NOVICE
GLASILO SKUPŠČINE OBČINE MOZIRJE • GLIN NAZARJE IN ZKZ MOZIRJE
Št. 4
PRORAČUN OBČINSKE SKUPŠČINE
Na zadnji seji občinske skupščine Mozirje, ki je bila 4. aprila tega leta so odborniki obeh zborov sprejeli proračun občine za letošnje leto. S sprejetjem proračuna so bile zaključene vse razprave o predlogih vseh proračunsko zainteresiranih činiteljev, ki so v predhodnih pripravah aktivno sodelovali pri oblikovanju tako proračunskih dohodkov, kakor pri usklajevanju izdatkov. O proračunu je razpravljal občinski komite Zveze komunistov Mozirje ter občinska konferenca SZDL Mozirje. Na območju občine je bilo organiziranih 12 zborov volivcev, le-ti so bili v nekaterih krajih zelo dobro obiskani. Splošna ugotovitev je, da je bil proračun dobro pripravljen, saj na predloge dohodkov in izdatkov ni bilo bistvenih pripomb, zato ga je tudi skupščina občine sprejela, kakor ga je v predlogu predložil Svet za finance in družbeni plan SO Mozirje.
računi dohodkov proračuna pokazali, da bo letos ustvarjenih 12.860.496 din za splošne potrebe.
Od tega zneska pa dobi Temeljna izobraževalna skupnost občine 3,227,360 din za področje šolstva. Ta sredstva ne bi zadoščala za osnovno dejavnost izobraževanja šoloobvezne mladine, zato pa daje dodatna sredstva republiška izobraževalna skupnost za enotno izvajanje učnega programa.
Izhodišča za sestavo letošnjega proračuna je sprejela občinska skupščina na seji 7. marca letos, da se v skladu z gospodarsko zmogljivostjo predvidijo dohodki proračuna, ki mora v splošnih prizadevanjih odigrati svojo stabilizacijsko funkcijo.
•	da delovnim organizacijam ostaja več sredstev za njihovo obnavljanje in razširitev njihovih dejavnosti, zaradi česar se stopnje prispevkov iz osebnega dohodka ne povečujejo in ostajajo na ravni lanskega leta. Če bo iz tega naslova zbranih več kakor 16'% lanskoletne vsote izvršenih dohodkov iz prispevkov od osebnega dohodka se ta višek odvaja na poseben račun pri Službi družbenega knjigovodstva in bo namenjen za gospodarske posege v prihodnjem letu;
•	da stopnje davkov ostanejo na ravni iz leta 1971 pri čemer je upoštevati nov republiški zakon o davkih, ki prinaša preko občinskega odloka o davkih nekatere novosti.
Z navedenimi predpostavkami in upoštevanjem drugih okolnosti, so iz-
Kam bomo odšli med prvomajskimi prazniki? Večina jih bo preživela doma, nekateri — tisti, ki ljubijo gore jih bodo preživeli v planinah. Planinska koča na Raduhi bo za praznike že odprta.
Kam bodo usmerjena proračunska sredstva?
Proračun, ki je bil sprejet vsebuje sredstva, ki so namensko usmerjena, in sicer:
1.	za kulturno-pro-svetno in izobraže-	din	%
2.	valno dejavnost za socialno	931.895	9,66
3.	skrbstvo za zdravstveno	1.540.940	15,98
4.	varstvo za komunalno	393.614	4,08
5.	dejavnost za delo državnih	741.658	7,69
6.	organov za narodno	3.472.803	36,05
7.	obrambo za delo krajevnih	150.000	1,55
	skupnosti	416.598	4,32
	(Nadaljevanje na 2.		strani)
DAVČNA POLITIKA V
V letošnjem letu bo sprejet nov, sodobnejši, ekonomski, smotrnejši in družbeno ustreznejši davčni sistem, ki bo deloval bolj stabilzacijsko in učinkoviteje prispeval k zmanjšanju socialnih razlik. Republiška skupščina je pred nedavnim že sprejela štiri davčne zakone, ki predstavljajo prvi korak k uresničevanju nove vloge republike in občine pri oblikovanju davčne politike.
Na zadnji seji pa je tudi občinska skupščina sprejela nov odlok o davkih občanov. S temi zakoni in odlokom o davkih občanov bomo dosegli naslednje:
•	Utrjujemo osnovno načelo davčne politike, da ekonomsko močnejši tudi sorazmerno več prispeva za zadovoljevanje splošnih potreb.
•	Ustreznejša je davčna obremenitev dohodkov od premoženja.
•	Močneje bodo prišle do izraza družinske in druge okolnosti občana, ki vplivajo na njegovo davčno sposobnost.
•	Davčni službi je omogočen učinkovitejši nastop zoper utajo davkov in druge negativne pojave.
•	Omogočeno je učinkovitejše zajemanje dohodkov, ki niso rezultat dela.
Pri vseh konkretnih ukrepih znotraj davčne politike moramo upoštevati sprejeta staiišča in sklepe III. konference ZKS o zmanjševanju socialnih razlik in ne nazadnje tudi načelo zakonitosti pri izvajanju republiških in občinskih davčnih predpisov.
Z republiškim zakonom in občinskim odlokom o davkih občanov določamo sistem, vire in vrste davkov, načelo o sorazmerno večjemu prispevku tistega, ki dosega večji dohodek, obveze medsebojnega dogovarjanja občin in samostojnost občin pri določanju davčnih stopenj. Pomembno novost predstavlja tudi načelo javnosti podatkov o celotnem in čistem dohodku davčnega zavezanca, tako po njegovi napovedi, kot po ugotovitvah davčne uprave o višini odmerjenega davka.
Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti za čiste kmete ostane na ravni iz leta 1971. Le davek od
osebnega dohodka iz gozdov bo nekoliko višji zaradi razvrstitve gozdov v nove razrede. Tisti, ki jim je kmetijstvo dopolnilni vir dohodka, pa bodo letos plačevali višji republiški davek in sicer od negozdnih površin po stopnji 30 %, lani 18% in od gozdov po stopnji 26 %, lani 14%,. Znižuje se tudi neobdavčeni del katastrskega dohodka od prejšnjih 200 dinarjev na 100 dinarjev. Razširjena je davčna olajšava za ekonomsko manj sposobna kmečka gospodarstva z mladoletnimi otroki in drugimi dela nezmožnimi člani.
Tisti, ki se odločajo za preusmeritev v specializirano tržno proizvodnjo na svoji kmetiji in ki vlagajo svoja sredstva v usposabljanje stanovanjskih prostorov za potrebe kmečkega turizma, bodo po novem deležni davčne olajšave tudi, od dohodkov iz gozdov.
Pri davčnih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnostih velja posebej poudariti, da se po novem obdavčuje vsak dohodek, ne glede na to, ali se kdo ukvarja z obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo v obliki stalnega poklica ali priložnostno in ne oziraje se na to, ali ima za opravljanje take dejavnosti posebno dovoljenje. Zvišan je tudi cenzus za vodenje poslovnih knjig od sedanjih 15 na 25 tisoč dinarjev. S tem se poenostavlja administrativno poslovanje zavezancev, na drugi strani pa se tudi olajšujejo pogoji gospodarjenja v storitveni obrti. Posebne olajšave bodo deležni tisti obrtniki, ki bodo vložili denarna sredstva v razširjeno reprodukcijo, oz. v obnovo, razširitev ali izgradnjo poslovnih prostorov in za nabavo opreme.
Ker so nekatere vrste obrti v občini
Proračun občinske skupščine
(Nadaljevanje s 1. strani)	Iz podane razpredelnice izdatkov so
		din	%
8.	za dejavnost družbenih org. in društev	370.250	3,84
9.	za negospodarske investicije	847.000	8,79
10.	za gospodarske posege	423.734	4,39
11.	za obveznosti preteklih let	78.000	0,80
12.	za rezervni . sklad	84.090	0,87
13.	za tekočo proračunsko		
	rezervo	- 182.554	1,89
	Skupaj proračunski izdatki	9.633.136	100
razvidna sredstva, ki bodo v letošnjem letu na razpolago za posamezne namene. Zavedati se moramo, da je proračun odraz naše gospodarske zmogljivosti, zato so izdatki temu dejstvu podrejeni. Proračun zagotavlja nemoteno delovanje vseh služb občine, izvršuje naloge, ki so z višjimi predpisi občini naložene, ni pa izpolnil vseh želja, ki so v zahtevkih bile prikazane. Zaradi tega se moramo vključiti v splošna prizadevanja za počasnejšo rast splošne porabe, ki je hitreje naraščala kakor naš družbeni proizvod. Zato pa bomo postopno, toda vztrajno uresničevali cilje občinske skupščine v krepitvi gospodarstva občine, saj le to lahko zagotavlja hitrejšo rast osebne in družbene potrošnje,
LETU 1972
deficitarne, občina pa želi njih razvoj pospešiti, bodo zlasti storitvene obrti, ki se ne ukvarjajo s serijsko proizvodnjo, deležne še 25 % davčne olajšave. Ta olajšava velja za stare in nove obrti. Novi obrtniki (razen avtoprevoznikov) pa bodo poleg 25 % olajšave deležni za prvo leto še 50 % olajšavo, če se obvežejo, da bodo najmanj tri leta opravljali obrt v občini in če začetna vrednost sredstev, vloženih v o-snovna sredstva, znaša več kot 20.000 dinarjev. Posebej velja poudariti, da velja davčna olajšava za ekonomsko manj sposobne zavezance z mladoletnimi otroki in dela nezmožnimi člani po novem tudi za obrtnike.
Sprememba je tudi pri obdavčitvi stanovanjskih zgradb. Nove ali nad 50% adaptirane stanovanjske zgradbe so bile doslej oproščene davka za dobo 25 let. Po novem velja oprostitev le za 10 let.
Pomembna novost je tudi pri davku na dediščine in darila, ki dobiva po novem ustreznejšo socialno-ekonom-sko funkcijo. Po novem so obdavčene tudi premičnine, katerih skupna vrednost pri enem dediču ali obdarjencu presega 50.000 dinarjev. Posebna olajšava velja za dediče prvega dednega reda v primerih, ko dedujejo ali dobijo v dar premoženje, ki zanje predstavlja eksistenčno osnovo. Davka je v celoti oproščen tudi dedič ali obdarjenec, ki prevzame kmetijo in se z osebnim delom ukvarja s kmetijsko dejavnostjo ne glede na sorodstveno razmerje z zapustnikom ali darovalcem z edinim pogojem, da prevzame kmetijo v celoti.
Davek na posest gozdov v višini trikratnega katastrskega dohodka bodo letos plačevali tisti občani, ki jim kmetijstvo ni osnovni vir sredstev za preživljanje in njihov skupni dohodek v letu preseže 20.000 dinarjev, oz. 10.000 dinarjev na družinskega člana. V ta znesek pa se mora poleg ostalega dohodka všteti tudi katastrski dohodek od gozdov v štirikratni vrednosti. Ta obdavčitev se letos uvaja na novo, prispevala pa naj bi k zmanjšanju socialnih razlik.
Na novo uvajamo v naš davčni sistem poroštvo. Davčna uprava lahko zahteva od zavezanca poroštvo za plačilo davčnih obveznosti, če jih ni mogoče ali jih ne bi bilo mogoče niti prisilno izterjati iz njegovega premoženja. Za nekatere obrtne dejavnosti pa je po novem potrebno poroštvo že pred izdajo obrtnega dovoljenja. Med take dejavnosti sodijo: avtoprevozni-štvo, stavbne obrti, gostinstvo, izdelovanje predmetov iz plastičnih mas in umetnih smol in za živilsko stroko.
Pri ostalih vrstah davkov ni kakih večjih sprememb, stopnje za večino davkov pa so usklajene ž občinami širšega celjskega območja. Zato tudi ne bb večjih odstopanj med občinami.
Kot je že uvodoma omenjeno, sodijo vse opisane spremembe v novi davčni sistem, ki bo deloval bolj stabilizacijsko in bo učinkoviteje prispeval k zmanjšanju socialnih razlik.
Rudi ZAGER
AFRIŠKE DESKE V NAZARJAH
Zaradi ogromnega razmaha lesne industrije v tujini in tudi pri nas človek neprestano misli, kako bi za svoje izdelke nadomestil nekatere drevesne vrste, predvsem smreko in jelko. Ti dve sta vsaj pri nas osnova za industrijsko izdelavo stavbnega pohištva. Zato se zadnje čase v precejšnji meri pojavlja tudi pri nas tropski les iz Afrike. Nekatera podjetja ga že uporabljajo za svoje izdelke. S tem lesom nadomestijo smreko, jelko, hrast itd.
Da uporabljajo žagan les tropskih drevesnih vrst za stavbeno pohištvo, nam je potrdil tudi sejem opreme in gradbeništva v Münchnu v mesecu februarja letos.
Žagan tropski les se je v lanskem letu pojavil tudi pri nas v Nazarjah. Poizkusili smo predvsem dve drevesni vrsti in to: »SAMBO« in SIPO. Iz si-poja smo naredili serijo dvižnih balkonskih vrat, kar smo takoj opustili, ker je za naše pojme smreka mnogo boljša v vsakem pogledu. Morda tudi zato, ker pri smreki poznamo tehnološke lastnosti, način sušenja itd., tropskih drevesnih vrst pa ne poznamo, kakor tudi ne njihovih tehnoloških lastnosti in ostalih podatkov, ker je to področje dosedaj pri nas še slabo raziskano ali pa imamo podatke, ki se v marsičem razlikujejo.
»Sambo« že uporabljamo za razne elemente pri klasičnih oknih.
Nekaj podatkov o opisanih drevesnih vrstah
»SAMBA« — AYOUS komercialno ime
TRIPLOCHITON SCLEROXYLON latinsko ime
Zelo razširjen les v tropični Afriki od Liberije do Centralne afriške republike. Deblo drevesa je ravno, dolžine 20—25 m, srednjega premera 70—120 cm. Je zelo lahek les, teža zračno suhega hloda 550—700 kg/m3, mehak, a prožen les, enakomerne zgradbe, belkasto-rumene barve, z olivnim odtenkom, lahko ga je obdelovati, žičniki in vijaki ne puščajo razpok.
Trajnost: Ayous spada v skupino kratkotrajnih lesov.
Uporaba: Nadomešča topolo in smreko, služi v razne namene v notranjem stavbenem mizarstvu in embalaži.
SIPO — ENTRANDROPHRAGMA UTILE
Sipo je razširjen pretežno v zahodni Afriki. Redki primerki se najdejo v gozdovih do Ugande. Deblo je ravno in valjasto, dolgo 20—25 m, srednjega premera 70—130 cm, lubje je debelo. Sipo je srednje težak les in srednje trajen, enakomerno rdečkasto-rjave . barve z vijoličastim odtenkom. Teža lesa v zračno suhem hlodu znaša 750—850 kg/m3, žičniki in vijaki dobro •držijo in ne povzročajo razpok, sušenje je treba izvajati počasi in previdno, bodisi na prostem ali v sušilnicah.
Trajnost: Žagan les se lahko ohrani, je srednje trajen in odporen na termite.
Uporaba: Sipo je najuporabnejši od vseh mahagonijev za stavbeno pohištvo, bodisi za notranje ali zunanje.
Opisani drevesni vrsti, predvsem les SAPO, naj bi v bližnji prihodnosti v veliki meri izpodrinil našo smreko, predvsem pri izdelavi stavbnega po-
hištva. Potrebno pa bo še temeljito obravnavati in obdelati številna vprašanja o anatomiji teh lesov, kakor tudi o mehanski in kemijski tehnologiji. Pri tem je najbolj pomembno-vprašanje uporabnosti in občutljivosti afriških lesov.	Toni Boršnak
Olševa v snegu
Posebno priznanje
Na zadnji seji občinske skupščine je tekla beseda tudi o cepljenju prebivalstva proti črnim kozam. Predsednik občinske skupščine JOŽE DEBERŠEK je predlagal odbornikom, da naj občinska skupščina izreče zdravstveni službi in vsem sodelujočim za napore in uspehe, ki so bili pri cepljenju doseženi, posebno priznanje.
Predlog je bil soglasno osvojen.
MODERNIZACIJA NEKATERIH GOSTINSKIH ORJEKTOV
Kolektiv gostinsko turističnega podjetja »TURIST« iz Mozirja je zopet zavihal rokave. V teku letošnjega leta bodo občutno povečali svoje poslovne prostore.
Za kaj gre pri tem? V Rečici ob Savinji se že lahko vidi, da k obstoječemu gostinskemu objektu dozidujejo nov del. Že dolgo časa se govori, da se bo »PLANIKA« v Ljubnem ob Savinji modernizirala, da se bo povečalo sedanje število sob, itd. Da bi lahko našim bralcem kar najbolj zanesljivo povedali, za kakšne spremembe gre, smo o tem povprašali direktorja gostinsko-turističnega podjetja »TURIST« Mozirje Ivana ZUPANA, le-ta pa nam je povedal:
ob Savinji. Seveda pa to še ni vse, v načrtu imamo še nekatere druge stvari.«
»Modernizacija »PLANINKE« v Ljubnem. Modernizirali bomo restavracijo, sanitarije, uredili sobe, 34 ležišč z vsemi pripadajočimi sanitarijami. Vseh 14 sob bo ogrevanih s centralno kurjavo, v sobah bo topla in mrzla voda. Dela morajo biti dokončana do pričetka sezone, to je do 1. 7.
1972.	Vrednost celotnih del bo znašala okoli 100 milijonov S-din. V Lučah
If ^
*
NMM»s.
Prizidek k gostilni »SAVINJČAN« v Rečici pri Savinji bo povečal restavracijske kapacitete v tem kraju.
»V letošnjem letu resnično dograjujemo in moderniziramo naš gostinski lokal v Rečici ob Savinji. Pri tem gre za obnovo starega gostišča in za povečanje restavracijskih kapacitet in kuhinje. Sob oziroma prenočišč v prvi fazi adaptacije ne bomo urejevali, lete pridejo na vrsto v drugi fazi, ki jo bomo realizirali v letu 1973. Računamo na to, da bomo opremili 20 ležišč. Vrednost opravljenih del v obeh fazah modernizacije bo znašala 60 milijonov S-din Prvo fazo bomo zaključili do 1. julija letos. Dela izvaja gradbeno podjetje »GRADBENIK« iz Ljubnega
kjer smo že pred leti adaptirali gostinski objekt bomo s prizidkom povečali restavracijske kapacitete. Tudi to bo gotovo do letne sezone. Modenizacijo tega objekta bomo realizirali skupno z Gornjesavinjsko kmetijsko zadrugo. Z novim točilnim pultom in nekaj manjšimi stvarmi bomo opremili gostilno »Pri pošti« v Radmirju«. Izvedelo se je, da »CINKARNA« Celje prodaja počitniški dom »Rinka« v Solčavi. Cuje se pa tudi to, da bo po vsej verjetnosti ta objekt kupilo gostinsko podjetje »TURIST« Mozirje. Ali je to res?
BREZ MEGLE
Megla na cesti je za vse voznike nič kaj prijetna zadeva. Resnici na ljubo je sicer treba priznati, da v naši občini ni tako pogosto kot v Ljubljani ali celo v Londonu. No kljub temu pa se le kdaj pa kdaj spusti precej nizko. V takšnih primerih se nemalokrat zgodi, da vozniki motornih vozil zamenjajo travnik s cesto. Zgleda, da se tudi pri
tem obetajo nam voznikom boljši časi. Tudi šoferji imajo koristi od meliorizacije. Za kaj gre? Čujejo se glasovi, da odkar je bočko polje meliorizirano tam ni več tako goste megle kot je bila včasih.
Ali si lahko mislite kako bi bilo luštno, če bi bilo meliorizirano vso zamočvirjeno zemljišče v Gornje-savinsjki dolini — bili bi brez megle.
4 mm novice
»Res, objekt želimo odkupiti. O tem vodimo pogovore s predstavniki »CINKARNE«. Prevzeli ga bomo junija letos. »Rinka« nam je interesantna zaradi tega, ker z njo pridobimo večje možnosti za razvijanje stacionarnega turizma. Dom bo odprtega tipa. V prihodnjem letu ga bomo poskusili adaptirati. Popraviti in razširiti je potrebno centralno kurjavo, v vse sobe napeljati toplo in hladno vodo itd.«
Ugotovimo lahko, da kolektiv »TURIST« res ne počiva in da je krepko zavihal svoje rokave. Pričakujemo lahko, da bomo v bodoče še mirneje sprejemali svoje goste in turiste v Gornjesavinjski dolini, saj bodo naši lokali še lepšega izgleda in bolje opremljeni, kot so danes.
Hubert
Podelitev letošnjih priznanj 0F
Občinska konferenca SZDL Mozirje bo tudi letos ob obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda 27. aprilu, podelila Priznanja OF. Te že nekaj let podeljuje za posebne družbeno-poli-tične, znanstvene in organizacijske dosežke pri razvijanju in krepitvi socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, posameznikom, družbeno-po-litičnim in drugim organizacijam, ki so s svojim delom, posamezniki pa tudi z drugimi osebnimi kvalitetami, prispevali k dosežkom trajnejšega pomena in s tem vplivali na uveljavljanje in razvoj socialističnega družbeno-po-litičnega sistema, socialističnih družbenih odnosov, na razvoj samoupravljanja, zlasti pa na dosežke, ki pospešujejo neposredno uveljavljanje občanov in delovnih ljudi na vseh področjih in v vseh oblikah družbenega življenja. Posebna žirija je na javni razpis dobila šest predlogov. Sklenila je, naj bi se letos podelilo 5 Priznanj. Na predlog žirije je Izvršni odbor OK SZDL sklenil, da se letos podeli Priznanje OF, ki se sestoji iz srebrne značke in pismenega priznanja, naslednjim:
Pevskemu zboru Bočna za gojitev in ohranjanje narodne in partizanske pesmi;
Gasilskemu društvu Rečica ob Savinji za 90-letno delovanje;
PAJK Franju iz Nazarja za dolgoletno aktivno družbeno-politično delo;
VUGA Francu iz Luč za uspešno delo pri razvijanju telesne kulture na šoli in
BERCE Jožetu, polkovniku JLA iz Maribora, za uspešno sodelovanje pripadnikov JLA in prebivalcev Solčave.
Na koncu naj še omenimo, da dobi letos krajevna organizacija SZDL Solčava republiško Priznanje OF, ki ga podeljuje RK SZDL Slovenije in se sestoji iz zlate značke in pismenega Priznanja. To je visoko priznanje tej organizaciji za dolgoletno uspešno delo.
Rudi Zager
APRIL
19	7	2
GOSPODINJSKO TURISTIČNO IZOBRAŽEVANJE
Program za gospodinjsko-turistično izobraževanje, ki smo si ga zastavili za letošnjo izobraževalno sezono je bil v celoti izpolnjen. Izobraževanje je potekalo v treh oblikah.
Predavanja, ki so bila v sedmih krajih na področju naše zadruge. Poslušalo jih je okrog 150 poslušalcev.
Turistični seminar — udeležilo se ga je okrog 40 udeležencev, v veliki večini so bile to kmečke gospodinje. Predavanja so bila zanimiva in poučna. Uvodno predavanje nas je seznanilo z zanimivostmi in znamenitostmi Gornje Savinjske doline. Predavatelj tov. Jože Tratnik je svojo temo posredoval zelo zanimivo in nazorno.
PRIPRAVE ZA BLIŽNJE KONFERENCE KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL
Na zadnji seji Občinske konference SZDL Mozirje so med drugim razpravljali tudi o izhodiščih družbeno-eko-nomske politike na področju splošne in kolektivne porabe v občini v letošnjem letu in o predlogu letošnjega proračuna občine. Na seji so v celoti podprli stališča občinske skupščine, da bo v letošnjem letu poraba, tako osebna kakor tudi splošna (proračunska), naraščala počasneje od družbenega proizvoda. Sorazmerno se mora zmanjšati tudi davčna obremenitev gospodar-. stva.
Ko so obravnavali predlog letošnjega proračuna občine, so poudarili, da je sestavljen v duhu smernic in okvirov, ki jih je določila občinska skupščina in v okviru katerih se bo gibala letošnja splošna poraba v občini. Tako sestavljen predlog proračuna so v celoti podprli in predlagali občinski skupščini, da ga sprejme.
V nadaljevanju seje so razpravljali o pripravah na bližnje konference krajevnih organizacij Socialistične zveze. Le-te naj bi bile v drugi polovici meseca aprila in v prvi polovici meseca maja. Na konferencah bodo ocenili dvoletno delo, razpravljali o dejavnosti krajevnih skupnosti v letošnjem letu in izvolili nova vodstva krajevnih organizacij SZDL in člane občinske konference SZDL.
Na seji so sprejeli še zaključni račun za lansko leto in finančni načrt za letošnje leto.
Rudi Zager
Imenovanje
Na zadnji seji občinske skupščine, je bil ponovno imenovan za ravnatelja osnovne šole Fran KOCBEK v Gornjem gradu Rudi KOZOVINC, dosedanji ravnatelj te šole.
Druga tema je govorila o pogojih za uvajanje kmečkega turizma na naših kmetijah — predavatelj ing. Ahačič iz Škofje Loke.
Ostali dve temi: estetska ureditev vasi in kmetije ter ureditev vrta, sta bili za gospodinje prav tako zelo poučni. Predavala sta tov. Majer iz Tržiča in ing. Miha Ogorevc iz Volčjega potoka.
Gospodinjsko-turistični tečaji — zanimanje zanje je bilo zelo veliko, kar je popolnoma razumljivo, saj smo to vrsto izobraževanja v zadnjih 15 letih popolnoma zanemarili.
V letošnji sezoni smo organizirali tečaje v Mozirju, Podvolovljeku, Lučah in Novi Štifti. Tečaja v Mozirju in Podvolovljeku sta bila namenjena vsem tistim kmečkim gospodinjam in dekletom, ki se bodo preusmerile v kmečki turizem. Obiskovalo jih je 30 tečajnic.
V dogovoru s turistično zvezo v Škofji Loki, obsega program za te tečaje 180 ur teoretičnega in praktičnega pouka. Ker je program obsežen smo se dogovorili za dva ali tri nadaljevalne tečaje. Prvi tečaj je obsegal 90 ur pouka.
Tečaja v Lučah in Novi Štifti sta delala po krajšem programu in sta bila namenjena vsem gospodinjam in dekletom. Ker je bilo v Novi Štifti prijav zelo veliko, smo tečajnice razdelili v dve skupini. Ena skupina je delala ob sobotah dopoldne, druga pa popoldne.
Skupno je vse štiri oziroma pet tečajev obiskovalo 84 tečajnic. Vse so prihajale k vajam zelo redno in z velikim zanimanjem. Ker pa so bile v večini kmečke gospodinje s kopico dela in skrbi zaslužijo prav posebno pohvalo in priznanje!
Marija Bezovšek
Udeleženke gospodinjskega tečaja v Mozirju
Ob zaključku tečaja so bile na mizah zelo dobre stvari. Pripravile so jih udeleženke tečaja
O DELU SODNIKA ZA PREKRŠKE
Iz poročila občinskega sodnika za prekrške za lansko leto, ki ga je obravnavala občinska skupščina na zadnji seji, je razvidno, da število prekrškov iz leta v leto narašča. Lani je občinski sodnik za prekrške prejel 1626 predlogov in ovadb, kar je za 314 več
kot leta 1970. Največ predlogov so dali organi javne varnosti ter občinski inšpekcijski in drugi organi. Lani je bilo kaznovanih 1320 oseb, ki so storile 2.425 prekrškov. Kar 76 odstotkov je bilo cestno prometnih prekrškov. Število teh iz leta v leto narašča, med-
ASFALT PROTI SOLČAVI
Nova modernizirana cesta od Igle do Solčave predstavlja v tem trenutku veliko gradbišče. Buldožerji in drugi stroji brnijo na njej preko celega dneva. Promet je seveda zaradi tega precej otežkočen. A nič zato, saj vemo, da se bomo potem vozili po asialtu.
Tudi makadamska cesta je prijetna za vožnjo v kolikor je dobro vzdrževana. Cestar, ki ureja cesto med Rogovilcem in Solčavo pravi, da ima veliko dela, kajti po tej cesti ne vozijo samo lički, ampak tudi težja vozila.
Pred Iglo so na levi strani že odstranili veliko skalo, ki je bila ovira novi modernizirani cesti. Ozka soteska v kateri sta stisnjena cesta in Savinja predstavlja pri modernizaciji ceste precej problemov.
tem ko število prekrškov na področju javnega reda in miru in drugih področjih rahlo pada.
Od cestno prometnih prekrškov prevladujejo prekrški zaradi vožnje motornih vozil brez vozniškega dovoljenja in zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Tako je bilo lani kaznovanih kar 339 oseb, od tega 74 mladoletnikov zaradi vožnje motornih vozil brez vozniškega dovoljenja in 156 oseb zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Prometnih nezgod je bilo lani na območju občine kar 117. Varstveni .ukrep odvzema vozniškega dovoljenja je bil izrečen 117 prekršiteljem in to za dobo 3 mesecev. V prometu so se dvignili prekrški na račun vinjenih voznikov, medtem ko ostali niso v porastu, kljub naraščanju števila motornih vozil na območju občine, saj je bilo ob koncu lanskega leta v občini že kar 2162 mo-tornil vozil, oseb tt vozniškimi dovoljenji pa 2834. Zanimivi so tudi podatki o višini izrečenih denarnih kazni. Z denarno kaznijo od 50 do 100 dinarjev je bilo kaznovanih 438 oseb, od 100 do 500 dinarjev pa 647 oseb. Tako je bilo v lanskem letu vplačanih denarnih kazni v znesku 160.945 dinarjev, od tega od prometnih prekrškov 124.160 dinarjev, od ostalih pa 36.785 dinarjev, kar pride na vsakega prekršitelja poprečno denarna kazen 132 dinarjev.
Z zaporno kaznijo sta bili kaznovani dve osebi, 23 oseb pa je raje šlo v zapor, kot pa da bi plačali denarno kazen.
Posebej je treba še poudariti, da je bilo od 1220 prekršitelj ev kar 253 oseb iz drugih občin in da odpade na občane mozirske občine 1067 prekršitelj ev.
Na seji so posebej poudarili, da bi morali vozniki motornih, vozil bolj upoštevati cestno-prometne predpise. Pristojni organi bi morali storiti več glede prometne vzgoje voznikov motornih vozil, ki pogosto kršijo prometne predpise in bi jih morali strožje kaznovati.
Zelo burna je bila tudi razprava o nedovoljenem poseku lesa in prometu z lesom. Ta je zavzela že takšen obseg, da bo nujno treba nekaj ukreniti. Nevarnost je tudi, če bo šlo tako naprej, da bo GLIN Nazarje ostal brez potrebnih surovin. Zato so se zavzeli za večjo učinkovitost inšpekcijskih in drugih služb in za ostrejšo kaznovalno politiko zoper tiste, ki sekajo les na črno in ga nedovoljeno prodajajo.
Rudi Zager
PRIMERNO ZA KMEČKI TURIZEM — PRODAM:
KAVČE, OMARE, MIZICI, FOTELJA, KARNISI, STOL.
VELENJE, blok upokojencev — Svečnik
Poučno predavanje
V ponedeljek, 27. marca 1972, je bilo v Gornjem gradu predavanje na temo »Vzgoja za življenje«. Predaval je prof. Franc DEMŠAR iz Ljubljane.
Predavanja se je udeležilo kar lepo število staršev. Vsebina predavanja je bila res zanimiva in aktualna, saj se je predavatelj poglobil v temo predavanja tako, da je vsak lahko našel v njej vsaj eno misel, oziroma vrzel, ki nam je dala misliti. Mislim, da je bilo zanimivo za vsakogar, ki je bil prisoten, zato si takih in podobnih predavanj še želimo, saj je bilo po predavanju slišati vso pohvalo prof. Francetu DEMŠARJU.
Meni osebno je dalo največ misliti najbolj to, da bi starši znali in bili sposobni ob pravem času in s pravimi besedami dati otrokom napotke za življenje. To je najbrž res težka, vendar lepa naloga, ki bi jo starši morali izpolniti do svojega otroka. Kajti potem bi bil res marsikdo na življenje bolj pripravljen in o njem poučen. Skoda, da takih predavanj ni veliko ali pa so redka. Popolnoma se strinjam z mislijo, da bi morali biti starši prvi, ki bi z otrokom spregovorili o marsičem, kar zanima otroka od rojstva do pubertete. Vendar smo nekateri še veliki duhovni reveži, ki ne najdemo besed ali
IZGRADNJA NOVE HALE
V Nazarjah zraven dosedanjega obrata »GORENJA« pričenjajo z izgradnjo nove tovarniške hale. S tem se bo število zaposlenih v Nazarjah povečalo, povečala pa se bo tudi proizvodnja nazarskega obrata »GORENJA«.
Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE
RAZGLAS
Približuje se spomladansko sušno obdobje in z njim povečana nevarnost gozdnih požarov.
Zaradi tega opozarjamo vse prebivalce, turiste in druge, ki se kakorkoli zadržujejo ob ali v gozdovih, da so skrajno previdni in ne odmetavajo neugasnjenih cigaretnih ogorkov po travnih ali gozdnih površinah, kjer se lahko razvije požar. Tudi kurjenje ob gozdu ali v gozdu ni dopustno. Kurjenje po njivah ob priliki trebljenja, pa je strogo nadzorovati.
V	izogib vsem posledicam in gospodarski škodi, ki jo lahko povzroče požari, prosimo, da upoštevate gornje opozorilo.
V	primeru pa, da nekdo opazi morebitni požar, pa ga sam ne more zatreti, je dolžan, da o njem nemudoma sporoči najbližji postaji milice, najbližji gozdni upravi ali najbližjemu gasilskemu društvu, zaradi nadaljnjih akcij.
Oddelek za občo upravo in družbene službe
pa si z otroki ne upamo sprožiti pogovora, ki bi bil obojestransko koristen. Oprostite, da govorim v množini, vendar mislim, da upravičeno, ker najbrž nisem edina.
Zato dajmo prednost strokovno izobraženim osebam, da nam vlivajo strokovnega znanja in duhovne hrane, ki nam je še kako potrebna. V zahvalo jim izkažimo vsaj to pozornost, da bodo dvorane ob takih priložnostih v prihodnje še bolj polne kot doslej.
Zanimivo in zaželeno bi bilo, če bi še kdaj povabili prof. Franceta DEMŠARJA, da bi spregovoril še otrokom iz nižjih in višjih razredov posebej o problemih in vprašanjih, ki si jih zastavljajo otroci, saj zna tako lepo povedati, da bi verjetno tudi oni bili zelo zadovoljni.
Jerica Černjavič,
Bočna 97
Zanimiv letoviščar leta 1985 v Mozirja
Tega leta je prebil dr. Aleksander Teodorov-Balan, prof. na univerzi v Sofiji, tri poletne mesece na oddihu v Mozirju. O svojem bivanju pri nas je napisal »Spomine na letovanje med Slovenci«. Ta spis je zelo obširen. Izšel je leta 1898 v bolgarskem pregledu in je izredno zanimiv. Spomini so napisani zelo prikupno. Avtor je poln hvale in priznanja o naših ljudeh in krajih; piše, da se je pri nas v vsakem oziru zelo dobro počutil. Dobro je opazoval življenje v trgu samem ter v bližnji okolici. Na daljše izlete ni hodil. Skoro vse tri mesece je preživel v Mozirju samem. Le enkrat je obiskal Rečico, kjer je bil priča velike slovesnosti ob neki novi maši.
Z našim letoviščarjem je bila tudi žena, ki mu je v Mozirju rodila sina. Ta sin je okoli leta L930 obiskal Mozirje, svoj rojstni kraj. Prof. Teodorov je stanoval v gostilni Pri kroni. Danes te gostilne že davno ni več. Tedanji lastnik tega gostišča je bil Alojz GORIČAR. On in njegova žena sta botrovala Balanove-mu sinu pri krstu.
Prof. Matej Rode je prevedel »Spomine« iz bolgarščine v naš jezik.
F. V.
Odkup živine v Solčavi
Seminar za člane delavskih svetov
DEŽURNE SLUŽBE OBČINI
ZDRAVNIK
Od 24. 4. 1972 od 7. ure do 3. 5. 1972 do 7. ure — dr. Franc SIRKO, Mozirje.
Od 3. 5. 1972 od 7. ure do 8. 5. 1972 do 7. ure — dr. Ivan BUT, Mozirje.
Od 8. 5. 1972 od 7. .ure do 15. 5. 1972 do 7. ure — dr. Terezija VRTAČNIK, Nazarje.
Občinski sindikalni svet je skupno z Delavsko univerzo iz Velenja in z vodstvi nekaterih delovnih organizacij pričel z družbeno-ekonomskim izobraževanjem članov delavskih svetov.
V vseh dosedanjih razmišljanjih pri delu v sindikatih in tudi ostalih druž-beno-političnih organizacijah se je ocenjevalo, da predstavlja enega izmed najosrednejših problemov našega nadaljnjega razvoja vprašanje, kako doseči večjo družbeno-ekonomsko in seveda strokovno razgledanost ter usposobljenost naših proizvajalcev. Brez poznavanja družbeno-ekonomske-ga sistema naše socialistične in samoupravne družbe, osnovnih zakonitosti, politične ekonomije, ustavne ureditve od strani članov samoupravnih organov, je nemogoče pričakovati, da bo naše samoupravljanje doživelo nadaljnji uspešen razvoj in postalo še bolj racionalno in kvalitetno v svojih oblikah in vsebini.
Rezultat takšnih razmišljanj v občinski organizaciji sindikatov je bilo odločitev predsedstva občinskega sindikalnega sveta, da pripravijo okvirni program izobraževalne dejavnosti, ga predlagajo delovnim organizacijam in poiščejo primerno Delavsko univerzo, ki ga bo lahko realizirala.
Program je bil izdelan, k sodelovanju je bila pritegnjena DU iz Velenja, ki je bila s svojo finančno ponudbo še najcenejša. Večina delovnih organizacij iz naše občine pa je okvirni program družbeno-ekonomskega izobraževanja tudi sprejela.
Tako se v teh dneh pričenjajo seminarji za člane samoupravnih organov v GLIN, »TURIST«, »SAVINJI«, »EL-KROJU«, »SMREKI« in »GRADBENIKU«. Na seminarje vabijo tudi člane izvršnih odborov sindikalnih organizacij. Pričakujejo, da bo do polovice maja tega leta šlo skozi to izobraževalno dejavnost blizu 200 udeležencev, ki bodo prisostvovali dvema ali trem predavanjem priznanih predavateljev DU Velenje. Iz besed člana predsedstva občinskega sindikalnega sveta Mozirje BORŠTNAK Tonija, ki je odgovoren za izvedbo te akcije, lahko povzamemo, da bo to ostalo stalna oblika dela v naslednjih letih in da bo v bodoče potrebno nuditi članom samoupravnih organov več znanja, kot pa smo ga nudili do sedaj.
V mesecu maju bo za organizatorje sindikalnega delovanja v delovnih or-
ganizacijah, tj. za predsednike in tajnike OO sindikata, organiziran dvodnevni seminar, na katerem bodo obravnavali najaktualnejše naloge, ki stojijo pred občinsko organizacijo sindikatov.
Obtožene so hladilne skrinje
Nekateri kmetje pa tudi drugi prebivalci doline pravijo, da jim ob večernih urah jemjjejo svetlobno moč elektrike hladilne skrinje. Drugi pa trdijo, da so temu vzrok številne kmečke žage. Kdo lahko pove resnico; ali elektro ali gozdno gospodarstvo?
KRPANJE CESTE
Od 15. 5. 1972 od 7. ure do 22. 5. 1972 do 7. ure — dr. Franc KOCUTAR, Ljubno ob Savinji.
Od 22. 5. 1972 od 7. ure do 29. 5. 1972 do 7. ure — dr. Franc 3IRKO, Mo-
Pravkar minula zima je na cestah v naši občini naredila precej škode. Posebna ekipa Cestnega podjetja Celje že dolgo časa popravlja poškodovane ceste. Računajo, da bodo do 1. maja zamašili vse luknje, ki so nastale v času zime
na asfaltu.
zirje.
VETERINAR
23. 4. 1972 Tone RESNIK, Mozirje. 30. 4. 1972 Jože MERMAL, Ljubno ob Savinji.
1. in 2. 5. 1972 Drago LUKAN, Gornji grad.
7.	5. 1972 Tone RESNIK, Mozirje.
14.	5. 1972 Jože MERMAL, Ljubno ob Savinji.
21. 5. 1972 Drago LUKAN, Gornji grad.
28.	5. 1972 Tone RESNIK, Mozirje.
ZLATI STARI ČASI
Te so letos najbolj pogrešali tisti kmetje, ki jim je zaradi posledic lanske suše primanjkovalo krme za govedo. V tistih časih so mnogoka-teri, v času stiske za krmo, koristno uporabljali slamnate kritine streh, da so v kritičnih mesecih preživeli govedo. A kako naj si pomagajo s sedanjimi kritinami, pa četudi so uvožene?!
Torej, moderno ni vendarle tudi vedno koristno.
»Savinjske novice izhajajo mesečno — izdaja SO Mozirje, GI.IN Nazarje in ZKZ Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HER-CEK — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, tel. Mozirje 83040 in 83030 — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-50 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji: AERO kemična in grafična industrija Celje
mmmict
8
APRIL
19	7	2