembru za 39,5 odstotka, podob- ni rezultati pa so tudi v mese- cu okobru. Močno vpliva na in- dustrijsko proizvodnjo v obči- ni največje podjetje Impol. Težave pri izvoznih poslih v tem podjetju pri prodaji žičnih izdelkov, kakor tudi pri akti- viranju valjarne, so onemogo- čile predvideno rasta fizičnega obsega proizvodnje, V ostalih podjetjih je bil dosedanji fi- zični ob.seg proizvodnje zadovo- ljiv, razen v podjetjih grad- bene industrije. Osnovna značilnost nadaljnje letošnje proizvodnje je v urav- novešen ju fizičnega obsega pro- izvodnje z možnostmi prodaje na domačem kot na Inozemnem tržišču. Zaradi tega so gospo- darske organizacije povečale proizvodnjo v tistih ooratin oziroma tisd:o vrsto proizvodov, ki jo tržišče išče. Tako se je v Impolu povečala proizvodnja v stiskalniškem obratu, v steklar- ni Boris Kidrič, v opekarni Pragersko, v obratu LIP stavb- nega pohištva, kakor tudi v to- varni olja. V dokaz takih trdi- tev je tudi stagnacija v Impolu v žičnem obratu. Letošnje leto ni povzročalo večjih težav z oskrbo z repro- dukcijskim materialom. Večje težave pri proizvodnji so na- stale v steklarni Boris Kidrič zaradi topil nih peči. Značilnost letošnjega leta, kot lan.skega leta so težave, ki jih povzroča podjetjem število ne- plačanih računov. Na najslab- .5em v občini so v steklarni Bo- ris Kidrič, sledijo obrati LIP, tovarna olja Slovenska Bistrica itd. Nekoliko boljši je položaj v opekarni Pragersko in v naj- večjem podjetju v občini, v to- varni Impol. Razen tega po- vzroča težave pomanjkanje kreditnih sredstev. Večja kre- ditna sredstva bi namreč omo- gočala kreditiranje kupcev, kar postaja že običaj, vendar pre- majhna sredstva zaenkrat tega v bistriški občini še ne dovo- ljujejo. Zanimiv j'e podatek, da oseb- ni dohodki niso rastli po plani- ravni ravni. Namreč ti precej zaostajajo, kar je nova kvalite- ta bistriškega gospodarstva. S tem se je namreč odpravila zna- čilnost zadnjih let, ko so osebni dohodki rastili kljub zmanjšani rasti ali celo stagnaciji proiz- vodnje. Seveda se do konca le- ta pričakuje, da bodo osebni dohodki dosegli planirano ra- ven, ker bo do takrat tudi pro- izvodnja v gospodarstvu močno narasla in ne bo prevelikih ovir za povečanje osebnega dohodka zaposlenih v gospodarstvu. Vreme Lunine spremembe in vremen ska napoved za čas od sobote 16., do nedelje, 24. novcmbn 1968. Mlaj bo v sredo, 20. novem ora ob 9.02, Napoved: sedanje oblačn( i^reme bo trajalo še do sredin* prihodnjega tedna, nakar b( sončno vreme. Alojz Cestnik ZAČETEK PRIPRAV NA VOLITVE 1969 V PTUJSKI OBČINI Volilna komisija pri občinski konferenci SZDL Ptuj je te dni že pričela s svojim delom pri politični pripravi volitev v letu 1969. Glede na nove predpise, ki do- ločajo Socialistični zvezi nove naloge v zvezi z volitvami ka- kor tudi glede na delovanje dru- gih družbenopolitičnih organiza- cij v predvolilnem obdobju pri- pravlja izvršni odbor občinske konference SZDL Ptuj poseben pravilnik, ki bo določal potek predvolilnih priprav in katerega se bodo morale držati vse v predvolilno kampanjo vključene organizacije. O predlogu pravilnika bodo pred sprejetjem razpravljali vsi zainteresirani, kar zagotavlja demokratičnost postopka pri njegovem sprejemu. Volilna komisija občinske konference SZDL je osnutek pravilnika že obravnavala, prav tako pa tudi izvršni odbor ob- činske konference SZDL. Osnutek pravilnika objavlja- mo na 5. strani. TE DNI PO SVETU Neuvrščenost brez dilem Je mnogo možnosti, da se bo začela v začetku prihodnjega le- ta vrsta sestankov predstavni- kov neuvrščenih dežel v glav- nem mestu prijateljske Etiopi- je. Jugoslovanska vlada je v tej jeseni nekajkrat potrdila svojo pripravljenost podpreti napore, ki jih dela v tej smeri vlada v Addis Abebi. Ko je te dni cesar Etiopije Maile Selasie govoril o pripra- vah na sestanek pi'edstavnikov neuvrščenih, je rekel: »Skupni interesi nas usmerjajo k novi konferenci. Prepričani smo, da bodo naši tozadevni napori ko- ristni za vse miroljubne naro- de sveta. Politika neuvrščenosti je najboljša pot k miru.« Nekaj tednov kasneje, na srečanju s predsednikom Titom na Brio- nih, je suveren Etiopije izjavil: »Neuvrščeni so vest človeštva. V politiki neuvrstitve je treba izdelati načela, ki so jih spre- jele v preteklosti male in velike države.« Nekaj tednov nas loči od pr- vega sestanka predstavnikov »tretjega sveta« na nivoju am- basadorjev v Addis Abebi. Mno- gi spra.šujejo, kaj bo prinesel ta sestanek. Predvsem se bodo se- stali v Addis Abebi Udeleženci konference, ki je bila jeseni 1964 v Kairu, Na tem sestanku bi naj določili datum in kraj novega sestanka na vrhu, kot tudi even- tualno listo vseh udeležencev. Vendar bo najvažnejša stvar do- ločitev skupnega izhodišča za vse udeležence v boju za mir in boljše mednarodne odnose. Mogoče bo treba organizirati pred glavnim zborom še dva ali tri predhodne sestanke. To ni bistveno, pomemben pa je cilj: preprečiti uporabo sile v med- narodnem življenju. Treba bo premagati sedanje težave, ki so posledica soočenja interesov velikih sil v posamez- nih predelih sveta, kakor je Bližnji vzhod, jugovzhodna Azi- ja, pa tudi Evropa. Velike sile hočejo s pozicij lastnih sil do- ločati odnose v sodobnem svetu. Takšni nameni izzivajo vse več- ji odpor ne samo neuvrščenih dežel, temveč tudi drugih, ki te- žijo k ohranitvi svoje neodvis- nosti in suverenosti. Politika aktivne koeksistence in neuvrščanja ne pozna me- ja: letošnje zasedanje General- ne skupščine kot zasedanje ne- jedrskih dežel v Ženevi sta bolj kot kdaj koli doslej katerikoli mednarodni forum doprinesla k temu, da izgubita oba svetovna bloka svoj zunanji videz čvrsto- sti. Male dežele so ne glede na svojo pripadnost temu ali one- mu bloku ali politiko neuvršče- nosti podčrtale instovetnosti svojih stališč in interesov za ohranitev miru v svetu in za ohranitev svoje neodvisnosti in suverenosti. Dogodki v Češkoslovaški sa delovali na aktivnost neuvršče- nih dežel kot tudi na vse druge integracije političnega ali gospo- darskega značaja. Vendar ni beseda samo o integraciji ne- uvrščenih, temveč o procesu so- delovanja med deželami, ki te- žijo k miru v svetu. Glede na to je neuvrščenost široko izhodišče za skupno ak- tivnost za boljši svet, v katerem bo politika sile in podrejanje drugih narodov izginilo za vse- lej. V tem je tudi pravi smisel sedanjih naporov za novo kon- ferenco neuvrščenih in drugih miroljubnih dežel sveta. MG Jutri seja oiičinske la zopet nasmejane obraze in upanje na takoimonovano trinaj- sto plačo, ki je sedaj v zadnjih letih pravzaprav le %e goreča že- lja tistih, ki so se pred leti na te stvari navadili. Sicer pa, to je še sorazmerno daleč pred nami in danes niti nimamo namena, da bi vam o teh stvareh že vnaprej poročali. Pred nedavnim sem se oglasil v stanovanjsko komunalnem po- djetju v Ormožu, kjer sem dobil na voljo poslovne rezultate za letošnje tričetrtletje. V skrajšani obliki vam posredujemo nekaj pK>kazateljev njihovega poslova- nja, ki je v trenutnih pogojih go- spodarjenja uspešno in kaže, da so v tem kolektivu sorazmerno dobro gospodarili. Za poslovno obdobje od 1. ja- nuarja 1968 do 30. septembra 1968 se za stanovanjsko komuna- lo podjetja odražata dve značil- nosti: 1. Zaradi izrazito sezonskega značaja poslovanja delovna or- ganizacija v prvih treh mesecih poslovnega leta ni mogla pokriti vseh fiksnih in variabilnih stro- škov. Variabilni stroški so sicer adekvatni pK>slovnemu rezultatu, čeprav v določenem pogledu sa- mo relativno. Fiksni stroški pa so sk()i'aj čez vse leto enaki. Raz- lika stroškov, ki je nastala v pr- vem obdobju poslovnega leta in je poslovni rezultat ob njenem nastanku ne pokriva — je bila pokrita z rezultati poslovanja v zadnjih mesecih. 2. Kot posledica prve značilno- sti nastaja še druga in sicer zato, ker dobivajo vsi ekonomski po- kazovalci svojo pravo vrednost. Ostaja še sicer odprta možnost prestrukturiranja posameznih vrst stroškov, vendar pa ob tem tempo naraščanja in obseg proiz- vodnje ne bi doživela večjih in pomembnejših sprememb. Velja omeniti tudi to, da so bi- li v devetmesečnem obdobju po- slovnega leta že kriti vsi splošni stroški in je v nadaljevanju po- slovnega leta pričakovati večje spremembe v korist doseženega dohodka in ugodno višino, ter razmerje njegove delitve na sklade in osebne dohodke. Po- djetje si je že v začetku poslov- nega leta prizadevalo odpraviti takšna periodična nihanja in preiti na nov način obračuna •Kiirect costlng-«. Zal pa zaradi strukture poslovnega predmeta in obstoječih predpisov takšen obračun po direktnih stroških ni bil mogoč. Ima pa tudi več slabih strani, kot pa bi bilo doseženih prednosti. Doseženi dohodek v tri četrtlet- ju letošnjega leta znaša skupaj 550.475,57 N din, od tega stano- vanjska dejavnost 25.544,52 in komunalna dejavnost 524.931,05 N din. Dohodek je bil po peri- odičnem obračunu razdeljen v razmerju 80:20 na osebne dohod- ke in sklade. Koeficient plačane realizacije se je v stanovanjski dejavnasti v obdobju od 30. ju- nija 1968 do 30. septembra 1968 izboljšal za 18 odstotkov. Količnik obračanja kupcev je kljub 15 % povečanju fakturira- ne realizacije ostal enak lanske- mu. Poprečno razpoložljiva sred- stva so se v pnmerjavi z istim obdobjem lanskega leta pK>veča- la za 9,2 odstotka. Podjetje je najelo kredit za trajna obratna sredst\^a v viSinl 45.000 din kar predstavlja 7,25 odstotkov seda- njih poprečno razpoložljivih obratnih sredstev. Osebni dohodki so se v pri- merjavi z enakim obdobjem lan- skega leta nekoliko povečali. Po- prečni osebni dohodki so v ne- nehnem spreminjanju in je lah- ko ugotoviti dejansko poprečje le ob zaključku poslovnega leta. V podjetju z optimizmom gle- dajo na svoje do sedaj dosežene poslovne rezultate in upajo, da se bodo še ti izboljšali. J. S. kroj©¥o©' v bistriški občini? Kmalu bodo minila štiri leta, odkar so začele delovati kra- jevne skupnosti. Tako lahko že dodobra ocenjujemo njihovo de- lo. Napovedi nekaterih, da bodo krajevne skupnosti v glavnem urejevale komunalne probleme, so se v glavnem uresničile. Delo zadniiih let namreč kaže, da so bili najbolj bistveni problemi kra- jevnih skunosti urejevanje cest, kanalizacije in vode. Sele nato sledijo druge dejavnosti, ki naj bi jih na svojem področju vršile krajevne skupnosti. Razen komunalne dejavnosti bi se morale krajevne skupnosti ukvarjati tudi z drugimi pro- blemi kralja. Med te spada skrb za neposredno zadovoljevanje občanov kot je otroško varstvo, preskrba z življenjskimi po- trebščinami, pospeševanje kul- turno-prosvetne dejavnosti, te- lesne vzgoje, pomoč pri reše- vanju socialne in zdravstvene problematike občanov na nje- nem področju, servisna služba Ipd. Res je, da so nekatere kra- jevne skupnosti razen komunal- ne dejavnosti širile tudi druge, žal pa zelo malo. Tako velja zelo slaba splošna ocena za ostale dejavnosti krajevnih skupnosti v bistriški občini. KOMUNALNA DEJAVNOST Kot smo že uvodoma dejali, je bila komunalna dejavnost na prvem mestu. Mislim, da ni krajevne skupnosti v občini, ki ne bi v zadnjih letih zbirala prostovoljnih prispevkov za ce- ste, urejevanje pokopališč, vo- dovoda, kanalizacije ali kaj po- dobnega. Med najaktivnejšimi v tem pogledu je vsekakor oplotniška krajevna skupnost, ki je v minulem obdobju zbra- la več kot 600.000 dinarjev iz raznih krajevnih samoprispev- kov za obnovitev 18 kilometrov cest. Se bolj pa človeka prese- neti dejstvo, d:^ so kljub že da- nim sredstvom ter sprejetju sa- moprispevka za ureditev mate- rialnega stanja bistriške šole sprejeli še en samoprispevek za asfaltiranje osem kilometrov ce- ste od Spodnjje Ložnice do Oplotnice. Takšno samoinicia- tivnost je treba pohvaliti in red bi bil. da bi jim pomagali v njihovih težnjah za razvoj nji- hovega kraja tudi drugi. Seveda pa ne smemo govoriti samo o Oplotnici, ko govorimo o komunalni dejavnosti. Tudi v Polskavi, Tin ju, Jimartnem na Pohorju so v zadnjem obdobju obnovili precej cest, popravili pokopališke zide, uredili mrli- ške veže, javno razveseljivo ipd. V Poljčanah so razen ureditve cest ter ureditve pokopališča uredili javno tehtnico, ki jih je stala precej sredstev. Zal nji- hovo pokopališče še sedaj ni dokončno urejeno. Poljčane pa imajo zaradi svojega specifič- nega položaja največ pogrebov v občini. Tako bodo morali ure- diti še mrliško vežo ter razši- riti pokopališče. Precej aktivna je bila tudi krajevna skupnost v Smartnem na Pohorju. Tam so zgradili nov vf>dovod za potrebe vaščanov Spodnjega Prebukovja. Zanj so s samoprispevkom zbrali 35.000 dinarjev. Razen tega so si ure- dili skladišče naftnih derivatov. Vaščani pa sedaj gradijo od Bojtine do Frajhajma novo ce- sto. Delovati je začel tudi cestni odbor v Zgornji Novi vasi, saj si prebivalci tega kraja želijo cestno povezavo. Posebno aktivno je bilo tudi prebivalstvo krajevne skupno- sti Pragersko. Tako so si zgra- dili telefonsko zvezo Pragersko — Stari log — Leskovec. V Le- skovcu so si zgradili tudi kul- turni dom. Gradijo si novo tr- govino, več milijonov pa so pri- spevali za asfaltiranje ceste skozi Pragersko. Se bi lahko naštevali delo krajevnih skupnosti, vendar nam prostor tega ne dopušča. Zaradi tega bomo v prihodnji številki našega lista zapisali ne- kaj o delu bistriške krajevne skupnosti. -b Bistriško kmetijstvo: Slabše kol lani Prvi meseci letošnjega leta niso najbolje kazali za kmetij- sko rastlinsko proizvodnjo. To je najprej prizadela suša, nato prekomerne padavine in mraz. Takšne vremenske neprilike so se najbolj odrazile pri žitaricah, ker so poprečni hektarski do- nosi v letošnjem letu precej manjši od tistih v preteklem le- tu. V letošnjem letu je na kmetij- skih površinah zasebnega sek- torja hektarski dosežek bogato- rodnih sort žitaric 22,2 metrske- ga stota na hektar, drugih sort pa 18,2 metrskega stota. V lan- skem letu je bil pridelek v po- prečju večji za osem metrskih stotov na hektar. V družbenem sektorju je poprečni hektarski donos pšenice v obeh letih zna- šal v poprečju 36,5 metrskih sto- tov na hektar površine. Doseženi pridelki ostalih zgod- njih posevkov za zasebni sektor v bistriški občini je sledeč: rž 19, ječmen 20,4 in oves 13,8 me- trskega stota na hektar povr- šine. Tudi pričakovani pridelek ko- ruze bo v letošnjem letu slabši od pridelka v minulem letu. Mnogo bolj ugodni proizvodni rezultati so na področju sadjar- stva. Iz dosedanjih podatkov je namreč razvidno, da je bila le- tošnja letina še obilnejša kot lanska. Se boljše rezultate kot zasebni sektor pa bo imel druž- beni. Visok bo tudi pridelek grozdja. Tako je pridelek grozd- ja na rodno trto v družbenem sektorju kilogram in pol,^ v za- sebnem pa pol kilograma. PRODAJA SLABŠA OD PRO- IZVODNJE Se slabši rezultati kot v pro- izvodnji so v prodaji kmetijskih rastlinskih proizvodih. Tako je v družbenem sektorju prodaja večja samo pri pšenici za dvaj- set odstotkov. Manjša pa je pri jabolkah za 37,6 odstotka, vinu 30,2 odstotka in pri senu za 11 odstotkov. Se slabši rezultati odkupa v letošnjem letu so pri odkupovanju pridelkov od za- sebnega sektorja kmetijstva. V primerjavi z lanskim letom je odkup realiziran takole: pri ko- ruzi 54,7 odstotka, jajca 68,5 od- stotka, namizna jabolka 73,1 odstotka, senu 38,7 odstotka itd. Takšno stanje kaže, da bodo potrebne korenite spremembe v prodajni mreži kmetijskih pri- delkov. Predvsem bo potrebna povezava s trgovino, tako, da ta ne bo več toliko uvažala, ampak da bi raje s sofinanciranjem do- mače proizvodnje pripomogla h kvalitetnejšemu pridelku. Poleg tega bi lahko trgovina s svoji- mi sredstvi pomagala graditi skladišča, saj vemo, da nima kmetijstvo sredstev za razširje- no dejavnost oziroma za obnovo nasadov ter za regulacijo, kaj šele za kreditiranje. Ob takšnih rezultatih ne more kooperacijska proizvodnja na- predovati, ker je prešla v glav- nem na blagovno denarne od- nose. Značilno v tem je bilo le- tošnje leto v kooperaciji v kme- tijstvu, ko so kmetje izgubili še tisto malo zaupanja, ki so ga imeli. Zaradi tega nastaja tudi vprašanje, kako bo zasebni sek- tor sprejel željo kmetijskega kombinata, da bi v naslednjih treh letih povečal proizvodnjo »zlatega delišeza« na 50 hektar- jev, seveda v kooperaciji z za- sebnim sektorjem. Torej bodo v kmetijstvu po- trebne korenite spremembe, če bomo hoteli iti naprej, drugače bomo iz leta v leto premlevali in izgubljali besede o istih teža- vah in problemih kmetijske pro- izvodnje -b Zamori na kamen... (BISTRIŠKI TURIZEM) Zadnja leta za bistriški turi- zem niso kaj dosti pomenila. Prej nasprotno, ker je promet bil iz leta v leto slabši. Takšno stanje je prebudilo gostinske delavce, da so začeli bolj načrt- no in z večjo skrbjo misliti na razmah turistične dejavnosti. Tako so rezultati letošnje turi- stične sezone v bistriški občini že pokazali prve sadove. Ze ti manjši uspehi pa dajejo gostin- skim in turističnim delavcem nove moči, ki želijo takšno sta- nje v naslednjem letu še popra- viti. V teku so že tudi razgo- vori, da bi gostišče grad Staten- berg stopilo v integracijo ter tako še povečalo svojo dejav- nost. Seveda jim bo takšna in- tegracija prinesla uspehe le ta- krat, če jim bo uspelo asfaltirati zadnjih šest kilometrov ceste do gradu. Podatki za letošnjo turistično sezono v bistriški občini kažejo, da se je položaj v tej veji go- spodarstva nekoliko popravil. Nazadovanje števila nočitev iz zadnjih let je bilo ustavljeno. Tako presegajo letošnji rezultati za deset odstotkov tiste iz lan- skega leta. Število gostov v do- sedanjem obdobju pa se je po- večalo celo za 16 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. K tem ugodnim rezultatom je največ prispevalo letošnje poletje, ko so bile ka- pacitete gostinskih uslug v ob- čini močno zasedene. Septem- ber, v katerem je bilo zelo kla- vrno vreme, je precej pokvaril ugodne dosežke poletnih mese- cev. Ce pogledamo število nočitev, vidimo, da je grad Statenberg prenočil 29 odstotkov vseh go- stov v bistriški občini. Značilen ob tem je podatek, da je grad Statenberg realiziral samo v avgustu 34 odstotkov vseh re- aliziranih nočitev. Zaradi tega lahko mirno trdimo, da bi bil promet tudi v ostalih mesecih večji, kolikor bi bili dani pogoji celoletnega bivanja na gradu Statenberg. To se misli ob ure- jeni centralni kurjavi, vodovo- du ipd. Da bi se v naslednjem obdobju lahko zvišala izkorišče- nost tega objekta, bo nujno po- trebno čimprej zagotoviti sred- stva za njegovo rekonstrukcijo. Dosedanji promet, stacionirani kot izletniški namreč kažeta, da obstaja na domačem kot na tu- jem turističnem tržišču zanima- nje. Seveda ga ne bo mogoče prej izpolniti, dokler ne bo za- gotovljen minimalni standard storitev. Podobne ugotovitve kot za grad Statenberg veljajo tudi za hotel Planino, v katerem iz le- ta v leto število nočitev raste, vendar ne v taki meri, kot bi bilo možno in zaželeno. -b Novemberske akcije ZM v Siove proizvodnje. Na to opozarjajo ' povsod in čakajo na nujne ukre- I pe, ki naj rešijo vinsko krizo. Z R Hišica z vrtom — za mnoge nedosegljiv sen Predrage gradbene parcele, urbanizacija, komu- nalna ureditev Velika želja mnogih, ki se ti- ščijo v pretesnih prostorih, se vozijo po več kilometrov daleč v službo. In tudi tistih, ki sta- nujejo v prebučnlh blokih, je lastna hiša z vrtom, malo od- maknjena od mestnega hrupa... Pojavijo se vprašanja, kje gra- diti, predvsem, kje dobiti par- celo po znosni ceni. Vemo, da so pretirano drage. Tudi finančne zahteve so pri gradnji velike. Na žalost je opaziti, da se stanje pri komunalni ureditvi in urba- nizaciji na splošno zadnja leta ni bistveno izboljšalo. Vse do danes je izdelanih za- zidalnih načrtov za 1368 stano- vanjskih enot za družbeno in individualno gradnjo stanovanj. Pri tem so upoštevani načrti za- zidave za Majšperk in Kidriče- vo, vsi ostali načrti pa so izde- lani za mesto Ptuj in njegove bližnjo okolico. Večina zazidal- nih načrtov obsega predvsem arhitektonske prostorske rešitve za objekte, dovozne stanovanj- ske ceste in parcelacijo z veli- kostjo novih gradbenih parcel Le nekaj načrtov vsebuje tudi projektne rešitve osnovnih ko- munalnih naprav in to predvserr stanovanjskih, dovoznih cest ir le nekaj tudi načrte kanaliza- cije in vodovoda. Dobra komu- nalna opremljenost naseljenegc zemljišča in redno vzdrževanje komunalnih naprav sodi v bist- vene elemente življenjskegž standarda občanov. Možnosti ze komunalno opremljanje zem- ljišč so minimalne. Te možnost so zmanjšane zaradi večjega šte- vila zazidalnih okolišev. Grad- nja hiš je istočasno v dvanaj- stih zazidalnih okoliših, v kate- rih je razpršena gradnja nj zemljiščih, ki še pretežno slu- žijo za kmetijsko proizvodnjo Pri realizaciji zazidalnih načr- tov in načrtni zazidavi posamez- nih parcel je predpogoj postop- no komunalno opremljanje no- vih gradbenih zemljišč. Ena glavnih ovir za načrtne graditev stanovanj je brez dvo- ma pridobivanje gradbenih zem- ljišč, ki so pretežno v zasebn lasti in so predmet špekulaci; pri prodaji. Cena teh zemljišč se giblje od 10—20 N dinarjev za kvadratni meter. Za komu- nalno neopremljeno zemljišč« je to visoka cena in velika ovir? za sprejeto urbanizacijo mesta Zaradi tega je tudi toliko nedo- voljenih gradenj. Interesenti ku- pujejo zemljišča na kmetijskih obdelovalnih površinah in ne \ gradbenih okoliših. Cena zem- ljišč izven gradbenih nkoliše\ dosega le eno desetino cen zem- ljišč v okoliših. Omenjena dej- stva močno vplivajo na uspeš- nost načrtne gradnje stanovanj in realizacije sprejetih urbani- stičnih načrtov. To se opazi zla- sti pri individualni gradnji sta- novanj. Treba bi bilo prido- biti z nakupom zemljišča v ustreznih gradbenih okoliših in nato nadaljevati načrtno grad- njo stanovanj v takih okoliših, kjer so dani pogoji za komunal- no opremljanje zemljišč. Na zadnji seji sveta za urba- nizem in komunalne zadeve skupščine občine Ptuj so po- drobno razpravljali o teh in po- dobnih vprašanjih in podali smernice, kako jih urediti. Med drugim so podali smernae tudi za uskladitev urbanistične doku- mentacije. Predvsem so pred- lagali, za katera mesta, naselja in druga območja se naj izdela- jo urbanistični in zazidalni na- črti, za katera samo zazidalni načrti in katera naselja se naj urejajo po urbanističnem redu. Za zunanje centre so predlaga- li urbanistične rede, ki zlasti fi- nančno niso zahtevni, zadoščajo pa dejanskim potrebam. Za Majšperk in Kidričevo so pred- lagali izdelavo zazidalnih načr- tov, za samo mesto Ptuj pa ur- banistično zazidalni načrt. Z R Razprava o delu mvadih v Slovenski Bistrici Včeraj so v večernih urah v Slovenski Bistrici razpravljale družbenopolitične organizacije Zgornje in Slovenske Bistrice o delu mladih na tem področju. V zadnjih mesecih so bile na tem področju ustanovljene tri mla- dinske organizacije, mislimo na aktiv mladine, mladinski klub m taborniško organizacijo. Vendar se nobena od teh treh ne mo- re pohvaliti, da je začela z ak- tivnim delom, predvsem zaradi ovir, na katere so naleteli. Na razpravi so se pogovorili tudi o porabi sredstev, sprejeli pa bodo tudi program proslav ob dnevu republike. — b Trčenje dveh mopedov Dne 8. IL 1968 se je v trgu Lenart pripetila prometna ne- sreča, ki jo je povzročil voznik mopeda Bogdan Žižek, roj. 1. ok- tobra 1931, ki se je zaletel v vo- znika mopeda Draga Skrbiša, roj. 19. 8. 1933. Do nesreče je prišlo, ker sta oba voznika vo- zila v isto smer in se je prvi Drago Skrbiš zaustavil. Za njim vozeči Bogdan Žižek pa je gle- dal v desno stran in ni pazil predse ter se tako zaletel v spredaj vozečega Skrbiša. Pri tem je Skrbiš dobil težje telesne poškodbe in so ga odpeljali v bolnišnico. Toš Razgovor s členom CK ZMS v torek je bil v Ormožu na občinskem komiteju ZMS raz- govor s članom CK ZMS tov. Seničarjem o nekaterih izstopa- jočih problemih, ki se pojavlja- jo pri delu v posameznih orga- nizacijah ZMS. Obravnavali so nekatera vprašanja, ki se nana- šajo na zaposlovanje mladih, o njihovem šolanju ter o proble- mih mladih, ki ostajajo doma na kmetijah. Dogovorili so se tudi za pred- letno problemsko konferenco, na kateri bo osrednja točka dnevnega reda problematika mladih kmetovalcev, in splošna vprašanja, ki se nanašajo na dvig sodobne kmetijske proiz- vodnje. ,1. S. Ormoški „sejm bil ie živ.. Tradicionalni Martinov sejem, ki je bil v ponedeljek v Ormožu, je privabil v to naše obdravsko mestece sorazmerno veliko lju- di, ki so prišli prodajat in ku- povat. Na sejmišču in nasploh v mestu je bil ta dan pravi diren- daj, na račun pa so prišli tudi gostinci, ki so ta dan prodali precej tekočega pridelka, ki ga je Martin že spremenil v vino. Kramarji so prodajali navadno sejemsko blago, od starih že prenošenih oblačil, spominkov, lončene posode, obutve do naj- sodobnejše in modne konfekcije. Na svoj račun so prišli tudi Or- možanci, ki si za ozimnico niso še niso priskrbeli zelja. Ze zgo- daj zjutraj smo lahko srečevali, predvsem iz hrvatske strani, težko naložene lojtrske vozove z zeljnatimi glavami. Do zadnjega sedeža in stojišča so bili napol- njeni tudi vsi lokalni avtobusi, katerih prtljažniki so bili težko naloženi s staro in novo kramo. Ob bežnem pogledu in navi- deznem zanimanju za cene, je bila na sejmišču med kramarji zelo ostra konkurenca. Vsak je prodajal najboljše in najcenejše blago, ki se mu je dalo ob zgo- vornem mešetarjenju tudi glo- boko znižati ceno. SIcer pa je to stara značilnost za prodajo in nakup na takšnih in podobnih sejmih. V krajšem razgovoru sem se ustavil pri Ivanu Babiču ii Ptu- ja, ki je v svojem paviljončku prodajal umetne cvetice, otro- ške igračke in še nekatere druge drobne stvari. Z iztržkom ni bil ravno najbolj zadovoljen, toda počasi se je le zmanjševala nje- gova zaloga. V razgovoru naju je zmotil starejši kmečki možakar, ki je vprašal za ceno majhnega okroglega ogledala. »Samo en novi dinar stane, očka.« Moža- kar je segel v žep, dal kovanec, si ogledal v ogledalu že precej zaraščeno brado in se izgubil v množici. Ivan Varjačič iz Krapine je prodajal copate in mi prav tako potožil: »E, mladi gospon slabo idu poslovi, izgleda da ljudi ne- maju para!« Nekaj časa sem stal ob njegovi tržnici in opazoval mimoidoče. Z bežnimi pogledi so božali njegove lepo izdelane copate, toda v času te moje »kontrole« ni prodal nobenih. Napotil sem se dalje po sejmi- šču in se ustavil pri kramarjih, ki so svoje spominčke in drugo v pravem pomenu besede, staro šaro prodajali kar na tleh. Ver- jetno sem vzbujal malce »in- špektorski videz« in so me zato zelo presenečeno sprejeli. Ce se nisem zmotil, so jim lica precej pordela. Njihov sosed mi je po- zneje povedal, da so to tisti »črni« kramarji, ki za svoje delo prav gotovo nimajo ustreznega dovoljenja. Poudaril je tudi, da bi morala tržna inšpeltcija po- svečati takšnim prodajalcem ne- koliko več pozornosti. Pot me je zanesla tudi mimo stojnice našega znanega ptujske- ga »Ribenčana« Antona Pintarja, ki je s hčerko Darinko prodajal svoje lesene izdelke, katerih se- znam se prične pri sitih ter re- šetih in konča pri pravi leseni ribenčanski žlici. Darfhka mi je povedala, no saj veste kaj, pro- met je bil bolj slab, toda še ve- dno je boljše prodati nekaj, kot pa čisto nič. Tudi Valentin Rodek iz Ka- menice pri Lepoglavi je pripeljal na ormoški Martinov sejem ve- liko zalogo lesenih škafov in ka- di. Pri prodaji mu je pomagala hčerka Anica. Valentin je bil zelo glasen in pravi reklamni zvočnik za svoje izdelke. Videz je, da mu je to precej povečalo njegov dnevni izkupiček. Ob koncu me je prepričal, da sem ga skupaj z nekaterimi njegovi- mi kupci fotografiral za spomin. Ko sem nameraval zapustiti sejmišče, me je pritegnila glasna skupina, ki je bila strnjenna o- krog prodajalca, ki je prodajal usnjeno opremo za konjske vprege. Eden izmed njih je dr- žal v rokah konjski »homot« in z besedami prepričeval proda- jalca: »Daš za dvajset jurjev?« Da ne bo po tvoje in ne po moje, daj dvaindvajset. Rekel sem dvajset, če ne si ga daj sam o- koli glave. Končno sta si segla v roke, oba zadovoljna, prodajalec zato, ker je kljub popuščanju prodal svoj proizvod, kupec pa zato, ker mu je uspelo začetno ceno znižati za skoraj deset ti- soč, seveda starih dinarjev. Takšnih in podobnih dvogovo- rov bi vam lahko še opisal celo vrsto. Zelo zanimivi pa so bili tudi tisti v ormpških gostinskih lokalih, kjer so pozneje kupci in prodajalci poleg Martina še sami »krstili« letošnji vinski pridelek. In kako ne bi, saj je bil to pra- vi Martinov sejem. J. S. Na sejmišču je bilo zelo živahno. TP »IZBiRA« SE PRIBLIŽUJE REALiZACUl Preteklo nedeljo je bil zbor delovnega kolektiva trgovskega podjetja Izbira v gostinskih pro- storih gradu Bori. Na zboru je kolektiv razprav- ljal o poslovanju v obdobju tret- jega trimesečja tekočega leta, predvsem o doseženi realizaciji in ostalih tekočih zadevah pod- jetja. Postavljeni plan so v glavnem vse poslovne enote za- dovoljivo dosegle, nekatere so realizirale plan za celo leto. Ze- lja kolektiva je, da v zadnjih dveh mesecih doseže še milijar- do tristo milijonov dinarjev pro- meta in se približa zaželeni pet milijardni realizaciji. Pred zborom je članom kolek- tiva predaval zastopnik odseka za narodno obrambo o najnuj- nejših ukrepih v slučaju vojne- ga napada. Predavanje je po- pestril s filmi. Kolektiv TP izbire štoje 220 članov. Posnetek z nedelj.skega zbora na Borlu S seje sekcije za družbe- no aktivnost žena v Ormožu v sredo je bila v Ormožu se- ja sekcije za družbeno aktivnost žena pri občinski konferenci SZDL Ormož. Na seji so obrav- navali sodelovanje žena v pri- pravah na predstoječe skup- ščinske volitve in diskutirali o izvedbi ankete o otroškem var- stvu v ormo.ški občini. Ker sta obe točki dnevnega reda trenutno zelo aktualni in se neposredno nanašata tudi na sekcijo oziroma na ormoške že- ne, vam bomo o tem obširneje poročali prihodnjič. Po seji je bila demonstracija nekaterih gospodinjskih strojev in pripomočkov, ki so jo pri- pravili v sodelovanju s central- nim zavodom za napredek go- spodinjstva in trgovskim podjet- jem Zarja iz Ormoža. Demon- stracija je bila v poslovalnici Zeleznina TP Zarja v Ormožu. J. S. Zvišanje cen dimnikarslfMnl)rn 1%S Stran i V ptujski bolnišnici montiralo nov rentgen za potrebe ptujskega in ormoškega območja ptujski bolnišnici so priče- li z montažo rentgenskega apa- rata. Da bi seznanili naše bral- ce o tem, smo zaprosili za raz- govor Mirka dr. Demšarja. — Kakšne potrebe so nareko- vale nov rentgen v l)olnišnici? Omenjena investicija je bila nujno potrebna za potrebe or- moškega in ptujskega območja. Samo v lanskem letu smo pre- gledali v našem oddelku 11.500 pacientov. Pregledov na rentgenu je bilo še več, saj vsak pacient pride po večkrat na leto. Letos smo imeli na oddelku že do pr- vega novembra več pacientov kot lani celo leto. Predvideva- mo, da bo do konca leta pregle- danih okoli 15.000 pacientov. Ve- like potrebe po dobri rentgenski službi, ki bodo iz leta v leto večje, so narekovale nakup kva- litetnega rentgenskega aparata. Hontgenska služba je važen fak- tor pri odkrivanju in zdravlje- nju tudi najbolj zahrbtnih bo- lezni, kot so na primer rak. Se- daj pregledujemo paciente na zastarelih rentgenskih aparatih, ki se pogosto kvarijo. Tudi se- danji prostori so neprimerni. Pacienti so morali dalj časa ča- kati, da so prišli na vrsto. Ne- katere preiskave trajajo po pol ure in še dalj. V časovnih raz- makih, ko se pojavljajo določe- na obolenja, je bilo do 100 paci- entov na dan. — Kaj lahko pričakujemo od novega rentgena? Urejujemo prostore za apara- turo, delo in paciente. Novemu rentgenu smo namenili dva več- ja prostora. Na dveh mestih bo mogoče preiskovati. Vsem paci- entom bomo lahko dali izvide in slike že po dveh urah. To je bilo do sedaj mogoče le ob ve- likanskih naporih vsega osebja, ki je ob rentgenu delalo. Je prvi tak aparat v Sloveniji. Prednost aparata je tudi v tem, da je pa- cient izpostavljen manjšemu rentgenskemu obsevanju, ki je za vsakogar škodljivo. Pregle- dovali ne bomo več v popolni te- mi, kot je bilo do sedaj običaj- no. Pacient se bo vsled tega po- čutil mnogo bolj ugodno. Pro- stor bo le delno zasenčen. Na- mesto na rentgenskem ekranu, bodo prikazovali organe pacien- tov na televizijskem zaslonu. Ta aparatura povečuje število pre- iskav. — Z novim rentgenom bo verjetno konec razprav o neiz- koriščenih rentgenskih aparatu- rah v podeželskili krajih? Aparati v nekaterih podežel- skih mestih so svoje odslužili. Te rentgenske institucije so bile opremljene s slabimi apa- rati. Strokovnega kadra, ki bi delal z aparaturo, je bilo malo. To je bila le faza v razvoju zdravstvene službe. Ti aparati so imeli največ prednosti v tem, da so bili pri roki stanovalcem. Toda prav verjetno bo vsak, ki se bo čutil bolnega, raje šel ne- kaj kilometrov dalje na pregled, če bo vedel, da bo večja mož- nost ugotovitve bolezni in na- čina zdravljenja. Z novim apa- ratom bomo centralizirali in iz- boljšali rentgensko slu/bo. Tudi v medicini moramo iti v korak s časom. Vsakdo ima pravico biti pregledan na naj- boljših aparaturah. Opremljt?|- nost medicinskih institucij za- ostaja za potrebami. — Kako vam je uspelo zbrati potrebna sredstva za aparaturo in kdaj bo pričela delati? Aparatura je zelo draga. Po- trebna sredstva je zbrala bolniš- nica. Pri proizvajalcu opreme smo dobili kredit, ki ga bomo odplačali v petih letih. S pa- metnim gospodarjenjem mo- ramo nadoknaditi pomanjkljivo opremljeno zdravstveno službo. Upamo, da bomo konec leta pregledovali paciente že z no- vim rentgenom. Z R Mladinski aktiv v tovarni avtoopreme Ptuj Led je prebit Mladinski aktiv v tovarni avtoopreme Ptuj lahko prište- vamo med tiste mladinske ak- tive, ki so v letošnjem letu iz »spanja pravičnega« ponovno stopili v akcijo in z najrazlič- nejšimi oblikami svoje dejavno- sti poživili svoje delo. V prejš- njem tednu smo se z nekateri- mi člani njihovega tovarniške- ga aktiva srečali na krajšem po- govoru, iz katerega vam posre- dujemo nekaj ugotovitev. V po- govoru so sodelovali predsednik mladinskega aktiva Slaviša VA- SIC, sekretar aktiva Miro DA.ICM AN. inž. Roman Vnuk, se' kretar tovarniške organizacije ZK ter mladinci Edo VlDOVlC, Stanko VICAR, Zvonko GRO- BELNIK in Franc PLANINC. Takoj v začetku razgovora smo izluščili pomembno ugoto- tovitev, da je ta mladinski ak- tiv ponovno na pravi poti, saj njihov obstoj ni več samo for- malna organizacijska mladinska tvorba, temveč predstavlja nji- hovo dosedanje, nekaj več kot trimesečno delo, akcijo, ki je iz papirja in sklepov prešla tudi v prakso. Kot je to splošna značilnost za naše mladinske aktive, se tudi mladinci v tovarni avtoopreme borijo za svoj mladinski klub, kjer bi se lahko sestajali. Njihov mladinski aktiv šteje okrog 120 članov, ki so bolj ali manj voljni delovati v najrazličnejših obli- kah mladinske dejavnosti. Pri- meren prostor bi jim v tem po- gledu veliko pomenil. Mladinci upajo na popolno razumevanje pristojnih organov upravljanja in posameznikov, ter pričakuje- jo, da se bo v tovarni morda le našel kakšen prostor tudi za nji- hov klub. Na ideološko političnem pod- ročju dela se pripravljajo na sprejem mladincev v članstvo ZK. Sekretar tovarniške organi- zacije ZK inž. Roman Vnuk in pr-edsednik aktiva Slaviša Vasič sta v zvezi s tem poudarila, da imajo med mladinci mnogo ta- kih, ki to zaupanje lahko v celoti upravičijo. Pripravljajo se tudi na obsežno razpravo o delav- skem samoupravljanju in o vlo- gi, ki bi jo naj odigrali v tem po- gledu mladi in napredni samo- upravi j avci. Mladinci v tovarni avtoopreme Ptuj so se letos zelo uspešno vključili tudi v delavsko športne igre, ki so v Ptuju zelo posre- čena in organizacijsko dobro pripravljena športna manifesta- cija. V skupini nogometašev so prvi na lestvici, uspešno pa na- stopajo tudi njihovi rokometaši, kegljači, šahisti, atleti in drugi. Na Bregu nameravajo urediti svoj lasten športno rekreacijski center, ki bo imel najrazličnej- ša športna igrišča. Tovarna jim gre v tem pogledu na roke in jim bo prispevala tudi nekaj potrebnih denarnih sredstev. Mladinci plačujejo v takozvani mladinski sklad mesečno po 500 S din. Ta sredstva so namenje- na izključno za delo mladinske- ga aktiva in za organizacijo iz- letov, ter strokovnih ekskurzij. Letos so že bili v Ravnah na Ko- roškem, kjer so si ogledali tam- kajšnjo železarno, ter v tovarni EMO v Celju, kjer so si prav ta- ko ogledali njihovo proizvodnjo. Na takšnih izletih združujejo prijetno s kori.stnim, kar je vse- kakor lepa oblika delovanja mladinske organizacije. V planu imajo tudi ogled tovarne TO- MOS v Kopru, ki je prav tako njihov kooperant. Kot je v razgovoru poudaril predsednik aktiva Slaviša Vasič, ki je kot funkcionar pri NK Drava tudi naš športni poroče- valec, — si je njihov aktiv po- stavil tudi nalogo, da skrbijo za teoretične in praktične uspehe svojih vajencev ter za dopolnil- no izobraževanje zaposlenih. V grobih obrisih sem vam po- izkušal prikazati dejavnost tega mladinskega aktiva, ki se je, kot smo že v začetku poudarili, po- novno postavil na lastne noge. Pri svojem delu pa si želijo in upajo še na tesnejše sodelova- nje z občinskim komitejem ZMS v Ptuju. Dokazali so, da so voljni delati in jih zato ne bi kazalo pustiti stihiji in brez po- moči. J. S. Udeleženci razgovora v živahni razpravi Kdnj obljubljena telefon- ska zveza z Juršinci? Na zadnji seji sveta za urba- nizem in komunalne zadeve skupščine občine Ptuj je pred- stavnik krajevne skupnosti Jur- šinci opisal težave zaradi uki- njene telefonske linije. Staro li- nijo so odstranili in jo prodali odpadu. Obljubljene nove še ni- so vzpostavili. Juršinčani ne mo- rejo klicati od sobote zvečer do ponedeljka zjutraj niti zdravni- ka ali koga drugega, ki bi ga potrebovali v primeru nesreče. Z R Koj kupujejo potrošniki na kredit v TP »Zarja« v Ormožu? „Televizor bo naše okno v svet,. v posebnem sestavku vam v današnji številki poročamo o povečani prodaji trgovskega blaga na potrošniški kredit v trgovskem podjetju Zarja v Or- možu. Danes vam posredujemo tudi nekaj razgovorov z njiho- vimi potrošniki oziroma kupci na potrošniški kredit. Ko sem se v ponedeljek ogla- sil v upravi trgovskega podjet- ja Zarja, me je presenetila na- bito polna pisarna, kjer dela kreditni referent CILKA SKR- JANEC. Ljudje so se gnetli okrog njene pisalne mize in drug za drugim izpolnjevali predpi- sane obrazce, ki so potrebni za najetje potrošniškega kredita. Nekaj časa sem opazoval to kre- ditno mrzlico, potem pa sem za- čel s pravo novinarsko radoved- nostjo nadlegovati njihove stranke. Pa poslušaj mo, kaj vse so mi povedali: Upokojenka MARTA TOP- LAK s Koga se je odločila za nakup kuhinjskega pohi.štva. Je zelo zadovoljna s tovrstnim na- kupom, saj so pogoji za kupca, ki ne more vzeti blaga za takoj izročen denar, več kot ugodni. Zakonca KAR L in VERA PLOHL iz Vinskega vrha sta prišla kupovat televizor. Kari je zaposlen pri kmetijskem kombi- natu v Ormožu, Vera pa doma gospodinji. Za nakup televizorja sta se odločila predvsem v že- lji. da bi z njim povečala svoje okno v svet in vnesla v dom ne- koliko več razvedrila. Menita, da bosta s tem tudi otroke ne- koliko bolj navezala na dom, ki bo s tem, ko se bo vanj preselil televizor, postal njihov svet v malem. V razgovoru sta pouda- rila misel, da imajo ljudje na deželi še vedno vse premalo vse.stranskega razvedrila in da se samo od dela tudi ne da ži- veti. To jima zelo radi verja- memo in želimo njuni družini mnogo prijetnih uric ob gleda- nju televizijskega programa. JULKA NOVOSELC iz Majer- ja na Hrvatskem, zaposlena kot šivilja v Varteksu, je prišla ku- povat mlin-kladivar za mletje koruze. Doma imajo tudi po- sestvo, kjer se bavijo predvsem z živinorejo Na moje vpraša- nje. zakaj .se je odločila za na- kup v Oi-možu, mi je dejala, da kupujejo večino trgovskega bla- ga v Ormožu in da so tu izred- no ugodni pogoji za nakup na kredit. Tu so kupili tudi ope- ko m drug gradbeni material, ki so ga potrebovali za grad- njo nove hiše. Pravi, da je živ- ljenje sicer trdo in da ga človek mora znati živeti. Vsako nalož- bo je treba dobro preračunati in že vnaprej ugotoviti, če se bo ustrezno amortizirala. Kot lahko sklepam iz njenega raz- govora, se tega v celoti zaveda. MIJO IIABOLAN iz Zelen- dvora na Hrvatskem je zaposlen v vzgojnem lovišču Zelendvor in je prišel kupovat moped. Pra- vi, da je to mini motorno ko- lo njegova dolgoletna želja, ki jo bo sedaj uresničil. V navede- nem lovskem vzgajališču je za- poslen kot krmilec divjadi. Pra- vi, da je delo zelo zanimivo, saj je neposredno povezano z nara- vo in z njenim življenjem. Do- ma ima tudi 5 ha posestva. Zdaj, ko bo imel moped, bo prišel še večkrat v Ormož, kot do sedaj. Tudi RUDI SKOLNIK iz Ivan- ca se je prišel pozanimat za na- kup gradbenega materiala, ki ga rabi za novo hišo. Je zidar in bo pretežni del dela opravil sam. Ko sem ga povprašal, ka- ko dolgo namerava graditi hišo, mi je smeje odgovoril: »Počasi bom že spletel svoje gnezdeče, saj tudi lastovka ne opravi vse- ga v enem dnevu!« Zelo zado- voljen sem bil s tem njegovim odgovorom, v katerega jo vne- sel tako lepo in resnično prispo- dobo. Pravi, da je s pogoji na- kupa na kredit pri trgovskem podjetju Zarja zadovoljen in da v sosedni Hrvatski posvečajo v tem pcjgledu potrošnikom še vedno premalo pažnje. Ob kon- cu sem mu zaželel, da bi si čim- prej spletel svoje gnezdeče in se preselil v nov dom. Tudi on mi je zaželel pri mojem delu veliko sreče. Se in še bi vam lahko našte- val imena kupcev, ki so prišli kupovat na potrošniški kredit. Njihovi odgovori so si več ali manj podobni ter se odraža iz njih ugotovitev, da so zadovolj- ni s tovrstnim nakupom, ki jim edini omogoča nakup tudi ta- krat, ko je morda v žepu po- polnoma prazna denarnica J. S. Kje v Ptuju trgovine, gostilne, obrtne delavnice? Vse kaže, da bodo tudi v Ptu- ju poskrbeli za namensko upo- rabo poslovnih prostorov za do- ločene vrste poslovnih dejavntj- sti. Po novem predlogu se sme- jo poslovni prostori v stavbah, ki so v ožjem delu mesta Ptuja, in sicer: na Trgu mladinskih de- lovnih brigad, v Ulici heroja Lacka, v Trstenjakovi ulici, na Srbskem trgu, na Titovem trgu, na Slovenskem trgu, v Mikloši- čevi ulici, v Bezjakovi ulici, v Murkovi ulici in Krempljevi u- lici, uporabljati samo za trgov- sko in gostinsko dejavnost ter za opravljanje obrtne dejavnosti: slaščičarstvo, fotografiranje, u- rarstvo, zlatarstvo, optika, ter žensko in moško frizerstvo, za intelektualne storitve ter za de- javnost družbenopolitičnih orga- nizacij. Predlagajo tudi, da se v stavbah, ki so v strnjenih sta- novanjskih predelih v mestu Ptuju: na cesti Jožeta Potrča, v Ciril-Metodovem in Gregorči- čevem drevoredu, v Volkmerjevi ulici, v Panonski ulici, na Tihi poti, ob Trubarjevi ulici, ob Zoi- sovi poti, ob Krambergerjevi po- ti in naseljih mestnega značaja: na Vičavi, v Budi ni, ob Maribor- ski cesti, na Hajdini, in sicer v predelu severovzhodno in južno od železniške postaje Hajdina, poslovni prostori ne smejo u- porabljati za naslednje vrste po- slovne dejavnosti: od obrtnih dejavnosti, predelovanje kovin (razen precizne mehanike in u- rarstva). predelovanje lesa (ra- zen rezbarstva), izdelovanje gu- mijastih izdelkov, vozno ličar- stvo in ličarstvo drugih kovin- skih predmetov, cementninar- stvo in gostinske dejavnosti. Te ukrepe predlagajo tudi zaradi tega, da bi bila v okolici Ptuja tiha in mirna naselja. Z. R. Problemi otro- škega varstva v občini Lenart Med pomembne naloge ožje in širše družbene skupnosti sodi tu- di skrb za otroke. Ta skrb je si- cer skozi vsa leta prisotna na vseh nivojih od občine do fede- racije. V zadnjih dveh letih pa vidimo, da je ta skrb še poglob- ljena. V lanskem letu smo dobili tu- di prvi splošni zakon o finansi- ranju nekaterih oblik družbene- ga varstva otrok. V republiškem zakonu pa je urejen tudi otro- ški dodatek in otroško varstvo. Naloge na področju otroškega varstva je v občini Lenart prev- zela temeljna izobraževalna skupnost, ki je v ta namen izde- lala predlog programa, kako v občini Lenart urediti otroško varstvo v krajšem enoletnem ob- dobju in daljšem petletnem ob- dobju. V občini obstaja do sedaj samo ena vzgojno varstvena ustanova, ki vključuje v varstvo le 35 o- trok. Tako je v občini v družbe- nem varstvu le 1,5 "/o otrok v starosti do 7 let, saj je teh otrok 2095. V vseh drugih krajevnih centrih pa do sedaj ni bilo vzgojno varstvenih ustanov. Po predlogu komisije, ki je program izdelala, bi se naj o- troško varstvo uredilo takole: V Lenartu je potrebno zgraditi novi vrtec do leta 1973, ki bo la- hko prejel vsaj 100 otrok. Gra- jen bi naj bil tako, da bi ga bilo po potrebi možno dograjevati. Za gradnjo bi potrebovali 700.000 din. V Benediktu je na osnovi tamkajšnjih potreb pristopila k urejanju otroškega vrtca krajev- na skupnost. Za dnevno varstvo otrok je že prijavljenih 25 otrok zaposlenih staršev. Za ureditev prostorov bi potrebovali 12.000 din, za opremo pa ca. 8000 din. Prehrano za otroke bodo ure- dili skupaj s podružnično šolo. Tako bo v Benediktu mogoče u- rediti otroški vrtec že v letu 1969. V Gradišču bo z dograditvijo šole tudi urejen prostor za var- stvo predšolskih otrok. Zato bo krajevna skupnost morala pri- stopiti k načrtnim pripravam za otroško varstvo. V krajevnih skupnostih Veliči- na, Cerkvenjak, Zg. Sčavnica in Jurovski dol pa bo potrebno, da krajevne skupnosti pristopijo k ugotavljanju potreb po organi- ziranem otroškem varstvu. Ta a- naliza bi se naj pripravila v letu 1969. Po itinenju komisije pa reali- zacija programa otroškega var- stva v občini ne bo možna s sredstvi, ki se bodo zbrala z ob- vezmmi viri. Zaradi tega bo spričo potreb nujno potrebno najti dodatna sredstva. Za zbi- ranje dodatnih sredstev pa bo potrebno vključiti vse možnosti, ki jih dopušča zakon. Zato bo potrebno takoj začeti zbirati sredstva, ter se tudi po- služiti kreditov, ki se dajejo po ugodni obrestni meri in ugod- nem roku vračanja. Komisija je tako izdelala pre- dlog programa, pri tem pa je tu- di ugotovila, da sama , ni uspo- sobljena za izdelavo celotnega elaborata za ureditev otroškega varstva v občini. Zato je predla- gala skupščini, naj na osnovi zbranih podatkov zadolži .stro- kovno službo, da izdela celotni elaborat. Komisija je prav tako ugoto- vila, da se odpirajo nove možno- sti za postopno odpiranje var- stvenih oddelkov v osnovnih šo- lah za mladino, ki močno odsto- pa od poprečnih učnih usjjehov. Za realizacijo tr zamisli pa bodo potrebna sredstva za investicijo, ki pa jih ne bo mogoče izpeljati brez pomoči širše družbene skupnosti. Komisija pa je tudi razprav- ljala o problemih šolske prehra- ne, v katero je zajetih malo o- trok. Zato komisijo meni, naj po- stane sestavni del programa tudi skrb za postopno ustanavljanje varstvenih oddelkov na šolah in skrb za razširitev družbene pre- hrane za večje število otrok. Prometno nesreča s smrtnim izidom v Središču 12. novembra 1968 se je ob 16.45 pripetila na cesti II. reda v vasi Grabe pri hiši št. 24 tež- ja prometna nesreča s smrtnim izidom med tovornim avtomo- bilom znamke »DEUTZ« reg. št. CK 33-34, ki ga je upravljal Konrad Kolarič iz Godeninec pri Središču ob Dravi, in med so- potnikom Ivanom Kramberger- jem, prav tako iz Godeninec pri Središču ob Dravi. Konrad Kolarič je peljal gra- moz iz Obreža proti Središču. Z njim sta bila v kabini last- nik avtomobila — brat Ivan Ko- moz iz Obreža proti Središču. Z njim sta bila v kabini avtomo- bila Ivan Kolarič, lastnik avto- mobila — voznikov brat, in Ivan Kramberger. Pred trgovino na Grabah je voznik ustavil vozilo in vsi trije so izstopili, Kolari- čeva sta odšla na levo v trgovi- no. Ivan Kramberger pa je ostal nekje na desni strani. Voznik se je po nekaj minutah vrnil, sedel za krmilo in speljal naprej pro- ti Središču ob Dravi. Ko je av- tomobil že speljal, je z desne strani pritekel Ivan Kramberger in hotel vstopiti v kabino av- tomobila. Pri tem ga je poteg- nilo pod avtomobil, nakar ga je zadnje desno kolo dobesedno prevozilo. Dobil je težje notra- nje poškodbe in je na kraju ne- sreče podlegel poškodbam. Pri nesreči zgorel avtomobil »Zastava« 750 9. novembra 1968 se je pripe- tila na cesti 11, reda pri vasi Lo- peršice prometna nesreča z oseb- nim avtomobilom »zastava 750« reg. št. MB 118-77, ki ga je upravljal lastnik Alojz Kovačec, delavec, zaposlen v TGA Kidri- čevo, stanujoč v Forminu št. 4. Kovačec se je peljal s sopot- nikom Viktorjem Brodnjakom v Obrež pri Središču. Ko je pri- peljal v ovinek na koncu vasi Loperšice, ga je zaneslo v des- no. S cestišča je zapeljal v des- no po dva metra visokem na- sipu in obstal v obcestnem jar- ku nagnjen na desno stran. Ta- koj, ko se je vozilo zaustavilo, je pri motorju avtomobila iz- bruhnil požar. Voznik in sopot- nik sta pravočasno izskočila iz vozila in pričela gasiti. Ogenj se je zelo naglo razširil na celo vo- zilo in ga nista mogla več po- gasiti. Na kraj nesreče so pri- hiteli vaščani in so ogenj, ko so že zgoreli vsi vnetljivi deli, po- gasili s prstjo. Materialna ško- da na vozilu znaša okrog 9000 N din. J. S. Kmetje so ga sladili, Martin ga je krstil, gostinci pa solili... Takšne in podobne lepake, ki so v prejšnjem tednu vabili na martinovanje, smo lahko videli razobešene na skoraj vseh vo- galih. Gostinska podjetja so si tako s primerno reklamo zago- tovila čimbolj uspešen krst le- tošnjega vinskega pridelka. Naš posnetek je iz Ormoža. Zelo okusno izdelan lepak je prav gotovo privabil številne vinske bratce, ki so naslednji dan z omotično glavo in z lažjo denarnico obžalovali »pregrešno dejanje«. Ker tudi sam nisem popoln borec proti kvalitetni vinski kapljici, sem se pridružil k zgo- raj omenjenim »žrtvam« in ob kozarcu žlahtnega »ormožanca« dobil inspiracijo za naslov: Kmetje so ga sladili, Martin ga je krstil, gostinci pa »solili«. Resnično, kajne? J. S. Stran ^ TEUMK — potek, H. no^pmb^a Sfran 5 Spomeniško varstvo je z republiškim odlokom zaščitilo stari del Ptuja, ne da bi določilo vire sredstev za njegovo vzdrževanje. Posledice so tu in ni- so nič spodbudne... Samo odlok je premalo Lansko leto, posebno pa letos, smo pričeli Ptujčani ponosno govoriti, da bomo prihodnje le- tu slavili 1900-letnico svojega mesta. Oziramo so daleč v zgo- dovino, v tisto dobo in na tiste ljudi, ki so pričeli graditi naše mesto. Pri tem ne moremo mi- mo Rimljanov, katerim se mora- mo baje zahvaliti za u.stanovitev in imenovanje našega mesta. Ne mislim pisati o pripravah na praznovanje jubilejnega leta. Povedal bi rad, da so napravili Rimljani in ta stari del mesta Ptujčanom tudi precejšnjo ško- do, pa ne po svoji krivdi, temveč po krivdi tistih, ki izdajajo raz- ne odloke, ne da bi jih podprli z zadovoljivimi finančnimi mož- nostmi za njihovo izvajanje. Poglejmo najprej škodo zaradi starega dela mesta. Republika je stari del mesta enostavno raz- glasila za zaščiteno mesto, za zgodovinsko značilnost, v kate- rem se ne sme nič spreminja- ti... Skratka, v njem mora ostati vse po starem. To je naj- lažje reči, a pri tem nič poma- gati. Da je stari del mesta po- treben temeljite obnove, ni po- trebno posebej poudarjati. Tisti, ki so ga zaščitili, verjetno tudi ne vedo, ali nočejo vedeti, da je obnova starih zgradb mnogo dražja in zelo zahtevna. Kako naj revna ptujska občina sama vzdržuje spomenik za celo Slo- venijo in ga dostojno uredi za proslavo jubilejnega leta? Men- da ni Ptujčana, ki ne obžaluje propadanja zgodovinskih vred- nosti, ki pa jim sami ne more- mo pomagati. Prav tako pa se zgražamo nad vztrajnim odkla- njanjem pomoči od strani repu- bliških organov. Zaradi teh in podobnih stvari so nekateri deli starega mesta že tako zanemar- jeni, da se jih izogibajo sami Ptujčani. Se manj so privlačni za tuje turiste. Zagovarjam v prvi vrsti stališče zgodovinarjev, ki zahtevajo ureditev mesta s širšo družbeno pomočjo. Ce pa za slednje ni in ni upanja, da bo prišla, pa ne kaže zameto- vati predlogov tistih, ki gledajo objektivno na stvari in predla- gajo, da je potrebno najznačil- nejše zgodovinske stavbe ohra- niti, ostale pa preurediti po smotrni presoji glede na finanč- ne možnosti; pa tudi če jih bo potrebno nekaj podreti. Tudi v drugih mestih, celo v Ljubljani, so zaradi rentabilnejše novo- gradnje podrli več pomembnih zgradb. Kot je videti, zaradi starosti mesta in njegovih daljnih pre- bivalcev, v resnici pa zaradi enostranskih odlokov republike, poleg starega dela mesta, trpi tudi novogradnja v okolici me- sta Ptuj. Na desnem bregu Dra- ve ob Mariborski cesti, je otež- kočena gradnja zaradi zgodovin- skih ostankov, za katere predvi- devajo, da so še v zemlji. Ob Mariborski cesti je zraslo veli- ko novo naselje in to v času, ko še niso bili tako strogi pred- pisi s strani zavoda za spome- niško varstvo. Predstavniki za- voda so le nadzorovali izkope in odnašali najdene predmete. Ko so se lotili načrtov za zazi- davo še prostega zapadnega de- la ob Mariborski cesti, so pred- stavniki omenjenega zavoda sklenili, da bodo tudi v bodoče nadzorovali izkope temeljev. Ko so izdelali zazidalni načrt, pa je zavod za spomeniško varstvo preprečil vsako gradnjo zaradi arheološko zaščitenega terena, katerega je potrebno sistema- tično pregledati z izkopom do 4 metre globoko. Denarja za iz- kop in raziskavo seveda ni, Zo- pet samo odlok brez ustreznih finančnih sredstev, S 4 metre globokimi razisokvalnimi jarki bi tako uničili gradbišča, da dvomim, da bi se kdo lotil grad- nje na njem. Tudi to vprašanje bo potrebno čim prej rešiti. Tu sta samo dve možnosti. Ali se najde denar za raziskovalni iz- kop ali se prične graditi s tem, da se obvesti muzej, če bi našli kake stvari. Življenje teče da- lje in svoje zahteva. Verjetno ne bi bilo prav čakati na leto 2000, ko bo zavod za spomeniško var- stvo morda dobil denar za raz- iskavo. Z dobro voljo in smotr- no proučitvijo stvari bi se ver- jetno dalo kaj ukreniti, še po- sebej po tem, ko je za ta predel načrt za gradnjo že izdelan. Po zadnjih ukrepih zavoda za spo- meniško varstvo so projektanti in predstavniki urbanističnega urada zahtevali, da mora ome- njeni zavod čim prej izdelati to- čen načrt, iz katerega bo vidno, kje se v ptujski okolici še sploh lahko gradi. ZR Iz Slovenske Bistrice: trebuhom za kruhom..." v tujino Značilnost letošnjega leta na zavodu za zaposlovanje v Slo- venski Bistrici je bilo prijavlja- nje precejšnjega števila nekva- lificirane delovne sile. Med te- mi je naijvečje število žena, ki iščejo zaposlitev. V razgovoru 7 referentom na zavodu za za- poslovanje Jožetom TEŽAKOM pa smo izvedeli še za ostale značilnosti v zaposlovanju v tem letu. Sklenitev sporazuma o zapo- slovanju naše delovne sile z zvezno republiko Nemčijo in Avstrijo je našim delavcem na široko odprla nove možnosti za- poslovanja. Ti deželi iščeta predvsem žensko nekvalificira- no delovno silo, ter moško kva- lificirano ali priučeno. Tako ni več problem zaposlovanja mo- ške delovne sile. Ostaja pa še na- dalje problem zaposlovanja žena, predvsem žena z družino. Te zaradi družinskih skrbi ne morejo za delom v tujino, v bi- striški občini pa ni take indu- strije, ki bi lahko v večji meri zaposlovala žensko delovno si- lo. Zavod za zaposlovanje je le- tos zaposlil v tujini več kot 130 delavcev in delavk. Največ jih je odšlo v Avstrijo in Nemčijo, posamezniki pa tudi v Švico in Anglijo. V tujini je zaposlil 50 delavcev tudi Remont iz Makol. Tako se je v bistriški občini za- poslilo doma in v tujini letos okoli 200 dclavcev in delavk. Kljub temu je na zavodu pri- javljenih še 391 nezaposlenih. Večino od tega števila sestav- lja ženska delo\'na sila in sicer 218 delovnih moči. Referenta za zaposlovanje to- variša Težaka smo vprašali, kakšni so pogoji za zaposlova- nje v tujini in kdo krije stroš- ke. Ce delavca zaposli zavod, je dejal tov. Težak, ima več ugod- nosti. Trko ima plačan zdrav- niški pregled, pot v tujino ter dnige stroške, ki nastanejo. Ža- lostno pa je, da preccj ljudi za- poslijo na tujem razni refe- renti. Ob takem zaposlovanju pa stane delavca takšna zaposli- tev okoli 500 dinarjev. Tn še to, zaposlovanje po referentih ni nikoli gotovo. Ker tisti deloda- jalec, ki želi našo delovno silo ter z njo poštene odnose, si bo zagotovil delavce pri zavodu za zaposlovanje. In kako je z zaposlovanjem doma? Tudi domača podjetja so le- tos zaposlila kar precej delovne sile. Žal je bilo precej od teh ^.aposutev samo za določen čas. Nekaj se jih je zaposlilo tudi izven občine. Rudnik v Velenju in železarna Jesenice stalno sprejemata fizično delovno silo. Nekaj deklet pa je odšlo tudi za gospodinjske pomočnice v Lju- bljano in na Gorenjsko. Zani- mivo je, da je to delo poslalo dobro plačano. Vendar ostaja zaposlovanje deklet še naprej problem. Tako jih 16 čaka, da bi lahko šle kam v uk. Ravno .nasprotno jtj pri fantih, ker jih lahko še sedaj pošljemo v uk. Tako se počasi tuc^v bistii- š!;i občini urejuje problem ne- zaposlenosti. Težko je le to, da jih mora toliko oditi'za knihom daleč iz domačega kraja — v tujino. -b SKRB ZA POTROŠNIKA (Nadaljevanje z 2. strani) vi potrošniških posojil je delov- na organizacija svoj rezultat re- alizirala tudi z neprimerno več- jim številom poslovnih enot, saj je v samo zelo kratkem ča- su ustanovila šest poslovnih enot, oziroma namerava do konca letošnjega leta ustanovi- ti še tri poslovne enote. Kot smo v našem listu že poročali, je pred nedavnim odprla novo prodajalno z galanterijskim bla- gom, do konca letošnjega leta pa bo odprla v Ormožu še tri nove prodajne prostore, med ■ katerimi bo tudi prodajalna • otroške konfekcije, ki bo prcd- • stavljala za Ormož prav goto- . vo pomembno pridobitev. Kot ■ smo zvedeli v trgovskem podje- tju Zarja, v tem pogledu zelo dobro sodelujejo z stanovanj- ■ sko-komunalnim podjetjem v Ormožu, ki jim opravlja pri od- piranju novih poslovalnic vsa gradbena in adaptacijska dela ter opremljajo njihove poslo- valnice s potrebnim inventar- jem, Z njihovimi storitvami so ' zelo zadovoljni, saj so predvi- dena dela opravljena v določe- nem roku ter so tudi kvalitetno opravljena. Pri trgovskem podjetju Zarja v Ormožu imajo vpeljano tudi uspešno obliko poslovnega so- delovanja z industrijskim pod- jetjem gradbenega materiala iz Lcpoglave na Hrvatskem, ki mu je Zarja omogočila prodajo gradbenega materiala na po- trošniška posojila. V tem po- slovnem sodelovanju sta zado- voljna oba poslovna partnerja, najbolj pa seveda potrošniki — graditelji hiš, ki lahko pod ugodnimi pogoji nabavijo grad- beni material na potrošniški kredit. Ob koncu lahko pripišemo še to, da je k vsem poslovnim re- zultatom mnogo pripomogla tu- di smotrna in premišljena or- ganizacija dela, T P Zarja je med pnimi v Ormožu zainteresirano za gradnjo poslovno-stanovanjske zgradbe in je pripravljeno v ta namen nuditi tudi ustrezno gradbeno parcelo. Seveda pa želi imeti v omenjeni zgradbi svoje poslovne prostore. J. S. Neupoštevanje prednosti Dne 8. 11. 1968 se je ob 19.30 pripetila prometna nesreča v trgu Lenart na glavnem križišču med voznikoma osebnih avto- mobilov MB 225-09, ki ga je upravljal Franc Santl, roj. 30. marca 1924, stanujoč v Gradiški 6a v Mariboru, in MS 22-62, ki ga jc upravljal Jože Kolarič, roj. 28. 2. 1938. stanujoč v No- ričkcm vrhu št. 16 i?- občine Radgona. Do nesreče je prišlo zaradi neupoštevanja prednosti voznika Franca Santla. Materi- alna škoda znaša fiOO din. Toš V eni noči dva vloma V noči od 4. na 5. november ?ta bila storjena v Lenartu kar ;iva vloma. Vlomljeno je bilo / mesnico Agrokombinata KZ .enart in v mesnico KIK Po- nurka. Murska Sobota, poslo- valnica Lenart. V obeh prime- rih je bila odnesena le manjša /sota denarja, ki se je nahaja- ^ v blagajnah mesnic. Storilci eh dveh vlomov, ki so verjet- no isti, še niso znani. Toš Pismu uredništvu Trije udarci Človek marsikaj doživi, če dol- go živi. Najbolj pa mu ostane v spominu kakšen težji življenjski udarec. Jaz sem doživel tri. Prvi je iz leta 1948, ko sem bil zaposlen pri Gradisu in sem delal pri gradnji ceste v TAM. Takrat sevi s svojim zaslužkom preživljal šest nepreskrbljenih otrok, za katere sem prejemal ži- vilske karte. V -februarju je iz- šla uredba, da se živilske karte ukinejo vsem, ki imajo nekaj svo- je zemlje. Takrat sem imel dober hektar zemlje. Žito in koruza sta mi pošla vsako leto že januarja, in sem vioral potem do nove že- tve kupovati kr^ih in moko, le s krompirjem sem shajal do juni- ja. Po izidu te uredbe sem sredi zime ostal z družino brez kruha. Dobival sem le svojo živilsko kar- to kot težki delavec in na to sem lahko kupil mesečno 15 kg kru- ha. Tako sem od 1. do 15. v me- secu kupoval dnevno po 1 Kg kru- ha, ki pa ga jaz niti moja žena nisva okusila, ampak je žena de- lila ta kruh kakor je vedela in znala najinim šestim otrokom. Od 15. do 30. v mesecu pa so hili tudi otroci brez kruha. Na delo sem odhajal vsak dan ob pol pe- tih zjutraj in sem se vračal z de- la ob 20. uri z vlakom. Delali smo vsak dan po deset ur, ob nedeljah pa od 6. do 12. ure udar7iiško. Navadno sem se od- pravil na delo z nekaj pečenimi krompirji v žepu, dokler nismo v juliju naželi nekaj snopov. Drxiqi udarec je iz leta 1952. Iz- šla je namreč uredba, s katero je bilo določeno, da kdor je imel 1. 1950 toliko in toliko davka (le- stvice se več ne spominjam), se mu otroški dodatek zniža ali (glede na lestvico) ukine. Po tej uredbi sem imel toliko davka, da so ostali moji otroški dodatki neokrnjeni. Po dveh letih pa so mi po zaslugi Karla Hojnika spo- ročili z občine, da sem imel leta 1950 no dinarjev davka premalo. Tako sem moral doplačati davek po 110 din za vsako leto dve le- ti nazaj, istočasno pa sem imel potem deset dinarjev davka več, kot je določala lestvica uredbe o otroškem dodatku. Otroški doda- tek so mi zaradi teh deset dinar- jev davka na leto znižali od IS.OOO din na 4500 din mesečno, posledica pa je bila, da r.em bil v letih, ko sem bil upravičen do otroškega dodatka, oškodovan za 700.000 din. Tretji udarec pa je najnovej- šega datuma. Zadali so mi ga lokalni organizatorji organizacije borcev za severno mejo. S fron- te na Piavi sem se vrnil 6. no- vembra 1918. V ptujski garnizin se^m se prijavil 12. novembra 1918, 12. decemra 1918 pa so me posla- li v Maribor. Zdi se mi, da je ono 27. januarja 1919, ko je pri. sla v Maribor avstrijska razme- jitvena komisija. Mariborski nem- curji so hoteli komisiji pokazati, da je Maribor nemško mesto. V ta namen so izobesili avstrijske zastave in se zbrali na Glavnem trgu. Maistrovi borci smo dobili nalogo vzdrževati na trgu red in "ur. Razgnan smo množico, nem- ^urji pa so skrili svoje zastave. februarja 1919 smo odŠli ssro- Jim komandirjem Hameršako^n proti Spilju. Pozneje sem bil v \ehkovcn, Grebinju. in še po- > v Gornji Fadgoni. Demobi- ' ^iziran sem bil 17. maja 1920. jVisem zvedel, da so lokalni or. ! P<^ntzatorji zveze borcev sa i ^ r.mo m^ejo določili datum prija- ' e v organizacijo in tako sedaj ' vriznavja za 1 l^ozbo v vrstah hnrcev za se- i ^^rvo mejo. Vendar. Maistrov ' borec ostane Maistrov borec, če 1 pa lokalni organizatorji priznajo ne. Spoznanje po tem. tretjem Udarcu je tudi nekaj vredno. Alojz Cestnik, Ptuj, Mejna cesta 20 i Praktični «iasveti NAKUP PLAŠČA Naup plašča je velik izdatek Prvo, kar je treba upoštevat pri tem, je, da ga bosta nosil več zim. Najvažnejše je vseka^ kor, da varuje plašč telo prec mrazom. Zato ne bi smeli štedit pri kvaliteti blaga niti pri iz- delavi. Pomisliti je treba tudi, da čf nam bo plašč ugajal to zimo nam bo moral tudi prihodnjo Od plašča je odvisen izbor klo- buka, torbice, čevljev in roka- vic. Izberite barvo, ki se je ne bo- ste naveličali, ki ne bo preveč različna od barv vaših oblek ir ki vas ne bo silila k temu, d£ bi vedno nosili torbico in čev- lje iste barve. Ce se vozite z avtom, pomisli- te na njegove dimenzije in ne izbirajte najširšega kroja; če imate fička, bo plašč zmečkan njegov sprednji rob pa umazan, Ne pozabljajte, da se pozimi ocenjuje vaša eleganca po plaš- ču. Ce ste sklenili kupiti plašč iz sintetičnega krzna, premislite še enkrat. Pri nas so takšni plašči dobre kvalitete še vedno redki, ker slabo prenašajo pranje, se mečkajo in kvarijo. Samo v na- sprotnem primeru pa ima smi- sel kupiti plašč iz sintetičnega krzna. Takšen plašč pa ni niti malo poceni. Vsekakor elegantna ženska ne bo nikdar kupila poceni imita- cije kožuha ali poskušala s sla- bo sintetiko nadomestiti krzno panterja ali astrahana. Ce že- limo, da bo sintetika naredila dober vtis. ne sme biti imita- cija pravega krzna. ST Osnutek pravilnika o postopku v predvolilnih pripravah za volitve odbornikov in poslancev z ustavnim) spremembami se vlo- ga Socialistične zveze v zvezi z vo- livnlm sistemom bistveno Siri. Soci- alistični zvezi se kol temeljni druž- benopolitični organizaciji, v mejah katere občani obravnavajo vsa druž- benopolitična vprašanja v vseh pod- ročjih družbenega življenja, vskla- jujejo mnenja, sprejemajo politič- ne sklepe Rlede urejevanja teh vpra- Sanj, krepijo samoupravljanje, ure- sničujejo pravice In interese In po- dobno, ne pripisuje več samo vloga splošnega nosilca predvolilne poli- tične aktivnosti, ampak se jI daje pravica temeljnega nosilca kandida- cijskega postopka. S tem postaja Socialistična zveza dejansko najširša tribuna, v kateri občani In delqvni ljudje uresničujejo svoje Interese pri volitvah na demokratičen, orga- niziran in Javen način. S tem Soci- alistična zveza prevzema tudi odgo- vornost pred družbo, da bo v skla- du z interesi delovnih ljudi In po- trebami družbe predlagala v pred- stavniška telesa najbolj ustrezne ljudi. Uresničujoč svojo ustavno vlogo prostovoljne in demokratične rveze občanov ter najširše opore družbe- nopolitične aktivnosti in družbenega sanToupravlJ.inJa delovnih ljudi spre- jema občinska konferenca SZDL Ptuj na svoji seji dne — po pred- hodnih razgovorih z občinskimi vodstvi drugih družbenopolitičnih organizacij VOLIT. NI PRAVII. NIK ki določa postopke predvolilnih pri- prav odbornikov In poslancev vseh družbeopoIitiCiilh siiupnosti. I. DRT-ZBEXOPOI,rnCNA IZHOniS- C.\ IN SPLOŠNA DOLOČILA 1. Občinska konferenca SZDL Ptuj proglaša v skladu s svojo ustavno in statutarno pravico ter v skladu z volilno zakonodajo s tem pravil- nikom postopke delo\'anja, ki naj ob političnih pripravah In Izvedbi skupščinskih volitev omogočajo In zagotavljajo demokratičnost in Jav- nost delovanja vseh organiziranih subjektivnih sil v občini. Vse to omogočajo krajevne orga- nizacije SZDL z javnim in demokra- tičnim delovanjem ob najširši ude- ležbi neposrednih nosilcev našega gospodarskega, družbenega in samo- upravnega sistema. 2. Občinska konferenca SZDL pre- vzema kot nosilec in organizator družbenopolitične aktivnosti in ka- drovskih priprav na skupščinske vo- litve v občini s tem pravilnikom svoje po ustavi In vollvnem zakonu določene obveznosti. Po določilih tega pravilnika se ra- vnajo tudi vse druge družbenopoli- tične in družbene organizacije, ki se vključujejo v priprave in izvedbo skupščinskih volitev. 3. Politično operativne In organi- zacijsko kadrovske zadeve v času volilnih priprav izvršuje in spremlja občinska konferenca SZDL skupno T volilno komisijo in političnim ak- tivom. 4. Pri svojem organiziranju In usmerjanju političnih In kadrovskih priprav na volitve organizira občin- ska konferenca SZDL Ptuj ob ak- tivni udeležbi vseh družbenopolitič- nih in družbenih organizacij take oblike družbenopolitičnega delova- nja, da omogočajo občanom in de- lovnim ljudem najširšo neposredno udeležbo pri obra\TiavanJu In pred- laganju kandidatov za odbornike in poslance vseh družbenopolitičnih skupnosti. Pri tem zagotavlja Socialistična zveza delovnih ljudi najširši druž- beni dogovor o kriterijih za krediti- ranje, ki slonijo na analizah skup- nosti, seznanja volivce s predlogi za kandidiranje ter omogoča vsem sprejetim kandidatom njihovo vse- stransko družbenopolitično aktivnost. 5. Socialistična zveza zagotavlja najširši družbeni dogovor pri dolo- čanju meril za kandidate. Pri uresničevanju načel kadrov- ske politike se bo Socialistična zve- za delovnih ljudi javno zavzemala predvsem za kandidiranje takih lju- di, ki se aktivno udejstvujejo v Socialistični zvezi In ostalih družbe- nopolitičnih organizacijah in ki s svojo družbenopolitično aktivnostjo in delovnimi uspehi prispevajo k razvoju socialističnih družbenih od- nosov, ki se zavzemajo za nadaljnji razvoj samouprave, ki imajo na pod- lagi delovnih, strokovnih in moral- 10 političnih kvalitet družbeni ugled, ki imajo sposobnosti in so priprav- ljeni, da se Javno z demokratičnimi sredstvi in metodami zavzemajo za uresničitev načel razvoja družbene in gospodarske reforme in smernic Centralnega komiteja ZK.I. 6. Socialistična zveza delovnih IJu- 11 organizira politične priprave ta- io, da pri predlaganju kandidatov iodPluJe najširši krog volivcev in da ie čimbolj uskladijo želje vsakega josameznega področja. Pri tem se Socialistična zveza de- ovnih ljudi zavzema, da se na kan- lidacijskih konferencah postavijo aki kandidati, ki najbolj ustrezajo logovorjenim merilom in so porok :a uspešno izvajanje nalog skupščin. 7. Vsa družbenopolitična aktivnost 7 pripravah in izvedbi skupščinskih molitev Je javna. 8. Za območje zvezne volilne eno- e se Izdela poseben pravilnik za •rganlzacijo In usmerjanje volilnih »riprav in začne veljati po tem, ko » nJem razpravljajo in dajo svoje oglasje vse pristojne občinske kon- erence SZDL, n. Za volilno enoto, ki obsega več ibčin (zvezno volilno enoto), se iz rst članov občinskih kandidacijskih :onferenc izvoli medobčinska kan- lidacljska konferenca, ki določa kandidate za zvezno skupščino razen loslance za zbor narodov zvezne kupščine, ki jih določi republiška Lonferenca SZDL. Osnova za razmerje članov v med- ibčinskl kandidacijski konferenci iz ■sake občine je število volilnih ipravičenoev za zvezni družbenopo- itični zbor. za zbore delovnih skup- lostl zvezne skupščine pa število za- loslenih delovnih ljudi. 10. Nosilec vseh političnih in ka- rovskih priprav na volitve jc So- ialistična zveza v občini, ki s po- ločjo krajevnih organizacij SZDL n drugih družbenopolitičnih orga- izacij in društev organizira Javnost 1 demokratičnost volilnih priprav. 11. Za redno obveščanje občanov n javnosti dela o poteku predvolil- ih priprav se bosta občinska kon- prenra Socialistične zveze In volilna omisija posluževali osrednjega tiska 1 RTV, zlasti pa lokalne radijske ostaje In lokalnega tiska. IL DRU7BEX0P0T ITTCNA DKIAV- NOST 12. Socialistična zveza organizira v Ddelo\auju z drugimi družbenopo- litičnimi m ostalimi organuacijaml, predvsem pa sindikalnimi organiza- cijam kot političnim nosilcem pri- prav na volitve v delovnih organiza- cijah, take oblike družbenopolitične aktivnosti, ki omogočajo delovnim ljudem in občanom najširšo pobudo in neposredno udeležbo pri predla- ganju in obravnavanju predlogov za določanje kandidatov za odbornike in poslance. Nadalje seznanja voliv- ce s predlogi za kandidate tn s svojo politično dejavnostjo zagotavlja naj- širši družbeni dogovor o merilih za kandidiranje, predlaganje in dolo- čanje kandidatov. Vse to razpravlja na osnovi široke In javne obravnave analiz o dosedanjem delu In bodo- čih nalogah vseh družbenopolitičnih skupnosti. 13. Aktivnost o pripravah na skup- ščinske volitve se lahko odvija tudi na kandidatcljskih zborih volivcev. Zbor volivcev lahko obravnava In postavlja kandidate za odbornike in poslance le, če Je na njem prisot- nih po zakonu določeno število vo- lilnih upravičencev z območja, ja katero je sklican zbor. 14. Volilna komisija pri občinski konferenci SZDL spremlja potek vseh predkandidacijskih zborovanj občanov, delovnih ljudi ter spreje- ma in registrira utemeljene pred- loge za možne kandidate za odbor- nike In poslance. S predlaganimi možnimi kandidati za odbornike In poslance se pogovori, da bi prido- bili od njih predhodno soglasje k možni kandidaturi. 15. Občan postane kandidat za od- bornika ali poslanca le takrat, ka- dar je za nJega podan tjtemeljen predlog v smislu kriterijev in me- ril, ki jih določa ta pravilnik. IB. Volilna komisija pri občinski konferenci SZDL javno objavi re- zultate predlaganih kandidatov In razgovore z njimi najmanj 10 dni pred sejo kandidacijske konference. 17. Ko so po končani široki druž- benopolitični aktivnosti izvoljeni vsi člani kandidacijske konference, skli- če v skl.Tdu 7. volilnim zakonom vod- stvo občinske konferenco SZDL se- jo kandidacijske konference. UI. DELO KANDIDACI,JSKE KONFE- RENCE 18. V sestavu občinske konference SZDL Ptuj delujeta temeljna in po- sebna kandidacijska konferenca, a) Temeljna kandidacijska konfe~ renca razpravlja o možnih kandida- tih za zbor narodov in družbenogo- litičnl zbor zvezne skupščine in do- loči kandidate za občinski zbor ob- činske skupščine. Skupaj z občinsko skupščino verificira listo za dele- gacijo SRS v zbor narodov zvezne skupščine. Iz svoje sredine izvoli ustrezno število članov v medobčinsko kan- didacijsko konferenco, ki razpravlja o kandidatih za poslance v zbor narodov in določi kandidata za dru- žbenopolitični zbor zvezne skupšči- ne. Temeljna kandidacijska konferen- ca šteje 80 članov, ki jih izvolijo na krajevnih organizacijah SZDL po posebnem ključu v odnosu na števi- lo volilnih upravičencev, določeno število pa Jih delegirajo: izvršni od- bor občinske konference SZDL. ob- činski komite ZKS, občinski sindi- kalni svet, občinski komite ZMS, občinski odbor ZB NOV in občinska konferenca za družbeno aktivnost žena. b) Posebna kandidacijska konfe- renca razpravlja o možnih poslan- skih kandidatih za gospodarski zbor, prosvetno kulturni zbor in socialno zdravstveni zbor zvezne skupščine In določi kandidate za gospodarski zbor, prosvetno kulturni zbor, soci- alno zdravstveni zbor republiške skupščine in kandidate za zbor de- lovnih skupnosti občinske skupščine. Iz svoje sredine Izvoli ustrezno šte- vilo članov v ustrezno medobčinsko kandidacijsko konferenco, ki dolo- či poslanske kandidate za gospo- darski zbor, prosvetno kulturni zbor in socialno zdravstveni zbor zvezne skupščine. Posebna kandidacijska konferen- ca šteje 80 članov, ki jih izvolijo sindikalne organizacije oziroma de- lovni ljudje na svojih množičnih se- stankih po določenem ključu v od- nosu na število zaposlenih. 19. V temeljno kandidacijsko kon- ferenco in posebno kandidacijsko kovi.fcrenco delegirajo; izvršni odbor občinske konferen- ce SZDL, obučinski komite ZKS, občinski sindikalni svet in občinski komite ZMS po štiri člane; občinski odbor zveze borcev NOV in občinski odbor zveze borcev NOV in občin- iska konferenca za družbeno aktiv- nost žena pa po dva člana. 20. Clanl temeljne in posebne kan- aidacijske konference, kakor tudi Člani medobčinske kandidacijske konference so politično odgovorni za svoje delo pred, na in po seji kandidacijske konference. 2t. Kandidacijska konferenca iz- voli Iz svoje sredine 3-člansko de- lovno predsedstvo iu S-člansko vo- lilno komisijo. 22. Delovno predsedstvo vodi in ismerja delo na seji kandidacijske konference in podpiše zapisnik kan- lidacijske konference, ki Je uratlni ikt v kandidacijskem postopku. 23. Občinska konferenca SZDL z ("olilno komisijo poda za uvod v de- o kandidacijske konference politič- -lo poročilo o predhodni družbeno- i)olitični dejavnosti. Ta poroča o šte- ■llu izvoljenih članov ter o sklepčno- sti k.andidacijske konference v po- 'očilu navede vse podane predloge r,a možne kandidate In rezultate ■azgovorov za pridobitev predhod- lega soglasja za kandidiranje. 24. Na kandidacijski konferenci »nakopravno sodelujejo vsi izvoljeni n delegirani člani kandidacijske vonference. Po končani razpravi se jlasuje tajno posebej za vsakega {andidata. Vsak član kandidacijske conference ima en glas, prav tako ahko predlaga le enega kandidata a odbornika ali poslanca. Posebna p-članska volilna komisija ugotav- i-a glasovanje in ugotovi končni izid, irto postane pravnomočni kandidat. 25. Delo kandidacijske konference e javno, njeni sklepi pa se morajo imprej objaviti v radiu Ptuj in Te- Iniku in drugih sredstvih za intor- nacije. 2G. Na seji temeljne kandidacijske konference, ki skupno z odborniki »bčinske skupščine verificira listo a zbor narodov, lahko sodelujejo lani republiške konference SZDL, ti so lz\'oljcni za območje občine 'tuj, nimajo pa volilne pravice. 27. Odborniki občinske skupščine le morejo biti člani kandidacijske Lonference. 28. rian kandidacijske konference le more kandidirati za odbornika tbtinske skupščine. (Konec na 6, strani) stran 3 TEDNIK — petek, 15. novemljr« 1968___btran j HILOA SLEKOVEC-MILENKOVIC. DIPL. ORTOPEDAGOG Duševno nerazvit otrok potrebuje Ifubezen in razumevanje (Nadaljevanje) Važen je tudi odnos duševno nerazvitega otroka do njegoviii normalnih vrstnikov. Ne silimo ga, naj se igra z drugimi otro- ki. Poskusimo čisto polagoma pritegniti otroka v njegovo oko- lje. Verjetno se bo igral vsak sam zase, toda prizadeti otrok bo doživel, da razen njega na svetu obstajajo še drugi majhni ljudje in polagoma se bo začel udeleževati družabnih iger. Ne- opazen nadzor staršev pa uteg- ne biti potreben še dolgo. Priza- detega otroka je treba naučiti marsičesa, kar zna zdrav otrok tako rekoč sam od sebe, ko do- seže določeno starost. Pri priza- detem otroku ni nič samo po se- bi umevno. Sam od sebe se na- uči malo ali pa nič. Zato si mo- ramo vzeti čas zanj in čudili se bomo, koliko ga je mogoče na- učiti. Kako naj starši pomagajo in obravnavajo prizadetega otro- ka? V knjigi dr. Eggove »Moj otrok je drugačen« zasledimo sledeče napotke: Prizadeti otroci se naučijo sa- mo tisto, kar često ponavljajo. Zato ponavljajmo pogosto tudi majhna opravila, vendar ne pre- dolgo, kajti ko se tak otrok utrudi, mu popusti pozornost. Dajmo otroku dovolj časa. Ne priganjajmo ga, pustimo mu, da dela tako, kot to ustreza nje- govemu življenjskemu ritmu. Pomagajmo mu, da ne pozabi trenutnega cilja, zato mu po- stavljajmo majhne zahteve in bližnje cilje. Skrbimo zato, da dokonča, kar je začel. Otrok mora čutiti, kaj pomeni »končano«. Tako mu preide v navado, da res vse kon- ča. Pokažimo mu, kako se kaj naredi, premalo je, da mu samo ; povemo, kaj naj naredi. Ne re- , cimo otroku »ti tega ne znaš«. Prepustimo mu, da sam napra- i vi vse tisto, kar zna ali hoče. Ce poskusi kaj sam od sebe, je i to že znamenje, da bi se tisto i lahko naučil. Ne preobremenjujmo otroka. ; Otrok se mora naučiti samo to, i za kar je zrel. Uspeh mu omo- 1 gočimo s tem, da mu nudimo ti- i sto, kar zmore ob trenutni zre- 1 lostni stopnji. Ce otrok začuti ali opazi, da ne more izpolniti pričakovanj svojih staršev, se pogreza v nesamostojnost in pa- sivnost ali pa postane uporen :n trmast. Pazimo, da bodo naši ukazi iasni in razumljivi. Dolgih na- govorov otrok ne razume. Po- kažimo zadovoljstvo, če je to in inrt pravilno naredil. Prizadeti otrok potrebuje nnogo pohvale. Ne oštevajmo ia, če ni česa pravilno naredil, n ne pozabimo na vrednost ;gleda. Mnogi otroci radi posne- najo vse, kar vidijo v svoji oko- ici. Zato skrbimo, da bo zgled ;akšen, kakršnega bi radi videli ;udi pri svojem otroku. Skrb za prizadetega otroka ni samo vaša skrb. Ob vseh skr- beh rade volje stoje ob strani zdravniki, psihologi, ortopeda- gogi in socialni delavci. Problem duševne nerazvitosti je star kot človeštvo samo, do pred nedavnim se o njem še ni govorilo. Zato je naša stvar, da spoštujemo vrednost teh ljudi, saj vemo, kaj potrebujejo, in vemo, kaj nam dajejo. Res, nji- hova vrednost se ne kaže člo- veštvu kot mogočen plamen. Ob naših prizadevanjih bodo ostali plamenčki, ki izražajo toplino in tiho veselje, razveseljujejo pot, ki vodi k človekovi vrednosti. Naj končam svoje misli z be- sedami dr. Eggove: »Tudi pri- zadeti otrok je prav tako moj, prav tako naš, kot vsi drugi otroci. Nanj ne bomo mogli bi- ti ponosni, imamo ga pa lahko radi. Od njega ne bomo mogli pričakovati znanja, lahko pa ga plemeniti in bogati naša ljube- zen. Vračal nam jo bo v enaki in še večji meri, kot mu jo bo- mo dajali. In ko se bodo ma- teri orosile oči ob njegovi ne- bogljenosti, ji bo ovil ročice oko- li vratu in njegove nedolžne oči bodo vprašale: ,Zakaj si žalost- na, mama, saj te imam rad.'« 50 let slovenske glasbene šole v Ptuju 1920. leta prevzameio Slovenci tudi nemško glasbeno šolo Julija 1919. leta je bila pod upravo mestne občine ustanov- ljena Mestna glasbena šola v Ptuju. O ustanovitvi ni nobene- ga uradnega dokumenta. Skli- cujemo se lahko le na notico, ki jo je priobčil 6. julija »Ptujski list«: »S 1. julijem 1.1. se je otvo- rila v Ptuju slovenska glasbe- na sola, ki ]o 3e vzel ptujsk mestni urad v svojo upravo Ptuj je torej prvo slovensko me- sto za Ljubljano, ki je otvorilc moderno glasbeno šolo ... Vpis- nina znaša 2 K, mesečnina 20 K Za ubožnejše sloje se bo v je- seni po možnosti otvoril tudi brezplačen pouk. Prijatelji god- be, zanimajte se za tako važen zavod, ki se je osnoval po inten- cijah vlade.« Leta 1919 sta bili torej v Ptu- ju dve glasbeni šoli, slovenska in nemška. V prvih letih Jugo- slavije je bila politična situaci- ja taka, da še ni bilo mogoče zaostrovati boja proti Nemcem, Zato oblasti niso prepovedale nemške glasbene šole, ampak so hotele rešiti vprašanje na bolj demokratičen način. Nemškemu Musikvereinu so predlagali združitev obeh šol. En dan pred občnim zborom omenjenega društva so predložili predsedni- ku društva imenski seznam 128 Slovencev, ki so želeli vstopiti v društvo kot redni člani. Od- bor je prošnje zavrnil, češ da pred občnim zborom ne bodo sprejeli novih članov. Vsled te- ga so se prizadeti Slovenci pri- tožili. Občni zbor glasbenega druš- tva, ki je bil zadnji, je bil skli- can avgusta 1920. leta. Ze eno uro pred začetkom so zasedli Slovenci (okrog 150 po številu), v glavnem prosilci za sprejem v društvo, vse sedeže v dvorani. Redni člani glasbenega društva zaradi tega niso mogli v dvora- no in so postajali ob strani in na hodniku. Odbor je kljub te- mu soglasno sklenil, da dobro premišljenega prvotnega sklepa ne bodo spremenili. Določili so, da naj predsednik po otvoritvi občnega zbora prosi nečlane, naj odstopijo mesta rednim članom. Tako je predsednik po otvorit- vi občnega zbora tudi storil. Te- daj je vstal odvetnik dr. Tone Gosak in v imenu navzočih še enkrat izrazil željo, da se jih sprejme kot redne člane, še pre- den bodo pričeli izvajati dnev- ni red. Rekel je med drugim tudi to, da Slovenci ne bodo iz- vajali terorja, da pa zahtevajo sprejem v društvo. Odklonitev te zahteve bodo vzeli kot ža- litev. V primeru, če zahtevi ne bodo ugodili, bo za društvo hu- do. Predsednik ni bil dovolj vešč slovenskega jezika. Prosil je dr. Gosaka, naj svoj govor ponovi v nemščini, češ da on (predsed- nik Kasimir) ne obvlada dovolj »drugega deželnega jezika«. To je izzvalo protestne klice. Dr. Gosak je to odklonil. Prosil je vladnega komisarja, naj to stori on. Vladni komisar je zahteval prekinitev občnega zbora, da lahko društvenemu odboru pre- vede govor dr. Gosaka. Odbor- niki glasbenega društva so se spet umaknili v sosednjo sobo. Tam so jim povedali govor dr. Gosaka. Odbor je vztrajal na svojem prejšnjem stališču. Ko se je nato predsednik Kasimir zopet vrnil v dvorano in izjavil, da odbor glasbenega društva vztraja pri prvotnem sklepu, se- je in da prosi nečlane, da za- pustijo dvorano, so Slovenci proti temu glasno protestirali. Trušč in nemir sta preprečila nadaljevanje občnega zbora. Predsednik Kasimir je prosil vladnega komisarja, da uvelja- vi svojo avtoriteto, toda ta je izjavil, da občni zbor zaključu- je. To je med Slovenci izzvalo zmagoslaven krik. Slovenci so zahtevali, da se takoj zapečatijo društveni prostori. To se ]e tudi zgodilo. Zborovalci so se razšli. Nemci v svojih intervencijah ni- so uspeli, ker je bilo nemško glasbeno društva z odlokom Po- krajinske vlade v Ljubljani 1920. leta razpuščeno. Mestna glasbena šola je prevzela istega leta imovino razpuščenega glas- benega društva in se ji^selila iz dijaškega doma v prostore biv- še nemške glasbene šole. Na po- membnosti in veljavi je šola še- le polagoma pridobila, ko je šolo in vse gla.sbeno življenje v Ptu- ju prevzela 1922. leta glasbena matica. (Dalje prihodnjič) Z R Bodo tudi v občini Lenart ..male šole" v nekaterih občinah so začeli uvajati v sklopu osnovnih šol tako imenovane »male Sole«. V te šole se vključujejo otro- ci, ki bodo prihodnje šolsko le- to vpisani v osnovno šolo. Nekaj mesecev pred pričetkom šolske- ga leta začnejo ti malčki obisko- vati šole, ki imajo izdelan pose- •'ben vzgojni program, ki ie pri- meren za višjo stopnjo otroške- ga vrtca. Otroci se pri obisko- vanju teh šol priučijo na red, odgovornost, točnost, higieno in na uporabljanje učnih pripo- močkov v prvem razredu. S predpripravami otrok za vstop v šolo se pri otroku zagotovi do- ločena samostojnost ter lažji prehod iz družinskega okolja v družbeno okolje, to je v skupin- ■ko delo sovrstnikov. V občini Lenart je 6 popolnih osnovnih šol in dve podružnični šoli. Pet osnovnih šol z podruž- ničnima šolama ima pogoje za uvedbo malih šol. Le šola v Ju- rovskem dolu nima na razpolago prostora za uvedbo male šole, ker so vsi razredi zasedeni dnev- no od 8. do 18. ure. Skupno bi bilo možno v letu 1969 zajeti v priprave na vstop v šolo 274 o- trok. Program malih šol bi bil pred- viden za obdobje treh mesecev. Za predvideno število otrok bi bilo potrebno odpreti 11 oddel- kov. Male šole bi naj delovale tedensko po 6 ur, trajale pa bi 11 tednov. Sole bi naj pričele z delom v drugi polovici šolskega leta. Program šole bi lahko iz- vedli prosvetni delavci osnov- nih šol. Zaradi tega ne bi bilo potrebno nastavljati novega ka- dra. Po predvidenem programu pa bo potrebno zagotoviti dodatna sredstva za ca. 858 pedagoških ur, kar bi zneslo okrog 14.000 dinarjev. Ta sredstva bi morali zagotoviti s finančnim načrtom za leto 1969 pri temeljni izobra- ževalni skupnosti. O zadevi bo razpravljala ob- činska skupščina na eni izmed naslednjih sej; upamo lahko, da bo skupščina tak predlog osvo- jila, čeprav vemo, da so vsaka dodatna sredstva, čeprav so še tako minimalna, velik problem za občinski proračun kakor tudi za finančni načrt temeljne izo- braževalne skupnosti. Bila bi namreč velika škoda, če tako do- bre zamisli ne bi mogli realizi- rati samo zaradi 14.000 dinarjev. Tako torej lahko skoraj z go- tovostjo pričakujemo že v na- slednjem letu, da bodo tudi v občini Lenart začele z delom vsaj tiste male šole, kjer so za- gotovljeni prostori. V Jurovskem dolu, kjer pa ni na razpolago prostora, pa bo po- trebno najti neki način, da se bo prostor zagotovil, tako da bi že v naslednjem letu na celotnem območju občine Lenart začele z delom male šole. To bi bilo koristno predvsem zaradi tega, ker je zelo malo šte- vilo otrok, ki obiskujejo otroški vrtec, in še to samo v Lenartu, v drugih krajih pa še teh ni. Znano pa je, da se otroci, ki o- biskujejo otroški vrtec, takoj navadijo na novo okolje v šoli, medtem ko se drugi otroci nava- dijo precej težje in počasneje. Toš KONČNO LE BiSTRršKA »KOLTOS?^^« KOMFEHENCA Ze v lanskem letu je bila v načrtu konferenca, ki bi naj razpravljala in pokazala pota kulturni dejavnosti v občini. Predvidena konferenca pa ni prišla na vrsto. Tako je vsem v bistriški občini vzel precej ča- sa referendum za samoprispevek za ureditev materialnega stanja bistriškega šolstva. Ker pa želi- jo v Bistrici na tej konferenci globlje poseči v razmere v kul- turni dejavnosti, so konferenco preložili na jesen. Najprej bodo na konferenci obravnavali koncept kulturne dejavnosti v občini. K temu bo pripomogla tudi naslednja toč- ka, ko bodo govorili o profesi- onalni kulturni dejavnosti v do- polnjevanju amaterske dejavno- sti. Ravno ti problemi in nji- hova razrešitev naj bi prinesli novo gibalo v kulturni dejavno- sti v občini. Mirno lahko trdi- mo, da je v bistriški občini kul- turna dejavnost popolnoma za- mrla saj nam le redke izjeme te trditve ne morejo oreprečiti. Velika krivda za zastoj sloni tudi na organizaciji kulturne dejavnosti. Tako je bilo zapo- vrstjo ustanovljenih cel kup in- stitucij in raznih organov. Med njimi ni bilo določene nobene odvisnosti. Razen tega so v tem nastopale tudi druge nepravil- nosti, tako da ni čudno, da je prišlo do zastoja. Večina prebivalstva v bistriš- ki občini je izven centra. Ti so se v zadnjih letih čutili moč- no zapostavljene in so svoj re- volt izrazili s svojo nedejavnost- jo. Ob tem bo na konferenci koč- ljivo tudi finančno vprašanje. Podani bodo razni pokazatelji o trošenju finančnih sredstev v zadnjem obdobju. Tako se pričakuje na konfe- renci precej živahna razprava. Obstaja le ena bojazen, da bo prišlo do »pranja raznega uma- zanega perila«, kar bi verjetno delo konference in njen namen po razširjeni dejavnosti samo zavrlo. O delu konference, ki bo 21. novembra ob 15. uri v domu kulture, pa bomo še poročali. Očiten napredek bistriške šole Te dni poteka leto dni, odkar so na problemski konferenci SZDL obravnavali šolstvo. Njen namen je bil, da bi se delo bi- striške šole popravilo. Ze uvo- doma lahko omenim, da se je situacija izboljšala in umirila. Vse šole imajo sedaj ravnatelja, razen na Smartnem. Na ta na- čin je nastala ugodna startna osnova za izvedbo sklepov, ki so bili sprejeti na konferenci. SAMOUPRAVA IN IDEJNA VPRAŠANJA SOLE Da bi sledili načelu po kvali- tetnejši sestavi samoupravnih aktov na šolah in da bi prosvet- ni delavci postali bolj seznanje- ni s samoupravljanjem na šoli, je bil organiziran seminar o de- lovnih razmerjih. Zal v tem ob- dobju ni bilo posvečenega več časa vprašanju statutov zaradi ostalega prevelikega dela. Ze pred problemsko konfe- renco o bistriškem šolstvu je bilo precej govora o reševanju idejnih vprašanj. Predvsem se je tukaj razpravljalo o odnosu šola — religija in obratno. Za- radi tega sta bila prirejena dva seminarja za prosvetne delav- ce, na katerih so znani sociolo- gi predavali o teh idejnih vpra- šanjih. SOCIALNO-ZDRAVSTVENA PROBLEMATIKA OTROK Večina otrok bistriške osnov- ne šole je s podeželja. Takšno je tudi socialno-zdravstveno sta- nje. Neurejene razmere kličejo po posegih, vendar so družbena sredstva tako mala, da bo ta pro- blem treba urejevati še mnogo let. Tako zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni bilo mogo- če uvesti šolske socialne službe, kljub temu da je na šoli v Polj- čanah višja socialna delavka. Je pa na tem področju mnogo bo- lje urejena zdravstvena in zo- bozdravstvena služba. Urejuje se tudi zdravstvena evidenca vseh šoloobveznih otrok v obči- ni. V naslednjih petih letih bodo v vseh bistriških osnovnih šolah urejene mlečne kuhinje. Med prvimi, kjer bodo uredili šolsko kuhinjo, je Šmartno. Tukaj je zaradi pomanjkanja prostorov delovanje šolske kuhinje ogro- ženo. Za izboljšanje učnih uspehov in zaradi večje povezave šole s starši je skup.ščina občine Slo- venska Bistrica sprejela sklep o imenovanju komisij za učni uspeh na šolah. Korak naprej je bil storjen tudi v organizaciji roditeljskih sestankov. Na šolah so začeli z govorilnimi urami. Kjer pa je učenec v kritičnem stanju in se starši ne zanima- jo za svojega otroka, pridejo učitelji celo na dom. SOLSKO VARSTVO Problem varstva otrok v bi- striški občini je že dalj časa na tapeti. To je tudi eden glavnih vzrokov mladoletnega šždžd vzrokov mladoletniškega pre- stopništva. Saj je marsikateri otrok po končanem pouku prepu- ščen cesti. Zaradi tega je bil iz- delan kratkoročni program var- stva v bistriški občini, ki zaje- ma poleg investicijske dejavno- sti tudi drugo vzgojno delo z najmlajšimi. Tako so pri osnov- ni šoli v Slovenski Bistrici tri organizirane skupine v podalj- šanem bivanju na šoli. Korak naprej je bil storjen tudi v varstvu predšolskih otrok. S sredstvi, ki ,so bila zbra- na za ta namen, so popravili vrtca v Poljčanah in Prager- skem, nabavljena je bila tudi oprema za otroški vrtec v Zgor- nji Bistrici. SOLA IN GOSPODARSKE ORGANIZACIJE Delovne organizacije so v mi- nulem obdobju prispevale pre- cej sredstev, v obliki oglasov za nagrade in diplome ob zaključ- ku šolskega leta. Tiste šole pa, ki imajo v podjetjih svoj pa- tronat, so od njih dobile ob no- vem letu precejšnja darila. Ra- zen tega so podjetja prispevala tudi sredstva za izboljšano hra- no mlečnih šolskih kuninj. To sodelovanje se je ponekod izka- zalo zelo uspešno. Učenci neka- terih šol so namreč v podjetjih sodelovali z manjšimi kulturni- mi programi. Seveda pa bi lahko bilo sode- lovanje med šolo in njenim pa- tronom — gospodarsko organi- zacijo — še večje, predvsem v pogledu učnega uspeha. — b FUZUA DRAVE IN ALU^INEJA...? Da z nogometom v Kidričevem ni vse v redu, je bilo jasno že minulo tekmovalno sezono. To- da razdeljena druga liga je Alu- miniju pripomogla, da je ostal med zvezno elito. Ze pozen za- četek priprav na novo prven- stvo ni obetal nič dobrega. Kljub temu je uspelo trenerju Sovro- viču, ki je prevzel treniranje v novi tekmovalni sezoni, pripra- viti za prvenstvo kar solidno ekipo, ki je presenetila z uspe- hi doma in na tujem. Po prvih uspehih pa so nogo- metaše iz Kidričevega zadele prve težave. Poškodbi Mesari- ča in Voduška sta močno vpli- vali na kvaliteto igre. Tako je bil Mesarič prisiljen obesiti no- gometne čevlje na klin in se posloviti od nogometa zaradi meniskusa, Vodušek pa je le okreval, da je lahko igral na- prej. Toda slabega vremena v Kidričevem še ni konec. Grba- vec in Kaniški, standardna igral- ca, odideta na odsluženje voj- nega roka, medtem ko druga dva igralca, Milosavljevič in Slavkovič, dobita prepoved igra- nja zaradi nešportnega vedenja. Ce se spomnimo, da Aluminij ne razpolaga z dobrim vratarjem, je lahko vsakemu jasno, da tako zrešetano moštvo ne bo želo uspehov. Trenerju ni tako pre- ostalo drugega, kot da je akti- viral Že pozabljene igralce ter nekaj mladincev. To moštvo ni bilo kos nobenemu nasprotniku in je v zadnjih tekmah doživelo precej težkih porazov. Ker pa je med igralci vladala nedisciplina, je na koncu trener Sovrovič po- dal ostavko. To in pa prazna (Konec na 8. strani) Osnutek pravilnika (Nadaljevanje s 5. strani) 29. Kandidacijska konferenca je sklepčna, če je na seji prisotnih 2/3 članov. 30. Ce kandidacijska konferenca v prvem sklicu ni sklepčna, se ponov- no skliče v roku 7 dni. 31. Pravnomočen kandidat za od- bornika ali poslanca postane tisti, če zanj glasuje večina navzočih članov kandidacijske konference. IV. KONČNE DOLOČBE 32. Ta pravilnik začne veljati, ko bo usklajen z mnenji spodaj nave- denih družbenopolitičnih organiza- cij In ko ga bo končno sprejela ob- činska konferenca SZDL Ptuj. OnCiNSKI KOMITE ZKS dne ................................................... PLENUM OBC. SS PTUJ dne .............................................. OBČINSKI KOMITE ZMS ZVEZ.\ ZB NOV PTUJ dne ...................................................... OBČINSKA KONF. SZDL dne ...................................................... cAa^a pi&ma JESEN NA KMETIH Jesen oznanjajo gozdovi, ki so že le po poruraeneli. V jeseni je narava zelc lepa, ker dobivajo gozdovi in vinograd vedno lepšo in močnejšo barvo. Jesei je za kmeta najsrečnejši letni čas, k( vidi, da mu Je narava bogato popla čala ves njegov trud. Trgatev je ži minila. Bil sem na trgatvi pri moji star mami. Vinograd leži na iiribu, na vrlii pa je majlina lesena klet. Zraven klet stoji na visokem stebru kloipotec, ki i rahlem vetru ponosno klopota nad vino gradom. Sedaj že vre v sodih sladk mošt in sliši se od tu in tam s hriboi vriskanje in petje veselih kmetov, ki s s sladkim moštom tolažijo skrbi in trp Ijenje, ki so ga imeli vse leto v vino gradu. Največkrat slišimo pesmico: En hribček bom kupil, bom trsek sadil, prijatelje povabil, še sam ga bom pil. Utihnili so klopotci, ker so jih vino gradniki shranili, naj si odpočiijeijo, d< bodo drugo leto zopet oznanjali trgatei in nadaljevali svojo melodijo. V jesen je mnogo dela. Kmetje spravljajo polj ske pridelke, orjejo in sejejo, ves dai so na polju, zvečer pa ličkajo koiruz< in obrezujejo repo ali korenje. Gospo dinje že skrbno pitajo prašiče. V marši katerem svinjaku se že najde debel zavaljen prašič, ki že komaj hodi. Kak šen bo le, ko bodo koline? Tudi za nas otroke je v jeseni zel< lepo. Na paši si kurimo in pečemo ko stanje. Tudi obiiranje jabolk je za nai veselje, saj jih bomo hranili 7a zimo. \ šoli pišemo lepe spise o jeseni in ri šemo jesen v naše risanke v nailepšil barvah, saj nam ravno jesen prikaziiji vse mofToče in nailepše barve. .lespT se približuje svojemu koncu, listje odnada. Kmalu bodo postali nozdov ooll in nemi, samo smreke in le.lke bo do ponosno šumele v hladnem vetri v svoji ne-cpremenljivi barvi. Pri.šla bc zima in r^okrila naravo z belo odeio ALHNKA! Pozdravljam te in prosim, nati^sn' moje pismo v časopis. Janko Mere, Domava 127 f JESEN, BO^^^TA NAS JI OBISKALA Pomlad, noletje, iesen, zima To so štirje letni časi, ki na« po svoie razveseljuieio Meni je izmed vseh najboTi všeč jesen, saj takrat je vse ta- ko leno, tako pisano. V jeseni se narava spremeni v moistra ban'. Tako leno se je v jeseni nanotiti na snrebod v cozd. Res ni slikaria. ki bi znal tako čudovito naslikati jesen- ske barve kot zna to nara\mo narava. Jeseni se ne veselim sa- mo iaz, ampak se je veselimo vsi. Naibolj na seved? kmetie, ki hitijo sr>rav1i3ti poli<^ke pri- delke. da jih ne bi rtrehitela ri- ma. C? malo noijlfdamo no po- lju, vidimo povsod polno ljudi, ki trgajo koruzo, spravljajo ko- renje, repo, zelje in druge pri- delke pred mrazom. Jesen je tudi čas, ko nas za- pustijo ptice, ki so nas spomla- di in poleti razveseljevale s svo- jim petjem. Selijo se v daljne, južne dežele in mnogo jih bo po poti poginilo. Nekaj pa jih ostane tudi pri nas. To so pred- vsem siničke. Tem pa bomo otroci nastavljali hrano v kr- milnice, da ne bodo poginile od gladu in mraza. Jesen je zares lepa in zato si želim, da bi ti dnevi, kolikor jih še bo, ostali tako lepi k(.)t so bili do sedaj. Alenka! Vesela bom, če bo to moje prvo pismo za NAŠA PIS- MA dobro sprejeto. Blanka Vidovič, 5. a razred Osnovne šole Hajdina JESENSKA--- Začetek jeseni so nam oznanile ptičice, ki so na jug zletele in za slovo pesmico zapele. * Na trgatvi je bilo zelo lepo, ker nas je sonce ogrevalo. Brentajrji pa so vriskali in peli, ker so bili že vnaprej vinca veseli. * Pastirji na paši veselo pojo in site krave domov ženo. Pri ognjih se smejejo, šalijo, veselijo, kostanji jim v žerjavici cvrčijo. * Kmetič na polju pa orje od jutra do pozne noči in se smeje, ker nam »kruheka« seje. DRAGA ALENKA! v letošnjem šolskem letu se ti prvi- krat <^lašam s to pesmi-ro in te prosim, da mi je ne vržeš v koš. Jožica Hanželič, Cvetkovci Blanka, loiica, Janko! Odpisujem vsem trem skupaj, ker mi družno p:šete o jeseni. Tako so celotna NASA pisma danes namenjena jeseni, ki je vas moje dopisnike, navdihnila k lepe- mu pisanju. Vsak v drugem kraju ste doma drug za drugega ne veste in se ne poznate, pa ste le zabrenkali na isto stru- no. Pa ne samo vir Tudi Stanka mi je poslala pesm co lESENKA in Majda pesem PRIŠLA JE JESEN, ki sta prav tako lep- in vredni nasih PISEM Sploh bodo vsi dobri prispevki natiskani in naj ne bo nihče žalosten, če do sedaj še niso b li. Kak- šne čudovite pesmice o psičku Rindku. o kosu, o siniCki in dopis o strupeni gobi so že pri men ! Počasi bodo vsi na vrsti »kot hiše v Trsti.« Vam trem, Rlanka, Jožica in Janko želim vzbuditi mnogo veselja in poguma k vztraj- nemu pisanju, ker imate žilico za to alenka stran 3___TEDNIK — petek, 15. novemljr« 1968 btran j Vseljudska atiramba in civilna zaščita Prva vaja civilne zaščite v naši reoubliki Kranj, 19. oktobra. — Mesto je bilo zavito še v nočno tišino in hladna megla se je plazila po strehah hiš. Na Trgu revolucije je le mož srednjih let z metlo v roki opravljal svoje delo. V da- ljavi je zavijajoči žvižg vlaka pretrgal tišino. Nič neobičajne- ga se ni dogajalo, le hladna je- senska noč je čakala na nov dan. ».JU ^.ou pa je pitjuseuiiiis. uu- činske skupščine v Kranju pre- jel odlok o mobilizaciji. S tem se je začela uresničevati tak- tična predpostavka vaje civil- ne zaščite. Predsednik je takoj poklical člane sveta za narodno obram- bo, vodje oddelkov občinske skupščine ter druge. Na pozi- ve, ki so jih raznosili kurirji, so se najbližji odzvali že čez nekaj minut. Ko je prišla večina po- klicanih, jih je predsednik ta- kole seznanil z operativno tak- tičnim položajem in odlokom o mobilizaciji: »Znano vam je, da je v zad- njih tednih zelo narasla med- narodna napetost in vzporedno z Rjo tudi vojnohujskaška pro- paganda. V nekaterih državah se je zaostrila kompanja proti vsem naprednim silam. Pri nas se je zelo povečala obveščevalna aktivnost tujih sil, v zadnjih dneh pa je bilo tudi več diver- zij. Organi javne varnosti so nekatere izvajalce teh akcij tudi prijeli. Zato je tudi naše vodstvo ukrenilo vse potrebno, da se za- ščitijo meje in da se zagotovita red in varnost v državi...« Predsednik je potem razdelil programe in navodila. Načelniki oddelkov občinske skupščine so takoj začeli uresničevati nalo- go o izvedbi mobilizacije oziro- ma pripravljenosti: tako odde- lek za gospodarstvo, za blagov- ni promet, za promet in zveze, za družbene službe, za informa- tivno službo itd. UPRAVNI IN DRUGI ORGANI ODIDEJO NA VOJNO LOKACIJO Do pete ure zjutraj so bile vse delovne organizacije, ki imajo svoje civilne enote, seznanjene z odlokom o nrehodu v voino stanje. Prav tako so bile o tem obveščene tudi vse druge enote, ki naj bi poskrbele, da bi ob morebitnem letalskem napadu življenje v mestu normalno po- tekalo. Uredništvo Glasa je spremlja- lo vse te priprave in se hkrati pripravljalo na izdajo posebne številke. Del občinske uprave in drugih služb pa se je že začel • pripravljati za oanoa na vojno ■ lokacijo. i Ob 5.15 se je del le-teh tudi • preselil. Vse druge službe pa so ■ delale nemoteno naprej v pro- storih občinske skupščine. Ven- I dar pa so bili vsi pripravljeni • za morebitno preselitev. ; Ob 5.25 je oddelek za informa- ■ cije sporočil, da je ob 5. uri > Tanjug posredoval poročilo o i nadaljnji mednarodni zaostritvi ■ in premikih enot »modrih«. • Ujeta so bila tudi poročila tu- ■ jih radijskih postaj v slovenšči- > ni, v katerih so napadali našo državo. Ob 6. uri, ko so enote »mod- ■ rih« na ozemlju naše države > prešle v ofenzivo, se je v Kra- ■ nju že zaslišal program radia » Kranj. Predsednik občinske i skupščine je prebivalce mesta 5 oziroma občane takoj seznanil o >■ nastali situaciji in jih pozval, ^ da v okviru vaje civilne zaščite • mirno in z vso resno.stjo oprav- ] Ijajo svoje dolžnosti, delovne or- i ganizacije pa, da nadaljujejo s proizvodnjo. ' Medtem pa so se nadaljevali boji »modrih« z »rdečimi«. Sled- nji so uspešno odbijali napade oklepnih enot. Čeprav je bil : pritisk »modrih« vse večji, so ^ »rdeči« z žilavo obrambo in raz- ^ nimi ovirami močno zavirali prodiranje »modrih«. ] VSE SLUŽBE DELAJO . NORMALNO , Vsa trgovska podjetja v Kra- ■ nju so že ob 4.30 zvedela za od- lok o prehodu v vojno stanje. r Zato je nekaj ur kasneje pre- skrba prebivalcev s hrano in drugim nemoteno potekala. V industrijskih delovnih organiza- ' cijah so se pripravili na more- ' bitni napad. Enote civilne za- - ščite so bile pripravljene. To- > varna gumijevih izdelkov Sava ■ je ustanovila štab civilne zašči- te. Formirana je bila delavska protiletalska enota. Poskrbljeno je bilo za preskrbo z zdravili. Normalno je delala služba zvez. S sedežem organov na vojni in mirni lokaciji, združenim odre- dom občine, centrom za obve- ščanje in alarmiranje, opazoval- no postajo in krajevno skupnost- jo severno od centra mesta, so bile vzpostavljene žične in ra- dijske ter kurirske zveze. Ob poslopju kranjske bolniš- nice je že v zgodnjih jutranjih urah zaplapolala zastava Rdeče- ga križa. Osebje bolnišnice pa je dobilo tudi znake in izkazni- ce RK. Radio Kranj je z letaki sezna- nil prebivalce o svojem pro- gramu. Časnikarji Glasa pa so obiskovali delovne organizacije, upravne in druge organe in pri- pravljali poročila. Takšen je bil Kranj v zgod- njih jutranjih urah. Miren, ven- dar pripravljen. LETALSKI NAPAD NA TOVARNO SAVA Ob 8.57 so v Kranju zatulile sirene. Grozil je letalski napad. Enote civilne zaščite v delovnih organizacijah so se pripravile. V krajevni skupnosti Vodovodni stolp so bili prebivalci oziroma odgovorni za zaščito prav tako pozorni. Zaslišal se je hrup le- tal. Dve letali sta preleteli mesto in se spustili nad tovarno Sava Sledil je dolg, grozljiv trenutek in potem je zabobnelo. Bombe so zadele skladišče gume, ki je vzplamtelo kot bakla. Bil je to napad s klasičnim orožjem. Enote samozaščite so hitro ukrepale. Zdravstvena ekipa je takoj po napadu nudila prvo po- moč. Hkrati pa so v štabu ci- vilne zaščite v tovarni ugoto- vili, da bodo posledice napa- ^ da lahko odstranile tovarniške j enote samozaščite same. J ATOMSKI NAPAD NA KRANJ Se dvakrat so to dopoldne ' sirene najavile letalski napad. ' Ob 10. uri so letala preletela ' letališče Brnik, ob 12. pa je bil ' na programu glavni prikaz vseh J enot civilne zaščite. Severno od ' Kranja je bil izveden atomski j napad. Kmalu po eksploziji atomske bombe so prihitele na ' področje Vodovodnega stolpa re- ^ ševalne ekipe, gasilci in druge ■ enote. Tako je bila postavljena ■ postaja prve pomoči, hkrati pa ^ je že stekla pomoč ranjencem. , Reševanje iz stanovanjskih ob- jektov je potekalo hitro in mir- no. Gasilci so v nekaj sekundah ' pogasili ogenj. Tudi ostale eno- te, ki so bile vključene v vajo, so ukrepale. Delavci cestnega podjetja so popravili poškodo- vano cesto, elektrikarji zame- ! njali električni drog, predstav- niki komunalnega podjetja so popravili odtočni kanal, vodo- vodni instalaterji pa počene ce- vi. Ze dobre pol ure po atom- skem napadu pa je izšla tudi po- sebna številka časnika Glas. ZAKAJ VAJA CIVILNE ZASCITE? Vaja, v kateri je sodelovalo okrog 1300 ljudi, je bila konča- na približno dve uri po impro- viziranem atomskem napadu. Ze nekaj ur po njej so strokovnja- ki in opazovalci iz vseh sloven- skih občin in drugih republik (bilo jih je okrog 400) podali hi- tro in nepoglobljeno oceno: »Vaja vseh enot civilne zašči- te v Kranju je uspela in dejan- sko pokazala, kaj vse nas čaka v prihodnje na področju vse- ljudske obrambe in civilne za- ščite v krajevni skupnosti, de- lovni organizaciji, občini.« Kranjčani in opazovalci so lahko torej to soboto videli, kaj vse je potrebno za dobro orga- nizirano in vedno pripravljeno civilno zaščito oziroma vseljud- sko obrambo. Posebno pozornost je v okviru vaje zbudila razsta- va opreme za vse vrste zaščite. Takšno opremo bi morala tako rekoč imeti vsaka občina. V ve- liko pomoč pa bo v prihodnje občinskim skupščinam in še po- sebej oddelkom za narodno ob- rambo film, ki so ga posneli med pripravami na vajo in njenim potekom. Film bo vsem občinam v Sloveniji in tudi v drugih re- publikah koristen študijski pri- pomoček za organiziranje uspeš- ne vseljudske obrambe. Kranjska vaja vseh enot ci- vilne zaščite in drugih uprav- nih služb v občini pa je bila ko- ristna tudi zato, ker je dejan- sko prikazala vse pogoje (tako geografske, gospodarsko-eko- nomske in druge), ki jih bo v prihodnje treba upoštevati v vseljudski obrambi. Republiški sekretariat za narodno obrambo je s svojo pobudo in samo vajo nedvomno veliko prispeval k jasnejšemu in razumljivejšemu pojmovanju na tem področju. Ko pa bo izdelana še analiza, bo kranjski primer lahko veliko pomagal ostalim slovenskim ob- činam. Ce izhajamo iz osnutka zako- na o narodni obrambi, kjer je podrobno določena organizacija in pomen enot civilne zaščite, in če upoštevamo, da se bo v pri- hodnje v vseljudsko obrambo moral vključiti sleherni občan, potem vsekakor ne moremo za- nikati pomembnosti te in podob- riih vaj v prihodnje. Predvide- no je namreč, da bodo takšne vaje organizirane tudi v drugih slovenskih občinah, da bi le-te laže pravočasno rešile kadrov- ske, organizacijske in predvsem materialne težave, ki jih še ča- kajo. V okviru vseljudske obrambe namreč ne smemo misliti, da bo- do z zakonom o narodni obram- bi rešeni vsi problemi in nalo- ge. Gre za to, da bodo ob mo- rebitnem napadu oziroma vdoru sovražnika morale biti enote ci- vilne zaščite (kakor tudi obča- ni) sposobne ukrepati in ubla- žiti razdiralno stihijo. Zato pa ni dovolj, da so ukrepi in nalo- ge zapisani le na papirju; ni do- volj, da so določeni v zakonu, ampak morajo živeti povsod: v krajevni skupnosti, delovni or- ganizaciji, občini, regiji itd. To pa je lepo pokazala tudi prva takšna vaja v Sloveniji, ki je bila hkrati konkreten korak k nalogam, ki nas še čakajo. A. Žalar Sanitetne enote v okviru civilne zaščite so po »atomskem« na- padu posredovale med prvimi. Opremljene so bile z najnujnejšo opremo za prvo pomoč. Foto: F. Perdan V vaji je sodelovala tudi ekipa Rdečega križa v Ljubljani Foto: F. Perdan Filmski in TV mozaik SAMO LEPOTICE Liljana Chiari Frederico Fellini je eden n^- bolj znanih italijanskih režis^ jev, ob tem pa tudi eden naj- bolj zanimivih. Njegovi veliki uspehi so filmi Ulica, Sladke noči. Osem in pol itd. V zad- njem času išče za svoje filme samo mlada in lepa dekleta. Ta- ko je v fil?nu Zaročenci dal glavno vlogo še malo poznani Liljani Chiari. Vaše zdravje KISLO ZELJE - DOMAČE ZDRAVILO Ze stoletja pripravljamo v < srednji Evropi kislo zelje in go- tovo se vam je že kdaj prime- ^ rilo, da vam ga je babica pripo- 1 rcčila za zdravilo proti slabi 1 prebavi ali morda proti krvne- ' mu pritisku. Kislo zelje igra v : domačem zdravilstvu pomemb- no vlogo. V starih časih je bilo • glavno zdravilo proti skorbutu : — predvsem mornarska bole- zen, ki jo povzroča pomanjka- i nje vitaminov — čeprav takrat ; niso vedeli o vitaminih še prav ! ničesar. Kislo zelje je priporoč- i Ijivo tudi za bolnike s kožno tuberkulozo, za astmatike, rev- ■ matike in tiste, ki jih muči ishi- as. Mnogi ga priporočajo tudi . proti zaprtju in za poživitev črevesne flore. < Pri procesu zeli'nega kisanja delujeta mlečna kislina in glive | kvasovke. Bakterije mlečne ki- i sline proizvajajo iz sladkorja. ' ki je v zelju, mlečno kislino in acetilkolin, kvasovke pa dajejo aromatične snovi. Pravilno ki- k sano zelje vsebuje 1 % mlečne 1 kisline, ki je ista kot v kislem c mleku in ji pripisujejo velik po- ^ men pri procesu staranja orga- f nizma. Mlečna kislina namreč š staranje zavira. Zaradi tega ne- ^ kateri znanstveniki razlagajo visoko povprečno starost Bol- i ?arov in Francozov iz nekaterih 1 provinc prav s tem, da v teh c deželah pojedo mnogo kislega i: mleka oziroma kislega zelja. Danes pa je tudi znano, da j. nima uživanje kislega mleka ali ^^ jelja ugodnih posledic na člo- i-eški organizem samo zaradi ulečne kisline, temveč tudi za- radi acetilkolina, ki povzroča irjenje žil. Delovanje žil v člo- eškem telesu urejata dva živca egetativnega živčnega sistema: impatični in parasimpatični. 'rvi žile krči, drugi pa jih raz- eza. V mladosti delujeta oba nako, na starost pa se vedno lolj uveljavlja simpatično živ- evje, ki ga spodbuja adrena- n. Zato imajo ljudje na starost ,ujše težave z žilami. Adrena- inov nasprotnik pa je acetilko- in. Iz tega sledi recept: pojej sak dan žlico surovega kislega elja! Kislo zelje pa priporočamo udi tistim, ki skrbe za »linijo«, aj vsebuje kislo zelje le 1 od- totek beljakovin, 0,2 odstotka laščob in 3,5 odstotka ogljiko- ih hidratov, vitamin B' in B' cr mnogo vitamina C. Gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega v Ptuju V ponedeljek, 18. nov. 1968, gostuje v ptujskem gledališču ljubljansko Mestno gledališče z dramskim delom Toneta Partlji- ča: Ribe na plitvini. Za dijake gimnazije in ekonomske srednje šole bo predstava ob 15. uri, ve- černa za odrasle pa ob 19.30. Predprodaja vstopnic za ve- černo predstavo bo v nedeljo, 17. 11., od 9. do 11. ure, v pone- deljek, 18. 11., od 15. do 17. ure, in eno uro pred predstavo. Prosimo, da pridete po stalno rezervirane vstopnice že v ne- deljo dopoldne, ker pozneje ne bodo več na voljo. Obč. zveza kult. prosvetnih organizacij Ptuj za prieškega Lujzeka Dobar den drogi Prlokl no tal drOgl, ki ' >e na toti gui viin raimit«. l ]a, vete, hujdo je na sveti, Ce eioveka i HOje enkrat začnejo po zobeh vtočtl no | več ne vei. keri ti je prijotelj no keri ti ( je sovroinik. Vete, drogi brolcl, z menoj se ie tak godi ke bi me eni tlvega pojeli 1 driigi pa kak malo deco na rokah nosili, i Veto, p meni si ie Udje fsega vraga gllčljo. i Eni me mojo za storega no oiejenega deda, ki ma en kilp zakonske no nezakonske de. ce, drugI pa me mojo za mlodega no imr- klavega pubeca. Vete to se ml zlo dopodne. ke prafzapraf še sploh ne vete, kdo no kaj za en vragec prafzapraf sen. Saj vete kak provi tisti pregovor, ke Je tlovlk za- nimif samo do tistega cajta, dokič ga ne spornaš. Zato mo jas ie dale napre skrbe- ja, ke mo enkrat stori ded po mlodi puba, ki (!c tli pa tan ie kcrl mlodi dikllne sr- čeka nagllha. O meni Udje ie vseha hujdl- ča gučijo, pa vete kaj fse ie bi gučali, če bi fse o meni vedli. No la zadosti Je tote- ga heca, poglejmo rajši, ke pliejo moji zvesti dopisniki: Gnes mo van crajpret objava pismo, ki nan ga je pisa sidok Franček. Spoštovonl Lujzek! iVajpret te praf lepo no iz podna svojega sldačkega srca pozdrovlan no ti želin dosti uspehov pri rešovajl fseh prleških no driigih problemof. To pred krotkin sen bija duma na orlaubi pa se mi je zgoda en tak precik žalosten primer, ki mi je zlo zmontra žifce no prikoza obnošaje domoPih pubecof no dikiin do sldokov. Zdaj pa poslušaj. To gdo sen bija duma, sen med drtigin šteja tiidi vaš Tednik no seveda tiidi tvoj rezervirani kot. Tvoj guC no napisane storije so se mi zlo dopale no seip se zato tudi jas odloča, ke mo ti gnes neke nap'sa. Prvo, ke ti moren pove- dati je to, ke sen duma tan negi med pra- svetin Ptuion no Ormožon aH bojše pove- dano tan ge si Udje z listnatimi roSicamI dobro iitro vošijo ne ge je bog s proznin zaklon mohna Vidi se mi ali že, ke je pri nas že niti žakla več ne meja. Ce nas je že z fsen driigin boj bogo obdora, je nareda bor to praf no dobro, ker nan le da dosti nežnega spola ali dikiin kak totin nedužn'm bitjon tiidi provimo. Drogi I.uis, veš zavolo toga sen se gnes tiidi? odloča, ke ti pišen toto pismo. Ven ke toki guči vena v tvoj kot ne spodaio, pa si fseeno misiin, ke ne boš totega mojeea dožWloia Cista do kraja v koš vrga. Zdaj pa ma dobro poslušaj: Gdo sen ša k sldokon. sen meja eno fejst opicajeno, na fse štoti zvezano no strašno opasno dikiino. ki se mi je zaj gdo sen bija na orlavbi. v enega drUgega zatreskala. Veš bilo je strašno zanimivo no seveda tiidi precik žalostno. Eno večer sen jo doba z enin drtigin. Kaj sen ti hteja, drugo kak opasač doi pa vujdri vraga po repi. Samo veš, puha se je vena trošta, kaj za en žegen ga čoka, pa je v proven cajtl stisna reo med noge no se ogna mojemi ne preveč mehkem! opasači. Te na se je začeia doj z enega brega dre- ti. če mon koraš nai priden driigo večer, ke do me duma zaklali. Tisti cajt. ke sen jas ovepa butla posliiša pa mi ie tiidi moia zvesta gospodična vujšla Driigi den sen 5a tan Tiri nas v Staciin ge ie tota gosoodična v sliižbi. Tak me ie poglednola no vrgla nekgi blok po pudli, ke sen raiši takoi odiša ovačik še bi vena tak kokšni glaž doba v keblačo. No, večer sen te resen ša gledat če do me toti kilave! zaklali. Pie. l ujs, to ba ne več hec! Jas t! rečen, ke sen v svoien liiben živleU še nikoln" ne tak leta kak tisto večer. PremoJ amen bog! diiši. krese sen meia neciki na sen ne fteg_ na na iesra skočiti. Na enkrat sen začuia flos šmarnlce »Aufbiks. čreva na plot no še nih por drii£5''h aufbiksarskih gučof — sen s! misla, Franček, zaj pa Je vrag hec viela — leti, Ce ti je živleje kaj drogo. Oorlčnl koleki, ki so začeli peti za me- noj, so m seveda dali še provi raketni pospešek no švunk ke sen skoro mojmo dumi odleta. Veš Lujs. se ven ke boš ti na to reka koki sldok te sen, ke sen glih te odleta, gdo bi trebalo najbolj vujdrtl no bronti našo sldaCko čost. Nafsezodjo pa je že tak, ke je ne melo smisla čakati, saj je prekle- ta baba fseeno tejko ne vredna, ke bi mi toti vragi zavoljo je resen prav po svinjsko čreva spUstli. Lujs, nigi sen še ne šteja ke si že ožejeni Dosti broicov te je že voblo v njihove' kraje, jas pa bi ti toplo priporoča, ke k nam v našo ves ne bi hoda k dikli- nam. Veš preveč bi te bilo škoda, ke bi te toti intelegentni trotli kosti potrii. Ce pa mi" sliš gdo iti v naš štaciin, pa si moreš čista za gvišno motorsko čelodo na glavo poveznotl. Večer se moreš dobro na noge zanesti, drgačik si tan ge nega muh. Za fsoki primer si vzemi krese škaf za krf no en žakel za kosti, Ce si boš jih meja cajt fklip poiskati. Ce se ti zdi fsa tota smrtna prloga prežmetna, pa si obleči fsaj kmečki šiirc, ke boš si lehko v jem čreva dumu odnesa. Lujs. — vse fkup sen ti malo boj oj- štro napisa no si misiin. ke do sn to pre- šteli tiidi vročekrvni pubeci no tiidi »mo- ja« boga diklina, ki so ji toti butli pamet zmešali. Lujs, bodi priden duma, bogeca se bo], pa psof ne drožil Tebi Marjanci iz Avstrije no fsen brolcon Tednika poSilan dosti le- pih pozdrovof. FRANC iz JLA PoidrovlenI sldok Franček E ti tamo ne pričaj u stroju, zakopčaj dugme, popravi gležnjake, namesti kapo, zašto nisi obrijan — trk, da se mi za pet minuta vrat š kao vojnfk . . . Ala Franček, lepi pozdrov, ki ga moš že vena pune vuhe. Nafsezodjo pa si misiin no iz tvojega pisma skleplen, ke si ti sldok na svojen mesti, discipliniran no navajeni fsemi hujdemi no dobremi. Tvo- jo pismo me je praf posebno razveselilo še posebno zavoljo toga, ke sen tiidi jas še kumer Ioni vojaško sukjo doj sleka. Tvoja zgodba, ki mi jo piišeš, je resen smešna no žalostna obenen. Ne sikiraj se zavoljo svoje gospodačne, saj je s ten do- kozala, ke te je sploh ne vredna no, da je prova miiha enodnevnica. Ven. ke te je celi hec malo prizadeja, fseeno pa si misiin, ke si v tsiten cajti, gdo si bija du- ma na urlaubi svoje »vojaške sile« lehko pokoza tiidi pri keri drugi diklini. Veš, resen je ne bilo najboj lepo, ke si jo ti- sti večer tak po francosko zbrisa no leta kre pecikla bilo pa je to najboj pametno ke si v tistem primeri nareda. Skoda bi bilo tvojega opasaCa, ke bi žjin kerega po keb- laCi fCesna no W lehko meja zavoljo toga precik vejke sitnosti. Veš neje tak žalo- stno no grdo, če pameten pred trotli leti, — boj žalostno je te, Ce se pameten trot- lon gor postovi Resen je, ke sen še lediCen, če glih se fčosik ožejeni delan — pa fseeno v vašo ves ne bi rad k dihlsnam hoda. Vena pa so fse ne tak pesaste kak tvoja »zve- sta« gospodična. Nafsezodjo pa en stori pregovor provi, ke za seden let fse prav pride. Cista zagvišno de še ker od tistih pubecof moga iti k sldokon no de duma piista fseh nebeških dobrot potrebno dlikli- no. Jas bi si na tvojem mesti to praf pošteno gvera no mo tak dikiino zmeša, ke ga najč ne bi htela več poznati, gdo bi dumu na orlaub priša. Ti boš te že pre- kaljeni borec no boš meja pri diklinah vse prednosti. Tečas pa še le malo potrpi no častno odsliiži svojo domovinsko duž- nost. 6do boš priša domu, boš lehka (Konec na 8. strani) Slran S TEDMK — pefek, 1'. novembri. _ _SIran 8 LEP USPEH NA KROSU »DELA« Letos so se že četrtič zbrali šjx)rtniki iz vse Slovenije na je- senskem krosu »Dela« v organi- zaciji atletske zveze Slovenije v Ljubljani. Kot vsa leta nazaj, so se ga tudi letos udeležili šport- niki iz ptujske občine. Ptujčani so dosegli letos lepe ekipne rezultate, saj so osvojili več prvih, drugih in tretjih mest. Vendar se lahko zahvalimo del- no za tak uspeh dejstvu, da ostale občine niso poslale celot- nih ekip, ampak samo posamez- nike. Najboljše rezultate med posamezniki so za občinsko re- prezentanco Ptuja dosegli atleti iz Kidričevega ter članice iz Makol. Najmočnejša konkurenca je bila v teku mladincev na 2500 metrov dolgi progi. Najboljši rezultat je dosegel Jani Gajser, član Partizana iz Kidričevega, ki se je uvrstil na solidno 10. mesto. Kakšna konkurenca je bila, nam govori podatek, da je bil drugi Ptujčan šele na 34. mestu. Podobna situacija je bi- a v teku mladink na 100 met- rov dolgi progi. Tudi na tej pro- gi sta se najbolje odrezali tek- -novalki iz Kidričevega, ki sta se uvrstili na 6. mesto (Lidija Klajnšek) in na 14. mesto (Joži- ca Drevenšek). Najmanjša ude- ležba je bila v teku članic. Da ta tek ni bil posebno hiter, ozi- roma da razen prvoplasirane Danice Urankar iz Celja ni bi- lo prave kvalitetne tekmovalke, vidimo po tem, da je drugopla- sirana zaostala za njo za celih 15 sekund, šestoplasirana Silva Kokolj iz Markovec pa za celih 24 sekund. Cas Klajnškove, ki ga je dosegla v teku mladink, bi namreč zadostoval za drugo me- sto pri članicah. Tudi pri članicah ni bilo več- je konkurence. Se najbolje se je od Ptujčanov odrezal Janez Mežnarič, član Partizana Kidri- čevo, ki je zasedel še solidno četrto mesto in tako največ pri- pomogel k ekipni zmagi članske vrste iz Ptuja. Rezultati posameznikov: mla- dmke 1000 m: 6. L. Klajnšek 3:25,7, 14. J. Drevenšek, 18. L Zupančič, 33. Marija Gabrovec, 38. M. Gajšek, 43. Irena Pap, 44. N. Poljanšek, 46. M. Bezjak in 54. K. Zelenik. Kot ekipa so se mladinke uvrstile na odlično tretje mesto. Mladinci 2500 m: 10. J. Gajser, 34. M. Anžel, 62. B. Znidar, 71. M. Moro, 73. F. Ponikvar, 75. S. Vertič in 78. A. Tepuž. Kot eki- pa so mladinci zasedli osmo me- sto. Članice 1000 m: 6. S. Kokol 3:38,6, 7. T. Gabrovec 3:41,4, 8. N. Janžel 3:46,2, 10. Z. Strelec, 11. A. Kolarič, 13. K. Sumper in 15. L Kukovec. Ekipno so se čla- nice uvrstile na drugo mesto. Člani 5000 m: 4. J. Mežnarič 16:23,2, 13. K. Zafošnik, 1.4. L. Strelec, 20. M. Kostanjevec, 21. F. Kodela in 23. M. Trop. V ekipni konkurenci so člani za- sedli prvo mesto. — b Fuzija Drave in Aluminija? (Nadaljevanje s 7. strani) blagajna sta prisilila upravni odbor, da je sklical izredni občni zbor nogometnega kluba, na ka- terem naj bi se odločilo o na- daljnji usodi nogometa v Kidri- čevem. Takšno je bilo stanje pred iz- rednim občnim zborom, ki se ga je udeležilo gkrog 100 najzve- stejših privržencev nogometa v Kidričevem. Ton zbora je bil izredno konstruktiven in je sle- dil upravnemu odboru, ki je predlagal fuzijo nogometašev Drave in Aluminija. Poudarje- no je bilo, da bi ob pametni koncentraciji nogometašev iz Ptuja in Kidričevega lahko do- segli združeni boljše rezultate, poleg tega bi v občini porastel večji interes za nogomet. Za en klub pa bi se našlo več sredstev. Seveda pa bi morali nogome- taši še nadalje tekmovati v dru- gi ligi. Zaradi tega so nogome- taši Aluminija dejali, da bodo na naslednjo tekmo z Metalcem v Zagreb odpotovali na lastne stroške. Tako je po daljši diskusiji občni zbor sprejel naslednje sklepe: 1. Aluminij nadaljuje tekmo- vanje v drugi zvezni ligi, 2. upravni odbor, ki je hotel dati ostavko, še ostane naprej, prav tako ostane še naprej tre- ner moštva Vito Sovrovič, 3. izvoljena je bila petčlanska komisija, ki bo skupno s komi- sijo Drave pripravila letno skup- ščino, na kateri bodo izvedli fu- jijo klubov Kidričevega in Ptu- ja, kolikor bo prej najden kom- promisen sporazum. Takšni so obeti za nogomet v Kidričevem. Upajmo, da jim bo aspelo do konca jesenskega dela jbrati še nekaj točk in tako )stvariti zadovoljivo ozimnico, :a nadaljnji združeni boj z no- gometaši Drave za obstanek v Irugi zvezni nogometni ligi. -b Kapctan ekipe Janez Mežnarič sp rcjema pokal »Dela« Radijski program I NEDELJA, 17. NOVEMBRA ) 6.0U—8.00 Dobro Jutro! — vmes ob : 6.03—6.20 Poročila. 6.30 Informativna oddaja. 7.00—7.10 Poročila. 7.20 Infor- mativna oddaja. 7.30—7.45 Za kmetij- ske proizvajalce. 7.50 Informativna oddaja. 8.00 Poročila. 8.05 Radijska i igra za otroke. 9.00 Poročila. 9.05 »Ve- : lenje vabi Novo Gorico. 10.00 Poro- ' čila. 10.05 Se pomnite, tovariši... : 10.30 Pesmi borbe in dela. 10.45—13.30 Poslušalci čestitajo — vmes ob 11.00— ^ 11.15 Poročila, 11.50 Pogovor s poslu- šalci. 12.00—12.10 Poročila, 13.00 Poro- čila, 13.15 Vedri zvoki. 13.30 Reporta- ža, 13.50—14.30 Zabavna glasba — vmes ob 14.00 Poročila. 14.30 Humo- reska. 15.00 Poročila. 15.05 Športno popoldne. 17.00 Poročila. 17.05 Orke- ster Mantovani. 17.30 Radijska igra. 18.30 Sergej Prokofjev: Šesta klavir- ska sonata. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Glasbene raz- glednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.00 Poročila. 22.15 Slovenska glasba. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Orke- stri Ray Anthony, Mai: Greger, Bela Sanders In Kookie Freeman, 24.00 Po- rekla. VSAK DAN - BAZEN NEDELJE: 4,30—3.00 Dobro jutro! — vmes ob 4.45 Informativna oddaja. 5.00 Poro- čila. 5.30 Vremenska napoved. 5.45 Informativna oddaja. 6.00 Jutranja kronika. 6.30 Informativna oddaja. 6.50 Za vas. 7.00 Poročila. 7.25 Teles- na vzgoja. 7.45 Informativna oddaja. 8.00 Poročila. PONEDELJEK, 18. NOVEMBRA 14.00 Poročila. 14.05 Lahka glasba. 14.3.3 Poslušalci čestitajo. 14.55 Kre- ciUna banka. 15.20 Glasbeni inter- mezzo. 15.40 Jugoslovanske narodne. 16.00 Za vas. 17.00 Poročila, 17,05 Od- lomki iz opere »Thais« 18,00 Poroči- la. 18.15 »Signali-«. 18.35 »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obve- stila. 19.15 Pevec Edvin Flisar. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Koncert sim- foničnega orkestra. 22.00 Poročila. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni noktur- no. 23.15 Zabavna glasba. 24.00 Poro- čila. TOREK, 19. NOVEMBRA 14.00 Poročila. 14.05 Glasba. 14.25 Lahka glasba. 14.55 Kreditna banka. 15.0i) Poročila. 15.20 Glasbeni inter- niezzo. 15.45 Jezikovni pogovori. 16.00 Za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Igra sim- fonični orkester. 18.00 Poročila. 18.15 V torek nasvidenje! 18.45 Pota sodob- ne medicine. 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Pevec Nino Ro- bič. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Ra- dijska igra. 21.00 Pesem godal. 21.15 Deset nif:lodij. 22.00 Poročila. 22.15 Skupni program JRT. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Plesni orkestri in ansambli. 24.00 PoročUa, SREDA, 20. NOVEMBRA 14.00 Poročila. 14.05 Koncert za od- dih. 14.35 Poslušalci čestitajo. 14.55 Kreditna banka Ljubljana. 15.20 Glas- beni intermezzo. 15.40 Naš podlistek. 16.00 Za Vds. 17.00 Poročila. 17.05 Mla- dina sebi in vam. 18.00 Poročila. 18.40 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otro- ci! i9.l0 Obvestila. 19.15 Glasbene raz- glednice. 19.30 Radijski dnevnik, 20.00 -H in opera-«. 22.00 Poročila. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Zabavna glasba. 24.00 Poročila. ČETRTEK, 21. NOVEMBRA 1.4.00 Poročila. 14.05 -Mladina poje«. 14.25 Operetne melodije. 14.45 -Me- hurčki-. 15.00 Poročila. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 Flavtist Fedja Ru- pel. 16.00 Za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Simfonični koncert. 18.00 Poročila. 18.15 Iz naših studiov. 18.45 Kulturni globus. 19.00 Lahko noč, otroci. 19.10 Obvestila. 19.15 Pevec Rafko Irgolič. pesmi. 21.00 Literarni večer. 21.40 Glasbeni nokturno. 22.00 Poročila. 22.15 Večeri komorne glasbe. 23.00 Po- ročila. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Zabavni zvoki. 24.00 PoročUa, PETEK, 22. NOVEMBRA 14.00 Poročna, 14.35 Poslušalci če- stitajo, 14.55 Kreditna banka, 15.20 Napotki za turiste. 15.25 Glasbeni in- termezzo. 15.45 Turistična oddaja. 16.00 Za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Člo- vek in zdravje. 17.15 Koncert po že- « Ijah poslušalcev. 18.00 Poročila. 18.45 \ Na mednarodnih križpotjih. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Pevka Elda Viler. 19.25 Pet mi- nut za EP. Radijski dnevnik. 20.00 s Komorna ansambla. 20.30 Izbrano de- lo Leoša Janačka. 21.15 Oddaja o morju in pomorščalcih. 22.00 Poročila, t 22.15 Simfonična glasba. 23.00 Poroči- la. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za- t bavna glasba. 24.00 Poročila. ^ SOBOTA, 23. NOVEMBRA j 14.00 Poročila. 14.05 Glasbena prav- I Ijica. 14.25 Zabavna glasba. 14.55 Kre- ditna banka Ljubljana. 15.00 Poročila. £ 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 Naš -i podlistek. 17.00 Poročila. 17.05 Gremo v kino. n.'?5 Poje komorni zbor -To- ] ne Cufar« iz Jesenic. 18.00 Poročila. 18.15 -Tops pops«. 18.50 S knjižnega ] trga. 19.80 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Ansambel Jožeta Prlvška. 19.30 Radijski dnevnik, 20.00 Spoznavajmo svet In domovino. 21.30 , Iz fonoteke radia Koper. 22.00 Poro- ' čila. 22.15 Oddaja za Izseljence. 23.00 , Poročila. 23.05 S pesmijo in plesom. 01.00 Poročila. Radio Ptuj SOBOTA, IB. november 15.30 poročila, magnetofonski zapisi in obvestila. 16.00 propagandna oddaja. 16.30 oddaja »Novi posnetki — nove plošče«. NEDELJ.-V, 17. november 10.30 tedenski pregled poročil in ob- vestila. 11.00 nove plošče JuROtona. 11.10 aktualni razgovori pred mikro- fonom, spominska oddaja »Pred 50. leti« in reportaža »Iz naših delovnih kolektivov«. 11.15 reklamna oddaja. 12.00 čestitke in želje poslušalcev. PONEDELJEK, 18. november 13.30 radijska univerza in obvestila. Ifi.OO šport in glasha iz naše fonoteke. 16.30 ekonomsko-propagandna odda- ja. TOREK, 19. november 15.30 poročila, sestavki in obvestila. 16.00 čestitke poslušalcev. 16.20 reklame med zabavno glasbo, 16.40 kar ste izbrali — predvajamo. SREDA, 20. november 15.30 »Z mikrofonom med mladimi«. 16.00 obcvstila in reklame. 16.30 kar ste izbrali — predvajamo. ČETRTEK, 21. november 15.30 poročila, sestavki in obvestila. Ifi.OO ekonomsko-propagandna odda- ja. 16.30 »Zbiralci plošč pred mikrofo- nom«. OB PETKIH NI SPOREDA V ostalem času prenaša spored RTV rabilo 1 Letos praznuje ptujsko planin- ko društvo 15-letnico ustano- š ■itve, istočasno pa 75-letnico g 'laninske zveze Slovenije. O J em je nekaj že pisal pred ne- i :aj meseci naš Tednik, Da bi ta j ubilej malo proslavili, smo do- ' )ili od PZS fotografije za raz- tavo PLANINSKE FOTOGRA- < 'TJE, ki bo v prostorih razstav- ^ lega paviljona Dušan Kveder ob i Dravi od 16. do 23. novembra ( [968, vsak dan od 10. do 17, ure. " J ponedeljek, 25. novembra, pa 1 30 predavanje profesorja Fran- i :a Vogelnika iz Maribora (PO DOMAČIH IN TUJIH GORAH) i 200 barvnimi diapozitivi v ve- iki dvorani skupščine občine | Ptuj z začetkom ob 18. uri. ' Vabimo vse prijatelje planin : in lepe fotografije, da si razsta- 1^0 ogledajo ter se udeležijo za- ■ nimivega predavanja. Posebej tiimivega predavanja. Posebno vabimo šole, da opozorijo svoje učence na obe prireditvi, saj je ^na od njihovih največjih na- log zbuditi v mladini ljubezen do naših gora. Vabi odbor PD Ptuj Rezervirano za Lujzeka (Nadaljevanje s 7. strani) samo komandira: »Lezi, — gotovs« ali pa še bojše »Nisko leteči avioni«. Saj veš. ke se je pri tej komani češ ali nečeš potrebno na hrbet doj vrčti no nišaniti v liift na eroplane. Ven, ke bi že rad skoro toki »eroplon« grota ... Veš. FranCek malo sen lubosumen na ti- ste pozdrave, k si jih posla moji Mar- jančki iz Avstrije. No ja tebi. ki si sldok toga nemo zamera. Fsokemi driigerai pa bil Cista zagvišno blek razpora. Ce sta vija z Marjančko obodvo za to. vama jas zrihtan ke si lehko začneta mola dopisovati čista pnvatno ali pa tiidi jovno v mojen re- zerviranen koti. Obodvo sta boga, una je v Avstriji, ge pogreša svoje domače, ti pa glih tak šteješ dneve gdo boš lehko ša domu. Franček, napiši mi še ke iz tvojega ž.v- leja. Fsoko tvojo pismo zlo rad objava no ti da poleg še moje nasvete. Lujzek Te pa srečno do drugega petka no mi nič ne zamerte. Pišite mi na moj stori an- tres Uredništvo Tedn ka Heroja Lacka 2. Ptuj. Samo vaš zvesti Lujzek TV spored NEDELJA, 17. NOVEMBRA 9.30 Poročila. 9.35 Dobro jutro vo- ščimo z ansamblom Pavla Kosca. 10.00 Kmetijska oddaja. 10.45 Črni bi- seri. 16.55 Saga o Forsytih. 17.45 Del hokejske tekme Mladost — Partizan. 18.15 TV kažipot. 18.35 Cikcak. 18.50 Novi,ansambli — nove melodije. 20.00 TV dnevnik. 20.45 Vija vaja. 20.50 Ba- rok 68. 21.50 Športni pregled. 22.20 TV dnevnik. PONEDELJEK, 18. NOVEMBRA 9.35 TV V šoli. 10.30 Ruščina. 11.00 Osnove splošne izobrazbe. 14.45 TV v šoli. 15.40 Ruščina. 16.10 Angleščina. 16.45 Madžarski TV pregled. 17.00 Po- ročila. 17 05 Mali svet. 17.30 Kuombo- ka. 17.55 Po Sloveniji. 18.20 Propagan- dna medigra. 18.25 Tuje prvine v slo- venskem knjižnem jeziku. 18.50 Re- portaža. 1^.20 Vokalno instrumentalni solisti. 19.50 Cikcak. 20.00 TV dnev- nik. 20.30 Vija vaja. 20.35 Jeremy Sandford: Kathy, vrni se! 21.55 Glas- bena oddaja. 22.10 Poročila. TOREK, 1!>. NOVEMBR.A 9.35. TV v šoli. 10.30 Angleščina. 11.00 Osnove splošne izobrazbe. 14.45 TV v šoli. 15.40 Angleščina. 16.10 Osnove splošne izobrazbe. 16.40 Fran- coščina. 17.55 Risanka. 18.10 Obrežje. 18.30 Propagandna medigra. 18.35 No- vosti iz studia 14. 19.05 Evropa in mi. 19.55 Cikcak. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Vija vaja. 20.40 Destry. 22.15 Ples sko- zi svet — IV. oddaja. 22.35 Poročila. SREDA, 20. NOVEMBRA 9.35 TV v šoli. 17.05 Madžarski TV pregled. 17.20 Poročila. 17.25 Oddaja za otroke. 17.45 Pisani trak. 18.20 Dvajset slavnih. 19.05 Od baleta do veselja In nazaj. 19.45 TV prospekt. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Vija vaja. 20.35 Razpotja in odločitve. 21.20 Glas- bena oddaja. 21.30 Televizijski fUm, 22.20 Poročila. ČETRTEK, 21. NOVEMBRA 9.35 TV V šoli. 10.30 Nemščina. 11.00 Osnove splošne izobrazbe. 14.45 TV v šoli. 15.40 Nemščina. 16.10 Osnove splošne Izoorazbe. 17.10 Poročila. 17.15 Rlngaraja. 18.00 Po Sloveniji. 18.20 V narodnem ritmu. 18.45 Po sledeh na- predka. 19 05 Dekleta tn fantje. 19.45 Cikcak. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Vija vaja. 20..35 Saga o Fors.vtih. 21.25 Kul- turne diagjnale. 22.25 Poročila. PETEK. 22. NOVEMBR.\ 9.35 TV v šoli. 11.00 Osnove splošne izobrazbe. 11.30 Francoščina. 11.45 TV v .šoli. 16.10 Osnove splošne izobraz- be. 17.50 Ckucvvagon. 18.20 Glasbeni '.■jslon. 18.^0 Na sedmi stezi. 19.30 De- lovni proces — proizvodni proces. 19.55 Cikcak. 20.00 TV dnevnik — z dodatkom. 20.45 Vija vaja. 20..50 Od- porniško gibanje v filmski uoodobl- tvl. 22.10 Poročila. 22.15 Simfonični koncert. SOBOTA, 23. NOVEMBRA 9.35 I V v 4oli. 13.25 Bukarešta: no- gomet Romunija — Švica. 18.15 Poro- čila. 18.20 Mladinska igra. 19.20 Spre- hod skozi Libijo. 19.45 Cikcak. 2n.oo TV dnevnik. 20.30 Vija vaia. 20.35 Pa- riz no notah. 21.45 Scherlock Holmes. 22.^5 Vaterpolo Mladost — Dinamo (Moskva) p'>«:netek. 23.30 TV kažipot. 23.50 Poročila. Mali oglasi Prodam 150 kg težko svinjo za za- . kol. Naslov: Sp. Hajdina št. 121. * Zakonca iščeta manjše stanovanje ali prazno sobo. Naslov v upravi. V Ormožu Išče opremljeno sobo po i možnosti s posebnim vhodom sam- ski moški. Naslov v pisarni odvet- nika Ivana Voda, Ormož. Prodam garažo na Ljutomerski ce- , sti v Ptuju. Naslov v upravi, Zveza slepih Ptuj se zahvaljuje Štef- ki Pušnik in Miri Pinoza za daro- vanih 200 N din namesto venca na 1 grob umrlega Leopolda Polanca. Prodam tri gradbene parcele ob Za- grebški cesti. Vprašajte pri Lahu na Pobrežju 152/a pri Vidmu. Poceni prodam levi štedilnik. TV antene, preprogo 1,5x2 m, električ- . no pečko, kuhalnik na dve plošči. Vprašajte Ptuj, Vodnikova l ali Ciril-Metodov drevored (novi blok) I. vhod, m. nadstropje levo. Dobro ohranjeno peč na olje kon- takt 750 s sodom nafte prodam. Naslov v upravi. Poceni prodam dobro ohranjen ra- dioaparat. Forstnerič, Prešernova 18, Ptuj. Prazen kabinet oddam. Naslov v upravi. 19-letna kmečka hči z znanjem kuhe gre za gospodinjsko pomočnico v Ptuju ali okolici. Naslov v upravi. | Dodatni kuhinjski štedilnik na drva, skoraj nov, ugodno prodam. Na- slov v upravi. Podpisana Marija Krajnc iz Prista- ve 10, p. Cirkulane, opozarjam vsa- kogar, da nisem plačnica za Iva- nom Krajncem iz Pristave 10. Prodam moderen globok otroški vo- ziček in skoraj nov dodatni tobl štedilnik. Majer, Mariborska lu, Ptuj. [ščem gospodinjsko pomočnico za Ljubljano, nad 20 let staro. Vpra- šajte Majer, Mariborska 10, Ptuj. Prodam skoraj novo harmoniko weltmeister, 80-basno z 5 3 registri in mizni štedilnik gorenje, desni. Prodam tudi na ček. Tonček Trop, Budina n. h., Ptuj.