Poštnina pMiM t gotovini Leto LXXL, št. m a Ljubljana, ponedeljek j. oktobra I938 Izhaja vsak dan --------popoldne. Izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UP«AVNISTVO LJUBLJANA« Ifcnafljsvm ulica štev. S Telefon: 31-22, 31-28, 3M4, 31-35 m Podružnico: MARIBOR, Grajski trg 3t 7 — NOVO MESTO, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, uprave: Kocenova uL 2, telefon Št. 190 — JESENICBe Ob Postna hranilnica t LJubljani št. 10351 št. 06; Razkosavanje češkoslovaške republike se nadaljnje: Za Nemci Poljaki, za Poljaki sedaj še Madžari Pod silo razmer in zunanjim pritiskom je morala češkoslovaška samoodločbe, ki ga velesile drugod nočejo upoštevati, še mi nosno madžarsko večino prebivalstva vlada sedaj pristati po načelu poljsko od- PRAGA, 3. oktobra, br. Po monakov-ski konferenci velesil, ki je sklenila revizijo državnih meja češkoslovaške republike in odcepitev nemškega ozemlja, so se kakor volkovi vrgli na okrnjeno in razkosano republiko še Poljaki in Madžari. Poljska vlada je v ultimativni obliki zahtevala takojšnjo odcepitev tješinskega okrožja, kjer je okrog 80.000 doseljenih Poljakov, madžarska vlada pa je istočasno postavila zahtevo po odcepitvi madažarskih pokra jin. Pod pritiskom velesil in spričo položaja, v katerem se je našla ČSR, zapuščena in izdana od vseh, po monakov-ski konferenci, je češkoslovaška vlada v soboto sprejela poljske zahteve, obenem pa sporočila tudi madžarski vladi, da v načelu priznava tudi madžarski narodni manjšini pravico do samoodločbe. Zato predlaga, naj se osnuje mešana komisija, ki naj sestavi potrebne predloge za takojšnjo ureditev madžarskega problema v ČSR. Madžarska vlada je na to pristala in bo komisija imenovana še danes. Poljske zahteve je ČSR sprejela v celoti. Včeraj so češkoslovaške oblasti izročile Poljakom Tješin z okolico v okrožju 18 km, v nadaljnih desetih dneh pa bo predano Poljski vse sporno ozemlje v tješinskem okrožju. Med tem se pospešeno nadaljuje evakuacija ozemlja, ki ga mora ČSR odstopiti Nemčiji. Zasedba prvega pasu na jugu republike je bila včeraj opoldne končana, popoldne pa so nemške Čete že začele zasedati ozemlje drugega pasu * na severu. Zasedba tega pasu bo danes končana. V Berlinu pa zaseda mednarodna komisija, ki nadzira predajo določenega ozemlja Nemčiji in ki vodi priprave za plebiscit v mešanih pokrajinah. Komisija razpravlja tudi o gospodarskih vprašanjih, ki so se pojavila v zvezi z razkosanjem češkoslovaške republike. Z bolestjo v srcu, a s stoičnim mirom spremlja češkoslovaški narod ob dvajsetletnici svobodnega državnega življenja podiranje državne zgradbe, za katero je češkoslovaški narod toliko žrtvoval in ki je dolgih dvajset let kljubovala vsem viharjem ter napredovala, kakor nobena druga srednjeevropska država, i 4 * — Tudi v teh najtežjih trenutkih češkoslovaški narod ne klone, marveč se zgrinja v novo močno falango, da s skupnimi močmi zgradi novo, nacionalno enotnejšo državo. BUDIMPEŠTA, 3. okt. br. Madžarska vlada je pristala na predlog češkoslovaške vlade glede sestave mešane komisije, ki naj sestavi predloge glede ureditve položaja madžarske narodne manjšine v ČSR. V odgovoru madžarska vlada ne stavlja več zahtev glede slovaškega ozemlja, ki je svoječasno pripadalo Madžarski in tudi več ne omenja Pod karpatske Rusije. Izgleda, da se bodo Madžari zadovoljili le z najbolj izrazito madžarskimi predeli v obmejnem ozemlju. Danes se sestane spodnja zbornica Chamberlain mora računati z ostro kritiko njegove zunanje politike London, 3. okt br. Danes popoldne se sestane spodnja zbornica. Na seji bo najprvo podal ministrski predsednik Chamberlain ekspoze o monakovski konferenci in o rešitvi češkoslovaško-nemškega spora Takoj nato bo bivši mornariški minister Duff Cooper, ki je v soboto podal ostavko, pojasnil razloge, ki so ga napotili, da je izstopil iz vlade. Nato bo sledila debata, ki bo trajala 2 do 3 dni. V debati bodo govorili vsi voditelji opozicije, pa rudi zastopniki konservativne stranke, med njimi zlasti bivši zunanji minister Eden. Današnji listi napovedujejo, da bo debata v spodnji zbornici zelo burna ter bo moral Chamberlain braniti svojo politiko ne samo pred kritiko opozicije, marveč tudi pred kritiko iz vrst konservativne stran« ke, kjer vedno bolj obsojajo način, kako so v Monakovu rešili češkoslovaški problem. V londonskih listih je danes objavilo 27 uglednih osebnosti izjavo, v kateri ostro obsojajo politiko Chamberlaina. Med podpisniki sta med drugimi tudi lord Cecil in znani pisatelj H. G. Wells. V svoji izjavi naglašajo. da je morala Češkoslovaška pristati na diktat monakovske konference zlasti pod pritiskom angleške vlade in Chamberlaina osebno. Chamberlain vodi politiko, ne da bi vprašal za mnenje parlament in ne da bi bila javnost pravilno poučena. Taka politika je nečastna za Anglijo. Podpisniki pozivajo spodnjo zbornico, naj Chamberlainovo politiko odkloni in popravi, kar se še popraviti da. „Izdali smo mali, a junaški narod!44 London. 3. okt br. Poslanec narodne delavske stranke Harold Nicholson je včeraj govoril na velikem zborovanju v Manche-stm. kjer je izjavil, da monakovski dogovor ne pomenja nobenega miru za gene- j racije, . . ' Chamberlain je imel vsa sredstva, aa zagotovi častni mir. Če bi po svoji izjavi preteklo sredo v spodnji zbornici odločno nastopil, bi se bila Nemčija zrušila in mir bi bil osiguran, tako pa smo izdali mali junaški narod, ne da bi dosegli trajen uspeh. Harold Nicholson, ki je podpredsednik parlamentarnega odbora za zunanje zadeve v angleški spodnji zbornici, je v znak protesta to svoje mesto odložil. Poslanica angleškega kralja narodu London, 3. okt. e. Angleški kralj Jurij VI. je poslal včeraj naslednjo poslanico angleškemu narodu: Čas strahu je minil in danes se lahko zahvalimo vsemogočnemu sa njegovo milost, da nas je rešil strahot vojne. Zahvaljujem se tudi vsem ljudem, moškim in ženskam te države,za njihovo hrabrost, ki so jo pokazali v kritičnih časih in za pripravljenost, s katero so se odzvali raznim pozivom na dolžnost. Po sijajnih naporih predsednika vlade v korist miru je moje veliko upanje, da bo nastala nova doba prijateljstva in napredka vsega sveta. Chamberlain odklonil London, 3. okt. e. List «News of World» doznava, da je včeraj kralj Jurij podelil Chamberlainu red hlačne podveze. Ministrski predsednik je izjavil, da je globoko gin j en zaradi te manifestativne naklonjenosti suverena, da pa odklanja z največjim spoštovanjem to najvišje angleško odlikovanje, združeno s plemstvom in raje ostane Čisto preprost Neville Chamberlain. Kakšne načrte ima g. Chamberlain Chamberlainovo pismo Daladieru — Kako si zamišlja preureditev Evrope Pariz, 3. oktobra e. Predsednik angleške vlade Neville Chamberlain je poslal predsedniku francoske vlade Daladieru naslednje sporočilo: Po povratku v London želim, da vam Izrazim, gospod predsednik, spoštovanje in priznanje za vašo podporo in sodelovanje v toku razburljivih dogodkov, kakor tudi občudovanje za hrabrost pri vodstvu odgovornega posla za vašo dr/avo V izjavi, ki sva jo podpisala kancelar Hitle** in jaz, sva bila soglasna v ugotovitvi, da oba naša naroda druži želja za mir in prijateljsko razpravljanje vseh sporov, ki bi se pojavili. Francoski in an^eški narod pa sta tako tesno povezana, da vem, da so ti občutki tmđk dbtam drismnt M gb entt z vami tudi moja država. Tudi v bodočnosti bomo neprekinjeno sodelovali z vami in bomo skušali doprinesti *se za konsolidacijo evropskega Tfliru. London, 3. okt. e. V diplomatskih krogih smatrajo, da se bodo izjave Chamberlaina glede na njegov načrt v zvezi z reorganizacijo Evrope v bližnji bodočnosti omejile na naslednje podrobnost": 1. Za-ključ;tev nemško-francoskega pakta o nenapadanju, ki bi bil podoben paktu, kakor sta ga podpisala Hitler in Chamberlain 2. Odstranitev vseh težav, ki ovirajo uveljavljenje angleško-italijanskega sporazuma. 3. Francosko-itatiiamki sporazum ir. 4. Sporazum štirih vele nI, ki bi pa odpravo težkih bombarderjev, težke artiljerije in uporabo strupenih plinov Delo mednarodnega odbora Berlin, 3. oktobra, br. Mednardni odbor je imel včeraj v Berlinu dve seji, na katerih je odobril poročilo vojaškega pododbora o izpraznitvi 2., 3. in 4. odseka su-detakonemškega ozemlja v CSR. Razen tega je osnoval dva pododbora in sicer za ureditev gospodarskih in finančnih vprašanj ter za plebiscit in določitev no- S vin mej češkoslovaške. Prihodnjo sejo bo imel mednarodni odbor danes. Popolna demobilizacija v Angliji London. 3. oktobra, o. Angleške vojaške oblasti so odredile popolno demobilizacijo vseh pripadnikov vojake, ki so bili pozvani pod orožje. Angleški opazovalci v Pragi Praga, 3. okt br. Danes je prispelo v Prago 30 angleških oficirjev, ki so določeni za angleške opazovalce. Kancelar Hitler kuje nove načrte Za ceno odpovedi pakta z Rusijo nudi Franciji pakt z Nemčijo Berlin, 3. okt o. Is bližine kancelarja Hitlerja poročajo, da izdeluje načrt za sklenitev nemško - francoske pogodbe o nenapadanju pod pogojem, da se Francija odpove pogodbi z Rusijo. Nemčija želi Rusijo popolnoma izolirati od Evrope. Nemška vlada bi predlagala francoski, da podpise podobno izjavo, kakor sta jo podpisala o nenapadanju Hitler in Chamberlain v Monakovu. Pričakujejo, da bo francoska vlada na. to pristala in podpisala podobno izjavo. Chamberlain se bo sestal London, 3. okt br. Po pisanja angleških listov se bo min. predsednik Chamberlain v kratkem sestal z MussoUnijem, da uresniči angleško-italijanski pakt prijateljstva, ki je ostal zaradi Španije mrtva črka na papirju. Po berlinskih vesteh se more v kratkem pričakovati tudi nemško - francoski odgovor o nenapadanju, sličen izjavi, ki sta jo v petek podpisala v Monakovu Hitler in Chamberlain. »Times« piše, da so bile monakovske odločitve zelo bolestne za češkoslovaški narod, za katerega je Anglija gojila vedno največje simpatije. Angleški narod to čuti in bo nudil Češkoslovaški vsako pomoč, da ji olajša novo življenje. Časi so bili težki in ni dvoma, da se je treba zahvaliti Chamberlainu. ki je s sigurno roko vodil krmilo mirovne ladje. Kar se tiče skupne nemško - angleške izjave, se more smatrati kot dokument, ki bo orodje diplomacije v prihodnjih mesecih in ki bo pokazal pot, kako se preprečuje vojna. Italija forsira španski problem da M čimprej prišlo do sporazuma z Anglijo . Rim, 3 .okt d. »Tribuna« in drugi italijanski listi izražajo upanje, da bo Chamberlain na enak način, kakor je z mona-kovsko izjavo otvoril pot k sodelovanju Anglije in Nemčije, v kratkem ratificiral in uresničil sporazum, ki je bil 15. aprila sklenjen med Italijo in Anglijo. V kolikor še predstavlja oviro špansko vprašanje, meni »Tribuna«, da bi se mogli ministrski predsedniki štirih velesil ponovno sestati in da bo monakovski sestanek predstavljal samo uvod celi vrsti nadaljnjih koristnih sestankov, ki bi končno zagotovili evropsko ravnotežje in na ta način pospešili tudi zaključitev sporazuma o Španskem vprašanju. »Piccolo« poudarja potrebo, da se Francija ravna po zgledu Anglije, ki je izrabila monakovski sestanek ter se brez odlašanja lotila ureditve svojih odnosov z Nemčijo, in se tako odzove pozivu bivšega francoskega pravosodnega ministra Levruja, da naj takoj prizna novi italijanski imperij in imenuje novega poslanika v Rimu, s čimer bi normalizirala svoje diplomatske odnose z Italijo. List izraža upanje, da bo šel Da-ladier po tej poti, ker se mu sedaj ponuja ugodna prilika, da ustvari, kar je želel L 1933, ko je ob priliki parafiranja znanega pakt štirih zahteval v kategorični izjavi, naj Francija sklene poseben pakt z Italijo, ki bi mogel v vseh akcijah za ureditev Evrope dovesti do polnega izraza življen-ske konvencije, ki so jih latinski narodi podedovali od starega Rima. »Giornale d'Italia« beleži vest londonskega »Evening Standarda«, ki govori o možnosti skorajšnjega sestanka Mussolinija in Chamberlaina, na katerega bi bržkone prišel tudi francoski min. predsednik Dala-dier. Na tem sestanku bodo vsi štirje državniki razpravljali o španskem vprašanju in o vseh drugih vprašanjih, od katerih rešitve je odvisna končna ureditev položaja na Sredozemskem morju. Italija svari pred pretiranim optimizmom Rim, 3. okt. e. Italijanski politični krogi so skrajno rezervirani glede francoskega in angleškega mišljenja, da bodo monakovski razgovori imeli tudi nadaljne pozitivne posledice. Vplivni krogi trde, da so monakovski razgovori res ustvarili atmosfero, ki je ugodna za ureditev nekaterih nerešenih vprašanj, toda zaenkrat je treba počakati, kakšno stališče bosta zavzela francoski in angleški parlament Zato je upravičeno svarilo pred pretiranim optimizmom. Maršal Avarescu 1 1 1 I M Bukarešta, 3. okt o. Stari maršal romunske vojske m član kronskega sveta maršal Avarescu je snoči umrl v Bukarešti. Nemško potniško letalo izginilo Frankfurt 3. okt e. Od včeraj šajo nemško potniško letalo. na progi Frankfurt—Milan, ki ni prišlo na svoj cilj. Domnevajo, da je moralo letalo morda zasilno pristati. V letalu so bili trije Sani posadke in deset potnikov. Curih, 3. okt Vsa letala, s katerimi razpolaga švicarsko civilno letalstvo iščejo izgubljeno neaasfco potniško letalo Frankfurt—Milano. Na nemškem letalu je bilo deset potnikov in trije člani posadke. Verjetno je, da se je letalo zadelo v kak bon pogorja v Grizonskem kantonu. Bitka 3. poldne je gleOdmi vo Ob tej ški oddelek je obkolil skupino arabskih upornikov ter jih veliko število ujel. Zadušnica za potopljene vojake Beograd, 3. okt. br. Dopoldne je bila v cerkvi na Vrečarju zadušnica m naše vojake, ki so se med svetovno vojno potopni z veliko francosko ladjo »Galia«, kakor tudi za ostale vojake, ki so med vojno postali žrtev morja. Zadušnici so prisostvovali zastopniki Nj. Vel. kralja, ministra za vojsko, patriarha Gavrila ter mnogi drugi odličnik!. Papež je poolal novi češkoslovaški ovoj blagoslov Castel Gandolfo, 3 okt AA. (Havas) Papež Pij XI. je včeraj sprejel čsl. poslanika pri Vatikanu. V razgovoru o zadnjih dogodkih na Češkoslovaškem je papež poudaril, da je CSR doprinesla veliko žrtev za človeštvo, za idejo miru. Dotaknil se je tudi zadnjega govora predsednika čsl. vlade generala Svrovega, v katerem je izjavil, da je Češkoslovaška pristala na monakovski sporazum, Papež Pij XI. je poslal svoj blagoslov novi čsL državi. Demobilizacija v Fmncljl Pariz, 3. okt o. Z današnjim dnem bodo pričeli pošiljati vpoklicane rezerviste domov. Demolammeija bo izvršena postopno v iklitfli dneh. Danes so rek vil liane stvari, Danes proslavlja bolgarski narod 201et-nico vladanja kralja Borisa. V zvezi s tem je bil objavljen ukaz, s katerim je bilo amnestiranih 223 kaznjencev, med temi 107 jetnikov, obsojenih po zakona o zaščiti države. Tješin izročen Poljski Varšava, 3. okt e. Maršal Rydz Smigly, vrhovni komandant poljske vojske, je dal včeraj ob 14. po radiu naslednji ukaz: »Naprej marš, vojaki!« Poljske čete pod vodstvom generala Bortonskega so nato vkorakale v Tješin in prešle čez reko Ol-šo. Poljsko prebivalstvo v Tješinu je vojake sprejelo z velikim navdušenjem. Vojska je zasedla ozemlje okoli Tješina v širini 18 km. Ostalo ozemlje, ki ga ]e češkoslovaška prepustila Poljski, to je okraja Tješin in Frvstat, bosta izpraznjena do 10. oktobra. Hitler pride danes v Cheb Aš, 3. okt e. Včeraj je prispel v Aš Konrad Henlein, da se sestane s svojo družino. Poslal je zahvalno brzojavko kancelarju Hitlerju. Računajo, da bo kancelar Hitler že danes prišel v Cheb, ki mu bo priredil triumfalen sprejem Vse mesto je že v zastavah in zelenju. Kancelar bo prišel v mesto takoj potem, ko bodo vkorakale nemške čete. Praga, 3. okt. br. Nemške čete so danes ob 11. dopoldne zasedle Cheb. Za opoldne je najavljen prihod kancelarja Hitlerja. Pričetek plebiscitne propagande Praga, 3. okt. Csl. radio opozarja prebivalstvo pokrajin, ki bodo izpraznjene in onih, v katerih bo plebiscit, na agitacijo po tujih radiopostajah, ki ima namen, da bi čim več ljudi pripravilo do tega, da bt zapustili svoje domove. Očividno stremi ta agitacija za tem, — pravi čsl. radio, — da bi čim večje število prebivalstva zapustilo te kraje in da bi se na ta način zmanj šalo število volilcev, ki bi oddali svoj glas za Češkoslovaško. Na koncu svojega poročila je omenil čsl. radio tudi to, da bo pravica opcije veljala za vse kraje, ne glede na to, ali jih bodo odstopili Nemčiji s plebiscitom ali brez njega. Nenadna smrt Jesenice, 3. oktobra Davi ob štirih je nenadoma umrl višji carinski kontrolor g. Todor ZJ v kovic. Pokojni je bil znan in priljubljen ne samo na Jesenicah, temveč tudi daleč naokrog. Radi so ga imeli vsi, ki so prisil z njim v stik, saj je bil vseskozi kulanten, prijaaon in postrežljiv. Doma je bil iz Ženama tri čeprav je služil na Jesenicah sele nekad let se je tako dobro vživel v nase razmere, da se je počutil med nami kakor doma. Včeraj popoldne je bil Se v druSbi prijateljev in znancev vesel in dobre volje, tako da ni nihče slutil, da na je smrt že tako bttzn. Pokojni zapušča soprogo m stnflka, Bsl je vzoren mož in oče evojema rjobrjsnema sinčku. Kdaj bo pogreb, le ni določeno. Morda bodo njegovi ■■usti prepeljani v Zemun. Star je bsl sele 40 let. Vse, ki so poznali tega vrlega mota, bo vest o njegovi smrti globoko pretresla. Bodi mu lahka »»™»Jv njegovi dmflnld nase iskreno sosarJsC širita naročajte »Slovenski Narod«! Borzna poročna. S. ittta. Bngzad «X besed o regulaciji mm & ofctofeee če gni ob ippem m Mur^ sledov« porazne Je povsod nasipi, vsoiDoms iz šfbja , i »m, kjer . »■ ■» «k> slabe. Ljudje to na BfMn, kjer je ogromna sila deroče vo-Sodniku Zalamejskem«, pretkano navihana hišna Marija E. Kraljeve in ne nazadnje v pametnjaški norčavosti blesteči Koslčev norec in Gorinškov Pabijan. Pu-ritansko resnobna, smešno dostojanstvena podoba je bil dvorsko etiketno okoreli, dolgočasni Malvolio, ki ga je naš VI. Skrbln-šek, ki se je po večletnem presledku topot zopet pojavil na odru kot član našega mariborskega gledališča vprav mojstrsko izoblikoval, tako da je bil po znanem prizoru po najdbi podtaknjenega Marijinega pisma pri odprti sceni deležen toplega aplavza. Pri snočnji premieri so razen tega še sodelovali v manjših vlogah FVanjo Blaž kot kapitan Abtonio, Just Košuta kot Violin prijatelj, Lojze Stande^er in Boris Brunčko kot kneževa uslužbenca, Peter Malec kot duhovnik. Danilo Ttirk in Stanko Ledinek pa v vlogi bir-čev. Gledališče je bilo skoro popolnoma razprodano. Občinstvo se je imenitno zabavalo in ni štedilo s priznanjem, obenem pa je zbrano prisluhnilo prelepi besedi Zupančičevega mojstrskega prevoda. V. !$ww*met v znamenju rabuke in mueitih Incidentov Povzročil lis je SK Rapld odnosno njegov igra« Kreiner Maribor, 2. oktobra Prvear-Lv £L_> teJcroovTBiije in^triborsicega okrožja LKP »e je danes nadaljevalo a tremi tekmami, od katerih ao Mariborčani videli dfve, dooim se je tretja odigrala v Mu raki SOboti. Posebnih presenečenj včerajšnje peto kolo ni prineslo, saj pri vsaki tekmi so zmagaM favoriti. Nekoliko je presenetila le visoka zmags ISSK Maribora v Murski Soboti, doč&m so mariborski rezultati v skladu z ugibanji. Prvenstvena tabela ae je sedaj nekoliko apre menila in fcgg4eda takote: Cakovatki SK 4 3 1 0 8:3 7 SK jsjsaajHajr 3 3 0 0 8:1 6 frapid $212 13:11 5 SK Mura 5 2 0 3 I3,j5 * ISSK Maribor 4 1 1 2 6:5 3 SK alavija 5 0 1 4 5:18 l Maribora tekmi sta ae odigraii pod neki čudnimi oJco&a&nazni aelezničar in SLa-vija sta se namreč aporazumjela, dj& boste UkmA na stadionu ob Trsndki četrti Prva tsfem* m«d Lavi jo i& čakovačkim 8K bi ae morala prifteti eh 14-, Jalavija je nastopila, nasprotnika pa nt bfto izi ae je pojavil na igariaou tele tričetrt ure pozneje. Bakaj so priiM čvakw6ana tako posao ne. Igrišč*, ni točno znana; dejsbvo je le te, da a» v ozadju - ddpJoanatičave akcije« znanih in neznanih športnih diplomatov. Končno se, je trioma, le jute&eia CSK ; 5b4VUA aa <2a> Slavija si poraza absolutno ni zaslužila, saj je bila. vsaj enafcovre^Jeu nasprotnik, ki pa, je *mel to smolo, €fca se na-pa- daloi aastreimli še taka zrele in ignnje psiMke. GeaBe so hfit tetuteo sfae? hol> ii, toda Skavija je to prednost paraJazirala z izredjno pc^vov^Jnostk>. Sodil Je g. Skaiar. DeJ iiiifsiHMnn.i m njim ni bil zadovoljen, ta 60 ipcripedHi pravcati ŽViŽgalni kooaert, alfi s i takrat, ko te upravičeno lil WUprfyvič «o pr«t4 Slavij Oiktiraji U- Sedtta je tek«« Md vmsTinpn rivatorna SK ŽELEZNIČAR : SK RAFID 8:0 (1:5) Ta tekma je bila, kar se kvalitete tn tempa tiče, na mnogo viSjum nivoju- Otx>-jestraxisko so se borili z -vsemi moftml in tako zagrizeno in ni čudno, da so Mvel igralcev vzkipeli. Proti koncu teKme pod zaščito teme so se odigran na Igrišču razburljivi prizori, tako da je un^la policija z reditelji polne roke dela, da niso na**t-»h* težji incidenti. Ne glede na to, kdo Je povzročitelj teb incidentov, ne gre, da 8© naša igrišča pretvarjajo v torišča obračunavanj in grdih napidov, 14 nimajo a sportom ni« skupnega, Dejstvo je, da je bil tokrat povzročitelj incidentov SK Ra-IMd, eslfonia Ig^fep Kreiner, ki ja z tvojo brezobzirnostjo pri startanju povzročil prve prašiče, ki so do vedle do mučnih incidentov, pri katerih je tudi *a **d©bH poškodbe, tako da ao ga morali adneefg t igrica. V drugi vrati je odgovoren m današnje incidente aodgjik Pre/Hnger iz CV*ja, ki m tako težak boj absolutno ni dorasel in ki je mimo gledal, kako se kopičijo aabotaine akcije enega in drugega igralca, ne da bi ga z odAocno gesto poatavfl na hiadno. Tudi je s svojimi odločitvami pe*mto&& raaburj^nje psi gledaJcih, ki ao prii^edJnt prsti njemu bučme deanonstracije. čmdimo se samo temu, da je LNP dele, giral k tako težki tekmi sodnika, ki nima djgnroij avtoritet^ Paw5nja tekma se je končaJa tudi y pok» tesni, kar je predvsem tudi krivda sodnika, ker bd moral tekmo m četrt are preje odčviigati Ce Hi to irtorU, se n? ta pripetili muOni iP^dej\ti. V osutom je ianaga Zelezničnrja PCfrol-noma aaartužena, lahko pa bi bila Se boj »datnejaa, če napadaloi ne bi zaatreljajl Uffote prthka Rapid je ^ na twil«e dobro igral, pokazal pa je zagrizeno fcor- V Muid Soboti as ja ISSK Marthoru poerečiJo. da je odvn 1 SK Muri obe tenki ta je W rezultat *«»K M*T*b*r : gK MUHA 4:1 oatvO »W I Maribora vendarle zdramilo ter predvajalo na vročih muT^oscboŠkih u n icic^sno igro, ki je navdušila številne giedaice. Zlasti sta briljirali napadalna vrsta in ožja obramba, pa tudi kriiak* vrsta ima za lep uspeli mnogo zaslug- Mura si je priz-oevala, da bi zmagala, toda vai napori ao bili spričo odlične igre Mariborčanov zaman. SodU je odlično g. V>Ue iz Celja. — Z avtom v gručo ljudi. Na Meljski cesti je vozil neki prevoznik z natovor-jenim avtom proti središču mesta. V največji brzini je podrl nekega Jevremovi-ča. ki je padel s konja in si zlomil nogo in ae obenem tudi težje poškodoval po glavi Vozač je odbrzel proti mestu in so ga varnostni organi morali poiskati na domu. Franc Filipič nas najboljši kasak Je—uske konjske dirke na tezenskem dirkališču so damegle lep uspeli Mar-bor, 2. oktobra Zdelo se je, da bo konjski sport v Mariboru, kjer je bila svojčas njegova trdnjava, popolnoma zaspal. Mariborsko kasaško društvo že leto dni ni priredilo nobenih konjskih dirk in sicer radi slabih gmotnih razmer. Pa je prišel nenadoma preobrat. Na zadnjem občnem zboru so s^ ljubitelji konjskega sporta v mariborskem kasaškem društvu izvolili našega priznanega kasaka, ki ne slovi samo v Mariboru ampak po vsej naši državi, za društvenega predsednika. Posledica je bila. da je g. Franc Filipič s kopico svojih pridnih in agilnih sodelavcev organiziral jesenske konjske dirke na tezenskem dirkališču, ki so kljub slabemu vremenu v vsakem oziru odlično uspele. Organizacija dirk je bila prav dobra, saj ima mar'borsko kasaško društvo v avoji sredin« preizkušeno funkcionarje predvsem gg. K5niga iz Celja. dr. Obrana. J. Skazo. dr. Novaka. G. Pcherbau-ma, H. Luckmana itd. Pred pričetkom dirke ie predsednik g. Franc Filipič v toplih besedah pozdravil častnega člana g. JTos'pa Ro^euborga, ki se je moral iz zdravstvenih razlogov umakniti iz klubovega življenja. Nato so ae pričele d'rke in so bil; tehnični rezultati naslednji: I. Spominska dirka dr. Franca Reinonschuha: Proga 1600 m Heatvožnja za 4 do 12 letne konje iz vseh kraiev: 1. Toskn ''Franc Filinič. Maribor) 2:33 (1.35): 2. Silan (Jar.ković Dior-dje) 2:34: S. Egon (Frarc Kodelp LjvV ljana) 2:37; 4. Nervus-Vitae (A. glavič) 2:39. II. Dirka »Ljutomera za 3 do 12 letne jugoslovanske konje. Proga 2000 m. 1. Firlica (Franc 2 tek) 3:40; 2. Nikita (Fr. Golefi) 3:42; 3. Parafina (Ludvik Slavič) 3:4S; 4. Ilona (Franc Filipič) 3:51. m. Spominska dirka Franca Reibenschuha, Druga vožnja: 1. Toska, 2. Egon. 3. Krka. 4. Silan. Ker je g. Franc Filipič dvakrat zmagal, je tretja vožnja odpadla in si je g. Filipič ob velikem odobravanju številnih gledalcev priboril krasno spominsko darilo, ki mu ga je po dirki pred tribuno izročila vdova po pok. g. Reibenschuhu. Nato je sledila dirka za mladinsko nagrado: Amaterska vožnja za 2 letne jugoslovanske konje. Proga 1400 m. 1. Svlent (Hinko Potrč) 2:49: 2. Trav.ata (Josip Smeh) 2:51; 3. Ver* (Karel TJssar) 2:58; 4. Saba (Hinko Potrč) 3:25. Dirka mesta Maribora: Za 3 do 12 letne jugoslovanske konje: Proga 2300 m 1. Silan (Diordje Jankovič) 3:nl; 2. Mirca (Franc Kodela) 3:51.5; 3. Princesa (Slavič L.) 3:54: 4, Nikita (Ivan Goleš) 3:56. Spominska dirka dr. Alfreda Rossmani-ta: Dvovprežna amaterska vožnja za 3-let-ne in starejše konie vseh krajev. Proga m. 1. Toska-Ilona (Franc Filipč) 5:5: 2. Egon-Mrca (Frrmc Kodela) 5:15; 3. D^nica-Tur:sta fEdo Funk) 5:26: 4. Ner-VUS-Vitae-NeTson Viktor (A. Slavič) 5:34. Zvečer je bil pri ^Zamorcu? družaben večer, na katerem so se razdelile krasne na-grn.r!e in darila. V središču priznanj in odobravani 1e bil naš mo-ister Franc Filipič, k; 1e dfines nonovno dokazal, da ima nai-boliSi konjski material in da je najboljši kasak. Dve obravnavi m?#. mmjlh^tsklm okrožnim Denar je izsiljeval od njega - Telesni plod si je odpravila Maribor, 3. oktobra V četrtkovi Žtevilki smo poročali o sodni razpravi pred mariborskim okrožnim sodiščem, ko je neka ženska pot pretvezo, da bo napravila škandal, izsilila od nekega mariborskega trgovca okoli 2500 din v gotovini in blagu. Danes se je pre-d malim kazenskim senatom mariborskega oikrožne-ga sodišča obravnaval sličen primer, le z razliko, da je sede! :.a zatožni klopi v raz-pravni dvorani št. 53 mceiki, in sicer 42-letni preglednik blaca v neki tukaj§nji tekstilni tvornici Friderik Škof iz Rošipoha pri Mariboru. Aferico, ki je svojčas dvignila precej prahu, slik« obtožnica takole: Obtoženemu Frideriku Škofu je v letu 1936 žena povedale, da je neki znani mariborski gostilničar spolno občeval z njo. To stvar je škof začel izrabljati na ta način, da jc z^uel od gostilničarja izsiljevati denar z grožnjo, da bo sicer vse povedal njegovi ženi in ga ovadi! sodišču radi prešuštva. Radi teh groženj mu je gostilničar res izplačal v letu 1936 dvakrat po 1000 dinarjev, in sicer prvič v svoji gostilni, d ugie pa 14 dni pozneje na mariborstki glavnj poŠti, kjer je dvignil gostilničar neki denar. Škof pa je tedaj že prežal nanj. V začetku letošnjega leta je škof zopet izsilil od gostilničarja 1000 dinarjev, ki jih je zahteval s pre-tvezo, čas, da si bo nabavil otroški voziček. Tudi očita obtožnica Škofu, da je pisal gostilničarju več izsiljevalnih pisem. V preiekavi je Škof vsako krivdo zanikal in trdil, da mu je gostilničar sam dal denar, da bi molčal. Razprava ob času poročila Se traja. ★ V našem dnevnem časopisju večkrat čitamo o nevarni bolezni, ki se je v zadnjem čaav razpasla tudi po naAem podeželju, ki se označuje kot »bela kupa« Pred mariborskim okrožnim sodiščem je bilo v zadnjem času precej kazenskih razprav zaradi te bolezni, ki se navadno končajo z obsodbo žensk, ki so dopustile umetni splav in z obsodbo brezvestnih ženak, ki se pečajo » takšnim poslom. Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča je bila dopoldne obravnavana kazenska razprava proti 27-letni viničarki Rnzaliji Lešnikovi iz Pesniškega dvora, ki jo ie državni tožilec obtožil, da ie dne 18. oktobra 1937 v Draguče-vi povzročila smrt svojega 4 tedne starega otroka Leopolda na ta način, da mu je skuhala močan uspavalni čaj, tako zvani »dormin«. Otrok je zaspal, ne da bi se zopet prebudil Cez dva dni je umrl. Obtožnica vsebuje podrobnosti o tej zadevi Leš-nikova je v blagoslovljenem stanju stopila meseca januarja t. 1. kot dekla v službo pri nekem posestniku v Dragučevi. Za časa. ko otroka še ni donosila, je skuiala z različnimi sredstvi odpraviti svoj telesni plod in si je kuhala razne čaje. Toda vse ni nič pomagalo, ker je nenadoma predčasno porodila živega in zdravega otroka. Ta njen otrok je 4 tedne živel nato pa nenadoma umrl in sicer zaradi tega, ker mu je kuhala mo?an uspavalni čaj, tako da je otrok za večno zaspal. Lešnikova je v preiskavi odkrito priznala, da si je hotela odpraviti telesni plod in da je v ta namen nekoč celo skočila 5 skednja na voz. Menila je, da bo tako rodila mrtvega otroka. Toda posledica je bila, da se je tako močno pretresla, da je rodila predčasno slabotnega otroka, ki je noč in dan jokal. Radi tega je kuhala uspavalni čaj. Odločmo pa zanika, da bi imela namen ■ otroka usmrtiti. Razprava ob čaau poročila še traja. Mariborske in okoliške novice _ £e mmmm$fš vrata... Vatova ulica je bila v noči na nedeljo prizorišče razburljivega dogodka, železničar jeva žena Marij* Smotaj, stapujoca v vrtovi a je ofcroff potooći pričela klicati skozi okno avojega stanovanja na pomoč. V prvo nadstropje jo je pri nejakJenjenib hiSniti vratih primeJuU nasnan moški, ki je na vsak način botei v njeno stanovanje. Službujoči stražnik je prispel in našel tam mlajšega moSkega, ki je slonel na oknu. Odvedel ga je na stražnico, kjer je priznal, da je hotel v stanovanje, da ee je pa pri tam zmota in potrkal na napačna vrata, Vea večer je bil v veseli ženski družbi, kjer ga je neka ženska povabila, naj pride k nji, kar je tudi nameraval storiti, imel je pasmoio tn je pozabil hišno številko in vrata. — Oorl! V Ritoanoju pri Slovenski Bistrici je uničil ogenj stanovanjsko in gospodarsko poslopje prevžitkarlce Neže Peč-nikov«. Pomacajft je ajgorela z vsem inventarjem vred. Zgoreli «ta tudi dve ovci svinja ter ves letošnji pridelek, škoda, ki jo trpi PeCovnikova, znaša okoli 30.000 din. Preiskava je dognala, da je požar nastal radi slabega lesenega dimnika, «_ Spreten goljuf. Delavec Ferdinand Lorbek, stanujoč na Pobrežju, je prijavil teasnskim orožnikom, da mu je 36letni brezposelni delavec rvan H- s Pobrežaj izjvabil 235 din, in sicer pod pretvezo, da mu bo dobavil premog po znižani ceni. Lorbek pa je zaman čakal na premog. Pri ■MliSfUljU je Ivan K. dejal, da Lorbeku aaradi lega n| djgbavil premog«, in vrnil deoarja, češ, da ga je Lorbek obrekoval, ker mu je dolžan. Tudi je K. Izpovedal, da sta večkrat sKupno popivala te da je pri tem K. zapravil «00 din, Ker j« imel K.. zaradi slične zadeve že opravka, s sodiščem, so ga orožniki ftaradi goljufije ovadili državnemu tosalstni. «- Avte ga je |**fl Delavec Canrier Iflhael, usluftben v tuk. tekstilni tvorniP» ▼ JezdarsRi ulici, J» prijavil na policiji, da se ie okno* polnoči vračal s svojo ženo in večjo dražbe pe PoberaM cesti proti domu. Na ovinku Pohorske in Obmejne ulice je V ifitem hipu privozil tovorni avto, nato-vorjen 3 sabo ji ter podrl tam nekega, moškega, ki je nepremično obležal. Stražnik, je našel ob cesti delavca Franca Podobnika \Z Teslove ulice 8. očividci nesreče pravijo, da se je Podobnik postavil pred avto, ki ga je z blatnikom vrgel na kraj ceste. Ponesrečenega Podobnika so reševalci prepeljali v bolnico. —, Žeparska nadloga. Klaniček Prane iz Studencev je prijavil policiji, da mu je nekdo izmaknil iz denarnice 7 bankovcev po 100 din. Bankovci imajo številke od 342 do 348. — Noževa konica ran je ostala v pleCili. V bolnico sq prepeljali progovnega delavca Jožeta Pihlerja iz Cirkovcev na Drav. polju, katerega so že prejšnjo nedeljo zabodli v pleča. Pihler ni vedel, da ima nofcevo konico v plečih, dokler ga ni rana pričela boleti. Zatekel se je v bolnico, kjer SO mu zdravniki izrezali iz pleč precej dolgo noževo konico. —» Gledališki list — po daljšem preki-njenju zopet izide — v prvi številki že za otvoritveno predstavo z zanimivo vsebino — Poziv vtem toj i m državljanom! Predstojništvo mestne policije v Mariboru poziva vse tuje državljane, ki bita-jo v njenem področju in ki imajo dovoljenje za bivanje za »nedoločen čas«, da se takoj zglasijo pri predstojništvu mestne policije v Mariboru v sobi št. 2. Izvzeti so samo ruski driavljani-begunci. — V objemu semeljikih plasti se je znašel 331etni delavec Franc Jostl iz Sv. Antona v Slov. goricah. Ko je kopal gramoz na banovinskem zemljišču v Bren-govi, so se nanj sesule plasti zemlje in gramoza ter ga zasule. Tovariši so mu priskočili na pomoč in ga resili. Pri tem si je Jostl stri desno nogo. — »Toti list« Je ofmažil neki Vladimir Munda z VojašnJJkeša trga 2. Nabiral je za Uit naročnike in obenem kasiral zneske sa naročnino in inserate. Lastnik lista je prijavil policiji, da mu Munda dolguje 000 dia — Slovo Stanka Kosa. V hotelu »Mariborski dvor« je prired.lo v »o bo t o zvečer uradniStvo mestne in obmejne policije poslovilni večer odhajajočemu Viljemu polic, komisarju g. Stanku Kosu. ki je na lastno proinjo premeščen v Ljubljano. Odhodnioe so se udeležili vsi uradniki tuk- mestne in obmejne policije z obrnejn m komisarjem* g. Stevom Krajnovdčem na čelu. Prisrčne besede je spregovoril v imenu uradniStva g. FeUnlr. Ivan, ki je odhajajočemu izročil lepo spominsko darilo. Potem so se vrstili poslovilni govori. V imenu obmejnega ko-misarljata je spregovoril g. Kra^iović, v imenu eksekutivnega u radništva g. Smo-dej Jurij, za varnostno stražo pa g. Fran Gračner. Iz vseh govorov je izzvenel pov-darek priljubljenosti, ki jo je g. Kos užival pri polcijskem uslužbenstvu, ki je v njem izgubilo dobrega, objektivnega in priljubljenega uradnika in svetovalca. G. Kos se je zahvalil za dokaze spoštovanja in prijateljstva povdarjajoč pri tem, da mu bo Maribor ostal tudi na novem službenem mestu v najlepšem in najprijetnejšem spominu. V okviu razgibanega večera, ki ga je poživilo ubrano petje policistov, ki so člani pevskega društva Jadran, je sprožil obmejni komisar g. Krajnovlč predlog za zbirko v prid nasi obmejni deci. Zbrani so nabrali lep znesek. Odhajajočemu pol. svetniku g. Kosu želimo na njegovem novem službenem mestu čim več uspehov! — Zatemnitve Maribora ne bo! Za torek tn sredo napovedane Tiatemnitve Maribora, o čemer smo že poročali, ne bo. Odložena je za nedoločen Čas. — Z denarjem je pobegnil. Prevoznik-Matija Kresnik iz Tattenbachove ulice 7 je poslal svojega hlapca Franca Rojka z dvovprežnim vozom na kolodvor, da dvigne tam naročeno blago. Izročil mu je 571 din, ki naj bi jih hlapec odrajtal železniški blagajni. Ker hlapca le predolga ni bilo nazaj, se je Kresnik napotil na kolodvor, kjer je sicer našel konje in voz, a hlapca ni bilo na spregled. Za pobeglim hlapcem poizveduje policija. —Ce obesiš dežni plašč na plot. Hišnik Anton Tacaj iz Prečne ulice 6 je prijavil na policiji, da mu je neznan uzmovič izmaknil s plota dežni plašč vreden »00 dinarjev — Ce pritisneš na »električno* kljuko. Sadni trgovec Mirko Pernat iz Skobre pri Slovenji vasi se je mudil v neki restavraciji. V trenutku, ko je hotel v hlev, da bi shranil tam svoje kolo in pripravil prostor za konja, ga je medeninasta kljuka s toliko silo vrgla na tla, da je obležal lažje poškodovan. Ugotovili so, da je neki hudobnež napeljal v kljuko električni tok. _ Iz glasbene šole Glasbene Matice doznavamo, da se je vpisalo meseca septembra 150 učencev in učenk To število se bo še znatno povečalo, ker veliko dijakov vstopa šele oktobra. Poseben oddelek tvori na glasbeni šoli dekliški zb^r dijakinj srednjih in meščanskih šol, ki ga vodi učiteljica solopetja. ga. prof. Zora Ropaš. — Ljudska univerza v Mariboru, priredi ob dvajsetletnici obstoja naše države ciklus predavanj, ki obravnavajo nastanek naše države in njen razvoj v zadnjih dvajsetih letih na vseh področjih človeškega udejstvovanja. V ta namen si je zagotovila sodelovanje odličnih strokovnjakov iz vseh delov naše države. Prvo predavanje bo v petek dne 7. oktobra fn predaval bo naš znani zgodovinar in pisatelj prof. Silvo Kranjec iz Izubijane o političnem položaju Evrope 1. 1014. _ Nevarne opekline fe dobil 22 1 tni zada r Franc Ozimič od Sv. Marjete ob Pesnici, ko je padel v apneno jamo. Zdravi se v bolnici. Mariborska bel^mca Kino Union: Tarzan v haremu Grajski kino: Uspavanka Dežurni lekarni: Minaf kova na Glavnem trgu in Remsova na vogalu Meljske in Aleksandrove. Mariborsko gledališče Ponedeliek, 3. oktobra: Zaprto. Torek. 4. oktobra: ob 20 : -Hudičev učenec« Premiera. Bloki. Iz Gorraie Rajone — Požar. V petek dopoldne je ogenj vpepelil domačijo Lovrenca Cizerja na Ivanjlevskem vrhu. Iz doslej nepojasnjenega vzroka je pričelo goreti v gospodarskem poslopju in ker ata bila hiAa in gospodarsko poslopje pod eno streho ter vrhu teg:a S« s slamo krita, se je ORenj Z vso naglico razširil. Dor^t SO si jedva resili živino in obleko, meti tem ko je pohištvo in gospodarsko orodje uničil požar. Domneva se, da je bil o^enj podtaknjen. Skoda je občutna, zlasti ker je *>no poslopje zeio nizko zavarovano. _ V nemški Radgoni je bil 2. oktobra t. 1. pokopan Štefan Kaufman, ki je umrl v starosti 72 let. Pokojni jo bil doma iz Prekmurja. pač pa je bil že dolga leta pred vojno v Radgoni, kjer je vodil trgovino % želecnino, smodnikom in orožjem Po smrti prejšnjega župana dr. Kamnikerja je zasedel župansko mesto ter Zupanoval Rad-goncanom do 14. julija 1934, ko je to mesto is zdravstvenih ozirov odložil. — V obmejnem ozemlju na nemSki strani ujeta dva Žida, V vasi 2etinci (Sichei-dorf) pri nemški Radgoni je službujoči orožnik aretiral dve osebi zaradi sumljivega vedenja. Izkazalo se je, da sta to zid Josef Rosenberg in njegova spremljevalka Ana Spitz, ki sta prispela z Dunaja. Oba sta bila brez potnih listov, pač pa sta imela s seboj precej nemškega in jugoslo-venskega denarja. Izkazalo ae je, da sta s pomočjo tretje oseb iz zetincev hotela ponoči prekoračiti mejo prt Gederovcih in pobegniti v Jugoslavijo. Odvedena sta bila v zapore okrajnega glavarstva ▼ Upnico. (Leibnits). — V zimskem voznem radu je predviden nov par vlakov na progi Gornja Radgona—Ljutomer, in sicer se bo vračal iz Ljutomera ob 6.10 8 prihodom v Gornjo Radgono ob 6.51, iz Gornje Radgone pa bo odhajal ob 7.01 s prihodom v Ljutomer ob 7.42. Ta par vlakov je namenjen pred vsem šolarjem, ki bodo obiskovali meščanske sole v Gornji Radgoni tn Ljutomeru. NEPRIJETNO Mihec tarna zjutraj, da ga besi Oatati mora v postelji m mati mu daje mrzle obkkdke. Mihec !kkipeče z zobmi m pravi: — Ko bi bil to vedel, bi bil raje n«r>iaai SK