j.eto II., žtev. 256
fKttaJa (» I «Jutr»f. gtane celoletna „ . 840 S
jaesetao....... 50 .
M iaaeA memlje 860 , ya (noten itro
roeinlna p»v3»ilr«n«.
V LluE>!isnt, sofrot« t*n« 29. oKtobra
^oiamuna stev. 50 8>SF • J£ K
600 .
Oglas) ta vsak on viiina ftolpea (58 aim) . 3 K pili oglacl do M mm ttolpea (68 mm) . I s
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto tn politiko.
Urtdnitt»»i MBdoJtiteva mm H l«/t
Takte itn
Upravnlttv« i auft « M.
11
Ljubljana, 28. oktobra.
Jubilej narodno svobode, ki ga obhajamo jutri, je važen mejnik v zgodovini naše nove države. Do predvčerajšnjim Se so naši neprijatelji upali, 4a bo Jugoslovan klonil pod pezo težkih vojnih posledic ter v napornem, notranji konsolidaciji namenjenem boju. Baš ob triletnici Jugoslavije je lioprinešen nepobiten dokaz, da je njena življenjska sila jaka, njeno jedro zdravo. NI več niti zunanjega. Bitj notranjega, sovražnika, ki bi sedaj Be uvide!, da je ni več sile, ki bi mogla razdreti naše narodno in državno edinstvo. Vsi, ki so z zaupanjem gledali v Jugoslavijo, imajo zadoščenje, da. niso bili zaman prife zgodovinskemu dogodku ob koncu svetovne vojne.
V	času, ko je vsa pozornost državljanov obrnjena na zunanje politične dogodke, ne smemo prezreti jako važnega notranjepolitičnega pojava, iz katerega črpa narod in država, veliko \oje sile.
V	dneh triletnice narodne svobode .o vrši prvikrat zemaljski kongres Demokratske stranke. Prvič se sesta-uejo v Beogradu iz vseh pokrajin prostrane Jugoslavije delegatje lokalnih organizacij, da začrtajo in določijo pred najvišjim strankinim forumom,
Nofa Velike antante Mali an-!Razdelitev v oblasti. Uprav-
tanti - Naš odgovor - Vpoklic treh novih letnikov
na avtonomija
ljubljanska in ma riborska oblast.
odločitev o ultimatu.
Beograd, 28. oktobra. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta, ki je trajala od 4. do pol 9. ure zvečer, se je v glavnem razpravljalo o zunanjepolitični situaciji. Med sejo so prišli zastopnik Anglije, Francije in Italije na našem dvoru in predali zastopniku ministrskega predsednika, Trifkoviču noto velike antante, kateri je bil priložen tudi prepis note, ki jo je izročila velika antanta madžarski vladi v Budimpešti. V tej noti na Madžarsko izraža velika antanta svoje zadovoljstvo, da je madžarska vlada preprečila poizkus restavracije Habsburgovcev na Madžarskem ter zahteva, da se izroči Kari Habsburg antanti, ki ga bo Internirala na mestu, ki se bo ie določilo. Od nas pa zahteva antanta. ravnotako kakor od Ceškoslova-
cijalnega in gospodarskega dela največje Stranke v državi, stranke, broz katere je sestava vlade v Jugoslaviji sploh nemogoča.
Ideja moderne demokracije je črpala novih moči iz svetovne vojne. Elementarno se je pojavila tudi pri na«. Ko'. potrebuje vsaka nova velika stvar, ko se porodi, veliko ljubezni in veliko negovanja, predno dozori, tako je tudi ideja jugoslovanske demokracije potrebovala nekaj let, da se je mogel dovršiti proces kristallzacijo. Pred letom 1918. je bilo v jugoslo-ansklh pokrajinah še nešteto strank, ki so se sicer vse postavile v službo uioderne demokracijo, a vsaka Je svojo sifogo nekoliko drugače razumela, njihovi voditelji pa so tudi vsak za sebe skali izražanja demokratske misli. Parlamentarni demokratski klub začasnega narodnega predstavništva je dal demokraciji v Jugoslaviji prvo platformo. Ako pogledamo prvi seznam članov te demokratske organizacije, šele vidimo, kako hetorogoi.i elementi so se v začetku prikloplli demokratskim vrstam. Koliko jih je bilo, ki so smatrali nov in epohalen političen pokret moderne demokracije le kot sredstvo za dosego osebnih I ambicij. Demokratska ideja pa je do-I bivala od dne do dne jasnejše konture, demokratske vrsto so se, Četudi | ponekod po številu potisnjene nazaj, na, znotraj bolj in bolj približevale, dokler ni nastopilo zlitje v krepko, harmonično enoto. Zavedamo se, da veliko delo notranjega prerojenja v demokratskem duhu še zdavnaj ni končano ir. da ima prava demokracija. še mnogo notranjih in zunajih ovir, predno bo njen program do podrobno-ti izklesan, nosilci demokratske ide-e ter njeni pristaši pa, vseskozi možje .ta svojem mestu.
Na jutrišnjem prvem kongresu Demokratske stranke se prvič definitiv-ao formulira strankin program ter sprejme strankin organizacijski šta tat. Jutrišnji kongres Demokratske stranke je pravzanrav njen ustanovni občni zbor, kajti šele od jutri se formalno ustanovi enotna stranka, ki se bo raztegala od Triglava do Bitolja imajoč v Beogradu centralo, v vseh pokrajinah pa Iste posestrske lokalne Organizacije. Zanimiva ie pravzaprav ta okoliščina, ki dokazuje, da je bila ;deja demokracije močna, dovolj, da e je tudi brez prave organizacije ako krepko zasidrala med narodom. Tem večin bo v bodoče njena snaga cim se jo podkrepi še s sistematično organizacijo.
Na jutrišnjem krncrresu Demokratske stranke nastopijo pod vodstvom Jticnslovanskejra rarodner-a idealist.! bjuhe D a v i d o v i ca in Svotozaria Prihičeviča naši najboliši možir
referati o položara v zemlil. Račun, ki p bodo polagali zanpnikom strankinih lokalnih organizacij zanje ne ™ težak. Najboljše voljo, naiidealnei-sih namenov Jn sposobnosti jim nihč" J® ho mogel odrekati. Ako niso mogli se vsega realizirati, kar so želeli, so krive razmere, v katerih so bili pri-Morani delovati z največjo požrtvovalnostjo. Jutrišnji dan bo za demokratsko idejo in za demokratsko franko začetek velikega razmaha, "ko je napredovala t« stranka dose-
jnemice političnega, kulturnega, so-i§ke> da ne podvzamemo nobenih ra~ "" korakov proti Madžarski, ker je madžarska vlada na zahtevo veH-ke antante storila sama vse, kar je potrebno. Naša vlada nI mogla odobriti tega stališča velike antante ter ie sklenila, da Jutri sporazumno s Češkoslovaško in Rumuni-jo preda veliki antanti noto, v kateri se zahteva popolno likvidacijo Habsburškega vprašanja na Madžarskem, kakor tudi popolno razorožitev na Madžarskem In odškodnino za naše vojaške ukrepe. V isti noti Izjavlja mala antanta, da odklanja v nasprotnem slučaju odgovornost za bodočnost, če bi bila prisiljena k nadaljnemu postopanju. Se predno je bila predana nota . velike antante, je vlada sklenila,: da se pokličejo na orožno vajo isti! letniki 2. in 3. armije, kakor so bili j preje pozvani iz 1. in 4. armije,! Vpoklic novih rekrutov pa je odložen na pozneje.
Beograd, 28. oktobr (Izv.) Vlada jc danes obvestila kralja Aleksandra in ministrskega predsednika Pašiča, o dogodkih, ki so se zadnje dni odigrali in na osnovi tega poročila prosila za direktivo o izročitvi projektiranega ultimata Madžarski. Odgovor se pričakuje jutri.
Budimpešta, 28. oktobra. (Izv.) Uradno se poroča, da. napovedana nota Male antante dosedaj še ni bila izročena. Splošno prevladuje mnenje, da je to preprečila Italija, ki je interesi-rana na, izvedbi beneškega sporazuma in tudi sicer noče prepustiti vodstva srednje Evrope Mali antanti. Za slučaj, da bi bil izročen kak ultimat, je popolnoma, izključeno, da bi ga madžarska vlada, sprejela, ker bi pomenilo to pričetek notranjih bojov. Ire-denta, ki je bila oborožena v svrho odbitja karlist.ičnega prevratnega poizkusa, bi potem obrnila kopje in nastopila proti vsaki vladi, ki bi sprejela pogoje, kakor .jili namerava staviti Mala antanta.
Dunaj, 2S. oktobra. (Izv.) Dunajska antantna poslaništva so obvestila časopisje, da je veieposlaniSka konferenca odobrila beneški sporazum med Avstrijo in Madžarsko, vsled česar je zahteva Male antante glede brezpogojne izvedbe trlanonske mirovne pogodbe postala brezpredmetna. Rim. Pariz in London napenjajo vse sile. da preprečijo oborožen nastop Male antante proti Madžarski. Tud; madžarska vlada sama. je v to «vrh<-prosila že velevlasti za posredovanje. Sicer pa po poročilih iz Budimpešte jugoslovanska vlada, dosedaj sp ni izročila, ultimata.
ni svet le sklenil, da mora Karlovo spremstvo brezpogojno do konca tekočega meseca zapusti« Švico. Mlalši brat eksce-sarja Karla, nadvojvoda Maks, kl ie hotel obiskati zapuščene Karlove otroke, ni smel prestopiti na Švicarska tla, ko je dopotoval Iz Mflnchna. Tudi Karlova mati Marija Jožefa mora do konca oktobra zapustiti Švico. Pri Karlovih otroklh sme ostati edlnole Marla Annunclata. Kar se tiče usode Karlovih otrok, zvezni svet še nI detlnltivno sklepal, pač pa je načelno sklenil, da moralo tudi otroci, čim se do-; oblasti, loči nsoda nilh staršev, zapustiti Švtco.
SE VEDNO ROVARIJOl
Beograd, 28. oktobra. (Izv.) ProHi pondeijek je v SnbotišSu bila konferenca nekaterih avstrijskih in madžarskih Karlovih privržencev s jugoslovanskimi emigranti. ki se nahajajo v Gradcu, na Dunaju In ua Madžarskem. Posvetovali so se o odcepitvi Hrvatske od Jugoslavije, smatrajoč, da Je trenutek ugoden u akcijo! --
Beograd, 38. oktobr«. Danainja ^Prav-
Beograd, 28. oktobra. (Izv.) Danes popoldne je vlada predložita skupščini zakon o oblastni In srezki avtonomiji, o razdelitvi v oblasti in o centralni upravi. S tem Je vlada Izvršila rok, kl ga določa ustava za predajo zakonskega načrta. Vlada Je na stališču, da se razdelitev v smislu njenega zakonskega načrta nima smatrati kot detlnltivno odločitev, ampak prepušča v smislu ustave zakonodajni skupščini, da Izvrši spremembe. Zakonski načrt za razdelitev države v oblasti predvideva razdelitev Hrvatske v štiri ZagrebSka pa bo največja
vseh oblasti v državi. Slovenija M se po tem načrtu razdelila v mariborsko in ljubljansko oblast. SladnJI M pri padel sodni okraj Laško in področje okrajnega glavarstva Brežice razve« enega dela okraja Kozje, kl bi pripadel mariborski oblasti. Občina Velika Dolina v krškem okraju tH spadala pod oblast Zagreb, občina Osilnica pod Karlovac, a Dolnja Lendava pod Varaždln Vlada Je mišljenja, da se naj ljubljanski oblasti priključi tudi Prezld ln Žumberk, ali prepušča skup ščlnl, da provede končno razdelitev.
Italijanska dvojna igra
IZJAVE ITALIJ. ODPRAVNIKA POSLOV V BEOGRAD«.
Zagreb, 28. oktobra. ^Novosti« porota-\ sulta poslužuje pridno svojih organov.
--«■..«•■	1	1	r	1.1__!L___ - - J H..,M An «• MM ltlblfn MA A/1*
katerih namigava, da ji zahteva po odstopu HorthvJeve vlade nikakor nI po godu. Oovorl se, da ic Italijanska vlada že napravila v Pragi prijateljski korak In dobila o namenu mobilizacije zadovoljiv od
10 iz Beograda: V italijanskem poslani štvu pričakujejo prihoda italijanskega po-1 slanika na našem dvoru, grofa Manzonl-! ja. Italijanski odpravnik Summonte ie ' sprejel dopisnika »Novosti, ter mu nagla-1 ____	j sil v nekoliko besedah svoje mnenie, da
O^mllkv-idacl'SSTvAIp dne stala na pravičnem stališču male ' ben.h ln«ormaol|. Zanimivo ie. da sam-......._ antante in ni nikdar pomlšllala, da bi ga
govor.
Jugoslovansko in češkoslovaško posla.
IZGON HABSBIIROOV 17 ŠVICE TAKOJ VELJAVEN! Bern, 28. oktobra. (Izv.) Švicarski zvez-
ski razženelo naši narodni In državni so vražnlkl. Svojo zahtevo utemeljuje z objavo dveh proglasov, ki sta se preko meje razširila v naši državi na dan Karlovega prihoda. V teh proglasih se na znani frankovskl način pozivlleio Hrvati, na! stresejo s sebe srbski Jarem.
Dunaj, 28. oktobra. (Izv.) V tukajšnjih antantnih krogih sc trdi, da velika antanta sploh ne bo Izročila Madžarski ultimata, ker smatra Karlovo pustolovščino kot rešeno in končano. Velike sile bodo priznale beneški sporazum, kar se da že oklepati iz deistva, da zlfveznlšk* komisija v Sopronju nadaljuje pripravljalna dela za Izvršitev plebiscita v Šopronlu.
NAS ZASTOPNIK V ČEŠKOSLOVAŠKI VOJSKI.
Beograd, 28. oktobra. (Izv.) Danes popoldne je odpotoval polkovnik Ju-rišid v Prago, kjer bo deloval kot delegat nase vojske v vrhovni komandi mobiliziranih čet češkoslovaške republike.
MNENJE MIHAELA KAROLYJA.
Split, 28. oktobra. Današnja. <Novo Doba. prinaša razgovor svojega urednika z grofom Mihaelom Karoljjem o Karlovem puču v Madžarski. Grof Karoly je izjavil, da ga poizkušeni poč ni izne-na/lil, ker se je to moglo pričakovati že na podlagi izjav madžarske vlade »ame. Zapadno-madžarsko vprašanje je bilo samo pretveza za to, da bi mogel prispeti Karel skozi razpokljine trianonske mirovne pogodbe na Madžarsko. Horthy in njegova, vlada nista nikoli tajila, da so legitimisti. Mod Horthyjevci in karlisti je bila razlika, v vprašanju časa. Prvi čakajo samo na posebno priliko. Oni bi bili srečni, ako bi sedaj mogli internirati Karla v Hofburgu, da bi ga postavili na čelo države, ko bi bil primeron čas. Restavracija Habsburžanov in Hortbyjev sistem sta eno in ista. Velika in mala antanta morata, ako resno nameravata preprečiti povratke Habsburžanov, napra viti koneo Horthyjevera« režimu, ker bo drugače vedno obstojala nevarnost novih prevratov, vsled cesar postane gospodarska, obnova Vzhodne Evrope nemogoča. Ce ostano sedanji režim na Madžarskem, bodo sosednje države morale biti vedno oborožene, medtem ko bo ta režim pomenjal za Madžarsko pravo katastrofo. Samo s tem, da uvede Madžarska demokratičen in iskren republikanski režim, more dobiti zaupanje male antante ter s tem doseči mnoge realne politične in gospodarske koristi. H koncu je KaroIy rekol, da je ogromna večina prebiva'stva na Madžarskem nasprotna Habsburgovoem, dočim so na njihovi strani samo plemstvo, gentry In visoki klerus. To je razumljivo, ker morejo ti stanovi samo r monarhiji obdržati svoj fevdalni sistem in svoja bogastva.
opustila. Zaradi solidarnosti, ki se manifestira, ie mala antanta zmagala in onemogočila Karla Habsburškega. (V našem tisku se te dni omenja potovanje Pašlča preko Rima: ali imate o tem kaka potrdila?) Nam do sedaj to nI znano, ie odgovori! Summonte. V vsakem slučaju pa bi mogel sestanek Pašiča s člani naše vlade zelo utrditi sporazum med našo In vašo vlado. V tem času, ko govorimo, je konferenca poslanikov bržkone določila krai, kjer bo Kari interniran In kl bo bržkone otok Malta, kar i»mo zvedeli v kratkem času. V ostalem so glavni posli končani ter le konferenc« v Portorose že pričela z delom.
Rim, 28. oktobra. (Izv.) V tukajšnjih oflcijelnih krogih ne vlada sicer zaradi nadaljevanja mobilizacije Male antante, posebno na Češkoslovaškem, nikako vzne-mlrjenle, vendar pa se vkliub tomu con-
aamo
»Corrlere della Sera. opozarja, da Je sklep veleposlaniške konference netočen, ker zahteva samo odstop razkralja Karla, nikakor pa nc vseh Habsburžanov.
Dunaj, 28. oktobr«. (Izv.) Neka tukajšnja zavezniška misija (namreč Italijanska!) razširja poročilo, da ie lavlla češkoslovaška vlada veieposlanlškl konferenci v Parizu, da se Češkoslovaška pridružuje akcili male antante v okviru zahtev velike antante. Zahteve velike antante, ki Jih mora Madžarska Izpolni«, sf> po mišljenju češkoslovaške vlade sledeče: 1.) Izročitev Karla Habsburga; I.) razorožitev Madžarske; 3.) striktno Izvrševani« trlanonske mirovne pogodbe bret ozlrov na beneški sporazum. — V slučaja, d« velika antanta ne doseže v Budimpešti teh svoiih zahtev, potem bo šele Češko, slovaška v zvezi t ostalimi državami male antante nastopila svoio pot!
ZASEDANJE SKUPŠČINE.
Beograd, 28. oktobra. (Izv.) Na Jutrišnji seji skupščine bo prečitan ukaz, s katerim se otvariajo redne seje parlamenta. Seja se nato takoj zopet zaključi. Prihodnja sela se skliče naknadno.
zakonodajni odbor.
Beograd, 28. oktobra, (Izv.)_ Seja zakonodajnega odbora, ki jo bila določena za danes, se radi zadržanosti M. Trifkoviča ni mogla vršiti.
KRALJ IN PAŠIC V PARIZU.
ALBANSKI NEMIRL
Beograd, 28. oktobra. Presbiro po>
roča iz Siadra: Radi maščevanja. pru> ti svojim voditeljem, ki so prestopili k tiranski vladi in Izdali krščansko državo severne Albanije, so miridit-ske četo zažgalo preteklo nedeljo *: Ka.lmet.ih dvorec škofa. Bnmčija, ld .;<» član četveric« alhansketra regentetva.
Beograd, 28. oktobra. Presbiro poroča iz Elbasana: Znani morilec Esafl paSe, Avni Rusten, kateremu so pred nekoli kimi tedni priredili albanski nacionalisti svečano potovanje v Severno Albanijo in v Skader ter ga predstavljali kot, na
daj zlasti v Sumadiji, kjer je politična zavednost, narodova največja in državna misel najjačja, ni dvoma, da bo v bodoče prodrla tudi tja, kjer tavajo ljudske množice še v poetični ne-orijentiranosti ter se dajo zapeljevati od brezvestnih hujskačer in drniac-
Naša država, se krepko konsoliduje. Vse gre na boljše, četudi še vedno valovijo sem in tja uspehi in neuspehi. Razlika med 29. oktobrom 1918 ln 29. oktobrom 1921 je velikanska. Na tem si smejo po vsej pr? " lssliti demokrati v svoje zaslu
„ . ,, ,, , ,, , _	rodnega junaka, je sedaj odšel iz Tira
Beograd 28. oktobra. (Izv.) Po poro«,- i]p ^ojank(f H na9i meji. Por,
Iu zdravnika dr. Subotlča se je sicer njegovim povf,!istvom M nahaja okoli
G10 prostovoljcev. Pričakujejo so šo oja čenja lz Valone in Klementijev. Številu prostovoljcev in rednih čet. tiranske v!a,-dc n* naši meji se ceni nad 12.000 mo£.
Beograd, 28. oktobra- ProBbiro poroča iz Korče: Po zaupnih poročilih je pričela tiranska vlada proti nam oboroževati tudi prebivalstvo v ozadju svojih čet- Tako je došel te dni v Bulcise Valdjat Kapla hoj h Mata s 70 ljudmi ter pričel razd* .jati med prebivalstvo tega kraj« puške, municijo in bombe.
se ie
zdravstveno stanje kralja Aleksandra tako Izboljšalo, da se sme smatrati, da Je ozdravel, vendar je še rekonvalescent. Kralj spremlja vse dogodke v državi ter konferira vsak dan s Pašičem. Z ozirom na položaj !n ker ie njegova prisotnost v Parizu zaradi več važnih vprašanj, tičo-čih se naše kraljevine, se Pašič vrne naj-brže še-!e potem, ko pade v teh vprašanjih odločitev. Vest o njegovem odhodu Je bila prenagljena. Mogoče Je, da se kralj !n ministrski predsednik vrneta še-Ie v novembru. Vsekakor je njuno bivanje v Parizu za kraljevino koristnejše, ko če bi bila v domovini.
ODLIKOVANI ORGANIZATORJI SEJMA.
Beograd, 28. oktobra. (Izv.) Z ozirom na dobro uspeli industrijski sojm v Ljubljani, so na predlog ministra trgovine v ministrskem svetu odlikovani t redom «v. Save od V. do III. stepena sledeči gospodje: Fran Bonač, predsednik ljubljanskega sejma: Vinko Majdič, predsednik Zvoze industrijalcev; Dragotin Hribar, podpredsednik Zveze industrijalcev; Ivan Jelačin, predsednik Zveze trgovskih gremijev v Ljubljani; Engelbert Fran-chetti ln Ivan Rebek. predsednika obrtnih organizacij v Sloveniji; dr. Rudo! Marn. šef oddelka za trgovino in industrijo v Ljubljani; dalje arhitekt Costaperaria v Ljubljani, industrija lev Žabkar v Ljubljani ter Peter Kozina, industrijalce v Tržiču,
»KOMUNISTIČEN« POSKUS V CRKt GORI V KALI UDUSEN.
Zagreti, 28. ofc.obra- »Jutarnji 'i-t* poroča iz BeograU: Iz Cetinja poročajo, da zasleduje,jo odvetnika dr. Vukosina Markoviča. orožniki, omladinci in seljaki. Sedaj poročajo, da, se nahaja v bližini Cetinja in da je v njegovi četi samo devet, osob. Tudi od tu so ga izgnali in pr* vijo, da beži proti Reki. Brez dvom«, skuša priti ▼ Skader, kjer bo gotovo n» še! zavetišče. Prijeti njeprovi tovariši se, obnašajo zelo drzno pred preiskovalnim sodnikom in pred policijo ter energično zagovarjajo svoje komunistične ideje. Dr. Vukašin Markovič je žive! precej Ga,s* ▼ sovjetski Rusiji, kjer st«, ga Ljenln in Trockij pošiliala na razna mesta Rusije z raznimi misijami. MarkoviS ss naravno ni mogel sprijazniti s tihim življenjem v mali vasi, kjer je žive! pod policijskim nadzorstvom, vsled č»wr je pobejmil V gore.
Nov pravilnik o stanovanju in najemih sgradD
Namesto stanovanjskega pravilnika deželne vlade ta Slovenijo z dne fl. julija 1921 je. sedaj izdal gospod pokrajinski namestnik minister Ivan Hribar nov pravilnik, ki se v glavnem Razlikuje po tem, da jo mnogo daljši od prvega in da tolmači po vzoru hrvatskega stanovanjskega pravilnika že več določb stanovanjsko uredbe podrobneje. Največja njegova prednost je, da je vzorno sistematično sestavljen. Bistveno bi utegnila vplivati na stanovanjsko vprašanje nova določila o postopku stanovanjskih oblasti. Zelo verojetno pa je, da so bo ž njimi dodeljevanje stanovanj samo še otcSevalo.
V podrobnostih regulira pravilnik razmerje med najemodajalcem in novim najemnikom.
Ako je najemnik stanovanja erar. to določiti najemnino tako, kakor če hi bila stanovanje najela oseba, ka-teri gre pravica do naturalnoga stanovanja, ali oseba, kateri je država
Stanovanjski senat je v reševanju poverjonlh poslov samostojen in neza-
vii«n.
Uradna lat
Italijansko poslaništvo pri naSi vladi uradno zanika, da bi laška vlada preprečila otvoritev hrvatskih in slovenskih šol v Julijski Benečiji. In da
bi ta uradna laž bolje držala, navaja laško poslaništvo celo noke številke, da bi tako lahkoverneži lažjo nasedli.
Nas|»rot.i temu službenemu poročilu laškega, poslaništva konStatiramo mi, da je sleer res že otvorjenlh nekaj šol. da so i>a sistematično zapiraj 3, oziroma krčijo Solo celo v čisto jugo-slovenskih krajih. Laška vlada seveda ni tako Soiarska, da bi vedno uradno zatvorila šolo, temveč stori to na veliko bolj premeten način. Slovenskega učitolja prestavi, drugega, odslovi In uradno še vedno otvorjena šola Je brez učitelja! Novega učitelja ni in zato šola tudi no deluje, ampak uradno je šo vedno otvorjena. Takih slučajev m je začetkom tega šolskega leta dogoidilo že več in gotovo je,
'"ft0,ršftjilik zahto-	*
val mora najemodajalec oenovno na- Log^V slovenske šoK* Učitelje št J	W tega laška vlada tako.
OF&Sl	ie P	J da večini res no prestane drugo, ko
la gre po svetu. Tako niso dobili tr-ž.nski učitelji letos 1, oktobTa nober plače. Selo 6. oktobra so dobili poli
kratiti celjski kaplan Družen (maja 1846), češ, luiietju iz okrajev Brežice, Kajheuburg, Sevnica in nekaterih drugih obmejnih okrajo\- se v Dobo-vj po deputaeijah pogajajo s Hrvati o združitvi obeh delov in o ukiiijenju carinske črte.
Dne 6. junija je mnogobrojna slovenska dupuUicija Joiačičevemu saboru izročila policijo o zvezi s Hrvatsko (več tisoč podpisov).
Ta »revolucionarni* pokret. je poleg drugega mogel dati povod brošuri, ki so jo koncem maja 1848 uradni krogi Sirili med narodom »Kranje Kranjcem*. Značilno je, da so o tem kmetskem pokretu čisto molčalo konservativne »Novice*. Danos ao avtonombti goreči zastopniki lepega gesla »Kranje Kranjcem*, ki mu dajejo le nekoliko modernejšo besedilo ..,
-iT fenit ,1,	I "a gre po svetu, lauo niso aomii «.r-
^ r ' £ ZlT, 1 S'	učitelji letos 1. oktobra nobene
za dovoljeno mero d^edanja najem- ,af g , 'a , b dohili p^
nina, ki so jo pogodili in plačali, so -mejo obrniti na pristojno stauovanj--ko oMastvo In zahtevati, da so visim najemnine določi po določilih •Pravilnika:..
Najemi oda jec, ne sme od najemodajalca terjati nikdar več od davščin in pristojbin, nego plačuje ou sam iz tesa naslova.
Doklade na davke plačuje najemo-j Istočasno pa skuša odvzoti laška daialee vse.	[vlada jugoslovenskint šolam otrok'*.
vleo plače. I.aška vlada, ki itva sicer denar za vse brigante, ki se zbirajo v zloglasnih draštvih, noče imeti za svojo uradnike, za svojo učitelje niti toliko denarja, da bi jim izplačevala redno plače. Namen laške vlade je prozoren in je nova lavorlka. kultur-nosti.
Pri sodnih odpovedih stanovanj mota najemodajalec vložiti odpoved pristojnem sodišču pismeno ali pa jo dati ustno tia zapisnik. V odpovedi mora najemodajalec navesti vse odpovedno razlose in vso dejanske okolnosti ter ponuditi »se dokaze, na katero opira svoje odpovedne razloge. V pravdi, ki nastane vsled ugovora zoper odpoved. no more najemodajalec uveljaviti novih razlogov in dejanskih okolnosti, katerih nI navedel v odpovedi.
V najemnih pravdah, ki se tiČej" najemnih pogodb z enomesečnim ali krajšim odpovednim rokom, razpravlja sodišče po določilih postopanja » rnalotnih zadevah.
Ta nnjno potrebno stanovanjske prostore, ki se v smislu uredbe, ne smejo dodeljevati, se smatrajo:
1.)	za -amee, vdovce, ločence obeh spolov z 'asttiim gospodinjstvom ali Vez njega ena soba;
2.)	za družine brez otrok ali z enim nedoraslim otrokom dve sobi;
3.)	za družine z dvema ali tremi nedoraslimi otroki ali z enim doraslim
To jn seveda najboljše sredstvo, da šole kratkomalo zapre. Posebno Intenzivno se vrši to delo v bližini mest, osobito Trsta. Poljski čuvaji v magi-stratni služhj so zbirali pri družinah šolska izpričevala in potem vpisovali otroke v laške šole. Pri tem se je dogodil nad vse značilen dogodek. Ker ni imela neKa mati ča=a, da poiščo izpričevalo otroka, ji je pomagal pri iskanju poljski čuvaj, in sleer tako intenzivno, da so ma'cri zmanjkale dragocenosti!
O delitvi nple države v oblasti
^Zgodovinski spomin.)
V revolucijskem lotu 1848. so slovenski kraji ob Savi, od Sevnico dn Brežic, želeli, da se združijo s sosedno Hrvatsko. Sestavljalo so se prošnje (junija 184:?) in pobirali podpisi in iz vsega so vidi, da so ta pokret vodili priproet.i ljudje, ki niso bili baš izurjeni stilisti. Povod so mu bila gospo-in enim ali dvema nedoraslima otro-idarska vprašanja; k temu je prihajalo
koma tri sobe;
i.) za večje družine štiri sobe; o.) za vdove« (vdovo) se v primerih pod 3.) in 4.) računi ena soba manj.
Izpreminjati stanovanja v poslovne prostore je vobče za hranjeno.
se posebno zaupanje, ki ga je pripro sti narod Imel do popularnega Jela-čiča bana.
Tako jn pet vasi krškega okraja fa Cerkljami vred) prosilo, češ, mi ub<>-gi ljudje želimo, če je mogoče, »ker
Brez izref.nega dovolila stanovanj-; smo že bližnjiki, postati tudi bratje »kega oblastva se ne sme nobena I (s sosednjimi Hrvati)*; 76 podpisov, •franka na novo priseliti, niti pro?e-j Druga taka prošnia iz žtipo Leskov-liti. niti so vseliti v stanovanje. j ca in Cerkelj itna 100 podpisov. Tretjo Stanovanjska oblastva T. stopnje so izjavo iz okraja Kostanjevica - Sv.
politična obIast"a I. stopnje (okrajna glavarstva, politične ekspozitur", mestni magistrati v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju).
Vloge na stanovanjski urad so motajo vročati pismpno.
Stranke se udeležujejo ustnih razprav pri stanov, oblasti osebno ali po po^iMaščencih.
Zastopanje po odvetnikih na ustnih razpravah ni dopustno.
Ako se jo stranka sarnolastno vselila v stanovanje, ki je dodelieno drugemu, mora stanovanjsko oblastvo v 21 urah prisilno izseliti vsiljenea v prid upravičencu. Zoper to ni pritožbo.
Reševanje pritožb, napor.jenih zoper odloke stanovanjskih oblastev I. stopnje, je brez izjeme pridržano stanovanjskemu senatu pri oddelku za socialno skrbstvo.
Križ jo podpisalo 270 posestnikov; na nadaljnii poli jih je podpisanih 105 iz svetokriške občino.
Mnogoštevilni so podpisi iz sevni-škega okraia; podpisane! se zavezujejo, da nočejo privoliti v nobeno nemško zvezo, ampak hočejo priti k slovenskemu zvezu, to je, s Kranjci ir Hrvati želimo in hočemo biti vkup (163 podpisov).
V celem je prosilo iz krškega okraja 12 vasi, iz kostanjeviškega 33 vasi: v sevniškem okraju se je nabralo preko 1000 podpisov.*
Kdo jo celo stvar inscenlral, nam doslej ni znano; zdi se pa, da se je začela v kmetskih krogih samih; s to mislijo se ujema, kar nam poroča ta-
* O vsom tem poroča dr. Vellmir Deželič v »Vjesniku kr. hrv. - slav,-dalm. arhiva* XII. (1910).
Nekaj o rudniških ras* merah v Kočevju
Vsled pomanjkanja jugoslovanskih rudarskih tnženerjev, je priniorana trboveljska družba sprojeti v obratno službo večinoma tujce, tako v Trbovljah, kakor tudi v vseh drugih manjših obratih. In takemu srečnemu slučaju se ima zahvaliti tudi gospod obratni asistent inž. Keck, da moro sedaj nemoteno paševatj nad svojimi podložnimi. Ta mladi gospod jo nastopil svoje mesto šele okoli božiča 1920, kljub temu i>a jc poznan žo daleč naokoli kot strastno zagrizen Svab, ki preganja in muči slovenske nastav-ljence in delavce, kjer in kakor jih le more. Kamorkoli sem prišel, s komurkoli sem govoril, bodisi z delavci, pazniki ali « slovonsko inteligenco v mestu samem, povsod sem čul le pritožbe in začudeno popraševanjc, k:v-ko da se morejo v današnjih časih, v svobodni Jugoslaviji dogajati stvari, ki teptajo narodni ponos vsakega zavednega Jugoslovana, z onim znanim nadutim šovinizmom, goroještajerske-sa študenta — hnršaka. Evo slučajev!
V jami smo. Tik pri šahtu bo nahaja letos dozidan rov z vrezanim napisom: »Gluck aufl* Nikdo od delavstva se no smo razburjati radi tega, lahko takoj pobere svojo cape in haj-dl, ker »car daleko. bog visoko*. Uraduje se pri trboveljski od prevrat« sem po naročilu (?) le slovonsko, gospod inž. Keck pozdravlja dosledno le: »Gltlck attN In nič drugače. Ako ti ni všeč. pojdi! Gospod inž. nečo razumeti niti besedice slovenski, logična posledica je toroj, da pazi skrbno na to, da sprejme kolikor mogoče Nemcev v jamsko delo! Kar jo im Slovencev, pazite da govorite nemški z njim ako le kaj znate, sicer ste »nn-hrauchbar* tudi za težja dela. ker lažje kakor »laufer* pri šahtu, zasipanju rovov, zadelavanje proge itd. so nakazana po večini le Nemcem. Kolikor časa sem imel službo še nisem videl enega Slovenca pri šahtu zaposlenega! Ali jo bilo mogočo vse to le slučaj. čudno naklučje? — Z inženerjem hodi pogosto po jami »Schic.htmei-sterv, »internacijonalni* Korošec, ki opravl ja polet: vsega še, službo tolmača med delavstvom in poslednjim, kor bi drugače slovenski delavci sploh ne mogli vršiti Inženirskih ukazov. V jami so bili zanosleni trije pazniki. Enega so odpustili iz službe, ker je bil komunističen agitator. Sedaj hoče inž. nastaviti, na vsak način Nemca, nekega invalida brez roke (v eni ro':i mora imeti luč. z drugo mora plezati no lestvah), ki je pa zaposlen pri dnevnem konti in Ima torei primerno eksistenco, da se lahko preživlja! To-raj ne" socijalni cut, pestrimi šovinizem, mu narekuje to namero! Dovolj ie pri rudniku v delu osivelih kopačev (naivišjl čin rudarja), zmožnih po kratkem poduku ostalih paznikov. vrSiti tako službo, ("'emu imamo v Celi urudarsko šolo? Ali morda zato, la so nastavljajo pri nas tuici?
Koncem septembra so imeli delavci oblastveno dovoljen shod in so z dovoljenjem gospoda inšpektorja 'o katerem vsi brez izjeme poudarjajo. <la jim jp zelo pravičen in naklonjen), zintraj nabili na rudniku tudi plakate. Ko je prišel dopoldne gosp. inž. Keck
na rudnik, je dal takoj \ee otoka i« odstraniti iu delavci so se začudeni povpraševali, odkod ima g. inž. večjo oblast kot okrajno glavarstvo? — Ali Vam je znano g. inž., da je tako dejanje kratenje politične svobode ln torej kaznivo? Ali si upate tajiti Vaš junaški čin? Ali veste morda povedati lmo koga drugega, ki je izvršil to dejanje namesto Vas? Koliko kričečih slučajev so mi pripovedovali, navedel pa som v ilustracijo narodnega zatiranja le to, kar sem sam videl in slišal. Ali to še ni vse!
V začetku julija 1. 1. je bil tretji letnik montanistov lj. tehnike z gosp, univerz, prof. Frostom na enotedenski ekskurziji v Kočevju. G. inž. ni našel toliko časa, da bi samo enkrat govoril z g. prof. Ignoriral nas je — kot Slovence! Bili smo mu trn v peti — bodoči slov. inženirji! Zato je tudi mojega kolego, ki je prakticiral on mesec
preje, tako dolgo preganjal, da uf iiiogol več s trpe ti m je raje — šel: Zopot drugega kolego mlajšega letni, ka ie pustil tako garati, da je imel \>, ožuljene roke ln ko jo sel, mu je y, kel, da je «sicer zadovoljen t njim samo to da mu ni ljubo, da jo naelin nalist!
V časih, ko se našim montauisto,,, od jemlje pravica, študirati v I.eohnu, z namero da na ta način kolikor rm goče malo slov. inž. na-Moni zagrizonih Nemcev, v čnsih ko \. protidržavni elementi rujejo na v, mogoče načine proti obstoju naše ,| žavo, v teh težkih časih torej, zav-,:.> ma važno mesto v tako narodno poniranem kraju kot je ravno Kočevje, — zagrizen nekdanji avstrijski cir — inž. Keckl Gosp. Inž.: <Qi ,, uacpie tandem ahutere patientia iv stra?>	Eden v Imenu tnnottr,
Po svehi
—	Šopronj za Madžarsko izgubljen?
Italijanski tisk se vzporedno z vprašanjem karlistlčnega puča bavi z rezultati beneške konference. «Tempo» piše, da so sadovi posvetovanja v Benotr kali ne le ogroženi, temveč naravnost uničeni, ker jo Madžarska sama izigrala simpatije zaveznikov. — Drugi italijanski listi prinašajo z Londona poročlo, ki pravi, da je vsled najnovejše Karlove avanture postalo ljui-sko glasovanje za Sopronj nemogoče. Razmotrivajoč vzroke Karlovega poleta na Madžarsko, meni italijanski tisk. da je Karlovo podjetje nedvomno v zveži z diplomatičnimi spletkami neke ugledno evropske velesile — kakor izgleda, najbrže Francije.
—	Poljski protest proti Karlovi avanturi V zadevi karlistlčnega puča v Sopronju je končno zavzela jasno stališče tudi varšavska vlada. Naložila je svojemu odpravniku v Budimpešti, naj opozori tamkajšnji kabinet, da Varšava neprevidno postopanje Karla Habsburga najoetrejše obsoja, ker ga smatra za resno ogrožanje evropskega miru.
+ Novi nemški kabinet je sestavljen tako-le: Državni !"<ncelar in zunanji minister dr. VVirth (csntrum.): podpredsednik in državni minister Bauer (večinski socljalist); notranje stvari dr. K6ster; državnobrambni minister Gessier (demokrat); gospodarski minister Robert Schmled (večinski socijallst); minister za prehrano In začasni finančni minister dr. Hermcs (centrnm); minister za pošto Oicsbcrt (centrum); delovni minister Braun (socllalni demokrat); mlnster za promet Oroncr (demokrat); pravosodje Radbruch (socijalni demokrat); minstr-stvo za obnovo začasno še n| zasedeno.
-f Zavod sv. Jeronina v Rimu. «Gi-ornale d' Italia* poroča, da jc italijanska vlada sklenila dvigniti sekve-ster nad zavodom sv. Jeronima. Zavod bo prepustila Vatikanu, ki ga br potem izročil jugoslovanski vladi kot njeno neomejeno lastnino. Da se je to vprašanje rešilo za nas tako ugodno, jo zasluga naše vlade, ki so jo zavze-stari jugoslovanski zavod izroči svo-la z vso energijo za to, da Italija, ta jim pravim lastnikom.
~ Japonci gredo lz Sb.irPe. Japonska vlada jo sklonila, odpoklical! svoje čete iz Sibirije.
nlčka politika Demokratske stranke, rej, renta gg. Pavle N. Angjelič in Mi'.. -. Priblčcvld, narodna poslanca. 8.) Agran • politika Demokratske stranke, referent dr. Hlnko Kriz man, narodni poslancc, 9.) O socialni politiki Demokratske stran-ke, referent g. dr. Vekoslav Kukovee, narodni poslanec. 10.) Program Demokratske stranke, referent g. dr. Voja Marin k o v i č, narodni poslancc. 11.) Statut Demokratske stranke, referent g. Sveto-zar K. G I o r g I e v 1 č, narodni poslane-.. 12.) Poročilo predsednika elavnega odbora Demokratske stranke %. dr. Ive Krst e 11 a, narodnega posl., o dosedanjim; delovanju glavnega odbora in absoluto-rlum dosedanjemu glavnemu odboru. 13,1 Predlogi, izročeni glavnemu odboru d dne 20. oktobra t. 1. 14.) Razpravljanje In sprejem resolucij po posameznih vprašanjih. — Slovenijo bo na strankinem kongresu zastopalo približno 60 delegatov.
Protič in naše obrambne pripra ve. V svojem »Radikalu* jo napisa! Stojan Proti* članek, v katerem oh soja energičen nastop našo vlado, V je stopila brezobzirno na branik naših državnih interesov. On sicer ode brava vojaške priprave, toda trdi, ri.' je šla vlada predaleč, ker jo odredila vpoklic treh letnikov, češ, da imam* stalnega kadra dovolj, ki b| znal br?-niti naše dižavne interese. Kdor i malo pozna ustrojstvo vojske, ta * in pozna nalogo stalnega kadra, ki tvori le jedro vsake operacijske vojske, kateremu se morajo pridodati pripadajočo rezerve. To vtS Protič, sam najbolj, a vendar je izrabil ta moment kot hujskanje proti sedanji vla di. Protiču je seveda nasedel *Slove nec», ki priobčuje njegovo dereag^l ško notico, češ, kaj nam je potrebnr. vpokllcev, ko imamo dovolj vojske! O ti klerikalni metodi bo treba spregovoriti na koncu koncev re.sfto be sodo!
-f Naš budimpeštanskl poslanik
Vesti, da je bil naš btidimpeštanski poslanik Milojevič odpoklican, so ne resnične. Poslanik Miloje.viA jo še ved no na svojem mestu in je stalno t zvezi z našo vlado.
?e!itične beležke
Kongres demokratske stranke. Ka
kor stno že poročali, se vrši dne 30. oktobra v Beogradu kongres Jugoslovanske demokratske stranke. Na seji glavnega odbora stranke |e bil za kongres določen naslednji spored: 1.) Predsednik glavnega odbora, g. Ljuba D a v I d o v I č, otvorl kongres. 2.) Poročilo verlfikacljskega odbora o številu prispelih delegatov za kongres. 3.) Konstituiranje kongresa z Izvolitvijo predsednika, 5 podpredsednikov, 5 tajnikov in odbora za resolucije. 4.) O vnanji politiki Demokratske stranke, poroča predsednik g. Ljuba M. Da vido-v ič. 5.) Notranja situacija države, referent g. Svetozar Priblčevič, narodni poslanec, fi.) Finančna politika Demokratske stranke, referent g. dr. Voja Veliko v i č, narodni poslanec. 7.) Zemllorad-
Prosvcla
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
DRAMA.
Sobota, 29, okt.: ^Kozarec vode*. B. Nedelja, 30. okt.: »Ljubezen*. Izven. OPERA.
Sobota, 29. okL: --Boris Godunov*. E. Nedelja, 30. okt.: »Dalibor*. A.
cNovl Rod'. Prejeli smo »Novega Ro da» številke za mesece lunlj, iulil, avgu? in september. V nilh Je nakopičenega pre mnogo gradiva prave umetniške cene. i doneski so v omenjenih številkah prispe vali pisatelji in pesniki: Batageli, Bevl Oolar, Gradnik Gruden, Kmetova, Kc sem, Levstik VI, Lipah, Lovrenčlč, Meš ko, Milčlnskl, Pastuškin, PetruŠka, Pogai nlk, Roš P- Sardenko, Širok K„ Zorei Zgur In drugI. V znamenju njihovega st trudnlštva stoji »Novi Rod* na višku s< danje slovenske leposlovne produkcllc z mladino. — »NovI Rod*. Izhaja enkrat n mesec In je bogato opremljen s slikami t A. Bucika. Uredništvo In uprava lista Jc Trstu. Ruggero Manna 20/1. — Za Jugt slavilo stane »Novi Rod* na leto 15 li
CLAUDE FARRERE:
17
Morski ropar
(Le Flibustier des Mers.) , , Roman.
Desetkrat Je bilo treba očistiti »Lepo podlasico*, ki so se Jej oprijele trebuha morske alge in školjke in druga nesnaga. Vsakokrat je bilo /,a to čiščenje potrebno potovanje na iužne peščine pod kubanskimi otočki, kjer so pred nosom Špancev Fli-bustejci opravljali takšne potrebne posle, ne da bi jih Spanci le enkrat, zapazili, ker je ta kraj za skrita popravila najprlkladnejši v vseh Anti-lah In jedini, kjer morje nikdar ne valovi in buči za stolp visoko, kakor drugod. In vsakokrat se Je po takšnem čiščenju *Lcpa podlasica* podala na nova pota in novim uspehom nssflratts
Polje korzarjev se je Sčasoma še j povečalo. Kralj se je končno res za-ipletel v vojno ne samo s Holandci, ampak skoraj z vso Evropo. Država | za državo je postajala sovražna, i Koncem leta 1672. se je sovražnikom pridružila tudi še Španija ln kmalu na to Danska, potem Brandenbttrg in končno celo sveto rimsko cesarstvo samo. Vsaka ladja, kl se Je odslej kjerkoli prikazala, je bila sovražna, če ni imela francoske ali angleške zastave. Tomažu se je zdelo ravno tako zabavno kakor koristno, da se spusti na lov za vsakim Jadrom, kl se oddaleč . '.kaže, ne da bl si bil mnogo napenjal oči, kakšna ie barva na drogu. Plenjenje je tako j postalo šc lažje in enostavnejše. Naj-nestrpnejši njegovi tovariši, ki se Jim je najbolj tožilo po domovini, so morali priitiatl, da je pametno, Če nadaljujejo g svojim križnrenjemL kl
jim prinaša vsak čas novih in znatnih dobičkov.
Sicer pa je bil Tomaž ne samo hraber iti drzen, ampak tudi nič manj razumen. Cc tudi po najmastnejšili plenili ni prekinil križarenja in se vrnil v domovino, jc vendar pazil, da se varujejo interesi vseh udeležencev, armatorjevi, oskrbovalčevi in pa njegovih dečkov. Flibustcjci pridejo Cesto ob vse sadove svojih sijajnih pohodov, ker nimajo dovolj strpnosti in potrebne skrbnosti. Če treba, da store kaj drug za druzega, jih ovira nepremagljiva lenoba in neka mrz-kost. Tudi jim škoduje znana njih razsipnost. Ce prinesejo uplenjeno blago kamorkoli na prodaj, jim domačini nikdar ne nonudljo toliko, kolikor je reč v resnici vredna, Flibustcjci pa sprejemajo deloma lz resnične potrebe deloma pa Iz brezmejne brezskrbnosli in lahkomiselnosti tudi najnižjo ceuo, ali p_a sc raz-
srdijo in pomečejo vse blago v morje. Tomaž je pa izvrsten trgovec in se okorišča na vsakem svojem pohodu. Nikdar mu ne zmanjka denarja, med svojim moštvom pa vzdržuje z največjo strogostjo napet red in brezmejno pokorščino. Zato odklanja vse nedostatne kupčijske ponudbe in prodaja svoje blago za pravo ceno. Cim pa nabere dovolj gotovine, mu jo vedno uslužni gospod de Orgeron zamenja za menice, veljavne in plačljive v francoski domovini. Vitezu Danycanu zato ni treba, da bi se ganil le s korakom iz svojega Saint-Mal6-a, pa vendar sprejema svoje novce in ž njimi vred razvidi velike uspehe svoje ladje ln svoje pametne misli, da je najel Tomaža za kapitana svoje ekspedicije.
* o t
Sedaj pišemo leto 1676. In »Lepa
j podlasica« križari lepc?a sponiladne-isa večera in išče novih ortsod. Vre-
me Je lepo, morje mirno in vetr malo. Kapitan Tomaž Trublet in n.i« gov poročnik Louis Gttenolč počivai po večerji v veliki kabini zadnje? ladijskega kastela. Line so širok odprte. Skozi nje se bleste žarki z< haiajočega solnca. Topel, opojen v čer! Na nebu se sprehajajo oblač| kakor ovčice na paši. Vsaka izglcc kakor rožnat otočič v sinjem mor; ln vsaka odbija žar tonečega solne ki zaliva vso gladino s svojim ž; rom. Okrog fregate pa migota pn šerno igranje valov, kl blešče vsa zase kakor zublji tekočega plamen »Le glej!» pravi Tomaž Trubl in gleda skozi lino. »Le glej! Te« maloneške oči ne vidijo vsak dan okopov svojega mesta, pa naj i letni čas še tako ugodeni*
(Dalje*
VSI NA DEir n« gfcftlf.tO brat&j
DomaČe vesli
• Slavnostni sprejem pri češko-slo-vaJkem konzulatu. Včeraj ob 11. dopoldne je bil svcčanostni sprejem in g©6tit;tnje povodom tretje obletnice cevobojenja češkoslovaškega naroda v srebrni dvorani hotela Union. Če-jtitke je sprejemal češkoslovaški generalni konzul dr. Beneš, navzoči so bili vsi državni uradi po svojih predstavnikih, na čelu pokrajinski namestnik gosp. Ivan Hribar, vojaške in cerkvene oblasti, zastopniki dru-gtev in raznih organizacij. Navzoče je pozdravil generalni konzul dr. Beneš, ki je v svojem nagovoru pozdravljal jugoslovansko - češkoslovaško vzajemnost, ki je ravno v zadnjih kritičnih momentih dokazala, da predstavljata oba združena naroda nepremagljivo moč. Prečital je pozdravna telegrama na predsMnP-a češkoslovaške republike Masarvka in kralja Aleksandra. Zahvalil se jo na pozdravu pokrajinski namestnik Ivan Hribar. — Pri slavnostnem sprejemu jo bil navzoč, kot omonjeno, kr. pokrajinski namestnik minister Ivan Hribar 7, vsemi načelniki posameznih povor-jeništov. škof dr. Joglič, župan dr. Peric z načelniki mngistratnih uradov. rektor univerze dr. Krek, sanitetni Sef dr. Krajec, v imenu Sokoljega Saveza dr. Ravnihar, kot predstavniki raznih kulturnih in stanovskih koroporaclj.
4 Izpieractuhe v državni službi. Poštnv brzojavni afis'r-nt Vladimir Vojska je fc^r.ovan za nof.a a 5. raznla ter obenem dodeljen v službovanje odseku po-ftne in brzoja-.ne direkcije ' 'ubljap!. Računski praktikant Rudolf Turk je imenovan za računskega asistenta pri računovodstvu delegacije finančnega ministrstva v Ljubljani. ViSji davčni u-pravitelj pri davčnem uradu v Laškem Rudolf Kovačlč ja trajno upokojen. Službeni mesti carinikov 4. razreda carinarnice v Gornjem Cmnreku Antona Kepica in Marka Zorka sta progla-5f.il za Izpraznjeni.
4 Odlični gosti v Zagrebu. V četrtek {večer so prlBpeli v Zagreb odposlanci Če?ke akademije znanosti gg. Karel K.v (liee in Slavoljub Mrazek, Češkega učenega. društva g. Jaroslav Bidlo, Srbske akademije znanosti gg. Luibomir Stoja-novič. I. Zujovič, N. Vulič in A. Bollč tir Učenega društva v Ljubi ani g. prof. dr. Kidrič. Namen tega sestanka je, da zastopniki omenjenih korporacij stopijo v stik s člani Jugoslovanske akademije in da se najde temelj za zbližanje in skupno znanstveno delovanje vscb ome-njunih korporacij. Upati je, da. se delegatom posreči odstraniti vse težkoče, ki eo na potu ideji skupnega dola.
Prekmurska meja definltivno določena. Razmejitvena komisija zaslišuje prebivalce nekaterih obmejnih občin o gospodarskih zadevah. Razpoloženje mod ljudstvom je mimo. Krivci zadnjih izgredov 6o že izpuščeni iz mariborskih zaporov, vendar pa so preiskava proti njim še nadaljuje.
0 Novi bankovci po 10 dinarjev. V Beograd je prispela t« dni prva partija novih bankovcev po 10 dinarjev, ki so bili izdelani v Ameriki. Na eni strani novčanlce je naslikan orjak, ki obrača veliko kolo, ki pomenja delavstvo in industrijo, na drugi strani je naslikano Do-firo polje in Sokol kot simbol proboja fronto in narodnega ujedinjenja. Cim do-.•pe Se večja količina, sc novi bankovci puste v cirkulacijo.
AH more biti državni uradnik član magistratnega gremija? Nasproti mnenju, ki ga je naš list izrazil v poročilu o občinski seji, po katerem državni uradnik ne moro biti član magistratnega gremija, je izdal magistrat v obliki okrožnice listom poročilo, v katerem meni, da more biti državni uradnik v magistrata! gremij izvoljen, ker Institucija magistratnega gremija ni identična z «občinsknn svetom» v smislu § 47. novega občinskega volilnega reda. Razumemo tudi to tolmačenje občinskega volilnega reda, ne moremo pa pristati na to. da spada avtentična interpretacija občinskega volilnega reda pred forum ljubljanskega, mestnega magistrata. Beležimo, da se pojavlja, s to magi-slratno okrožnico pričetek nekakšnega uradnega presbiroja, ki naj služi za politične popravke »črno - modro-rdoče>. koalicije v občinskem svetit.
Promet kamniških vlakov se podaljša do Ljubljane gl. kol. Z dovoljenjem prometnega ministrstva prično s 1. novembrom t. 1. voziti vsi kamniški vlaki direktno do oziroma od Ljubljane gl. kol. Kamniški vlaki prihajajo v Ljubi'ano gl. kol. ob 6. uri 86 minut, 13 uri 07 minut ter 17. uri 86 minut in odhajajo ob 7. uri 45 minut, 14. uri 02 minute in 18. uri 89 minut. Vozni red mod Kamnikom in Ljubljano drž. kol. ee no lzpromenl. V Ljubljani gl. kol. jo s tem vzpostavljena najugodnejša zveza na vse strani.
9 Mestno tržno nadzorstvo. Zaradi sna-žonja prostorov bo urad mestnega tržnega nadzorstva v Ljubljani v pondeljek dne 31. oktobra za stranke zaprt,
* Najemniki Slovenije, pozor! Predli smo: Vsled množečib so dopisov iz naše pokrajine glede smotra »Društva stanovanjskih najemnikov za Slovenijo s sedežem v Ljub!!ani», obveščamo vse najejy™ire. da ima to društvo namen, pobijati draginjo v hišnonajemninskib vprašanjih in odpravo draginje ^ploh. Članom daje 'IniStro tirefnlačr'' vo infr>rio;iciln
glede razmerja najemnikov napram
hišnim lastnikom. Društvo se je osnovalo na podlagi od pokrajinske vlado potrjenih pravil za eelo Slovenijo, ter se vsled tega lahko v vsakem kraju osnujejo podružnice. Smernica društva je strogo ekonomična — nepolitična. Najomniki cele Slovenije, zavedajte se sedanjega težkega gospodarskega položaja in pristopajte v obilnem Rtnviiu k prepotrebni organizaciji »Društva, stanovanjskih najemnikov« ter snujte vse povsodi podružnice! Na zahtevo pošljemo vsakemu pripravljalnemu odboru pravila.
* Prodaja mleka v Ljubljani. Mestni magistrat ljubljanski objavlja, da |e. od dne 1. novembra 1921. prepovedana v Llubllanl vsaka prodaja mleka po ulicah in trgih, ker je uspešna kontrola tega mleka nemogoča. Istotako ie prepovedan direkten dovoz od mestnega magistrata nepreizkušenega mleka posameznim prekupčevalcem in zavodom. Mestna mlekarna v Ljubljani, Vojaška ulica št. 10. pa prejema vse mleko dežele, ako odgovarja minimalnim kakovostnim zahtevam ter plačuje tnleko po maščobi. Potvorjcno mleko se neplačano zavrne. Kmetovalci bllžne ljubljanske okolice pa smejo svoj zajamčeno lastni pridelek mleka dovažati v Ljubljano strankam na doin, ako se izkažejo s tozadevnim potrdilom dotične stranke, ki se ima vsak mesec obnoviti, In s potrdilom županstva domačega krala dovažalca, da dovaža lastilo mleko v Ljubljano. Mleko kmetovalcev, ki bodo dovažali svoj lastili pridelek strankam na dom, se bo od strani mestnega magistrata stalno preizkovalo. Strankam, ki se bodo preizkušnjam protivile, ali pri katerih se bo dvakrat konštatirala potvorba mleka, se bo prepovedalo za daljši rok dovažanjc v Ljubljano ln se bodo ovadile državnemu pravdnlštvu.
*	Srečke «Kola jugoslov. sester« naj bl so prkljalo večjim računom v restavracijah! Pač res je, da več oči več vidi in da toliko misli, kolikor glav. Uvideva sc to na vsaki seji Kola sester, kjer je toliko koristnih predlogov in toliko uvaževanja \Tednih želj. Na zadnji seji je predlagala gospa B., naj bi se po restavracijah dodala k vsakemu večjemu računu še sročka Kola. Koliko se pa pozna on dinar več na današnjih računih! Posamezniki ne bodo niti občutili, da so izdali en dinarček več, Kolo pa bo imelo vendar le s tem ranpečanih dokaj srečk. Apeliramo prav toplo na gg. rostavraterje, da to dovole in na gg. plačilne natakarje, da se potrudijo z našimi srečkami samo toliko, da jih pridenejo vsakemu večje.mu računu. Kolo ima stalno pred očmi nalogo, ki si je nadelo, zato poskuša in trka na vsa rodoljubna srca, da bi pomagala Kolu pri njegovem človekoljubnem in narodnem delu. Nadejamo se, da bodo gg. restavraterji kakor gg. plačilni natakarji izpolnili našo skromno željo.
*	Državni stanovanjski urad v LJubljani bo za'?'!: čiščenja v dnevih od 31. oktobra ilo i. novembra 192i zaprt.
*	Kongres lekarnarjev. Kongres Saveza udružonih lekarnarjev ee vrši od 28. do 80. oktobra v Beogradu. Na tom kongresu se bo tudi proglasilo ujodlnje-nje vseh lekarniških društev Jugoslavije.
*	Elektrarna Zagrac. V Višnji gori so snuje z glavnico 6 milijonov kron delniška družba pod Imenom »Elektrarna Zagrac«. To podjetje bo iskoriščalo vodne silo reke Krke. Piva centrala bo v kratkem dograjena ter bo preskrbovala z električnim tokom velik de! Dolenjske. Pri podjetju sodelujeta Ljubljanska kreditna, banka in Slovenska eskomptna banka.
" V Ptuju se je dne 26. oktobra ob 6. zvečer vršil v društvenem domu skupni manifestaeijski zbor demokratske. soeijalno - demokratske in narodno - socijalne, stranke. V nabito polni dvorani je bilo gotovo čet 1000 ljudi. Predsedstvo je vodil občinski gerent s. dr. Senčar. Govorili so za •TDS načelnik organizacije dr. Tone Gosak, za socijalne demokrate g. F. Komavlji, za NSS g. Šorona. Na predlog rlr. T. Gosaka so po potom sprejele resolucije, in sicer pole/* ljubljanske resolucijo tudi zahteva: Karel naj se internira na oddaljenem kraju, Madžarska se mora razorožiti, plačati vse stroške, odstraniti sedanj: sistem, izvesti svobodne volitve; postavi naj se Madžarski nadzcrovalnn komisija, parlament, naj da vladi vse polno moč za oslguranje integritete naše države, ki rabi koridor mod seboj in Češkoslovaško. Končno izjavljalo vso tri udeleženo stranke, da so solidarne v obrambi našo narodno države in da hočejo podpirati domovino Baranlski hej! orel raznih intelektualnih pokllcov žrle zaposlenja, oziroma primerno službo. Posredovalnica za delo in Inšpekcija dola v Ljubljani dajeta v zadevi informacije in sprejemata prigla-9e. — Industrijska, trgovska ln druga privatna podjetja kakor Intelektualni poklici se vabijo, da sprejmejo v službo begunoe-inteloklualce Iz Baranje.
•	Hrvatsko planlnarsko društvo lz Zagreba je preklicalo nameravani skupni izlet, ki bi se imel vršiti 30. t. m. na Kamniško sedlo.
•	Italija-"1'! meserjl v BoMn'u. Na kolodvora v Bohlniski Bistrici ko!je;o !ta-Iranski mesarji živino, ki je bila ns-kup-Ijena za eksport- v Italijo. Ker pa je italijanska. vlada prepoved*!" uvoz živesro-
vedi, w kolje jfivina ▼ Bohinja m se potem meso izvaža preko meje. Za izvoz je baje že pripravljenih 50 vagonov me-
Gospodarstvo
* Prof. Ivaa Mllčetlč. V Varaždlnu je umrl predvčerajšnjim upokojeni gimnazijski profesor to znani znanstvenik Ivan Milčetič. Ze v zgodnji mladosti 6e je pokojnik začel baviti s pisateljevanjem. Jugoslovanska akademija ga je poverila z urejevanjem »Zbornika za narodni život i običaje južnih Slavena«. Sodeloval jo v akademijski »Gradji za povjeet hrvatske književnosti«, pri »Radu« ln »Starinah«. Najvažnejša njegova spisa sta »Hrvatska glagolska. bibliografija« in iCakavština kvamorrkih otoka*. Mil-četio je bil rojon leta 1853. na otoku Krku, študiral pa jo ua univerzah v Z v grebu in Pragi. Zlasti pri svojih dijakih ostane v najlepSom spominu.
fc Smrtna kosa. V Gornjem Logatou ja na domu svojih staiišev umrl ItSletni dijak Kari M e ž e, »estočoloc realne gimnazije v Ljubljani. — V Ljubnem v Savinjski dolini je umrla poštna oficijalka Popca Ermeno v starosti 22 lot,. — V Ljubi,jani je umrla ga. Ana P a n t a r, roj. Verovšek.
*	Izgnana sta bila iz Maribora po pro-stanem enoletnem zaporu zaradi tatvino 201etnl Jakob Novak ir. Vrhnike in 20-letni Karel Kožar iz ljutomerske okolico.
*	Tragične posledice prenapete hujskanje* Poročajo nam: Osemnajst-letna Antonija Gradnik iz Smiklavža pri Novi Štifti se je, udeležila s svojimi prijateljicami neke narodne veselice, Dekle je bilo pobožno in čodnost-no. Ko je zvedel tamošnji župnik, da se je udeležila narodno veselice, jo je poklical k sebi in ji začel očitati, da je, zagrešila največji greh, da jo zapadla peklu in največjim mukam. Dekle si je vzelo te duhovnikove grožnjo tako k srcu, da je začelo v svoji prirojeni pobožnosti dvomiti samo nad seboj, postalo je melanholično, govorilo je naokoli, da je pogubljeno, da ni opravilo pravilno izpovedi, da jo sprejemalo po nevrednem sveto obhajilo. Začelo so, je ogibati ljudi. Kdor jo je nagovoril, mu jo odgovorilo. da naj ne govori z njo, ker je pogubljeno. Ker so zdravniki ugotovili na dekletu pojave blaznosti, in to
URADNA NAZNANILA LETOŠNJEGA VINSKEGA PRIDELKA.
Finančnega ministrstva naredba za Slo-veniio, da mora vsak vinski kupec ln vinski producent naznaniti v teku 24 ur množino vkletenega vina ali vinskega mošta, |e med našimi vinogradniki vzbudila ve-liko razburjenost, ki je žallbog na Dolenjskem, in sicer v Orčovju pri Novem mesto povzročila celo krvavi bo) med vinogradniki, flnancaril In orožniki, in jc ta bol zahteval celo eno žrtev ter več ranjencev.
Tega obžalovanja vrednega dogodka nI povročila naredba kot taka. marveč edino le način izvrštive tc naredbe.
Napačno je bilo namreč, da ljudstvo nI bilo o tem pravočasno In dovolj poučeuo In da sc je pričelo hitro prestrogo po na-rcdbenlh predpisih postopati.
Proti naznanilu dobljenega ali vkletenega pridelka bl nihče nc oporekal, ko bl vedel, zaka) se gre. Kmet pa smatra vsako popisovanje pridelka, zlasti po finančnih organih, kot prvi pogoj za zvišanje davka, čc ne celo za kako rekvizicijo. Zato so seveda takim pregledovanjem zoperstavja in talna jeza prične v njem kuhati, če thu tuia oseba prične po kleti stikati, moriti ter zapisovati njegov pridelek in mogoče še groziti s kaznijo ter z zaplembo vsega pridelka vsled opustitv aH nepravočasnega naznanila.
Če je pa prepričan, da take napovedi nimajo zanj v gmotnem oziru nikakih zlili posledic (katerih sedanja napoved taktično nima), Izvrši brez ugovora po možnosti točno svojo dolžnost, čc Ic ima v to dovolj časa na razpolago.
Bil sem sam priča v krškem okraju, kako so posamezniki hiteli v urade na-znanlevatl množino svojega letošnjega vinskega pridelka, ko ga šc niti popolnoma tii»o vkletili ali sprešall, boleč se, da ne dospejo z naznanilom prepozno in da ne bodo zaradi tega Imeli šc druga nepotrebna pota In stroške.
Take zelo važne naredbe se ne smejo razglasiti samo v »Uradnem listu«, ki ga lc gotovi krogi dobijo in čitalo, marveč tudi v raznih političnih in strokovnih listih ter potom županstev In župnih uradov. Tudi se no smejo razglasiti v zad-
mlnlstrstvo, zal. zaman. trditev, da ee je pod dr. Kramerjem n» vile »najbujnejše izvo«nl8arstvo», ie en* izmod najbolj karakterističnih klerika! nih klevet. Kakor znano, je dr. Krame* odpravil sistem izvoznic z uvedbo deloma državnega, doloma svobodnega izvn za (za živila). Izvoznioarski sistem i" upoljal prijatelj klerikalcev g. Ribarac n* ves čas je bil šef tega urada v ministrstvu klerikalni gospodarski strokovujal, dr. Slokar, intimns g. Korošca. Z odpn< vo tega sistema prv drju. Kramerju je šele gospodarska politika države ningin kreniti na zdravojčo pot.
■>=■ Izplačevanje in podaljšanje iopel v plačilo dospelih fe -nih državnih honfls v kronah In v dinarjih fe po uradnem poročila delegacijo ministrstva finane prične s 1. novembrom t. I. In ^e vrši za Slovenijo e d i n o l o -1 e pri fin n n-Sni deželni blagajni v Ljub ljani. Podrobnosti so razvidno iz raz. glasa, delegacijo štev. IlOSA/al.. ki jo objavljen v Uradnem listu. Za bone t,e lahko zahteva izplačilo, lahko pa se tudi dajo podaljšati. N' poslednjem pri mera se izplačajo 6%-no iintlcipatlvoe obresti od dneva prezenlncije za daljnih 6 mesecev.
=» Produktna ho m a v Novem Sadti dno 25. oktobra: Pšenica: 78 kg baška 1175 0>'ago); krmilni ječmen: ftl kg težki 960 (hiago); p i v o v a v s k i ječmen 1030 (bl.iao); oves: baški 81'> (blago) 800 (denar), ^romski 800 (blago); koruza: baška stara 900 (hlagn). un-va (dobava december) 800 (blago), 780 (denar), banatska nova (november) Ti.', (blago); moka (brez vreč): »t. 0 160n (blago) zaključek 1460. krušna St. 5 192« (blago), št. 6 zaključek 1800. krmilna moka 600 (blago); otrobi (z vrečo): Bačka 550 (blago); fliol: beli novi 115o (blago), boli stari 1050 (blago); svinj s k s. mast: netto ah Bačka 6500 (denai\
verske blaznosti, so jo prepeljali v i njem trenutku, marveč vsaj dva do trt
ljubljansko blaznico, kjr-r se reviea j tedne pred izvršitvijo. Na ta način Je aa-
sedaj nahaja.
| na tudi kmetijskim strokovnjakom in dru-
* Ž doma je pobegnil neznano kam le- j glin tozadevnim javnim organom prilika,
ta 1901 rojeni Štefan Pleteršek. Pogreša, jo ga že od torka.
da nevedno lludstvo, če treba, še pravo časno o tem natančneje podučijo ter jih
Gozdni požari v Srbiji. Iz Plrota i na vse dobre in slabe posledice take na-
Čuprije in Užle javljajo velike gozdne požare. Vso potrebno jo žo ukrenjeno, da se ogenj zajezi. Vzrok številnih požarov a ni dngnan.
° Strahovita eksplozija. V trdnjavi »St. Holena« pri Genui se je vsled požara vnela munieija. Trdnjava je zletela
redbe opozorijo.
Ako je še kupec, bodisi gostilničar, vinski trgovec aH privatnik prlmoran nazna niti provenjemo v svoji kleti vkletenega vina aH mošta, potem jc pač lzpodbit vsak predsodek zamolčanja ali celo tihotapstva od strmi produccnta. Vse sc da
/..trn, viictu,	11,41,4...«» ^v ........... , —.	.
v zrak Eksplozija io 40 km naokoli na- | mimo Iti lepo izvesti, samo bolj preinis-
1	'	i i, ____ i.. .. _________!....:.-,	nriclnnitl
pravili velikansko škodo. Žrtev je mno go. Dosedaj so potegnili 29 trupe! izpod ruševin, Nad 300 ljudi je ranjenih.
4 Strela udarila v hlev. Na Gorju šah v Bohinju je v nodeljo ponoči udarila v hlev posestnika Mlakarja strola ter ubila konja., kravo in eno kozo. Strela je povzročila požar, katerega so pa domačini kmalu ndušill.
*	Požar na Unču. Na Unču je te dni pogorel z opoko krit hlev Andreja Ogrizka. l:i stanuje v Postojni. V hlevu in poleg stoječem kozolcu je bilo spravljeno seno tvrdke -,-lmpoxi, ter seno posestnikov Ivana Urhara. in Antona, Bajta, vse-ga skupaj nad 40.000 kilogramov. Skoda je velika. Zažgali so baje otroci.
*	Nabiralec darov za lasten žep. Nok Fran Vizjak jo v krškem okraju pobiral darove za pogorelce v Klečah ter se je kot nabiralec, legitimiral s potrdilom »županstva v Klečah--. Dognalo pa so je, da je bilo t,o potrdile ponarejeno in da ie Vizjak nabiral darove lo za svoj žep. Nabiralec je bil aretiran in sodišču izročen.
*	Nesreča z granato. Pri Pranevskem so je zopet pripetila volika nesreča vslerl neprevidnega ravnan'a z granato. Zadnjo nedeljo so otroci zopet našli n«. paši granato in jo vrgli v nek jarek, kjer ic eksplodirala. Dva. dečka sta bila od drobcev zadeta ter sta ostala na mestu mrtva.
*	Tatvina na železnieL Med vožnjo od Maribora do Ljiilbinne je bila nadzorniku Južno železnice Franu Tertniku u-kradena zlata ura z zlato verižico, vredna 8000 kron. Tat, jo izginil brez sledu.
*	Mala kronika. Ivan Borčič, dolavec v delavnici Petra Bizjak, Celovška ce-"ta je delal na oirkiilaml žagi. Vsled neke grče pa je zagnalo rloskn v stran, pri tom na so jo urezal v desno roko. — Uršula Slabe, vžitkarica v Novem svetit pri Hoterlršici, jo šla po kamonitlb stopnicah navzdol. Zaradi ponravlla stopnic še, ni bil pritren dtžai Pri hoji p;i jo omahnila in je tako pri padcu udarila z levo roko po oknu in si tako prerezala roko.
*	V»nk kadilec, kateri dnevno uporablja ITO-pasto za čiS5on'e zob jo sigurno oproščen močnega duha iz ust.
Borza
Zagreb, devize: Berlin 16U — 1 lii, Bukarešta 205 — ?10, Milan 1180—1190. London 1200 — 1210, Newyork kabel ,«02, čok 208 — 300 Pariz 2200, Prag.i 302 — 30-1.50, Švica 5500 — 5525, Dunaj 7 — 7.20, Budimpešta 38.50 — 40, valute: dolarji 207 — 800, avstrijske kro ne 9, niblji 14 — 20. marke 172 — 175, leji 205 — 208, lire 1165 — 1175. Banka za Primorje 875 — 880. Trg. obrtna banka 236 — 240. Hrv. eskomptna banka 685 -- flftS. _ Brodska banka 405. Jadranska banka 1600 — 1650. Jugoslovenska banka 495 — 49K Ljub. kreditna banka 900 — 910-Narodna banka 605. Praštodiona 5230 — 5250. Rečka ptička banka. 450 — 4«0. Slov. eskomptna banka 630. Srpska banka 700 — 702. Gutman 1485.
Nar. šumska industrija. 570 - 575 Našička industrijo drva 530. Slavonija 650 — 672. Ljub. strojne tovarne ln livarno 830.
Beograd, valute: dolarji 73, leji -"'i, avstrijske krono 2, devize: Londori 289, Praga 75.50, Milan 290, Dunaj 1 .hi. Berlin 43.50, Budimpešta 10.
Dunaj, devize: Zagrob 129h --130::. Beograd 5'80 — 5200, Berlin 2317-285 :. Budimpešta 478.50 - 481.59, Bukarefi -. .	. . j2495 — 2505, London 15.990 — 16.010.
Vsled draginje jo ^trgovanje ^rnanj zi- j ^ewyork 40fig „ 4072, Pariz 29.580
"*"" 29.620, Praga 3817 — 3823, Sofija S87l»
Ijcno in ncprenagljeno ie treba postopati.
Tudi bi bilo želeti, da se take naredbe izdajo obeneiu za vso državo veljavne in ne le za posamezne pokrajine, ker le na ta način je mogoče dognati pravo množino vsakoletnega pridelka, dočlm sc ie do sedaj vse le bolj aproksimatlvno cenilo. Pri taki cenitvi pa diferira množina navedenih hektolitrov v vsi državi lahko za pol ali tudi za cel milijon, kar neugodno vpliva na pravo regulacijo vinskih cen, bodisi za domač konzum aH za Izvoz.
LJUBLJANSKI TRG.
Sr&orf
Nogomet. — Iliri)* Zagreb : Itirlla, Llubljana. V nedeljo dne 30. t. ni. ob pol lb. url se vrši na igrišču Ilirije tekma med zagrebško in ljubljansko IlIrUo. Po irvenstven! tabeli je IHrlla peti prvorazredni klub Zagreba. — Pred tekmo Igrata ob 14. ur! Hsrrnes in rezerva Ilirije. — Na praznik dne 1. novembra Igra v Ljub-»oni prvak Maribora S. S. K. Maribor.
vahno in se opaža skrajno štedonje. Pomanjkanje m.isti in boljših vrst slanine je (ibčntno. Mestna aprovizacija skuša nabaviti tako veliko zalogo masti, da bo zamogla. v večjem obsegu kot dosodaj za celoten trg vzdrževati prodajo inasti in vplivati na cone. Nakup masti jo vslod zadrževanja, v produktivnih krajih težaven. ---
Glede moko so se izvršile že vse pred-ja založena s prvovrstnim blagom. Od •29. oktobra nadalje se vrši razprodaja krompirja v barakah za šolo na Ledini, Kotnikova ulica. Vsaka stranka dobi brez potrdila, poljubno množino izbranega krompirja. Stranko se naprošajo, da kolikor mogočo hitro pridejo pa krompir, lokler je še ugodno vreme. Vrečo naj prinesejo stranke s seboj. Množino po več tisoč kilogramov se oddajo istotam.
Glede mke so se izvršilo žc vse predpriprave, da v nekaj tednih prične mestna aprovizaeiia z redno oddajo prvovrstne moke pekom in tudi občinstvu, da, se bo vsaj nekoliko vplivalo na znižanje con moki.
Glode mo=tno aprnviza olje se občinstvo prosi, na,i sodeluje pri vpostavitvi tega velepotrebnoga zavoda in pomaga, od-stra.iiti vse ovire. Iz posameznih nedo-statkov naj so ne dela takoj izpočetka težav, in no naseda agitaciji ljudi, ki jim ta ustanova ni i>o volji iz, sebičnih vzrokov. -----
i^am >/>be"bi nmevno jo, da se ne morejo odstraniti preko noči vsi nedostat-kl, ki Izvirajo Iz dolgo dobo let trajajoče nesolidnosti v mlofnl trgovini, temveč da ho treba nekaj mesecev pridnega dela, da nsposlavimo popoln red, ki bo ▼
pri 1 kmetu ko', meščanu.
*
« Zaradi na&r pomanjkljive trgovske statistike napada- cSlevoneo- dr. Kra-merja kot bivšega, trgovinskega ministra. Ta napad jo zgrešil svoj cilj. Izvozna statistika je bila za časa, ko je bil dr- Kramer minister, v resort,u flnanS-!
2380, Varšava 86 — 88, Curih 77.0".
—	78.025, valuto: dolarji 4028 — 403?. levi 2095 — 2105, marke 2352 — 38>. francoski franki 29.330 — 29.370, dlltfti.H 5150 — 5170, poljske marke 02 — 9!. loji 2475 — 2485, švicarski franki 77.37»
—	77.425, češko krone 3767 — 3778, očake krone 499.50 — 502.50.
Curih, devize: Berlin 2.97, Nowyoil: 5.43, London 21.28, Pariz 89.30, Mil.-; 21.30, Praga 5.50, Budimpešta. 0.70, Z gieb 1.75, Bukarešta 3.70, Varšava 0.1" Dunaj 0.28, avstrijsek žigosane krone O.lr.
Berlin, devize- Rim 694.30 — 695.70 London 684.30 — 685.70, Newyork 177.V
—	178.10, Pariz 1283.70 — 1286.30. Švica 3286.70 — 8298.30, Dunaj 7.58 — 7.P2. Praga 173.80 — 174.20, Budimpešta 28.87
—	22.93.
= Tržaška borza dne 26. oktobra: dinarji 30.50 — 87.50, češke krone 26.50 27, avotrljnke krono 0.80 — 0.90, madžav ske krone 3.30 — 3.50, nemške mark 15.50 — 16.50, dolarji 25.15 — 25.30, carski franki 460 — 465, — Jadranst ■< hanka 175, Cosulich 837, Gerolimieh 15: LIoyd 1390, Lussino 700.
Vremensko poročilo
Ljubljana 806 m nad morjem.
Dni	«0 a* O o s	t fi "j	i e r	Vetrori	r......i Nebo i i.
26. okt.	7. 14. 21.	741 1 787	' 788	0	1-6 9-e «•7	si. *rzh »1. jgip si. Jtlg	ebl. ! lasno i ». ebl.I
Srednje včerajšnja temperatur. 5-8, noi
malna 8 0. Vreaonska napore«; f. obl. jutno vreme.
nega ministra in ho bila Kramerjeva pri- Lastnik in Izdajatelj Konzorcij «Jutra-zadevanid. d* pmnose »s rvo»ol na trg.; Odgovorni urednik V H, F. .tole nt,
TitolM it. so«.
Si. polt. lok. wr. ia.ost.
OBRTNA BANKA
v Ljubljani, Kongresni trg 4
daje kredit« v obrtne svrhe, po izrednih pogojih, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje s
4°|o
—————— od dne vloge do dne dviga. ————!---
Vodjo muoilno
naoijj! Ugodna, ppillka !!!
■ . f™ u dinamita | klai^ir
llltro". lulllffl p^11 »toploa. trgovina z oleznino'
»ulllld in ffNJIVB
riifil'^ J.TJ1«/, ^otam^l i ^ J- B- Sfciclmr & Soba, zelo dobro ohra
M nahaja v novih prostorih
nasproti glavne pošte
v Ljubljani, Prešernova ulica 54.
Istotam se nahaja nw«iiiwin
Oosposvetska eesta 8t. 1
sprejme tudi
Tiskovna zadruga
ima tvoje nove prostore
v Prešernovi ulici št. 54 nasproti glavne pošte
njen ter z močnim in čistim glasom, je po coni na prodaj. Zelo pripraven je aa tak llfflll frllAininiainil Veliki salon ali gostilno kakor tadi sa pevsko
n-ZUHV.g.tt a S "tj^bljanl,"Hranit-— ntika oesta itev, 7, druga bSna vrat«,
Dobrega in zanesljivegaj I^r^ir, ?	t
18. nre opoldne.
potnika
M'e iflkiioo robo
išče trgovina v Ljubljani.
Plača po dogovora. Poizve se v npravnistvu «Jutra».	1788
Kupim
Ived vagonov bukovega 0(1J) ia : 400 ie dobro ohranjenih vre« sa oglje. Ponudbe na J. Paljeveo, Slomškova nlloa 21, Ljubljana. 1788
—
Obvestilo.
I Imam v zalogi vse sokolske pO-, trebi čine: Kroje sa Slane la ! nloa, telovadne obleke, čevlje, o vrat-nlke, gumbe itd. Cenilci na razpolago Zdravo!	1840
DiSll f S ISflH y.y Ljllbljsni 8",ke 1 lju':-TOlik0.1 mll° I Peter Capodur, mm, VMilISMli e. I
sprejme takoj	Aleksand. MoŠorinaCZ, dobavitelj Jn5.sokol,savera.
w	Stara Kanjiža, Vojvodina.
vajenca!
s primerno šolsko izobrazbo, j
Med prve slovenske klasike štejemo iir. Ivana Tav nrja, njegovi /uduji dve deli; Velike uspa!ae dosežete pri prasl-Cvetje v Jeseni in Vistika kronika j oih, govedih itd., ako primešate krmi im med najboljtc slovenske novele in po- redibrii prašek REOIN, lekarnarja Obe prinaša VI. svessk	Plooollja v Ljubljani,	lfilPA
Marjet zbranih spi n,
ki ga je uredil dr. Ivan Prijatelj in ki je ravnokar lašel.
Cena 74 K, po poiti S S ve«. Naročila na Tiskovno zadrugo v Ljubljani, PreSernova nlioa, nasproti glavne poite.

ii ste
številko
Članki in razprave; ..Opozicija". — „yfntcn Jfohnič".
—	„ftovi kazensko-pravdni re0". — »Verska pripadnost otrok ia verski pouk v Soli". — „Jfaša železna Industrija".
—	»Paragraf 129. b) avstr. in 206. srb. k. r." — listek: Sva soneta, gogai pregled. Številka 15/16 ima 48 strani ia stane 20 X. Celoletna naročnina na „Jfjivo" znaša 120 X, za naročnike ,.Jutra" le 60 X.
i
J
Dve ali eno 1774
mesečno sobo !
iSče proti dobrnmn plačilu državni uradnih,1 oženjon, brez otrok. Dopisi pod „Boba aa! stalno < na Aloma Oompanp, d. z o. z.,!
Ljubljana, hongresui trg 3.
O Tfr
brez pohištva
Dvolno cišieno leiko posteljno perle ln puh
C. J. HAMANN
Mestni trg 8.	is*.
(Laster)
zelo lep, trioglat, se proda, j Povpraša se v npravniŠtvu „Jutraa
17751
j s sjpariranim vhodom se iSče za privatno I ! pisarno. Cena stranska stvar. Ponudbe ped j ,,Pisarna1' na Aloma Companp, d. aj o. b., Ljubljana, Kongresni trg 3.
T a »»Slovenski bombaž" Predhodnih! in idejni utemelji-' „KONKURENCIJA" za pletenje i««. telji rushego realizma.
v	-------3~.cc
Ljubljana - Z g. Šiška
priporoča
NaroČite 1 Dr. Iv. Prijatelj: I
Pozor! Ključavničarji in M i Fozori
Po nizki ceni «e proda. <et Vrst želeja, in sicer: ploinato, itirioglato, kotu«, betonsko ieleso, klanie, Sline vrvi, bodeča iloa ln drngo železo,
Frano Tomažič & a o.
trgovina s telesnino na debelo. Preiernova nlioa 48.
znamke „Jagnje"
v vseh Idočili barvah in vsake debelosti.
418 strani. Cena SO K, po poiti 86 K.
Laniščo
zamenja v
igle, peresa, posamezne dele
Gramofone, ___________________
edino pri tvrdki	11 Jani,
A. RASBEHGEKl_
Ljubljana, Soc&nei alioec. B.
UehaoičR3 dslaunlca n »sa tnora?ils in drjoge orKte ms*
plošče, godbene avtomate j A^r^ffSt £ j 9mrHi Mm iB PRdllBlCI lih Mm, Kili', M,
in predivo platno
1785
obhodno potrebna :e pri Tiskovni zadrugi v Ljub-Preiernova nlioa, nasproti,', glavne poŠte
Borba za jugoslovansko aržavo.
Cena 32 K, po pošti K 1*80 več.
Kdor se boče poučiti, kako so limitirali naši izseljenci med svetovno vojno v Parizu, Londonu, Rimu, \VashiDgtonu in dr. za Jugoslavijo in kakšne težkoče 30 morali premagati, naj čita Ogrisovo knjigo. Spis 11 udi popolnoma nova, dosedaj pri nas nems.no, dejstva.
Knjigo naročajte pri	207
Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica, nasproti glavne pošte,
BRHKO
najmodernejše urejena tovarna za izdelovanje najraznovrstnejšib
iz prvovrstnega materiala in v vsaki množini. Prevzemajo se tudi stare pile v novo nasekanje.
Brata Kolem, Hšrsta,
Oene zmerne!	Izvršitev točna! 91
Pazite na znamko: BRAKO-MIRNA.	|
Kdor hoče kaj predati Kdor hoče ka« kupiti Kdor isce službe itd. — inserirai v „lutru" g
Spoznavajte naše razmere in čitajte:
A. Melik: Jugoslavija. Zemljepisni pregled. 1. del. Meb. rezana, iin papir
60 K, po poiti 3 K več. A. Melik: Zsoflovina Srbov, Hrvatov in Slovenoev. n. dela I. del f ( 21 K, II del i'i li. Poštnina za oba dela 9 K.
a. Ogris: Borba sa jugoslovansko držs.vo. Cen i S2 K, po posti K180 več. Dokumenti o Jadranskem vpraianju. Cena 18 K, p poŠti K 180 več. Št. Saratiin: Tini sadsSnJi nstavni poiožaj, C«na 16 K, no poŠti K180 več.
Naročila spre :
Tiskovna zadrega v Ljubljan!, Prešernova ulica, nasproti glavno pošte.
Mm gospodors
Zadnja prilika!	Zadnja pMUka!
i***- Iliri milijone kron "Pl
zadene v najsrečnejšem slučaja igralec v V. razredu II. kola. Državne razredne loterije.
Srečka stane cela K 192"—, polovična K 96'—, četrt,inka K 48 — in oeminka K 24-— za one, ki so igrali v prejšnjih štirih razredih. Novi igralci morajo plačati srečke tudi za vse ostale razrede. Naročniki, katerim se pošiljajo srečke jk> pošti, naj pošljejo zraven še K 8-— za poštnino in stroške.
Naročila se spreiemalc s smo do 2. novembra 1.1. V Setrtem razredu je zadela srečka št 35.715, kupljena pri Zadružni gospodarski banki, glavni dobitek, ki je znašal
ML 400»000*~•	1778 j
Še nekaj srečk ima na razpolago
Z^drf&ima g@spoda.rska banka d. d. ¥ Ljubljani,
Dunajska oesta 38/1.

sprejema vloge no hrsniine lupise, žiro in drugo v G]e pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema m Mne pssle najfočneje in n?r3ulan!neje.
Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, fitori-	fc
bor i^etkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb,	r
Wien, Opatija, Zadar,	||J
New York, Frank Sakser, State Bank.	u
Poslovne zveze z vsemi večjimi mesti v tu- in inozemstva.