Leto ¥11., štev. 2
Ljubljana^ nedelji 3. Januarja 3920	poštnina pivsai^«. Gena 3 Dfo
l»N» «b 4. «!■»■). e=»
Stane mesečno Din —S «* žao
semstvo Din 4®'— Mobffease.
Oglasi p« tarifa.
Uredništvo t
Dnevna redakcija! Miklošičeva cest5
štetf. e6/I. — Telefon štev. ya. Nočna redakcija! od sa. ure naprej v Knancvi St. s/L — Telefon St g«.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto In politiko
Boraraisivo: Ljubljana, Prešernova " nilica št, g*. — Telefon žs. 36.
fsseratiri oddelek 8 Ljubljana, Preže*-ssova tiHea š4, — TeJetor. št. 49»
Podružnici: Maribor, Barvarske ulic« It. r. — Celje, Aleksandrova cesta
Katius pri poštnem fek.zsvodn: L;u"o iiaaa St. 23.84« - Praha čisto 78.180 Wien,Nr. 105.34«.
Ljubljana, 2. januarja.
Zagrebški «Obzor& objavlja v svojem novoletnem broin iziave vodilnih mczl-cijsklh politikov o sporazumu RR in sedanjem političnem položaju. .Med drugim priobčaie tudi prispevek formalnega vodje SLS. aosp. dr. Korošca, ki ie pa rake vsebine, da zahteva tudi na tem mestu nekoliko zavrnitev.
Že ton dr. Korc-ščeve izjave je obsodbe vreden. ker ž niim nadaljuje vodja SLS dosedanjo pogrešno in nesrečno politike. Neštetokrat smo že povdarjali, da grdenše in psovanie Srbov niti najmanj ne more koristiti Slovencem. Da •e to naše naziranje pravilno, dokazu?e mizerno stanje, v katerega je pognala Slovence dr. Koroščeva srbofobska po-Srika. Za Slovence pa je ta politika tem usodnejša, ker je notorično. da se ne Vrivajo za politiko SLS čisti slovenski Jteresi. marveč interesi Vatikana, ki Porablja in izrablja Sfcovence za boj 5»t! svoj: lastni državi in njeni konso-iicacijr. Kakor je za časa svetovne voj-iidin preie stal slovenski klerikalizem v siebs cesarskega Dunaja ter igra' med Slcvenc? ulogo vojnega priganiača v priog zmagi nemškega orožja, baš tako ie danes naš klerikalizem avantgarda ita janskega Rima.
Kferikalizem narodnega bratstva ne pozra: tud! ne pozna slovenskega bratstva, niti krvnega bratstva po rodu. Kleriialcu ie brat samo oni, ki je brez-pos»hi sluga Rima ali pa vsaj slepi pri-vržerec kolovodij slovenskega klerika-iizma. Slovenskem« klerikalcu so celo nemšM in italijanski klerikalci bližji nego slovenski liberalci.
Dres stara navada, ki se ie poslužuje dr. (orošec tudi to pot v izjavi za eObzon. je ta. da dela za opustitve in pogreši, ki iih ie zagrešil on in njegova sranka. krive druge. Da nista gosp. Ridic in gosp. Korošec sedem let uganjala v naši državi takih političnih vrtoglavosti, kakor sta jih. bi ne bilo treba dbes tarnati o nadvlad5 enega nad druam. ?e v zasebnem " • M« in v vsaki rodbini ie tako. r1.	\fe-
vanitoni.ki delajo in se '	V
":ejo ugkd tr bb^c' pa oni. !■ V bi radi K. *ivosti in 'zlobe. "'	•
Med novim letom in pravoslavnim božičem
Vedno nove kombinacije^ a vse soglasne v tem., ds je današnja situacija nevzdržna« — Zopet nesoglasje v ministrskem svetu?
oiti drugače •jo sedem -tarna de" ništr-" v?'
Beograd, 2. januarja, p. Novo leto ie poteklo brez posebnih političnih dogodkov. Konference Ace Stanojeviča s Pa-šičem so zaenkrat končane in Stanoje-vič • se je vrnil za praznike domov v Knjaževac ter se vrne v Beograd po pravoslavnem Božiču. Stanojevid se je te dni sestal tudi z voditelji raznih nasprotnih si skupin v radikalnem klubu ter se je dalj časa razgovarjal 2 Ljubo Jovanovičem, Lazo Markovičem, Anto Radojevičem, D. Kocičem in drugimi. To je dalo povod raznim govoricam, ki so se zlasti raznesle preko zagrebškega časopisja. M. dr. se je trdilo, da je že najdena osnova za Iz mir jen je Pa-šiča in Jovanoviča in sicer tako, da bi g. Jovanovic vstopil v vlado ter prevzel zunanje ministrstvo. Te vesti so bile iz Pašičeve okolice brzo demanti-rane in so tudi v skupini ministra Nin-čiča bile označene kot prozorna intriga. Prrpopeduje se tudi, da je sedaj dr. Laza Markovič prevzel nalogo posredovalca med raznimi grupami.
Kot znak stalne slabosti današnje koalicije je beležiti tudi verzije, ki govorijo o pripravah za razširjenje koalicije, odnosno za novo grtipacijo v parlamenta. V tej zvezi se govori, da nastajajo v Davidovičevem klub« vedno večja nasprotstva, ker večina tega kluba baje odkrito zagovarja koalicijo z radikali proti radičevcem in vodi o tem že tudi. razgovore. Javili so se tudi že
klerikalci. Dr. Korošec je prispel danes v Beograd, kjer se je napram novinarjem izražal, da bi trebalo odstaviti z dnevnega reda vsa politična vprašanja ter se posvetiti gospodarskim in finančnim problemom, torej program, ki je v diametralnem nasprotstva z dosedanjo politiko SLS. Dr. Korošec rudi pred videva razbitje koalicije RR. Danes so imeli voditelji bivšega ožjega cpozicijo-naltiega bloka sestanek, ki pa ni rodi! nobenih rezultatov. Davidovičevci in spahovci se ne nameravajo zopet vezati s klerikalci.
Radikali imajo zaenkrat dovolj lastnih skrbi. Pri njih se še borita dve glav ni struji, ki pa obe soglašata v enem, da tako ne gre več naprej. Ena straja je za poskus kar najširše rekonstrukcije vlade pri kateri pa bi moral Stjepan Radič izpasti, druga grupa smatra, da je to nemogoče in o tvori eno zahteva spremembo režima.
Mnogo pozornosti ie vzbudi! danes nagli odhod g. Radiča, ki je prispel zjutraj iz Zagreba, da se udeleži v min. svetu raznrave o novem davčnem zakonu. Med njim m radikali je prišlo v današnji seji vlade do nesoglasja in g. Radič se je zvečer nepričakovano vrnil v Zagreb, akoravno vlada jutri nadaljuje diskusijo o izenačenju davkov. Novinarjem ie g. Radič izjavil, da se ne počuti dobro. Zvečer je bil v avdi-ienci minister Pavle Radič,
Ministrski svet o novi zemljarlni
Revidirati se bodo katastri in uvedli novi, do 1« 1928« pa ostane
vse pn starem,
Beograd, 2. januarja p. Od 5. do po! 9.
zvečer je bila seja ministrskega sveta, na kateri so nadaljevali razpravo o zakonskem načrtu o izenačenja neposrednih davkov. Proučenih je bilo prvih 27 členov, ki govore o splošnih določbah zemijarine. Pri tem je prišla do konfliktov. Prosvetni irinister Sije pan Radič jo izjavil vašemu dopisniku, da se bo zemijarina odmerjala po dohodkih zadnjega leta In ne zadnjih petih let. kakor to žele radikali. Doslej se ie zemliarina odmerjala v velikem delu države brez katastra. Na vsak način se mora čimprej povsod uve st! prepotrebni kataster. Za enkdat bo vlada postopala po načelih, naibrže do 1. i 928. V tem času se bodo revidirali vsi katastri.
Ratifikacija nove fugoslovensko-tarške pogodbe
Pogodba je stopila v veljavo z novim letom, — Zanimive izjave turškega zunanjega ministra v angorskem parlamentu,
Beograd, 2. jamiatia. p. Včeraj je pose-	jj Angora, 2. januarja, i Pri utemeljevanj--'
ta turfikS poslanik Jasni H&met beg pomoč-	svojega predloga glede ratifikacije pogod-
aSca zunanjega ministra Markov i ča in mu	be o mira b prijateljstvu med Jugoslavgt«
sporočil, da je doofl od svoje vlade v An-	I Ln Turčijo ie izjav:! zunanji minister Tev-
gori brzojavko, po kateri je turška zbor-	i fik Ruždi beg v zbornici: cTekom prihod-
kjer jih pa še až, se bodo uvedli Vlada bo dotlej postopala na temelja začasne očeta na podlagi površine, kakovosti in kcKor? zemlje. To se bo v vseh okrajih hkrat' izvedlo. Imenovane bodo komisije. Id bDdc morale imeti po enega geometra ln kS bodo imele nalogo, da sestavijo remljiški kataster v krajih, kjer ga še ni, oziroma bode dosedanje katastre revidirale. Višina zemlir rine še ni določena. O tem bo razpravlja1 ministrski svet na prihodnji seji. Naibrže bc vlada ostala pri dosedanji praksi (?) Vlada ima jutri dopoldne št: popoldne sejo fe bc-r.?daljevala diskusijo o izenačenja • nih davkov.
Prvi sadovi režimske šfednje
Antisocijjalne redukcije v ministrstvu za socijalno politiko, —
Ostra kritika vladinega postopanja.
Na konca je došlo do razprave o pravilnikih o izrednih dokladah, ki so jih predložili ministri poljedelstva, javnih del in agrarne reforme za osobie
niča dne 31. decembra popoldne soglasno ratificirala pogodbo mira Ln prijateljstva med Jugoslavijo in Turčijo. Kralj Aleksander je v četrtek zvečer podpisa! pogodbo m jo s tem končno ratificiral. Izvirnik pogodbe ie bi! včeraj Izročen zunanjem« ministru.
Pogodba stopi v veljavo, čim jo obe državi ratificirata. Ker se je to zgodilo, je stopila v veljavo s !. januarjem,
njega tedna besa poroča! parlamenta o dogodkih v Ženevi, o pogodbi s sovjetsko Ris-s?jo ia o posetti v Beogradu. V jugoslovanski prestolioi sem bil povsod, začenši pr: kralju pa do vseh državnikov, s katerte' sem prišel v doi&o. deležen prisrčaeg-sprejema. Povsod sem mogel ugotovit:, č: so vsi jngoslovenski državniki prežeti istega duha prisrčnih ednošajov do cas, kaker I jih tadi mi gojimo do Jugoslavije*.
ne iiaga-,ie n;ore je danes. . parlamen-.-. a veja, ki služi j. , za to. da dobi-Prt izvedbi načela : / riosti. ki ga zastopa jva, bi lahko že zdav-je neenakosti med poedi-iiamt rudi neenakosti med . Srbi in Hrvat«. Klerikalci in ,!. ki sj kričali po reviziji ustave ja bi vrg? državo in narod v dolgo-trauio in mtftto ustavno borbo — ter ..ganjali separatistične in federalistične i/rekucije. so bravi škodljivci hrvatskega in slovenskega liucstva in nihče ,:rug. kal:or ori sami so krivi, ako jih 'toe šiba. V ton pogledu so ostali trma-,d ter svojeglavi samo še slovenski klerikalci in videti Se. da jih preie ne bo rečaia pamet dtkier ne bo SLS popo?-noma in nerešlnvo zavožena.
Dr. Koroščeva ziava ima končno tudi še glavni žig kf«rikalne politike: Neiskrenost 'n drzmst. Dr. Korošec pravi namreč v svoi ?ziavi. da se v naši državi esvašta -JEima u obzir. ledino dr-ava I niene -jr-rebe — r?e!s Kdorkoli '■■jt te besede izosfil bš fin smel preje kot pa renre:.ieiitan1 slovenskega klerikniiz-ua. tistega kleikalizma. ki se- fe bori! proti današnji .ligoslaviii na živlienie in smrt še v rainli Avstriji in ki je ostal nien edini kriniin'ie!ni nasprotnik tudi še pozneje. Tre;a citati, kaf vse so PJ-sala giasila SI 5 o jugostovenski državi. treba gledai in poznati jezuitsko kampanjo, ki io vodi ta družba sistematično oroti vialrim interesom države in naroda, pa 1a ce spozna, kako velika hmavšfina je dr. KonoŠčev članek. Vi očita drugim, d- trma'o obzira do države in njenih poreb. Kot posebno za-..imivosf ie treba imenjatl pri dr. Koro-ščevi izjavi še ft d.-, se ni z nobeno jesedico dotakn-l slovenske avtonomile
__ki io brani očlvdno samo z?. Kranjce
in Štajerce — ter dejstvo, da ie to pot orevzel ulogo advkata nele Slovencev, "narveč tudi Hrvafcv. Njegovo politično .rošniaretve no Dalmaciji, po Hrvatskem ;n med Bunsvci je brezdvomno pripomoglo, da je i?dai Čisro slovensko klerikalno koncepc;o raztegnil rudi na hrvatsko klerikalni Vsekako tudi napredek. ki presega prvotni kitajski zid SLS.
Kralj in kralica na lovu
Beograd. 2. lanuarii p. Kralj in kraljica si3 bila danes na lov v Kupinovem. Prihodnje dni se podasta -aie aa slov v Slovenijo.
Velik požar iNew-Yorku
Newyork, 2. Januar j. k. V treh hišah v Broadwayu. kjer se nhajajo Bradi Hapag, druženHi ameriških la-jedelnic ter drugih tvrdk. te izbruhnil poar. Ves borzni del mesta ?e bfl poln dima škoda znaša 35.000 jchijST.
Beograd, 2. jasuaria. p. Finančni odbor je imel včeraj in danes sejo. na kateri se ie vršila živahna debata o proračunu ministrstva za socijalno politiko, ki znaša po predlogu vlade 470,588.988 Din. V toku debate se je pokazalo, kako namerava vladna večina prakticirati princip štedenia, Reducirale bi se naj podpore za humanitarna društva, odpravile. odnosno okrnile važne socijalsie institucije, med drugimi inšpekcije dela te? borze dela. skoraj popolnoma de-montirali važni statistični odseki in reduciralo nal bi se predvsem izven ministrstva neka;l nižjih srradnikov in slii-žiteliev.
Opozicija je proti tem nameram ostro nastopila, in je zlasti zastopnik SDS po si. Demetrovič protestiral proti šted-rtji na škodo humanitarnih in socijalnih ustanov. Te hoče vladna večina odpraviti. ostane pa naj hipertrofija v ministrstva samem, v katerem je 13 odde-lenj z 38 načelniki, minister, pomočniki in še državni podiajniki. Od vsega tega predlaga vlada ukinjenje samo enega oddežka in 8 načelnikov ter inšpektorjev. od katerih so tri mesta nova. .To je razsipanje, a štednja naj bo, da "hočejo reducirati celo kredite za zaščito dece!
Poleg posl. Demeirovida so v nedeljo govorili še posl. Protič (rad., ki je zahteval redukcijo služiteljev in nižjih nameščencev), Vujič (zemlj.), Sečerov fdav.. ki smatra, da ie treba celo miri-strstvo reducirati in združiti z drugim roso rtom). Pušeniak (kler.). Kurbegc-govič. (musl.). Kulovec (kler.) in drug!. Na popoldanski seji ie večina sklenila reducirati v ministrstvu 66 uradnikov ter 27 zvaničnikov in služiteljev, odpraviti borze dela razen v Beogradu. Zagrebu, Lmbliani. reducirati inšpekcije dela in statistične oddelke ter nekatere male postavke za brzojavne in poštne stroške. Sprejeta so bila prva tri poglav ia proračuna ministrstva socijairie politike.
Danes dopoldne ob 9. se je vršila koa-ferenca radičevskih in radikalnih članov finančnega odbora glede nadalinega postopanja. ker včerajšnij nastopi opozicije proti reakcionarnim nakanam vladine večine spravili to večino v veliko zadrego.
Ob 10. se je nadaljevala razprava v fin. odboru in so bile na redu postavke.j, jugoslovanski skupnosti na Balkanu. Z Or-o zaščiti dece in o statistiki Pri zaščiti-"" *1 kot s kmetskhn narodom ne smemo imeti
svojih resortov. Dr. Svetis!av Popovid (SDS) je predlaga!, naj se na popoldanski seji najprvo načelno reši vprašanje o kornpetenci fiuainjrpga odbore. Poslanec Demetrovid Ye zahteva] revizijo tsradniškega zakona.
Na popoldanski seji se je vršila debata o tem, aH je finančni odbor fcompe-tenten, da razpravljaj pravilnikih poe-dinih ministrstev gle^ie izrednih doklad državnih nameščencev, ker temu nasprotuje ČL 49. v dvanajstinah, ki določa, da veljajo vsi pravilnik! le do 31. decembra 1. L Opozicija in tudi več govornikov vladne večine so bili mnenja, da finančni odbor ni kompetenten razpravljati v teh pravilnikih. Zato je bila seia finančnega odbora prekinjena in so se sestali člani večine h konferenci. Večina je sklenila, da se moralo vsi pravilniki, predloženi do 31. decembra L I. po čl 49. dvanajstin razveljaviti .Finančni odbor naj vzame v pretres nove pravilnike in o njih razpravlja po načelu starih.
Ko se je odbor zopet sestal k seji, so posegli v debato poslanca Demetrovič in Oton Gaviilovid ter minister Uznnovid, nakar ie vladna večina sprejela načelo, da bo postopala v tem smisla. Jutri dopoldne bo finančni odbor razpravljaj o novo predloženih pravilnikih,,
Zopetni demanti g, Radica
Beograd. 2. januarja, p. Znaša ajava prosvetnega ministra S ti ep sna Radiča v Šl-banšku. da se mora Jugoslavija razširid do Egejsk«ga morja, je izzvala v grSkem Javnem mnenju in zlasti v vladnih krojph veliko razburjenje šn mnogo komentarjev. V tej stvari je stori! grški zunamji minister Rufos koraike pri našem poslaniku v Atenah Gavriloviču. Danes je minister Radič zanikal časopisne vesti, da bi bil v svojem govora rekel, da mora dobiti naša država izhod na Egejsbo morje. Radič pravi, da Je rekel le, -da mora biti naša tendenca, da se razširimo od Jadrana do Črnega morja, zlasti pa ee moramo združiti z Bolgari. «To 'j moj stari idealje dejal Radič, j ideal o
Abdikadja prestolonaslednika Karla
Ruimraski prestolonaslednik je odložil vse svoje časti, — Kronski svet je vzel njegovo abdikacijo na znanje an proglasil za
prestolsskdnika Karlovega sinčka Mihajla, — DolcČTiev re-
gentskega sveta,
/Glej tudi poročila na 2. strani.)'
radi njegove abdiksdje v zelo težkem položaju. Nasprotno pa poroča, vladni list cLutv ta», oa se to poiožaj prav km^lu isiŽistii
dece je večina po predlogu posl. Puclja reducirala 61 nižjih uradnikov in služiteljev ter zmanjšala izdatke za kurjavo in razsvetljavo. Na ugovore opozicije je minister Simonovid izjavil, da bo itak mora! zahtevati naknadne kredite, nakar so opozlciionalni poslanci ugotovili, da je po tej izjavi smatrati sploh celi budžet za fiktiven. Pri razpravi o kreditih za siatistiko ie PQ5 nec Demetrovič (SDS) ostro grajal enotno postopanje. V beograjskem statističnem uradu je vse polno nepotrebnih oddelkov in načelnikov, zagrebški statistični urad pa postaja po ogromnih redukcijah iluzoren za delo, ker nima dovolj osobja. Minister Simonovid ie priznal, da so ti očitki upravičeni, vendar pa doslej še ni imel dovoli časa, da bi se mogel vsem tozadevnim vprašanjem intenzivnejše posvetiti. Pri tej priliki ie došlo do prerekanja s. klerikalci.
a odnaSajev dobrega sosedstva, ampak tre ba je 2 njimi priti do sporazuma m v to svr-ho se moramo zbližati. Le na ta način moremo doseči emancipacijo Balkana, ki se je želi vsa& balkanski narod?.
po: z Albanijo
.Beog&d, 2. januarja, p. Kakor se dozna-d« iz aonanjega ministrstva, je komisija, ki ■roačava predloge za sklenitev trgovinske ./Cgodbe z AlbSnijo, končala svoje delo. Zn-^anie ministrstvo npa. da bodo razgovori s albansko vlado kmala končani in da bo v najkrajšem času podpisana trgovinska pogodba med Jugoslavro in Albanijo.
mi na novi mm
Bukarešte, 2. januarja, z. Na Izrednem ?Tonfekem svetu je kralj Ferdinand sporočil, da se ie prestolonaslednik Ka-rol odrekel prestolonasfedstvts in vsem častem in pravicam člana vladarske hiše. Kronski svet ie vzel odpoved na znanje in v smisla ustave proglasil za prestolonaslednika Karlovega sinčka Mihajta.
Bukarešta, 2. januarja, p. O seji krona skega sveta,, aa kateri se je razpravljalo O odstopu prestolonaslednika Karola, se doznavajo nasledflje podrobnosti:
Najprej je povzel bessdo kralj Ferdinand, ki je eaglaša! svoj težavni položaj kot oče ia kralj. Potem je sporoči! zbranim velja* kom sklep prestolonaslednika Karola, s kaj terim se odreka vsem pravicam do prestoSo= nasledstva m do članstva kraljevske dina« stije. Kralj Ferdinand je izjavil takoj nato, da jemlje odstop prestolonaslednika na zna« nje, Poteni je nadaljeval: ^Prestiž dinastije io skrb za bodočnost države me silita k temu sklepu, ki ga naznanjam le s težkim srcem.* Kralj je nadalje ©men;!, da ss pree stolonaslednik Karo! v svojem pismu, ki ga je poslal vladarju, cbvezujs, za 10 let ne pride v domovino.
Za kraljem je najprej povzel besedo vočj ja agrarcev Mihalaki, ki je naglasa! dejstvo, da ve kralj najbolje presoditi ta korak pre-j stolonaslednika Karola in ali so interesi mo=> narhije res ogroženi. V imenu svoje skupine je odobraval kraljev sklep. Voditelj druge skupine agrarcev Maniu je predlagal, naj se pred definitivno odločitvijo napravi pri prestolonasledniku oficijelec korak. On mi» sli, da je vprašanje odstopa od prestolona« sledstva zelo važno in da utegne kasneje iz; zvati hude zapletljaje. V istem smislu sta govorila tudi voditelja drugih skupin Jor» ga in Vajda, ki sta odobravala stališče kras Ija. To sta odobravala tudi generala Ave* rescu in Bresan. Končno je povze! besedo ministrski predsednik Bratianu in izjavil v imenu vlacie, da bo kabinet sleherno anne* nje voditeljev skupin upošteva! in verno izvede! sklep vladarja.
S solzami v očeh se je kralj Ferdinand zahvali! dostojanstvenikom za udanost in zagotovitev podpore, nakar jc takoj zakljuc čil sejo.
Vlada bo predložila parlamentu predlog zakona o ratifikaciji odločitve kronskega sveta in o proglasitvi princa Mihaela, sina dosedanjega prestolonaslednika Karola, za prestolonaslednika rumunskega. Parlament ima rešiti tudi vprašanje regentstva.
Po končani seji so vsi udeležene: kron« skega sveta pesetili soprogo bivšega presto« lonaslednika, kjer so našli kraljico, ki je bila jako vznemirjena.
Semkaj jc dospela iz Benetk brzojavka, ki javlja, da se je princ Kare! odpeljal z brzovlakom preko Švice na švedsko, kjer se namerava stalno naseliti. Bivši prestolonaslednik je prosi! svojega očeta, naj mu dovoli, da prevzame kako navadno država ijansko ime. Princ Karo! se je po pogreba angleške kraljicesmatere, kamor ga je spre-> mik ?azi> odpeljal v njenem spremstvu v Benetke, odkoder je posla! očetu znano pu smo, v katerem st odpoveduje prestolu.
List »Dimineata« komentira abdikacijo prinefe Karla in pravi, da je vlada za*
in da ni nobene nevarnost! za vlado Brati-
anua.
Zunanji minister Duca je pred šsOjirt odhodom v Sinajo izjavil, da so vesti o spe* ru med bivšim prestolonaslednikom ia vlado popolnoma izmišljene.
Bukarešta, 2. januarja, p. Odstop prestolonaslednika Ksrcla jc izzval po vsej Ri> munski ogromno razburjenje. Zlasti volit:, pozornost je zbudi! na seji kronskega sveta govor Mihalakija, ki ga je preveval globok patriotizem. Prestolonaslednik Karo! živ: n-del j časa v inozemstvu,
Ker je prestolonaslednik Mihael star šek štiri leta, se je za slučaj smrti kralja Ferdi' nanda imenovalo regentstvo, v katero sc izvoljeni princ Nikok, brat bivšega presto lonaslednika Karok, rumunski patrijarh -,• general Bresaa.
Rim, 2. januarja, k. cCorriere delk Sc ras poroča, da je rumunski prestolonaslec. nik Karo!, dne 15. decembra v krasnem av tomo5>ilu v spresnstvu r.ekega rumunsfcegJ polkovnika in svojega sluge dospel v Mikn.
Beoprad. 2. januarja, p. Zunanja minist: stvo je prejelo iz Bukarešte zakasneli urac ni komunike o seji kronskega sveta, ki sc. je vršil dne 31. decembra.
V sled najnovejših, dogodkov na Rumu i skem so bile vse brzojavne in telefonske zveze a inozemstvom prekinjene za 36 vr Vshd tega prihajajo tudi vsa poročite n BuksreSte s velikimi zamudami
Poplave
Berlin, 2. januarja, s. Vsled popiav • Vzhodni Prusiji je bil poškodovan in ogrožen železniški nasip proge Berlin-Scheidemiini-Konigsberg. Zaradi tega morajo vlaki voziti zelo, počasi Na drugih progah ie promet popolnoma, ustavlien, ker ie vsled prebitja nasipa tamošnje ozemlje popoinbma pod vodo. Tudi pri Diisseldorfu je voda naičila nasip. Reka Morth je raztrgala iez. Velikanske množine vode so poplavile pokrajino več kilometrov daleč. Prebivalstvo je moralo na tovornih avtomobilih spraviti na varno svoio živino in svoie imetje. Prebivalstvo samo se je nastanilo v barakah bivše belgijske zased-bene vojske. Vode sedaj -polagoma padajo, vsled česar se vidijo velikanske škode, ki jih ie napravila povodenj. V Diisseldorfu voda še nikoli ni bila tako visoka. Požarna bramba gradi meu Hammom in Kerdtom nasip. V Neu-wiedu so morali izprazniti več kakor tisoč hiš. Promet v mestu vzdržujejo z motornimi čolni. V notranjem mesta je le 100 hiš nepoškodovanih. Ker je voda v Ouedlinburgu vdrla tudi v plinarno in elektrarno, je mesto brez razsvetljave.
Bruselj, 2. januarja, k. Sedanje poplave pomenijo naravnost katastrofo za vso deželo. Časopisje in Rdeči križ sta
pričela z nabiranjem prispevkov za
oškodovance.
•JUTRO«. S.1, 'c
Nedelja 3. L 1926
Velik potres v Sloveniji
in sosednih deželah
Na Norega leta zvečer so čutili po vsej Sloveniji, v Hrvatskem primorju, v Avstriji in severni Italiji močan potres. —- Po dosedanjih vesteh ni naredil nikjer večje škode.
Liubljana. 2. januarja, i stah v mestu pa potresa skoraj ni bilo Od katastrofalnega potresa o Veliki noči L 1895. v Ljubljani nismo doživeli tako močnega potresnega sunka, kakor na Novega leta dan par minut po 7. urt zvečer. Cisto nepričakovano je nekaj aagomazelo po nogah. mize in stoli so se pričeli maiati. ponekod so žvenketali kozarci, električne svetil tke so sumljivo nihale pod stropom, table na stenah so se premaknile, omare škrtale. se odpirale in se skoro premikale. Po ulicah so na več kraiih padli kosi opek na cesto. ponekod so se zamajali celo dimniki.
Potres ie bil valovit in je trajal več sekund. Bil je tak« močan, da ie Povzročil po stanovanjih in mestoma po
javnih lokalih pravo paniko. Posebno	>,»	------------—
pri strankah, ki stanujejo v višiih nad- t se k sreči ni zgodilo. Nekemu gospodu
čutiti.
Celi«: Novoletni dan je bil dopoldne
precej meglen. orooldne ie maio posiialo solnce. popoldne se je skrilo za oblake, zvečer pa nas je vladar sveta hotel zazibati v sladki sen ter je ob 19.12 potrese! zemln. da se ie zazibala od vzlio-da proti zahodu v treh tresljajih, trajajočih pet sekund. Kaj vse nam prinese še to leto? — Po drugem poročilu iz Celia ie traial tamkaj potresni sunefc 10 do 15 sekund.
Šoštanj: Ob 7. zvečer dne I. januarja smo občutili močan potresni sunek, ki ie traial več sekund. Ponekod je padel omet iz stropov. Škode potres ravno ni napravil ampak "Judje so s strahom oričakovali. da se sunek ponovi, kar pa
stropjih. je nastala prava zmešnjava. Matere in otroci so kričali in se skušali rešiti v nižia nadstropja. Več ženskam je od strahu postalo slabo, vse pa so prebledele in se še dolgo niso mogle pomiriti. Marsikdo je prečul noč v strahu. da se ne povrne tragedija pred 30 feti.
Posebno po javnih lokalih so se do-Staiali naravnost mučni pris'.'! :n ie uprav čudno, da ni bilo nesreč. V kavarni «Emoni» na Aleksandrovi cesti, ki je bila nabito polna občinstva. so liudje prestrašeni odskočili od miz. deloma celo skakali čez mize proti vratom, ki so se seveda kmalu zagozdile in ni bito mogoče ne naprei ne nazaj. V drugih .javnih lokalih kakor v «Zvezdi». eUnl-onu» in »Ljubljanskem Dvoru» so begali gosti prestrašeni semin^e. nekatere nežneiše dame so padle celo v nezavest. V domovih na stanovanjih so gospodinje kiotnai obdržale petrolejke ra mizah. Res čuditi se je. da v splošni zmešnjavi ni nikjer izbruhni! ogenj, kajti neka' sveti! !k se je razbilo na tleh. V Rožni ulici so se v starih hišah po-nekod pokazale močne razpoke, ravno tako v Šiški. Gotovo pa je. da je bilo tudi v Ljubliani v vseh deiih mesta precej hiš poškodovanih, sicer ne ravno občutno, vendar Pa toliko, da se stanovalci ne počutijo prav varne, posebno ne za sluča; zooetnih potresliajev. katerih nas Bog obvaruj. Kritičen položaj je bil posebno v kinu »Matica*. 'Občinstvo ie odrinilo stole in drvelo kar prek-»itprek proti izhodom. Predstava Se v trenotku prenehala. minei§5 liudje sit skušali miriti, a zaman. Šele Čez nekaj minut so se Ijudie vrnili v dvorano, nakar se je predstava nadaljevala, mnog! ©a se v skrbeh za svojce odšli kar domov. V kinematografu v »Ljubljanskem Dvoru» so predstavo kliub potresu nadaljevali, kar je nedvomno vplivalo precej pomirjevalno, čeprav so bili ljudje tudi tamkai močno zbegani. Na tkzv. Planiriu v Stepami vasi je nekega »ospoda na kraje, kjer se svet znižuje, tako močno zazibalo, da ie omahnil In padel v blato. Posamezne stranke v me stu se sploh niso upate prenočit? v svo-iih stanovani:h in našle zatočišča Pri drugih strankah, kier so prečuli v razgovorih in spominih na grozote zadnjega velikega potresa vso noč.
Med prebivalstvom so se seveda začele kmalu razširjati vse mogoče razburljive vesti posebno na deželi, kier so mislili, da !e Ljubliano zopet zadela katastrofa. Po mestu so se razš:rile tekom današniega dne tudi govorice, da ie bil potres prav hud posebno v Trstu, kjer nai bi se porušilo tudi več h š. K sreči so se izkazale vse te vesti kot neresnične in potres nškšer nI napravil občutnejše škode. Smer not resa je bl-a. kolikor se ie dalo laiiški ugotoviti, iz iugozapada proti severovzhodu.
Potresna opazovalnica v Ljubljani nam ie poslala o potresu sledeče poročilo:
V noči od 1. na 2. t. m. sta potreso-mera v ljubljanskem zavodu za meteoro Togiio in geodinamiko zabeležila sedem potresnih sunkov, izmed katerih je bil tirvi najmočnejši. Ta ie bil zabeležen ob 19 uri 04 min. 28 sek. Ostali sunki par ob 19 uri 21 min. 57 sek. 19. uri 35 min. 47 sek.. 22 uri 01 min. 12 sek.. 22. uri 01 min. 36 sek.. 22. uri 17 min. 32 sek. in 2. januarja »ob 1. uri 42 min. 49 sek. Prvi sunek fe "Sil tako močan, da se je reg:striraioča naprava pri enem anara-tn zlomila. Potres so čutili tudi v pisarni zavoda. Premikale so se police, obložene s knligami. nihale viseče svetilj-ke in stene so se vidno zamajale. Prosimo vse ceniene poročevalce, da nam pošliejo izpolnjene potresne formulari". kakor tudi vse one, ki so potres čutili, nredvsem na deželi, da iaviio Poiek potresa omenjenemu zavodu. Dopisovanje je poštnine prosto.
Poročila iz raznih krajev Slovenije Potres so čutili po vsej Sloveniji. i.i posebno močno v Hrvatskem Primortu in Jtaliii. Kje ie bilo pravzaprav središče. še ni ugotovlieno. Iz raznih krajev Šlovenfie smo dobili tekom današnjega dne slfdeča poročila:
Maribor: Čutiti ie bilo dva sunka okrog 19 07 ure. Prvi Je bil čisto rahel, drugi močneiši in ie nagnal prestrašene Tjudi iz hiš. Posebno močno se Je C"trt potres v Sfudcncih in sploh v okoliških občinah Maribora, kjer so ponekod zgodnji zaspanci v samih srnicah prihiteli na ceste. V javnih lokalih in na ce-
so se v njegovem stanovanju odprle vse omare.
Slov. Bistrica: Točno ob 19. uri smo dne I. januarja občutili močan potres, trajajoč približno 10 sekund. Bul smo ravno ori večerji, ko so se naenkrat zazibala tla in stresle hiše. V sobah se ie pohištvo, kredenca s posodo, omare m stenske table ter drugo zelo treslo in premikalo. Tudi v drugih hišah je nastala panika In ijudie so prestrašeno bežal! na cesto. Val potresnega sunka Je bil usmerien od jugovzhoda proti seve-rozaDadu. vssj ta občutek sem imel jaz. Kake škode v mestu ni povzročil, čutila pa ie potres tudi vsa okolica Slov. Bistrice. vendar dosedai še ni znano, ali ie kje kal poškodoval.
Št. Juri5 ob iužnl že9ezn'ci: Na novega leta dan ob 19.7 ie bil tukaj močan potres. naiiačii, kar smo jih čutili v zadnjih treh letih. Opazujem, da se ti sunki poiavlja'o vsakokrat po hudi povodnji ali pa. kadar skooni veliko snega. Sunek ie trajal tri do štiri sekunde in se ie majalo vse pohištvo v smeri proif jugu.
Jesenice: Na Novega lesa dan <e bilo ob 19.12 več potresnih sunkov. Potres ie traial več sekund. Potres je spremljalo močno bobnenje.
B'ed: Tn smo občutiti potres <ib 1*2.9. Z nekaterih streh je padla opeka, s cerkve ie nadel križ. Ljudstvo je bilo zelo orenlašeno.
Cerknica* Na Novega leta dan. ob 19 uri. je nastalo močno zemeljsko tresenje. spremliano z glasnim bučaniem. Traialo ie več sekund. Smer stresljajev ie morala biti vertikalna. Pri nekaterih hišah je odptdel od zunaj omet. tudi par kosov onek je vrglo s strehe. V drugem nadstropju sodnega poslopia ie bil sunek tako močan, da je padla ura budilka s kredence. Ljudje so prestrašeni hiteli iz hiš na ulice.
Kočevje: Dne 1. januarja ob 19.14 smo dobro občutili močan potresni sunek. spremlian z močnim podzemskim šumom in ropotanjem. Smer z juga proti severu.
Mavčiče: Na novega leta dan ob 19? smo čutili orecej močan, nekaj sekund traiaioč t 'ovit potres, spremljan z zamolklim Dodzemskim bobnenjem, ki ?e zavzelo dozdevno smer od juga proti severu. Iz nekaterih hiš so ljudje preplašeni zbežali na cesto. Zanimivo je. da je pri nekem gospodu niegov pes neposredno pred ootresom skočil iz spa-nia kvišku ter hotel pobegniti iz hiše. Ako nas bo lefo 1926. že v svojem začetku presenečata s tako neprijetnimi pozdravi, bodo imeli razni preroki pač dosti opraviti v svojem vzvišenem r .*-klicu.
Na Hrvatskem
Zagreb. 1. januarja, r. Potresno bob-nenie je pričelo ob 19.04. torej ravno v trenotku. ko so bili vsi javni lokali polni gostov. Sunek je bi! tako močan, da so viseči predmeti, kakor svetiljke, lestenci itd. več minut nihali. Občinstva se ie polasiia dedoma panika. Iz večine cerkev, ki so bile ob tej uri povodom novoletnih večernic zelo dobro obiskane. so verniki pobegnili na prosto, ker so se bali. da bi se mogli sunki ponoviti. Pomirjenie ie nastalo šele potem, ko se ie zvedelo, da se v vsem mestu ni zgodilo ničesar resneišega in da potres ni napravil nobene škode. Ko so v poznih večernih urah prispela poročila iz Slovenije in iz Hrvatskega Primoria. da ie bil tudi tamkaj močan potres in da je bilo na Peki in v Trstu poškodovanih tudi več hiš. se je razš:ršla govorica, da ie imel potres tamkai katastrofalne posledice. kar Pa k sreči ni bilo resnično. Potresni sunek v Zagrebu je traial pet do šest sekund, kasneje sta sledila še dva kraiša sunka.
Sušak. 1. ianuarja. r. Ob 19.05 je bilo čuti tu močne potresne sunke, ki so tra-iali okoli 7 sekund. Na Reki ;e z neke h;še pri kolodvoru Da det na cesto dimnik. z več h'š pa strešna ooeka. Vendir na ni bi! nihče ranien V kinematografih ie nastala med prebivalstvom panika. Vse ie drvelo proti izhodom. Pri čemur ie bilo več oseb raniemh V Bakru Je traial potres, kakor na Stišaku, okoli 7 sekund Posebne škode ni bilo.
V Trstu in Italiji
Trst, 2. januarja, z. Snoči nekaj minut po 7. zvečer se je Po vsem Trstu in okolici čutil močan potres, ki Je traial 10 sekund Škoda ie malenkostna. Z mnogih hiš je padala opeka in porušilo se te tudi več dimnikov. Tem večii ie bil strah občinstva, ki se je radi reovega leta veči loma nahaialo v raznih javnih, prostorih, v gostilnah in kavarnah, v gledališčih, kinematografih in drugih za-bavališčih. Potresni sunek *e bil valovit in ie med prebivalstvom povzročil pravcato paniko
Benetke. 2. januaria. z. Po vsej Gornji Italiji so snoči takoj po 7. uri čutili močan potres, ki je traial več sekund. Sunkov |e bilo več. najmočnejša sta bila dva. Središče potresa je med Benetkami in Trevisom. Smer fe bila od juga proti severa. Škoda je povsod le malenkostna. Potres ie hne? za posledico, da ie ponekod pada'a r>neka s streh in se je podrlo tudi nekaj dimmkov. V nekaterih hišah ie na več mestih poči! strop. Občinstvo ie bilo zelo prestrašeno in ie takoi po nrvem sunku pobegn?-lo na plan. Poročila o potresu priha*ajo tudi iz drugih krajev, tako iz Vitfma, Mantove, Bologne. Ferrare. Verone. Modene in drugod. V nekaterih teh mest je bila škoda, ki io je povzročil potres, nekoliko znatneiša vendar n; občutna. Žrtev ni bilo n:kjer.
Rumunski prestolonaslednik se je odrekel prestolu
Roman princa Karla. — Po pogrebu angleške kraljice Aleksandre se princ ni več vrnil v Ram unij o. — Iz Benetk je poslal kralju Ferdinandu pismo, s katerim odlaga prestolonasledstvo in vse časti. — Živeti hoče v inozemstvu kot priprosi državljan s
svojo prvo ženo.
odpotoval neznano kam s svojo ljubljenko. Medtem, ko so ga povsod iskali, je princ Karel s svojo izvoljenko srečno dospe! v Odeso, kjer ju je poročil neki pravoslavni ruski duhovnik. Takoj po poroki Ju je našel neki general ter ju dal odvesti r.azaj v jassy. Tu so k-snovali princa z enomesečnim trdnjavskira zaporom, istočasno pa so ukrenili vse potrebno, da se ni rrogel več sniti s svojo ženo. Princ je bil naslednja leta poved"in sklicati za danes na gradu Pe- i poslan v najbolj oddaljene garnizije v i-----s.s —i vt: ii Transilvaniji ter se ni sme' vrniti v
Bukarešta, t. januarja. Včeraj so priobčili listi nastopno uradno poročilo:
aKer le NI. Veličanstvo princ Karel, naslednik romunskega prestola pismeno sporočil NI. Vel. kralju, da se nepreklicno odpoveduje prestolonasledstvu in vsem pravicam, ki izvirajo iz tega dostojanstva kakor tudi vsem pravicam članov kralievske rodbine, je bil NI. Vel. kralj prisiljen sprejeti to od
Svetozar Pribičevic v Ljubljani
Velik manifestflciiskf shod SDS na Taboru.
Predsednik ljubljanske oblastne organizacije SDS posl. dr. Gregor Žerjav ie preje! včeraj sledečo brzojavko Predsednika SDS Svetozaria Pribičevica:
«Z veseljem sprejemam poziv na veliki manifestacijski shod Samostojne de. mokratske stranke dne 17. Sami'1-1'' t. f. v Ljubljani. Zahvaljujem se za Ihtbeznl-vo vabilo Teb? in vsem prijateljem !n sem nverjen. da ho ta zbor močna manifestacija naše vere zaupan?a v si-!a!n? triurni naše politike. — Svetozar PribJčevič.s
Manifesfaciisko zborovanje se bo vr- j Silo v ncdeHo !7. t. m. ob 10. dopoldne. ; »posebni položaj dr. Kežmana na poti je uspelo najeti v to svrho ogronno ! novo dvorano Soko!ske«a doma na 'Taboru. ki ie v glavnem dogotovl.iena in bo v svrho zborovania primerno adaptirana i.i okrašena. Ta dvorana je ena največjih v Jugoslaviji in mnogo prostranega nego katerakoli dvorana v Sloveniii.
Za Pribičevidev shod vlada ne te v Ljubliani. temveč tudi po vsej deželi med somišljeniki "»sliko zanimanje m. obeta bit? obisk ogromen.
leš kronski svet. Ni. Vel. kralj Je sporočil članom sveta svoj visok? sklep ter Je apeliral na vse prisotne ugledne osebnost?, nai pospešijo izvedbo niego- | vega sklepa in proglasijo njegovega j vnuka NJ. V. princa MThae!a za presto- ; ionaslednika. Ker so so vsi prisotni s j tem strinjali, je bi! za pondeljek 4. i a- i nuaria sklican parlament, kateremu se sporoči vladarjev sk!ep.»
Pismo, ki ga je poslal princ Karel svoiema očetu, se glasi:
»Veličanstvo! Sklenil sem, da se nepreklicno odpovem vsem svo'?m pravicam kot prestolonaslednik Rumunije in kot član kralievske »vse. Zavežem se, da se tekom pršhod">;!i šest let ne vrnem v Rnmunvio in da bi mogel po pre
Bukarešto. Vse njegovo delovanje in življenje je nadzoroval kanadski polkovnik Boyie, kj je izvrševal svojo dolžnost kot pravi žandar.
Vznevoijen in ogorčen nad postopanjem dvora je poslal prestolonaslednik voditeljem vseh političnih strank v Romuniji pismo, v katerem je zagrozil, da se. bo odpovedal prestola ter je zahteval pravico zase in za svojo žero. Istobčasno je rodbina Lambrinu organiziral ostro časopisno kampanjo proti dvori; Javnost je seveda simpatiziraia s prestolonaslednikom in z njegovo mlacb meščansko ženo. Medtem se je rc:il mlademu paru prvi sin. Na magistrac so bili v veliki zadregi, pod kakšnm
teka tega" roka stopiti na romunsko i imenom naj bi vpisali rojstvo tea
......' otroka iz Karlovega morganaticr-(K3
zakona. Prestolonaslednik je oa tej ?ri-
ozemlje samo z dovoljenjem kralja in parlamenta.*
To uradno poročilo o odpovedi prestolonaslednika Karia Je povzročilo v Bukarešti veliko senzacijo, ker širši krogi kliub neprestanim govoricam .o spremembi v prestolonasledstvu niso bili poučeni o ozadju prestolonasledni-kovega zasebnega in rodbinskega življenja.
V Avstriji
Gradec. 2. ianuarja. z. Snoči ob 7. se ie po vsei Štajerski čutil Drecej močan notres. ki pa ni povzročil skora* nobene škode. Prebivalstvo ie bilo precej zbegano. Valovanje ie šlo v gTavnem od severovzhoda proti jugozapadu.
Poiitičnebeležke
-r Dr. Kežman ne gre v Wash?ngton. marveč v Filadellijo. Ker g. Radiču ni uspelo vriniti nekdanjega republikanskega propagatorja dr. Ljudevita Kežmana v kraljevsko delegacijo, ki je odpotovala v Washington v svrho konsoli dacije naših vojnih dolgov, je minister trgovine in industrije dr. Krajač na Ra-dičevo zahtevo poslal dr. Kežmana kot svojega delegata v Ameriko, da prisost vuje — urejevanju našega paviljona na razstavi v Filadelfiji. To je torej tisti »posebni položaj dr. Kežmana na poti z našo delegacijo, o katerem je Stjepan Radič pisal v božični Številki svojega «Doma». Sodeč po pisanju naših ameriških novin pa sprejem dr. Kežmana v Ameriki vseeno ne utegne biti preveč prisrčen. Kar je jugosiovensko orientiranih listov, protestirajo proti misiji dr. Kežmana, kar pa je separatističnih, ga kolnejo, ker jih je z Radičem «izdal Ln prodal Seogradu».
-f General Bodrero in naše gole v Italiji. Opirajoč se na nedavno izjavo italijanskega poslanika Bodrera, da »italijanska vlada ne samo ne preganja hrvatskih in slovenskih šol, temveč jiti celo podpira ln se ne vtika v njihov na-cijonalni karakter«, — prinaša »Politika temperamenten uvodnik z gornjim naslovom. Izčrpno In na osnovi točnih podatkov, dokazuje, da so vse naše šote od prve do zadnje poitalijančene in da od preko 600 narodnih šol, ki so ob koncu vojne obstojale v Julijski Krajini, ne obstoja danes niti ena več. Vse so odpravljene, vse imajo italijanski učni jezik, izpiti se vršijo s tolmači! Italija lahko na svoje metode vzame pa tent, ki pa v nobenem slučaju ne bo časten. Tako torej stoji stvar v državi, ka:tero na našem dvoru zastopa g. Bodrero in na osnovi takega stanja pravi on. da italijanska vlada ne preganja našega šolstva, marveč ga celo podpira. Naše prosvetno kakor tudi zunanje ministrstvo bi moralo upoštevati to stanje, ako k njima pride general Bodrero zahtevat karkoli zastran italijanskih šol v Dalmaciji, vsaj v onih odnosih, v katerih nam roke še niso vezane. Možati nastop uglednega beograjskega dnevnika bo gotovo vzbudil v diplomat skih krogih mnogo pažnie.
-i- Pomlrjevanje v radikalnem klubu. V četrtek dopoldne sta se sestala radikalna prvaka Aca Stanojevid in doktor Laza Markovič. Po sestanku je dr. Laza Markovic izjavil novinarjem, da je Aco Stanojevid pozval PaŠič z izrec-= nim namenom, da bi s svojim vplivom pomiril sprte pos'ance v radikalnem klubu. To vlogo je Stanojevid tudi sprejel in imel več posvetovanj z L;ubo Jo-vanovldem, dr. Kocičem fn bivšim prometnim ministrom Radoievičem. Doktor Markovi« izjavlja, da je Stanoie-
Bivši prestolonaslednik Karel je najstarejši sin kraija Ferdinanda. Ro;en je 3. oktobra 1S93. na gradu Peleš. Ofi-cijelno se je poročil 1. 1920. z grško princezinjo Jeieno, toda svoj ljubezenski zakon je skleni! že leta 1018. z grško begunka Zizi, kčerko grškega majorja Lambrenu.
Prestolonaslednikov roman datira Iz tragične dobe rumunskega umika pred nemškimi in avstrijskimi četami. Tedaj se je princ Karel v Jassyu, kjer je bila začasna prestolica umirajoče ruramske države, zaljubi! v gospodično Zizi. ki mu je vračala njegovo ljubezen. Tega razmerja princ ni prikrival niti na dvoru. kjer pa seveda niso hoteli priznati te ljubezni. Najprej so ga svarili, ono-minjali, končno pa so ma grozili in ker tudi to ni pomagalo, so ga hoteli odstraniti z dvora. To pa je bilo nepotrebno, ker se je princ umaknil sam ter
iiki ponovno apeliral na javnost te Je priobčil v vseh časopisih pisrno« je pisal svoji oddaljeni ženi in v katerem priznava novorojenca i a svrjega otroka. Tedaj so morali malega 5rin-ca, ki ne bo nikdar videi dvora, vrsati v civilno rojstno knjigo kot zakciske-ga sina Karla in Zizi Hohenzollen.
To je bil za dvor velik udarec SkSi-s cati so hoteli kronski svet, ki naj bi i vzel Karlu vse njegove prav:ce <o pre-j stola. V zadnjem trenutku pa 5 kralj Ferdinand pozval k sebi pre-toiona-\ sSednikove prijatelje, ki naj bi /plival' | nanj, da se odreče svoji ženi. Poskus ; se ie začasno posrečil, in siccr pred-: šedniku parlamente Jorgi, co aterega je imel prestolonaslednik velik zaupanje in spoštovanje. Jcrga je p.egovori! Karla in ga navidezno prepriča, da mora vsak prestolonaslednik naprej lju-] biti svojo domovina in da se nora za-j njo tudi žrtvovati. Zizi ie dobia veliko j doto v znesku treh milijone, in zakoe S je bil ločen.
\ Prestolonaslednik S5 je navidezno ; uklonil ter je odpotoval po svetu, da j pozabi svojo ljubezen. Prepotoval k j Afriko, Indijo, Kitajsko, Japoisko, Ame-' riko in Avstralijo. Po končanem r>oto-> vanjo je imel Karel na dvornem ban-i ketu govor, v katerem je Izjavil, da Je : posvetil vse svoje življenje domovini. Leta 1920. so z velikim pc-npom slavi? njegovo poroko z grško d incezinjo Jeieno. ki mu je rodila sina 31'ha.Pa.
Toda svoje prve žene in edine Ijt-bezni prestolonaslednik n mogel pozabiti. Kmalu se ji je zop;t približa! io gospa Zizi mu je porodila drugega otroka. V zadnjem času so bile razširjene vesti, da je med obemi prišlo do nesoglasij in da se je princ Kare! zaljubil v neko drugo ženo. ki ?a je baje spremljala tudi na njegovi nedavni poti k pogrebnim svečanostim v London. Zdi se pa. da ta verzija ni točna in da ie bila njegova spremljevalki — gosra ZizL Princ Kar! se ni vrni več domov. 01-potoval je na Rivijem. od tam v Italro ter je sedaj iz Ben:ik naslovil svoje usodepolno pismo v Bokarešto . . .
Zatrjuje se, da se latnerava Kar! naseliti na švedskem ter se tam posvetiti kot priprost meščan stoji prvi ženi in svojim otrokom.
videva misija uspela in da so spori v radikalnem klubu ublaženi, četudi niso še odstranjeni. Omenil je tudi, da Sta-nojevida vznemirja samo razmerje med Radom Pašičem in Jovanovidevim zetom Stojadinovidem. k; sta se sprla nekoliko resnejše in je preko teea spora težje preiti. Tako dr. Laza Markovič. Pripomniti pa je. da večina radikalov ni tako optimistična, temveč se boji nadaljniih prepirov in poostritve odno-šaiev. Vsekakor ie akcija Ace Stanoje-vida v toliko vplivala na razpoloženje med radikali, da je. kakor se zdi, odgo-deno vprašanje sklicanja kongresa ter glavnega izvršilnega odbora stranke.
Iz demokratske stranke
h okrožnega tajništva SDS na Notranji sika Velike Bloke. Danes, dne 3. januarja sestanek SDS ob 2. popoldne. Unec prt Ra> keku. Danes sestanek SDS na Unen pri go» spodu Gnezdi ob po! S. zvečer. Obeh sestan kov se udeleži okr. tajnik g. Pavlovčič.
Po svetu
— Priprave za mednarodno gospodarske konferenco. Svet Zveze narodov je imenco va! predsednika gospodarskega in finančne, jd odbora pri Zveri narodov, bivšega gvi> carskega zveznega predsednika Gustava Adorja za predsednika pripravljalnega od. bora za mednarodno gospodarsko konferen« c»>. V pripravljalnem odboru so med dragic mi tudi glavni tajnik Zveze čeških industrij jalcev dr, Hodac, italiisaski industrijalec in
poslanec Belloni, predsednik angleškega trgovinskega in industrijskega komiteja Ar* tur Balfour, bivši belgijki ministrski pred« sednik The:: ni s, ravnat/! i znanega angle^ škega gospodarskega tista <rEconomistr Lajrton.
— Rumunija h razorjžitveni problem. Y pripravljalni komisiji t razorožitveno kor.* ferenco, ki bo imela slo i o prvo sejo 15. februarja, bodo zastopali Romunijo ministe' Comnene, rumunski planik v Bernu, ge neral Dumitrerco ic polkovnik Lazir Rf. dulesco.
Ponesrečen ^anarhističen puc na Madžarskem
Dunaj, 2. januata, z. <Arbeiter-Zei-tungs priobčuje sfizacijonalna razkritja o ponarejevanji novčanic na Madžarskem. ki so bae služila za pripravljanje monarhistidega puča. Za Boži i" so nameravali uvisti fašistovsko diktaturo pod Albrechbm Habsburcom. Državni upravnik Hirihy je vedel za načrt in bi imel dfciti dostojanstvo vojvode. Grof Csakf svak aretiranega do-narejevalca Jank>vicsa. naj bi preskr-bel vojake s potfcbnim orožiem. načelnik policije Nadajsv, ki ie prihaial v po-štev kot bodočf notranji minisier. pa naj bi pripravil jolicijo. Za ministrskega predsednika I bil določen grof Kle-belsberg. Zunarf? ministrstvo bi prevzel ravnatelj tega ministrstva grči Khuen-Hedervait. Radi razkritia škan-dalne afere faliiikatorjev banko-cev je padel v vndobaje tudi ves orevratn: načrt
Včeraj dopoldne je nepričakovano umrl na Dunaju predsednik Trgovske in obrtne zbornice ljubljanski veletržec in industrijalec g. Ivan Knez, v visoki starosti 72 let.
Duševno in telesno krepak mož se je začetkom decembra podvrgel v dunajskem sanatoriju težki operaciji, ki se je srečno izvršila, tako. da je bil pacijent že na potu popolnega okrevanja. V božičnih praznikih pa je vsled dolgega Iežanja pristopila pljučnica, proti kateri se je močna narava pokojnikova dolgo borila. A zaman. Vsled oslabelosti srca
ie včeraj nastopila smrt . . .
•
Z zborničnim predsednikom Knezom odhaja iz našega javnega in gospodarskega življenja ena najmarkantnejših osebnosti starejše generacije. Več kot 40 let je deloval pokojni v javnosti, predvsem v naših gospodarskih organizacijah, kjer ga je šele smrt odtegnila delu, pred leti pa tudi kot politični man-dator takratne narodno-napredne stranke, njen deželni poslanec in dolgoletni občinski svetnik. S starejšo generacijo naprednih voditeljev ga je vezalo ozko prijateljstvo.
Glavno torišče njegovega javnega deia ie bila ljubljanska Trgovska in obrtniška zbornica, v katero je bii Ivan Knez prvič izvoljen 1. 1884. Pozneje se je nekaj let bolj posvečal političnim poslom (kot poslanec v kranjskem dež. zboru), a 1. 1909. se je ponovno vrnil v zbornico, ki ga je 1. 1911. izvolila za svojega predsednika. Skozi 15 let je pokojnik načeloval tej naši najvažnejši in pred vojno edini slovenski javno-prav-ni gospodarski organizaciji našega trgovskega in obrtniškega stanu ter ji je bil nesebičen in požrtvovalen predsed. v najtežjih dobah med svet. vojno, ko je zbornično področje tvorilo ožje vojno ozemlje ter po vojni v prehodno gospodarski dobi. Od leta 1908. do 1912. je bil obenem podpredsednik Kmetijske družbe. Kot predsednik zbornice je bil voljen v železniški svet na Dunaju in bil član uprave dolenjskih železnic.
Po vojni je posvečal polno pažnjo konsolidaciji naših gospodarskih razmer, preureditvi zbornice, katere področje je bilo razširjeno od Narodne vlade na celo Slovenijo, v avtonomne sekcije, nacionalizaciji tujih podjetij in osamosvojitvi našega gospodarstva.
Pokojnik ie sodeloval tudi v vseh važnejših strokovnih in stanovskih organizacijah ter Interesnih zastopstvih. Ljubljanskemu gremiju trgovcev je načeloval kot prvi slovenski predsednik od 18. ju-ija 1905., ko je prešla gremi-jalna uprava v popolnoma slovenske roke do leta 1910.
Med njegovimi zaslugami je posebno omeniti ustanovitev slovenske samostojne gremijalne nadaljevalne trgovske šole po septemberskih dogodkih leta 1908. pod vodstvom pokojnega ravnatelja g. I. Dimnika.
Nadalje je bil rajnki od leta 1904. do 1907. predsednik Trgovskega in bolniškega podpornega društva.
Največje zasluge za ljubljansko Tr-govstvo in našo industrijo pa si je pridobil kot predsednik konzorcija cLjub-Ijanskega vzorčnega velesejmas.
Kot izkušen industrijalec in lastnik mnogih industrijskih podjetij ter član uprave raznih industrijskih družb je bil pokojnik od ustanovitve leta 1919. neumorno delaven podpredsednik Zveze industrijcev na slovenskem ozemlju. Načeloval je kot predsednik tudi Kranjski zvezi mlinov, ki je po vojni razširila svoje področje na celo Slovenijo in deloval požrtvovalno za interese mli-narske industrije, ki ie vsled vojne prišla v težko krizo.
Knezovo ime je tesno združeno z zgodovino razvoja našega novčanstva. Od leta 1893. je skozi 32 let predsedoval Kmetski posojilnici, ki se je pod njegovim vodstvom razvila v eden izmed najuglednejših in najmočnejših naših denarnih zavodov. Pri Zvezi slovenskih zadrug je sodeloval kot član uprave od njene ustanovitve leta 1907. in bil od leta 1911. do 1. 1920. njen predsednik. Bil je soustanovitelj Ljubljanske kreditne banke in njen podpredsednik od leta 1908. do 1915. Pozneje je bil od leta 1921. podpredsednik Jadranske, od-nosno Jadranske podonavske banke. ?.e leta 1896. je dobil zaupniško mesto
cenzorja Avstroogrske banke, ki ga je po prevratu obdržal tudi pri Narodni banki SHS. Končno je leta 1920. prevzel predsedstvo Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani, za katerega razvoj in napredek si je pokojnik stekel nevenljivih zaslug. V znak priznanja njegovih zaslug za ustanovitev Ljubljanske blagovne efektne borze je bil izvoljen tudi za podpredsednika «*Te.
Ivan Knez jc bil rojen 9. avgusta 1853. leta v Podgori pri Št. Vidu nad Ljubljano. Ljudsko šolo in realko je mladi Knez obiskoval v Ljubljani. Radi bolehnosti očeta je vstopil v Mah-rovo trgovsko šolo in je po njeni do-vršitvi prišel že s 15. letom doma v očetovo trgovino z deželnimi pridelki. Tedaj so tržili z žitom tudi v Kranju. Zgodaj je posta! samostojen, in sicer v Ljubljani. Svoje podjetje je tekom let znatno razvil in povečal in se je priče! posvečati tudi industriji. Ustanovil je lastni valjčni mlin na Beričevem, veliko tovarno za opeko in zarezane strešnike na Brdu ter preuredil tovarno za kis, ki jo ie podedoval po svojem stricu.
Pokojnik je bil radi svojega tihega in skromnega značaja, velike izkušenosti v organizaciji gospodarskih podjetij izredno priljubljen in čislan. Njego, e zasluge za razvoj našega gospodarstva in naših strokovnih gospodarskih organizacij ostanejo neizbrisno zapisane v njih analih.
Pokoj njegovi duši!
Predsedniku Ivano Knezu
Ljubljana, 2. januarja.
Raz palačo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo je danes zaplapolala črna zastava. Žalostno se vije črni prapor v turobni zimski dan ter oznanja pretresljivo novico, da je danes dopoldan na Dunaju preminul odličen Slovenec m izvrsten gospodar gospod Ivan Knez, ki je celih 14 let načeloval Zbornici za trgovino, obrt in Industrijo v Ljubljani.
Takoj ob pričetku novega leta je gospodarske kroge v Sloveniji zadel težak udarec. Izgubili so svojega dolgoletnega, izkušenega, dobrega in zvestega vodnika. Slovenci smo izgubili odličnega moža izvrstnih kvalitet, na zunaj ponižnega in skromnega, nezahtevnega, toda žarkega rodoljuba, preudarnega in razumnega gospodarja, vešča-ka v kmetijstvu, industriji, trgovini in denarstvu. Skrben gospodar v zasebnem gospodarstvu je svoje bogate živ-ljenske in gospodarske izkušnje stavlial pol veka dragevolje na razpolago sploš-nosti. gospodarskim in stanovskim organizacijam. bil jim je zanesljiv pri-afelj in svetovalec, pameten kakor ura. Odlični pokojnik tli bil mož donečih besedi, ni imel visokoletečih aspiracij. spoštoval in ljubil je tiho in mirno delo. On ni tvegal. V svojih poslih in javnih položajih je ubiral preudarno m mirno pot. Odkrit značaj je bil Ivan Knez, kremenjak, ki je nosil skrbi svojec življenja sam, stisnil zobe in je trpel in čakal, da je šla tegoba mimo njesra. Delal je vse po redu, mirno, brez sunkov in brez zaletavanja, nikdar zadirčen, ampak voljan in potrpežljiv, kakor da je izklesan iz slovenske potrpežljivosti. V dnevih radost! ni znal prekinevati, v dnevih žalosti je ravnodušno, v sebe
Samo še danes!
Popolnoma novo! Monumentalnol
Samo še danes!
Senzacionalno! Prvič u Ljubljani!
UJETNIK DVORCA ZENDE
Prekrasno monuraentalno filmsko delo v 10 dejanjih.
V glavni vlogi prekrasna ALiCE TERRT, vsem 2e dobro znana Iz nagradne uganke »Uganite kdo S€m « V ostalih vlogah nastonajo prvaki filmske innct-
nostl kot RAMON NOVARO, LEV1S STO\'E in drugi. Krasne so scene: Razkošnost In sija; na dvoru kraljevine R... — Intrige in zahrbtna borba za kraljevi prestol In srce lepe princese — Slavnostno kronanje krivega kralja v veliki stolnici mesta B... — Poplačana zahrbtnost Kolosalno je tudi prikazana borba z mečem enega proti trojici na življenje in Izvanredno nspela režija. — Bogata oprema.
smrt.
Napeto zanimiva vsebina.
Izvrstna igra. —
Predstave se vrie na praznik In nedeljo ob i 3., 1/25., 6., V28., 9 Predstave ob delavnikih ob 3 4., '/56., '/28., 9.
nagnjen kakor stari Job pil svoj kelih bridkosti. Veselja, ljubezni in vdanosti niti do svojih niti do prijateljev ni znal pokazati, samo v temnih očeh je nekaj Sinilo bežno kakor časa tek in tistemu, ki ga je poznal, pokazalo, da je možu šlo do srca in da mu srce hitrejše tolče resnične vdanosti hi ljubezni. Nikdar n) bil nadležen, nikdar ni tožil, tudi kadar je imel težke duševne brige. Niti ni zdi-hoval, kadar je kruto trpel neusmiljene telesne bolečine. Težko bolan začetkom decembra meseca je po nasvetu zdravnikov nerad zapustil svojo ljubljeno Ljubljano in svojo staro pot do Ančnl-kove hiše v Šiški, pa šel, skoro neopa-ženo kar na tihem na daljni Dunaj v zavesti, da ga tam čakajo mukotrpni dnevi. Ko sva si v Leoniščn 7. decembra dopoldan po živahnem razgovoru, v katerem sem mu moral težkobolnemu pripovedovati o tekočih naših zborničnih poslih, segala poslednjič v roko, ni kazal nobenih skrbi, nobene pobitostL Mož optimist, ki je potrjal življenje, realen in konkreten značaj brez sanja-vosti celo svoje življenje, je tudi ob zatonu svojega življenja vseskozi do zadnjega ohranil življensko energijo in je trdno verjel mojim besedam ob slovesu, da se ob novem letu zopet sestanemo pri skupnem delu. Prišlo je drugače. Ure ž^/ljenja so mu danes dopoldan potekle okoli pol 10. ure skoro prav tisti čas, ko sem se danes v megli in mrazu vozil mimo cerkve Sv. Vida v našem lepem Št. Vidu. kjer je bil avgusta meseca leta 1853. h krstu prinešen Anč-nikov Janezek.
Predsednik Ivan Knez ni bil elegična na tura in je nosi! svoj križ moško in vdano tudi tedaj, ko mu je pretilo, da izgubi, kar je vsakemu očetu na<Hub-še, svojega sina prvorojenca. Ponosno se je drža! tudi tedaj, ko je kmalu po začetku svetovne vojne s skrbjo v srcu hodil križev pot v Gradec, da reši smrtne obsodbe mlado življenje ponosnega Slovenca. Sedaj je končal. Večni mejnik je postavljen zanj in konec je vseh ničevnosti, dobrih in slabih, ki nas obkrožajo in spremljajo celo živ1;"i!e. Neizprosen ta večni mejnik je vzel iz glave in iz rok tudi našemu Janezu Knezu delo, katero mu sicer nikdo na tem svetu vzeti ni mogel.
Večen spomin in večna slava našemu spoštovanemu vodniku Ivanu Knezu!
Dr. Fran Windlscber.
pri
ll
Prvovrstni umetniški orkester svira Cene nezvišanel
ELITNI KINO MATICA "ffiAft
vseh predstavah.
Cene neavUsnel
Telefon 124
Albert pl. Levičnik 80ietnik
»Gospod predsednik, dne 2. januarja dosežete svoje 80. leto...'- sem ga nagovoril,
»Res je. A to nikomur nič mar! Kar pri miru me pustite!« se je branil.
»Gos. predsednik, žurnalistika je vt-lesila. ki ie nepremagljiva! Zato se kar udajte! Mož javnosti ste, napišem o Vas vsekakor, ker vem marsikaj — bolje bo torej, da opraviva zlepa, nego zgrda...«
»O. diese Journalisten!« se je nasmejal. »Midva se ne bova kregala... Na. torej, podajam se. Kaj pa bi še radi vedeli o meni?«
Tako sva se pobotala in po stari kranjski navadi kramiiala napol po slovenski. napo! po nemški.
Albert Levičnik ie bil rojen dne 2. januarja 1^46 v Kolbnitzu pri Gor. Beli na Koroškem. Oče Juri mu je bil pravnik pri patrimonijalnem sodišču na grajščini v Gor. Beli. Kot aktuar je bil prav tistega leta, ko se je oženil. 1. 18-15. premeščen k okraj, komisarijatu v našo Ribnico. Bil ie doma iz Železnikov, kjer mu je b-'l oče Luka fužinar. Aktuar Juri je po Ribnici služboval še v Kranjski Gori in Škof j i Loki. kjer je 1. 1876 kot okrarni sodnik umrl.
Mati Albertina ie bila hči nemškega učitelja Mihe Griiblerja v Kolbnitzu. Ta vasica se je včasih imenovala Kolmutz. kar je pokvarjeni prvotni slovenski Homec. Krai se je. kakor toliko drugih na Koroškem, naiprej ponemškutaril in naposled ponemčil. Ko se je torej Nemka Albertina Grilblerjeva omožila z Železničarjem Juriem Levičnikom, je imela 16 let. Prvi sinko ji je bi! naš mbilar, ki je Po maičici prejel Ime Albert.
Takrat, ko še ni bilo železnic, je bilo iz kioroškega Kolbnftza do kranjske Ribnice strašno daleč. Oče Juri je torej odpotova! sam. blagoslovljeno ženko pa je pustil pri tastu. Tako se je Albert porodi! na dedovem domu. Ded pa vnučka še d<o!go ni pustil iz hiše, t3ko da ie hodil Albert celo dve leti v kolb-niško šolo. Nato je prišel v Ljubljano, dovršil 2. in 3. razred normalke. absol-viral tudi gimnazije in 1. 1863 matnriral.
Potem ie Študiral na Dunaju in postal katoor oče pravnik. L. 1867 le bil pravni oraktikant pri ljubijan. dež. sodišču, nato avskultant v Ljubljani, Celju, Ptuju in Stičii na Dol. L. 1871 je ba pristav v Sloven. Bistrici, kjer se je oženil s Ptujčanko Josiplno Pokovo. Leta 1874 je prišel zopet v Ptuj. nato kot okr. sodnik v Rogatec in vtretje v Ptuj, kjer ie ostal do I. 1881. - ^ , ,
Tu je imel kot šef ogromno dela, ki ga ie zmagoval z vzgledno vztrajnostjo. V jeseni I 1881. pa je Levtčnika poklical iustični minister Ceh Pražak na Dunaj v histično ministrstvo kol zaupnika v slovenskih zadevah.
Bil ie takrat čas borbe za enakopravnost slovenščine pred sodišči. Zank) so se borili slovenski državni poslanci dr. Josip Vošnjak. baron GSdel-Lanov. mariborski grajščak i. dr., ki so imeli v Albertu Levičniku odoto in informa-
torja. Minister Pražak je hotel izdali Slovencem pravično jezikovno naredbo. Načrta za to naredbo sta izdelala sekcij. Sef baron Sae&en bi sekc;i šef Ce-zare Benooi. Minister Pražak se je izrekel za Benoniiev načrt, ki je postal zakon 18. aprila 1882 pod štev. 20.513 ex 1881.
Pražakovo stališče je bilo: Slovenski jezik Je že tolike napredoval, da lahko uraduie v njem. Pražakova jezikovna naredba je torej dobila veljavnost za Kranjsko. Spod. Štajersko in za slovenske sodne okraje na Koroškem. 2 njo je dobila slovenščina v občevanju sodišča s strankami enakopravnost z nemščino. Ker pa je ostala jezikovna naredba le na papirju, dokler ni bilo v naših krajih slovensko mislečih sodnfkov. je Pražak poskrbel za slovenske sodnike in pa za to. da so naredbo respektirali tudi nemški iti npr»š!oifarsk? sodniki.
Bife --"
mm
Slst
KaaSi.il v pa v ;c
na ta i,i;jairil
napredek slovenščine pred sodišči naš Levičnik. si pač lahko mislimo.
V Ljubbani so bili takrat predsedniki dežel, sodišča Gertscher. nato Kapretz in za tem Hočevar. Ko je minister Pražak padel, so Nemci kot koncesijo zahtevali. da se Levičnik odstrani iz ministrstva. Tako je bil koncem marca t. 1891 Albert Levičnik premeščen z Dunaja v Ljubljano kot višji sodni svetnik in predsednikov (Hočevarjev) namestnik.
Pod Pražakom je bil Hočevar slovenski misleč, nato pa ie posta! mlač-než. Ker je imel ženo Nemko, so postali vsi njegovi otroci nemškega mišljenja.
A februarja 1898 je justični minister Ruber, Ceh. imenoval Levičnika za dežel, sodnega predsednika v Ljubljani. Poleg administrativnih postov se je Levičnik udeleževal vztrajno tudi judika-ture ter je predsedoval neštetim civilnim in kazenskim senatnim ter porotnim razpravam.
Ljubljansko sodišče se je takrat stiskalo v Stiškem dvorcu, na Zabjaku in v Zois-Kozlnovi hiši. Predsednik Levičnik ie stori! vse in dosegel, da se je v I. 1899—1902 zgradila nova. velika in krasna justična palača. Predsedoval je vsem številnim sejam in 1. 1902 otvo-ril novo poslopje.
L. 1908 ie ustanovil Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrbstvo v sodnem okraju ljubljanskem ter bil predsednik ves čas do danes. L. 1910 v decembru pa je po 43 in pol letnem službovaniu pro-stovnlino stopil v pokoj ter v priznanje svojih zaslug rosfal plemič z dedno pravico. To plemstvo si je kot nacionalen Slovenec krvavo zaslužil z neumornim delom in imponuinčim znanjem. Zato se še danes upravičen« ponosno podnlsuie p! Levičnik.
Resničen plemič pa je tudi po svoiem neskončno blagem srcu rn liudomilem defovaniu. L. 1917. ie posta! generalni varuh (jerob) nezakonskih, bednih, v svoni vzgoii ogroženih ali zanemarjenih otrok v policijskem okrožju ljubljanskem. V vseh primerih, v katerih mu okrajno kot varstveno sod:šče izroči kako varuštvo, prevzema pl. Levičnik vse dolžnosti in pravice napram varovancem. A to njegovo delovanje je brez plačno. Kakšno odgovornost, skrb in delo prenaša ta blagi mož vzl;c visoki svoji starosti še danes, naj pove vsa*' par številk: od 1. 1917,—1924. preostalih varstvenih slučaiev ima pl. Levičnik danes v svoji skrbi 533 varovancev v 463 varstvenih slučajih. Pl. Levičnik nadzira vzgojo. Polarne in prehranjevanje ter oblačenie svojih varovancev, jih osebno poseča. se ooučuje sam o značaju njih gosnodini in gospodarjev, jfi-tuje po ljubi lanski okolici in deželi, opravlja vse dopisovanje, zastopa nrjd sodišč? in oblastvi. sprejema, vknjlžuje in razdeljuje alimente osebno ali po pošti itd.
Ogromno, vedno neprijetno, često zelo razburljivo, a navad-- le nehvalež-nost žaniajoče delo! A plemeniti Levičnik ga izvršuje vneto s Dravim človekoljubjem, ki nahaja plačilo le v lastnem srcu.
L. 1914. mu je umrla tudi druga žena. Pranja Guzelieva iz Škofje Loke, leta 1918. pa 261etni sin absolv. tehnik. Ostalo mit ie še petero sinov, ki so vsi vzgledno vzgojeni ter v odličnih državnih službah.
«Oosped predsednik, samo to mi še povejte: kako ste živeli, da ste še danes. vzlic 80 letom, tako bister, živahen In 7a-"v mož?»
•Kako? Privoščil sem si iedačo in pi-lačo hi veliko sem delal! In humorja si nisem dal pokvariti nikoli! Bil sem vedno natančen, hud. a zavestno nisem bil nikomur nikoli krivičen Zmerom sem kričal, kakor kričim še danes, a stori! sem dobro, kjerkoli sem le mogelb
Ooso. pl Levičnik mi ie sosed v gle-
• številke govore!
7564 naših cenjenih obiskovalcev
si je do sedaj ogledalo smehapoluo barko
«Pai in Patacboc kot muzika».
Pridite, pridite in veselili se boste! Izven programa: berlinski «Deulig«JoumaIj> največji evropski tednik svetovnih dogod« kov.
Predstave v nedeljo ob pol 11., 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. — Ob delavnikih ob 4., pol
6., pol 8. in 9. uri.
Kino „L|ub!janski dvor"
Telefon 730
dališču. in vselei strmim, kako svež je še v uživanju gledališke umetnosti. Kot cenzor kino - filmov je med tovariši starosta vedno mlade duše in resiičr.o svobodomiselno nanrednega obzorja. Tak je tudi v gledališču. Zavidania vrs-den star gospod mladeniške duše!
V	krogih juristov kroži o niem mnogo originalnih anekdot. Vse označujejo pl. Levičnika kot moža duhovitosti in plemenitosti. Zaslužile bi, da se zabeležijo.
Gerentski svet liublianski je danes pl. Levičniku v izraz priznanja !n za-hvalnosti za vse niegovo ogromno prav niško. zlasti pa altruistično blago delovanje podelil meščanstvo stolnega mesta Litibijane.
Čestitamo triu k jubileju in k novi odliki z žeijo: Še na mnoga leta!
V	L j u b 1 j a n i, 31. decembra 1925.
Fr. Govekar.
i Kronika Silvestrove noči
i
Nekoliko meglen in močno moker Je pri* i šel med nas Silvester in se vsedel ves ma« jav nad Ljubljano, ki ga je pridno «cukalax> za njegovo sivo brado. Dasiravno ves star, je ostal po stari tradiciji še vedno šegav, vesel in zadovoljen, akoravno v zavesti, da opolnoči odbije njegova ura.
Ljubljana ga je počastila kakor vsako le« to izredno prijazno in izpila na njegovo in svoje zdravje marsikak kozarček — kak kcw zarček tudi čez mero. Na večer, ko so za* gorele po mestu luči, ko so se zaprle zadnje trgovine, se je za dobre pol ure življe« nje na ulicah nekoliko pomirilo. Vsakdo je hitel domov, da se preobleče, povečarja in kolikor možno dostojno preobliči, da je po« tem ves lep in vesel skočil na to aH ono prireditev, ki jih ie bilo v Ljubljani na iz« biro. Po 20. uri so bili stoli okrog miz v vseh večjih dvoranah, kjer so se vršile priredit« ve, že zasedeni in skoro se je pričel pravcati boj za skromne prostorčke.
V	Narodnem domu sta se vršili, kar dve prireditvi in sicer »Ljubljanskega Zvona» ter »Ljubljanskega Sokola«. Obe dvorani sta bili nabito polni šumečega občinstva.
Pri prireditvi «Zvona» je sodeloval orke« ster <tS!oge», kateremu se je občinstvo od« škodovalo za živahne komade z navdušenim ploskanjem. Vrlo hvaležni so bili posetniki za nastop mešanega zbora in kvarteta. Sle« dil je solospev gospodične Ramšakove, re« citacija Igo Grudnove pesmi »Minerji* po predsedniku «Zvona» g. Drenovcu, ki jc globoko zajela vse poslušalstvo. Največji utis pa je napravila polnočna alegorija, ko sc je umaknil starec Silvester mlademu le« tu. Po polnoči je mladina stopila vesela v novo leto in rajala ob zvokih orkestra še pozno v noč.
V	spodnji okrašeni dvorani jc priredil svoj običajni Silvestrov večer Sokol, na ka« terem je igrala godba dravske divizije pod osebnim vodstvom kapelnika dr, Čerina. Na sporedu je bilo šest baletnih plesov po na« rodnih pesmih, ki jih je odplesala sestra Metoda Vidmarjeva, in telovadne točke članstva pod vodstvom br. Staneta Vidmar« ja. Krasno so učinkovale proste vaje članic z gorečimi kiji. Na sporedu so bile še dru« ge točke, kakor nastop članov v posebnih kostumih, pet slik članov posnetih iz grške zgodovine in šaljivi boks«match bratov Vid marja in Derganca. Z burnim odobrava« njem je opolnoči kvitiralo občinstvo tudi patrijotični nagovor staroste br. Kajzelia in polnočno alegorijo: Prisego zvestobe so« kolski ideji. Po polnoči je potekla zabava v vrlo animiranem razpoloženju.
V	Kazini jc imel svojo prireditev Sokol I. V okusno okrašeni dvorani je vladalo ves večer živahno vrvenje in neprisiljeno ve« selje. Pri prireditvi so sodelovali društve« ni orkester, kvartet in pevci Ljubljanskega Zvona, med njimi gospodična Ramšakova, k: je zapela več solospevov, ki so občinstvu izredno ugajali. Salve smeha je vzbujal s svojimi komičnimi nastopi in kupleti go= spod Povhe, član Narodnega gledališča. — Telovadci so nato izvedli vzorno več te« lovadnih točk. Opolnoči je bila lepa ale« gorija. predstavljajoča 12 mesecev. Alego« rijo je izvedlo 12 članic ženskega naraščaja in je napravila na vse navzoče najgloblji vtis. Polnočni govor je imel kot prerok br. Tratar. Pripomniti je, da se je tudi topot izkazal br. restavrater KraPež kot .zboren gostitelj. Po polnoči se je vršila nato pro« sta zabava s plesom, ki jc potekla v naj« lepši bratski slogi in razpoloženju.
Vrlo posrečen program si je izbralo za ta večer tudi agilno društvo »Soča®, ki jc zbralo svoje prijatelje okrog sebe v dvora« ni restavracije pri Levu. Na sporedu je bi«
- ■—'.t— ...... "	—-»—,
.- ,	- .	•".. ... .si}
L-"-*	'	' -T;^ '".*
KINO IDEAL
od danes dalje velik filmski šlager
„Kadar ljubi 401etna žena"
znamenita tragedkinja Paulina Frederik in dražestna Laura la Plante.
Predstave danes dopoldne ob pol 11., po« poldne ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri.

»JUTRO št. 2
4
ia deklaiaacija gospodične Batjelove, dvoje pesmi zbora pevcev pod vodstvom go« spod.i Premelča, dvoje pesmic, ki sta jih odpeli gospodični Kanoni in Jerasova, da« Ijc komični nastop g. Culherja, pesem dal« raatinskih šajkač, duet gg. Vodopivec in Bodeč, deklamacijs gospodične Martelanc in polnočni nagovor g. Ante Mrviča.
Razven na zgoraj omenjenih prireditvah v večjem slogu pa so se zabavali Ljubljan« čani tudi drugod. Vrlo dobro obiskani so bili tudi vsi kinematografi in pa male do» mače gostilnice. Vsepovsod je prevladovalo veselo prav silvestersko razpoloženje, po« sebno po polnoči, ko je pozdravilo čaka« joče veselo mlado novo leto. Tedaj so se raztegnile harmonike in Ljubljana se je za« vrtela, dokler ni utihnilo življenje šele po« zno v noči.
e
Poleg veselja in radosti je prineslo Novo leto vslcd zavžite pijače tudi nekaj žalost« nih dogodkov. Iz hrupa in šumenja Silve« strove noči je odneslo nekaj nerodnežev do« mov tudi vidne znake. Malih pretepov je bilo več v vseh delih mesta, nekoliko huje in bolj tragično pa je bilo v Rožni dolini. Tam je razžaljen in varan starejši mož stre« Jjal na svojega tekmeca, ki mu je zagrenil doberšen kos njegovega življenja. Pred pol« nočjo jc sedela v Končanovi gostilni v Rož« ni dolini večja družba moških in žensk, med temi tudi 401etna žena tobačnega delavca Gregorja Potočnika, Lojzka ter njen bivši ljubimec 481etni tobačni delavec France 2- panc, s katerim je živela Potočnikova, ko je bila od svojega moža ločena, štiri le« ta v divjem zakonu, ki je trajal do avgusta lanskega leta. Parkrat sta se z možem po« botala nakar se je vrnila k njemu.
Na Silvestrov večer pa se je Župane zo» pet pridružil družbi v kateri se je nahajala Potočnikova. Okrog polnoči je stopil v Kon čanovo gostilno tudi mož Potočnikove in opazil pri ženi svojega tekmeca. Nastalo je takoj prerekanje, med katerim je Zupane izlil Potočniku v obraz kozarec vina. Po« točnik se je nato odstranil, vsa družba pa s« je preselila kmalu nato v Tinčkovo go» stilno. Tam sta Župane in Potočnik okrog pol 3. zjutraj zopet trčila skupaj. Župane se je obnašal topot enako izzivalno. Kar je Potočnik nakrat potegnil samokres in oddal proti Župancu več strelov. K sreči pa streli niso zadeli vsi, marveč samo eden, ki je po« godil Zupanca v vrat. V gostilni je nastala mahoma panika. Potočniku so revolver od» vzeli in ga odvedli z ranjencem vred na po« iicijsko direkcijo. Tamkajšnji policijski /;lravnik dr. Avramovič je ranjenca za silo obvezal in ga poslal potem v bolnico. Po« točnika pa so pridržali v zaporu in ga iz« ročili danes sodišču.
Iz Maribora
V novo leto 1926.
Velikonočni dnevi s toplim solncem, sko to do vrh Pohorja brez snega in s posuše« nimi cestami. Silvester pa mora kljub te« mu ostati z vsemi svojimi tradicijami, z mu ziko in plesom. Predmestja niso bila prav nič manje natrpana po gostilnah, kot me« sto in vsepovsod je hreščalo do ranega ju« tra. Tradicija je prešla v kri. Drugi dan je prosto in še prvi! Kdo bi torej v takšni raz« igrani, topli noči vzdržal doma. V krog, v vrtinec, pa če se ruši hiša nad glavo, od najmlajših, začenši takole pri 12. letih, pa do srebrno in svetlo bleščečih, vse se je vr« tilo in gnetlo v dušljivi sopari.
Sokolski Silvester je pritegnil v Narodni dom toliko naroda, da sta se veselo smeja« !a oba blagajnika, kakor vsi bratje in se« stre, ki so v bratski harmoniji kramljali in plesali iz starega leta v novo. Očetje iz Po« sojilnice pa so zopet videli, da nam je Na« rodni dom res na vse strani pretesen in se temeljitemu razširjenju in renoviranju ne bodo mogli izogniti, če nočejo, da sc mu bodo odtujile večje narodne prireditve. Iz> najdljiv arhitekt bo že našel izhodišče na dvorišče, da nam razširi veliko dvorano in še priklopi par društvenih sob, brez kate« rih si tudi ne moremo več misliti zdravega razvoja nacijonalnega in kulturnega življe« nja v Mariboru.
Bilo bi nam pa seve prav, če bi se končno znašli tudi z mariborskimi Nemci na zno« sni družabni formi in bi s te strani prtv toplo pozdravljali nastope Slovencev na nemških prireditvah, kakor na Silvestrov« Devovcga kvarteta pri požarni brambi, kjer ie bil živahno pozdravljen. Predpogoj pa je seve poprejšnja eliminacija raznih nestrp nih voditeljev, ki to zbliževanje nepresta« no kalijo. Gospodarski poziciji Nemcev v Mariboru bi zelo koristilo, de o tem ob vstopu v novo leto temeljito premišljajo. Vemo, da njih večina že davno tako misli.
Novo leto smo pričeli s promenado, zra* čenjem prekrokanih glav, nežnih in oblčnih.
pa — «desne vožnje*. Bazilika očetov fran« čiškanov se je prisrčno smejala v zlatem solncu in zvonovi so neutrudno vabili greš« ne vernike; pa jih ni bilo toliko, kot v sto!« nico. Je pretemna, svilene nogavice ne učin kujejo v mraku in pater Pavel je prehud. V stolnici sicer povejo isto, ampak bolj za« vijejo vglazč, to pa bolj ugaja našim da« mam, danes poznamo že tudi v Mariboru pravilno izražanje po cbontonu».
Nedeljski počitek
Nova naredba ministrstva za socijalno politiko o regulaciji zapiranj trgovin ob nedeljah.
Ministrstvo za socijalno politiko, oddelek za zaščito delavcev, }e sporazumno s pošlo dajalci in deiavsklmi zbornicami in organizacija™ odredilo, da morajo biti na teritoriju vseh oblast! v naši državi vse obrtne, industrijske m trgovske ter njim podobne delavnice ob nedeljah zaprte. Torej }e današnja nedelja prvi dan, ko stopi nova odredba v veljavo.
Odprte smejo biti ob nedeljah ves dan samo:
1.)	kavarne, gostilne, hoteli, pogrebni zavodi, podjetja, ki se bavijo z nakladanjem in razkladanjem b rodov ta ladij v pomorskih in rečnih lukah.
2.)	Podjetja, v katerih je delo že po samem značaju njihovega posla nepretrgano. Ta podjetja določi ministrstvo za socijalno politiko po zaslišanju pristojnih zbornic.
Do 12. ure smejo biti ob nedeljah odprte slaščičarne in pekarne in to samo one, ki se bavi:o izključno s prodajo slaščic tn peciva, dalje mesnice, brivnlce, cvetličarne, trafike in prodajalne z življenjskimi potrebščinami, t. j. one, ki se bavijo izključno s prodajo žive perutnine, svežega sadja, sočfvja, mesa zaklane perutnine, divjačine, svežih rib. )alc mleka itd. kakor tudi prodajalne, ki se bavijo samo s prodajo časopisov. One prodajalne, ki imajo poleg navedenega blaga še drugo blago mora;o biti ob nedeljah ves dan zaprte. To velja posebno za bodege. bufete. prodajainice po vežah, delikatesne in sllčne trgovine, ki imajo raznovrstno blago.
Naredba pa rre velja v slučaju, oko pade v kakem kraju letni sejem ravno na nedeljo. Prestopki proti tej naredbi bodo strogo kaznovani. Kar se t:6e zaposlenja in odpočitka pomožnega osobja, ostanejo še naprej v ve liavi predpisi zakona o zaščiti delavcev. Na redba je stopila v veljavo dne 1. januarja.
Razkrinkam
Bolj kot Miklavža,
bolj kot Božička,
se veselimo strica Matička.
E), kako planemo v strlčkove žepe, kjer so slaščice sladke In lepe.
Ko j« mdellt stric dare nam Jtlrlm, čltall smo povsod lep napis »Mirim*.
To ?e nebeška led. slajSa kot vsaki med. res, da od «MIrlm> ni boljše ledi!
Pod tem scnzacijonainirn naslovofcn se je dotaknil »Slovenec« vprašanja delitve obči« ne Trbovlje in priobčil iz zadevnega urad« nega akta poročilo bivšega obe. gerenta Kokalja in dopis laškega sreskega pogla« varstva na občino Trbovlje. Pri čitanju te. ga članka smo sc vpraševali, kdo naj bi bil rezkrinkan, ali bivši gerent Kokalj, ali sres« ko poglavarstvo v Laškem ali pa oni kle« rikalni uradnik, ki je pozabil na prisego, s katero se je zavezal k spoštovanju uradne tajnosti. Ako je hotel «Slovenec» z objavo akta pozvati oblast naj v interesu sigur« nosti upravnega uraoovanja poizveduje za krivoprisežnikom ter ga eksemplarično kaz« nuje, se ž njim strinjamo. Eruirati ga men« da ne bo težko...
Pa o stvari sami. Že pred vojno se je ventiliralo vprašanje delitve trboveljske občine na ta način, da bi se hrastniška kot« lina priklopila občini Dol. V poštev priha« ja kat. občina št Lenart ob Savi in del kat. obč. Ojstro. Sedaj je posestnik F- Roš iz Hrastnika napravil na sresko poglavarstvo prošnjo za opisano delitev trboveljske ob« čine. To prošnjo so podpirali prizadeti dav« koplačevalci hrastniške kotline med njim) tudi zastopniki hrastniškega rudnika (TPD) kemične tovarne in steklarne. Prošnja se opira na gospodarske razloge. Prebivalstvo Hrastnika ima 1 — 2 uri daleč do Trbovelj, od katerih so ločeni po visokem hribu. Pro« metne zvene, cesta čez Gjstro, so onemogo« cene vsled rudniškega obratovanja in se« sedanja hriba, dočim prideš na Dol po le« pi, složni cesti v pol ure. Gospodarske pri« like Hrastnika so druge kot v Trbovljah. Vse družabno, društveno in politično živ« Ijenje stremi na Dol, s katerim je ozko zvezano. Za hrastniške šole morajo prispe« vati občine Trbovlje, Dol in Sv. Krištof, katere občine se stekajo v hrastniški doli« ni, tako da ne veš, v kateri občini leži ka« ka hiša ali parcela. K cerkvenim obredom hodijo Hrastničanje izključno na Dol, vpo« rabljajo izključno tamošnje pokopališče itd.
Ko je sresko poglavarstvo sprejelo to vlogo, je porvalo, kakor se to mora zgoditi, trboveljsko občino, da se o prošnji Izrazi in navede svoje razloge za ali proti in sicer gospodarske in politične. Takratni gerent Kokalj, je prošnjo priporočal in navedel razloge. Njegov odgovor pa je «Sloveniev» zaupnik, ki je navajen izdajati uradno taj« nost, delil na dvoje, tako da bi se moglo misliti, da je navajal svoje politične raz« loge na poziv sreskega poglavarstva. V fal« zificiranju so bili klerikalci pač vedno moj« stri.
Kaj je namen »Slovenčevemu* članku? Jasno, da le denuncijacija. Kajti sicer so klerikalci sami tudi že pokrenili vprašanje delitve. Lani so namreč pobirali podpise hrastntfkega prebivalstva za delitev trbot veljake fore in priklopitev Hrastnika k dol« ski fari. Ta prošnja je bila tudi odposlana na knezoškofijski ordinarijat v Mariboru! Kaka p* je danes moč klerikalizma v trbo« ■veljaki občini, bodo pokazale bližnje vo« litve. Dejstvo je, da kmetje zapuščalo k!e« rikalee In gotovo je, da bo končno tudi oni del delavstva, ki je dosedaj nasedel kleri« kalnim fcujskarijam, uvidel, da pri kleri« kalc;h zanj ni prostora. Kar se tiče občine Dol, so pa jasno govorile letošnje obč. vo« litre. Demokratska Usta je izšla iz boja proti 3 klerikalnima kot daleč najmočnejša, saj Je dobila malone absolutno večino. Če bi socijalisti nastopili s svojo listo, bi ?e sedaj za vselej odklenkalo dolskim kleri« lulcem. Zcodilo se oa bo to prihodnjič
prav gotovo, in najsi obdrži ta občina se« aanji obseg ali ne! Mi demokratje smo na delitvi trboveljske občine desinteresirani, od gotove strani sc nam celo očita, da na« sprotujemo delitvi. Naša moč raste v ljud« stvu, ki tvori občino.
Dopisi
DOL. LOGATEC. Sokolski gledališki oder ponovi na ieljo občinstva dramo v 4 dejanjih »Angelo, tiran Padovanski«, danes, dne 3. jaauarja, točno ob pol 8. zvečer. Vse ljubitelje gledališkega odra vabi — odbor.
KAMNIK. Pri nas nanavo ustanovljena »Kulturna edinica samostojnih kmetskih fantov in deklet« prav izdatno tekmuje z »Edinostjo®. Slednja je na dan sv Štefana imela svoj prvi javni nastop, kulturna edi« niea pa že dva dni preje. Za svoj nastop si je izbrala delo čisto domačega izvora. Je to šaljiva tragedija v treh oziroma štirih de« janjih. Dejanja se vrše posamezno, na raz« ličnih krajih in v raznih časovnih razdobjih. Prvo dejanje se je odigralo na sv. večer »Pri Prusniku® :n je vsebovalo silno zani« miv dejanski napad na Sokola brata R Vse prvo dejanje preveva znak treznosti. Dru« go dejanje se vrši dva dni pozneje. Glavne vloge pri tem dejanju imajo v rokah orož« niki. Tretje dejanje se godi 14 dni pozneje na sodišču s tragikomičnim koncem. Even« tualno dodatno 4. dejanje v ječi. Osebe iz prvega dejanja nastopijo v vseh dejanjih. Stvar je jako domala in seže globoko, naj« globlje pa igralcem samim.
RADOVLJICA. TukajSnja p-vfružTiica Kola jugoslovenskih sester priredi na praznik, dne 6. januarja v restavraciji Kunstelj v Radovljici plesni večer, čez ar čisti d "nos je namonjen v človekoljubne namene društva. Pridite vsi, ki vam je na srcu bia-gor revnih otroik!
TOPLICE PRi NOVEM MESTU. Tukaj« šnje sokolsko društvo nas jc 20. decembra zopet razveselilo z lepo narodno igro »Te« stament». Dasi je igra dolga in zahteva res spretnih in izurjenih igralcev, so bratje m sestre svoje vloge nad vse pričakovanje do« bro rešili ter s tem dokazali, da so sposob« ni tudi večjih in težjih vlog. Igra je bila dobro naštudirana, maske pravilne in pri« merne, zato so želi obilo priznanja. Mladim igralcem ter Sokolu v Toplicah ie na lepem i:spchu častltati. Priporočati bi biio, da si društvo nabavi več kulis, da bi bile spre« membe boli razvidne, saj bi to ne bilo zdru« ženo s prevelikimi izdatki, katerih bi dru« štvo ne bilo zmožno. Treba bi bilo pač ne« kaj dr>bre volje. — Pohvalno je tudi ome« niti igranje tamburašev med odmori Priča« kujemo, da nas sokolsko društvo v krst« kem zopet razveseli s kako lepo gledališko predstavo. — Zdravo!
Beograd j Zagreb 4 : 2 (2 : 1)
Zmaga boljšega moštva.
Zagrebški nogomet je pričel Novo leto s porazom. Ta poraz zagrebške nogometne reprezentance je tembolj občutljiv, ker je znano, da se Zagreb in Beograd že precej časa borita za to, da bi mogla dokazati su« periornost svojih nogometašev. Kakor smo že javili, ie bilo zagrebško moštvo sestavlje no izključno iz igralcev Gradjanskega Tu« di Beograd nI poslal svo|ih najboljših, ven« dar pa so ti z vsem ze!o nadkriljevali svo« je nasprotnike in ie njihova ztnaea, izvoje« vana na tujih tleh v Zagrebu, docela za« služena. Zlasti se je odlikovala beograjska napadalna vrsta, ki je lepo kombinirala ter tvorila • krilsko vrsto dobro uigrano skupi« no. Obrambni trojici NerncS, Ivkovič, Mar« janovič ni bi!o oporekati. Nemcš je držal lepo streljano enajstmetrovko.
V zagrebški reprezentanci je docela od« povedal napad. Posebno slabi so bili Per« ška, Babič In Buble. V krilski vrsti je bil dober Ie Mantler. Da ne bi bil Mihelčič v golu pokazal zopet enkrat svoje lepe igre, bi bil poraz Zagrebčanov še večji.
Vodstvo je dosegel Zagreb v 17. minuti po Bubleu. V 22. minuti izenači Beograd z enajstmetrovko, ki je bila diktirana radi handefi Remeca. V 24. minuti zabije Petko« vič drugi gol. Napadi sc menjavalo. Mihe!« čič ima polne roke dela. V 29. min. Nemeš bravurozno odbije enajstmetrovko. Tempo, ki le bil dosedaj precej oster, nekoliko po« pušča. V 8. minuti drugega polčasa izenači Buble. Sledijo nevarni napadi Beograda in v 16. minuti zabije Čulid z efektnim strelom tretji gol. V 31. minuti zapusti Mihelčič predčasno svoje svetišče in Jovanovič za« bije četrti gol. Sedaj imajo Zagrebčani več od igre. ker so Beograjčani samo skušali, da držijo doseženi rezultat, kar se jim je trdi posrečilo. Sodil je g. Fabris. Občinstva 4000.
Revanžna tekma se vrši 17. januarja v Beogradu.
Drage novoletne tekme
DUNAJ: Lepo vreme Novega leta je privabilo izredno število občinstva k prija« teljskim tekmam, čijih izidi so: Rapid : Ha. koah 2 : 1 (0 : 1). Snortklub : Linzer Athle« tiker 9 : 7 (7 : 2), Rudolfshiigel : Strassen« bahner 3 : 3 (2 : 2), Nicholson : Hertha 4 : 2 (2 : 2). Vorwaerts 06 : Germani?. 2 : 1 (1 : 1), International : Neubau 3:101).
BILBAO: Vienna : F. C. Bilbao - : 2 (3 : 0).
PRAGA: Slovan (Dunaj) : praški ama« terski tim 3 : 2.
CURIH: Simmeringer : Blue Star 3 : 1 (0 : 1). Včeraj v soboto je praški DFC po« razil F. C. Zurich s 3 : 1 (4 : 0).
PARIZ: Slavija (Praga) : komb. Red Star « Stade Francals« 2 : 1 (1 : 0). Delavska to prezentanca Rusije : delavska reprezenten« ea Francije 4:0.
BARCELONA: Sparta (Praga} ; F. C Barcelona 2 : 2 (2 : 2).
Glavna skupščina LHP.
LHP sklicuje za dne 17. januarja 1926 I. redno glavno skupščino, ki se vrši ob 10. dopoldne v damskem salonu kavarne Emona, s jledečiir tinevni.-r redom: poročilo predsedstva, "poročile tajnika, poročilo blagajnika. poročilo tehn. referenta, poročilo revizorjev, volitev novega odbora, proračun za serijo 1926, slučajnosti
Glavni skupščini imata pravo prisostvovati po 2 delegata vsakega kluba (člana JHS), od ka-temBi pa ima samo eden pravo glasa. Delegati imajo pred početkom gl. skupščine predati tajniku pravilno podpisane poverllnice, v katerih Ima biti točno označeno, kateri od obeh delegatov ima glasovalno pravico. Klubi, ki niso zadostili vsem svojim članskim dolžnostim, nimajo prava glasovanja.
Event predloge za gl. skupščino je poslati najkasneje do 14. lan. 1926 na naslov tajništva: Fančka MtheHč, Slomškova ulica št 16.
V slučaiju, da ob gori navedeni uri ni navzoče zadostno število članov, se vrši gl skupščina pol ure kasneje ne oziraje se na število prisotnih članov z Istim dnevnim redom.
Službene objave JZSS.
(S seje dne 23. decembra 1925.)
Vsi klubi se ponovno pozivajo, da nemudoma javijo svoje nove verifikacije tn da plačajo č'anartno za tekočo sezono; led-nako naj po/berejo od svojih fianov-zim-skosportnikov deset dinarski davek v prid saveza ter denarni pošiljat vi prilože seznam plačnikov. Klubi, k: svojim članskim dolžnostim pravočasno ne zadoste, ne morejo sodelovati na sa vezni h prireditvah. Dalje naj vsi klubi javijo svoj program za (»kočo seizono ter naj redno mesečno pošiljajo poročila o svojem delovanju.
Zagrebškemu podsavezu se rok za prijavo verifikacij izjemoma podaljša do 10. Jan. 1936 ter &e pomiva, da prijavi savesu svoj celotni iotofnji program in termin sa podsavemo smuško tekmo za prvenstvo Hrvatske.
Sklene se prirediti na Svečnloo v okvirju saveza propagandni smttški izlet Kraj in natančen program se določits sporazumno z zagrebškim podsavezom.
LSKu se odobri za zaupnika pri SPD g. dr. Statika Kmeta, dalje SK IHrlji g£. Frana Perhavca, Staneta Pelasia in Vladimirja Vramčiča.
Polovična vofnja na izletih 5e nI dovoljena teT začasno nimamo za dovolitev ni-kakih Ugledov. Khibi labko za posamezen Izlet z navedbo datov zaprosijo na prometno ministrstvo v Beogradu. Prošnje naj bodo predpismo kolekovane.
Vojaškim nastavnskom v 1. te 2. tečalu se imenuje g. Stanko Predalič. O. Pelan se delegira kot strokovnjak JZSS v vojaško komisijo 23 nabavo smuške opreme.
Radi boleani referenta g. Ravnika se de-finltivnl raaspfs smuške tekme za državno prvenstvo odgod! na prihodnjo sejo.
Vzame se na znanje dopis Srpjdcega Pt. Dr. o rasvoju tarnkaijfcvjega zSm. športa in se osvoji predlog istega, da se osnuje v Reogradu ziTtMkcsipoTtrol podsavez. — Vzame se na znanje dopis Švicar, saveza. kakor tudi prometnega društva v Mojstrani ter se opozarjajo siportniSd-sankačl, da je zgrafleno v Mojstrani novo sankališče in da izposoja imenovano droštve tudi potreflme sanke.
Prihodnja seja bo v ponedeljek dne 4. Januarja.	Tajnik.
Veslaška dirka Oxiord-Cambridge
Kako resno se pripravljata univerzi Ox« ford in Cambridge za to vsakoletno tekmo, ki se je vršila zaporedoma že 70 let, kaže dejstvo, da se prične s treningom le v ok« tobni, čeravno se dirka vrii v marcu. Dnev« no se vrše vaje, in sicer nastopa po več mo« štev. Posebna komisija natančno kontrolira vsakega veslača. Kadar misli trener, da je spoznal najboljše veslače, sestavi bojno osmico. Oxfora ima letos tri, Cambridge dve osmici v treningu.
Zanimivo je, da ostanejo veslači vso zimo v treningu, vsaj tako dolgo, dokler dopušča« jo razmere na vodi. Kako silno se zanima publika za oba teama, dokazujejo dolgi članki, ki jih že sedaj dan za dnem prinaša« jo vsi angleški časopisi. Ti članki vsebujejo najtočnejše podatke ne le o spremembah v sestavi moštva, ampak tudi o telesni teži posameznika. Zanimivo je, da prevladujejo med moštvom težki veslači. Povprečna teža oxfordskeg?i A moštva znaša letos 86, B mo« štva pa 83 in pol kg. Naitežji iz A moštva tehta 94, najtežji B moštva pa celo 95 in pol kg.
Moštva ostanejo do konca decembra v domačih vodah, ob novem letu se preselijo v Henley, kjer ostanejo do regate. Zmago« valeč letošnjega leta je bil Cambridge, ki je preveslal klasično progo v 21 min. 50 sek.
Ljubavna pisma Dempseyu
Ne gre za ljubavna pisma, ki jih je pisal slavni amerikanski bokser, ampak za pisma, ki »o mu jih pisale ženske vsega sveta. Teh pisem je za eelo knjigo, in to knjigo hoče Dempsey sedaj izdati. Knjiga bo imela na« slov: »Ljubavna pisma, ki mi jih pišejo žen« ske.« Jack Dempscy se je v«dno izkazal za dobrega trgovca ia z amerikanskega stališča je popolnoma razumljivo, da hoče to kores« pondenco tudi trgovinsko izkoristiti.
Jack Dempsey je zelo znamenit mož: ni aamo prvovrsten bokser, ampak tudi film« ska zvezda. Ker je pa imel zmečkan nos — posledica bokserskih udarcev — si ga je dal
prej uravnati in olepšati z vbrizganjem pa. rafina. Pred kratkim se jc poročil s filmsko igralko Estelle Taylor ic se podal z njo v I 1'rancijo. Hudobneži mu očitajo, zakaj se n; 1 v Francijo podal leta 1917., ko je šlo aa stotisoče amerikanskih prostovoljcev tja boj proti Nemcem!
Kaj bo neki rekla k tej knjig: Estelle Tavlor, ki izgleda ca svoiih slikah tako než» na in nedolžna?
Jadran : Primorje. V nedeljo, 3. t. m. sc vrši prijateljska tekma med SK. Jadra* nom in ASK. Primorjem. Aranžerji pričaku« jejo, da bo občinstvo prišlo na svoj račun, ker so tekme med tema dvema moštvoma ene najlepših, ki se odigravajo v Ljubljani.
V	prošli jesenski sezoni sta si stala kluba trikrat nasproti: dvakrat je zmagalo Pri« morje (5 : 0, 5 : 1), v prvenstveni tekmi pa je Jadran odnesel sigurno in dragoceno zmago 4 : I. Tudi nedeljska tekma bo brez dvoma na vrhuncu, ker sta obe moštvi v dobrem treningu. Začetek točno ob pol 3. uri popoldne. Igrišče ASK- Primorja, Du« naj3ka cesta.
Vojaške smuške tekme v Kranjski gori.
V	pondeljek dopoldne se vrše v Kranjski gori zaključne smuške tekme udeležencev prvega tečaja. Tekmam bo prisostvoval med drugimi tudi divizijski komandant, ge> neral Stojanovič. Tekme so hitrostne na progi Kranjska gora « Planica in nazaj. Se« danji smuški vojaški tečaj konča 10. t. m. rakar počne takoj drugi tečaj, v katerem se bodo iziežbali vojaški nastavr.iki.
JZSS. seja upravnega odbora se vsled vojaških smuških tekem vrši šele v četrtek. 7. t. m. v kavami Emona.
Nogometna tekma Ilirija : Hermes. Ob povolinem vremenu se vrši danes ob 1430 na igrišču Ilirije prijateljska tekma med Ilirijo in Hermesem. Tekma ima za oba kluba pomen v prvi vrsti kot priprava na bližnje podsavezne pokalne tekme. Vsled izredno mile zime v zadnjih tednih mora« jo namreč naši klubi računati n» zgodno nogometno sezono ter morajo skrbeti, da spravijo svoja moštva čimprej v formo.
Hajduk v Port Saidu. Hajduk si je na No\'ega leta dan izvojeval svojo drugo zina go vEgiptu. Pred mnogobroinim občinstvom je s 3 : 0 porazil reprezentanco Port Saida. Vse dosedanje kritike egipčanskih listov pU šejo zelo pohvalno o igri Spličanov.
Dollv Daviš in Louis Allibert
oba lepa, sta cositelja glavnih vlog v vele-
filmu
„Paris"
pride v kino «Dvor»,
Pri „Prostata Hypertroph?e z ustavljanjem sefne vode v mehurju in oslab-fjenju mehurja povzročuje Badenske voda odtok sečne vode in preprečuje njeno vnetje v mehuiju. s.,
Prosvetni dom v Gornji Lendavi
Preksnsrci so živeli pod bivšim ogrskim režimom v mnogo težavnejših razmerah, kakor Slovani pod bivšo Avstrijo. Madžari so vladal! po manem geslu: Tot nem em-ber (Slovan nI človek). Kot take so smatraši Prekmurce slovenskega pokoljenja. Naravno je, da ie večstoletno robstvo močno vpH vaio na njihovo duSo, kar ni moglo ostati brez posledic. Zato se tudi ne smemo čuditi, ako »as niso razumeli ob prevratu In nas PrekmurcI še danes smatrajo za »prišleke -Kranjce«. Naša naioga Je, <ia jih s smotrenlm ktdturnlm delom privedemo do spoznanja, da so tudi oni sinovi Slave. Stojimo na stališču, da bo državna meia ie tedai dobro zavarovana, ako bodo obmejni prebivalci narodno zavedni ta značajni državljani. To velja posebno za nas tu, kjer se stikajo meje treh držav.
Pribiti le treba žalostno dejstvo, da se jc do predkratklm s Prekmurjem uprav po ma čehovsko ravnalo. Toda naša naloga ni, da kritiziramo preteklost, temveč da upoštevamo dejstva in na podlagi njih razpietemo smernice delovanja za bodočnost Izhajajoč iz tega stailšča. smo ustanovili v G o mi Lendavi »Prosvetni dom«, k! Ima nairec. sezidati lastno poslope, organizirati kultur no delo v okolici Gornje Lendave, prirejat: gospodarska predavanja in zimske tečaje za odraslo mladino.
Večina prebivalcev goričanskega Prek-ir.urja ie navezana na sezonska dela v tu in inozemstvu. Na tisoče jih odide na pomlad na Madžarsko, v Avstrijo in Hrvatsko na delo, da zasigurajo svojim družinam življenjski obstanek. Zato je povsem izključeno. d3 bi samo v Prekmurju dobili sredstva, da uresničimo svoje ideje. Zato se obračamo do Vas brat e in sestre v ostali Sloveniji. da nam pripomorete, da si zgradimo kulturni hram, iz katerega bo izhajaia bra-tovska ljubezen in kulturne vezi v sleherno koča prekmurskega kmeta. Da dosežemo svoj cilj, prosimo: Vsa kulturna društva v Sloveniji, da pnrede po možnosti kako predstavo ali zabavo v prid prekmurskemu Prosvetnemu domu; denarne zavode, da nam ob letnih računskih zaključkih nakažejo podporo; premožneiše brate in sestre, da postanejo dobrotniki društva in plačajo 100»"' dinarjev naenkrat ali pa tekom enega leta: obenem prosimo za knjige, note in dramatične spise. Priredil! bomo efektno loteri o, po večjih krajih Slovenije pa »Prekmurske večere«.
Slovenci, Slovenke, odpriie srce in roke is dokažite, da so Prekmurci vaši bratje, ki; terim hočete pomagati in jim pokazati pet v boljše življenje. Vsak dar je dobrodošel. Darila naj se pošljejo na naslov: Prosvetni dom, Gor. Lendava, Prekmurje, kjer se d be tudi eventualna pojasnila.
Gornja Lendava, i. januarja 1926.
Za odbor:
Hntnar Franjo. t č. predsednik — Oskar Bregaad. t č. tajnik.
Potresni nauki
Poires je šiba božja. Zamahnjen ravno fta novega leta dan. pomeni hudo pretnjo za ceio teto. Razumljivo torej, da se o potresu v Ljubljani živo razprav tja in da je vsak pripravljen razodeti, kje ga je dosegel potres in kakšni so po njegovem prepričanju bili povodi potresa. Na Viču pravijo, da jih je streslo ravno v hipa. ko je v Sokoiskem domu nekdo napovedal pagata. Pobožne ženice tolmačijo potres za božji srd nad pregrešnim silvestrovanjem, krokarji zopet, ki so prespali popoldan, so sprejeli potres za nežen dramilnl sunek. A politična ptirgariia ga smatra izključno za prvo nespretno posledico novega cestnega reda: mesto da je potres kre-nO po starem kam na levo in na sever, ie zavozil na desno, k nam.
Naj že bo kakorkoli, a če je potres na r.ovega leta dan zares preteče znamenje za celo leto. se pripravimo k pe-bolišamu.
Boj se torej vsakdo potresa! Ne preklinjaj in ne kvartaj! Izkuriraj silvestm-vega mačka, da ti bo zopet dobro v želodcu in na svetu. Vozi vsakdo In povsod na desno, da ne bo z nikomer ka-rambolov (častna izjema ostane edino ljubljanski tramvaj!) Sn končno, če ho-3e5 zameniaj glavo, kakor sSloveneo, če ti nI ravno do tega. da postaneš pametnejši. nač pa donadliivejši gospodu škofu in ljudem, in siguren, da ti ie ničesar ne poiolče.
To bi tako-fe bilo par naukov iz potresa na novo lete? V ostalem pa še enkrat: Srečno!	M, A. C.
*	Pašič zre v Dalmacijo* Kakor dozna-vajo zagrebške »Novosti«. odpotuje mtaisir sk! predsednik Nikola Pasle za nekoliko dn! v Cavtat v Dalmacije, kjer bo preživel pra voslavne božične praznike v krogu svoje rodbine.
*	Odlikovanja v naši vojski. Odlikovani so: generalštafcni polkovnik Anton Lokar b; pehotni podpolkovnik Kar! Potočnik 2 -edorn sv. Save četrtega razreda; pehetri podpoikovmk Adoli Kiiar in orožniški podpolkovnik Milan Geroč s redom sv. Save petega razreda; kapela« prvega razreda Jo sip Bučar, Erifc Pipa«, Ton če Kokaij, Ivan Pristav te Zvoni m i;- Gervais, nadalje kapelam' dragega razreda Slavko Skoliber, Aloj sij Kumer, Vinko Kozjak, Kari Bratu*, Josip Kopačia ta ivo Konjar ter poročniki Božidar Com.. Lavosiav Žagar, Janko Potočnik ia Fran Šmtgor — vsi z medaljo za vojaške vrline. Nadalje so odlikovarJ z lato svetinjo r^ vestno službovanje: poročniki Fran Hribar Vladimir Tavzes, Stanko Pire, Vladimir Gradnik, Fran Poljak, Fraajo Golob, Josip Šimca in Miha Bajda ter podporočniki Pr. Raji, Era.es; eter':«, Zvoaimir Prikril, Fra-n'o Dinter in Milan Prašen; s srebrno medaljo za vestno službovanje orožniški narednik Ad. Bdhtri, avijatična podnarednika As:on Šimenc in Star.ko Drnovšek, orožni-ška fecrporala Alojzij Avguštin ta Dane Poljak naredniki Slavko Gunčar., Feiiks Rns, Josip Kavčič ta Ivan Velikonja ter podnared niki Ivan Kramarič, Stanko Fon, Edmond Globelnik. Josip Ivnik, Ciril Pibertttk, Alojzij Oblak ta Evges Štancer.
*	Odlikovanje. Artii.terijski poročnik v Boki Koiorski, X- Božidar Kratit iz Novega mesta je prejel te dni že drugo zlato odlikovanje za rednostno službo.
" Izpremembe v državni službi. V sodni sbužh! so imenovani: pisarniška oiiciiaia Av aaštm Grejan in Jurij Karta za vodji zemiii-ke knjige pri okrožnem sodišču v Mariboru. pisarniški oifcijal pri okrajiem sodišču v Višnji gori Ivan Zagorc pa za višjega pisarniškega ofidjaia pri okrajnem sodišču v Mariboru. — V srednješolski službi sta bila pomaknjena v višjo plačilno skupino profesorja Mirko Kmet v Kranja in dr. Viktor Tilier v Mariboru. — Kanclist pri okrajnem sodišču v Ribnici Ivan Strehovec je trajno !;?oko:er..
*	Slušatelji ljubljanske univerze — štipendisti. Minister presvste le podpisal odlok, s katerim dobe državno štiperdijo sledeči siaš3tel;l ljubljanske univerze: Na prav r.! fakulteti Matija Primus, Josip Miheiak, Bogdan Merhar, Milan Senekovič, Jcško Dolenc, Ciril Galouh. Anton Konjar, Zvoni-m?r BaUevič. Boris Kremncc in Rudolf Pod-rtad. Na tehniški fakulteti: stavbni c-ddelek: Vladislav Eieršek. Nikola JarAovič, Igor Lončar, Evgea Poniž, Jože Tajnik, Branko Lenarčič, Jarcslav Čemigoj te Živko Žumer aa strojnem oddelku: Miroslav Andolšek, °avei Gasperm, Slavko Gorjap. Janko Haf-•ier, Ivo Kletaschrott, Gjorgje Kosič Anton Ktihelj in Anion Turko. Na medicinski fakul-
eti: Jerne! Cerne, Stane Jereb, Slavko ?revec, Anton Travirka in Avguštin Rutar.
*	Himen. Gosp. bi2. Milan Fakin se je včeraj popoldne poročil z gospodično Nado Grudnovo. Biio srečno?
0 Smrtaa kosa. Dne i. t m. je atrrria v Sp. Šiški gospa Katarina Kare t učiteljica v pokoja. Pokojnica je s svojim pokojnim soprogom nad učitelje m mnogo let neumorno 'n nesebično delovala na narodnem polja v Istri. Pogreb se bo vršil danes, ob 1-4.30 fz Zadnižaesa doma k Sv. Križu. — V Globokem pri Brežicah je preminul nenadne •ser« učitelj g. Avgust T o m i n c, ugleden a splošno priljubljen ter vesten šolnik. Pogreb bo danes, ob 9. dopoldne. — V Liub-aani je umrl dne 1. t m. po kratkem trpljenja g. Anion K o ra a t a r, trgovec te posest aik valjčnega milna in žage v škoiji Loki. Pokojnik je bil zelo podjeten En sposoben trgovec te prijeten družabnik. Njegovo rrupfc) prepeljejo te Ljubljane v Škofjo Loto, kjer je pohvže danes, ob 16. tiri k večnemu počitku. — G. kapetanu Rudolfu J a-vancu v Celin je timrl dne 1. t m. 61 etra sirček Vojko. Pogreb bo danes, ob treh popoldne iz Benjamin Fpavčeve ulice št. 2. V Ljubljani ieatmri včeraj po dolgi bolezni
g. Josip Š e n k, skrbea o£a b blag soprog. Pogreb bo v pendeljek. ob 3. popoldne tz Bteiweisove ceste št. 34. Blag jšm spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Fortuaat Karaik. t Včeraj popoltfee je preminul v D, M. v Polju po daljše«! bole-hanja v starosti 61 let. splošno znani revi-dent pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, g. Fortunat Kemik. Pokojnik Je bli marljiv dopisnik našega lista, samostojna de c.okratska stranka pž'je zgubila z sjim enega svojih najbolj zvestih in navdušenih pristašev. Pokojni Ktiraik je bi! m-oz poštenjak, človek odkritega značaja in neomajen pristaš jugoslovenske ideje. Bil ie sfa dobro znanega sotrudnika »Slovenske Bčeie«, »Zgodnje Danicea, »Novics itd. Vojteha Kur-nika. L. 188S je stopil v železniško službo ter služboval aa Dunaju, v Trstu, št. Petru, Postojni bi v Zalogu, kjer je bil decembra meseca 1914. na podlagi tajne ovadbe aretiran ia interniran na ljubljanskem grada in v Gradcu, kjer si Je tnaf nakopal ka! bolezni, ki ga ie položila sedaj v grob. Le slučaja se ima zahvaliti, da ga ni takrat doletela usoda onih, ki počivalo še sedaj na Suhem bajarju. Pokojni Kurnfk se ie požrtvovalno udejstvoval pri vseh narodnih društvih in pri Sokole. Ob priliki 25 letnice CM.D je izdal in založi! brošurico »Kralj Rastislav in Svet! Ciril«, katere avtor je bil njegov oče Vojteh in daroval vso naklado Ciril Metodovi družbi. L. 1918. je bi! reaktiviran in dodeljen zadnja leta direkciji dršavr.ih želez nic v Ljubljani. Pogreb se bo vršil v poa-dei.iek, ob 14. uri iz D. M. v PoJis na po-kopaHš&s v Sv. Križu v Ljubljani, kom?tik* pa se razvije ob IS. uri pri sv. Petra cerkvi Naj mu bo lahka jugeslovenska zem-lpca, ki io je tako Iskreno ljuba, žalujočim naše odkritosrčno sožalje!
*	Novoležnl pozdrav francoskega in češkega generalnega štaba. Načelnik našega glavnega generalnega štaba, armijski general Pešič, je prejel od načelnika francoskega glavnega generalnega štaba za novo leto sledečo prisrčno brzojavno čestitko: »Prosim vas, da ob priliki novega leta sprei mete najiskrenejše želje, ki jih gojim za vas in za hrabro vojsko Srbov, Hrvatov in Slovencev. General Dehne, načelnik glavnega generalnega štabas. Brzojavko podobne vse bine je poslal za novo leto generalu Pe-šičo tudi načelnik češkoslovaškega generalnega štaba.
*	Za državne dobavitelje. Znano je. da se is do sedaj pri vseh državnih nabavah odtegoval \% od nabavne svote v korist na-bavliahtim zadragam. Ker je poteklo pet let tekom katerih se ie 'moralo po zakonu o nabavl.iainih zadregah državnih nameščencev odtegovati ta znesek v korist posebnega fonda, se je odtegovanje s !. januarjem 1926. ustavilo.
*	Važnost volilnega imenika za Delavsko zbornico. V tem naše n članku v novoletni številki pomotoma izostala vrsta, ki tolmači posamezne postavke objavljene tabele Prve številke (rimske) značijo mezdni, oz. zavarovalni razred, drage številke dnevni zaslužek in tretje zavarovano mezde. Tiskovno napako, da znaša posmrtnina v 17. razredu 200 Din, dočira znaša v resnici 1200 Din, so čitatelji lahko samS popravili.
® Zs skrajšane (dogovorjene) brzojavke ie plačat! posebno pristojbino. Poštna oprava ie na osnovi 6L 33, točka 2 pravilnika za brzojavac službo upravičena zahtevati, da so v naslovu vsake brzojavke vsi potrebni podatki, ki omogočajo redno dostavo brez pesebnega iskanja in povpraševanja v naslovnem kraju. To velja za brzojavke z navadnim naslovom. — Na osnovi čl. 54 tega pravilnika Pa jc naslov tudi lahko skrajšan (dogovorjen). Razume se samo po sebi, da mora naslovnik, ki hoče dobivati brzojavke s takim, nepopolnim (skrajšanim sli dogovorjenim) naslovom, odškodovati poštno upravo za posebno poslovanje in potrebno pozornost s takimi brzojavkami ta za besedne pristojbine, za katere je uprava pri trkih brzojavkah prikrajšana. Zato mora skrajšani naslov, pod katerim želi dobivati brzojavke, dostavni pošti prijavit! ter plačati predpisano pristojbino.
*	BrezpSaCen vizum za Švico. Švicarski konzulat v Zagrebu raagiaša: Po naredbi zveznega jastičnega in policijskega departe-meota v Bernu se bo odslej sa poto\'anie v Švico dajal brezplačen vizum vsem enim železniškim, poštnim itd. uradnikom ki bodo potovati v Švico po službenih opravilih. To velja tudi za člane mih rodbin, če bi z njimi potovaiL
*	Prvi dvomi ples se bo vršit dr.3 9. januarja, na rojstni dan kraljice Marije. Kakor običajno, se bo vrši! pozneje še en dvomi p!es in bodo torej povabljenci razdeljeni v dve skupini.
*	Orožne vaje rezervnih oficirjev. Sredi prihodnjega meseca bo večje število rezervnih oficirjev vpoklicanih k orožnim vajam. Vaje se bodo vršile v sarajevski okolici ter bedo trajale dva meseca.
*	Strokovni Izpiti za poštno službo. Po odloka' ministrstva ia brzojava morajo pripravniki KL in III. kategorije napraviti državni strokovni izpit iz stroke, v kateri služijo kot pripravniki. Pripravniki II. kategorije, Sd služijo na poštah polagajo izpit za p. t. čblovnika oziroma za poštno, brzojavno
Reklami
ne potrebuje
O.Bernatoolč
ker se blago radi svoje kvalitete in cene samo priporoča.	— — —
Trgovske l* /! pisarniške knjige \ [ f potrebščine
In vse	^rfporoča
M. TIČAR. Ljubljana
te telefonsko službo, ca! pa, ki služijo aa direkciji, fzpit sa pisarja te sekreterja. oziroma za nižjo administrativno službo; oni. kš služijo v računskem in kontrolnem odseku direkcije, pa izpit za računsko, knjigovod-stveno in blagajniško sitržb©. Pravtako morajo napraviti državni strokovni izpit tudi pripravniki 10. kategorije iz stroke, v kateri siešijo.
® Zakon o pobijanju draginje. V ministrstvu za socijahio politiko je bil te dn' dovršen aačri zakona o pobijanju draginje. Načrt bo v najkrajšem času predložen ministrskemu sveta.
0 Sarajevo brez vode. V Sarajeva je v Silvestrov! noči počila na Trebevida glavna cev sarajevskega vodovoda. Mesto je bilo zato do naslednjega dopoldneva bri-z vode.
*	Finančni stražnik ustrelil divjega lovca. V okolici se-la Kamen v Dalmaciji je te dni finančni stražnik zalotil nekega Maroviča v tfjem foviš&. Ker je divji lovec za če i bežati ta se tudi na klice ni ustavil, je stražnik strelja! za njim ia ga zadel v glavo. Lovec je obležal mrtev.
0 Beg nevarnih kaznjencev 2z vojaških zaporov, f; vojaškega zapora v Skopljj so te dni pobegnili uklenjeai vojaški kaznjenci bivši narednik Miloš Karadžič podnarednik Alojzij Garm ta redov Jovas Rakič, ki sa bili obsojen! zaradi vlomov te tatvin. Izšle-dovanje ubežnih feazniettoev se ie aa vse strani takoj pričelo, vendar doslej b-r®3 uspeha.
4 Razpisana zdravniška služba. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje vnovič službo pogodbenega zdrav
nika za Gornjo Radgono. Interesenti se opozarjajo aa razpis v »Uradnem tisti!.«.
9 Pri komandi ljubljanskega vojnega okrožja ie razpisano službeno mesto dnevni čarja z mesečnimi prejemki od 1200—1500 Dia. Reflektira se samo na upokoiete častni ke, ki so že delovali pri vomem okrožja ozi roma v dragih administrativnih pisarnah Na stop službe takoj. Prejemki se računajo cd dneva msosienja. Reflektairti aaj se osebno ali pisraeno javijo komandanta ljubljanskega vojnega okrožja, vojašnica vojvode Mišiča, Ji. nadstropje, soba št. 69.
4 Odvetnik dr. Barbot v opazovalnici. Ka kor javljajo iz Zagreba, je policijsko ravnateljstvo odvetnika dr. Barktfa, ki ie bil zaradi raznih malverzacij aretiran, poslalo v bolnico na opazovanje, ker so zdravniki trene rja, da ni odgovoren za svoja dejanja. Škoda v znesku 50.000 dinarjev, ki jo je dr. Barbot povzroči! sve-iim klijeatom, je poravnana.
*	Prijava iBozemsfefls astažbencev. taspek
cija dela v Ljubljani službeno objavlja: Vsi delodajalci, ki zaposlujejo inozemske osebe (rečne te duševne delavce) se v smislu ministrskega razpisa pozivajo, da nemudoma naikasneje pa do 15. jaanarja predlože Inšpekciji dela točne sezname vseh irozeni-cev, ki so bili dne 1. Januarja 1936. pri njih zaposleni, V teh seznamih treba posebej čiti one inozemske delavce, oziroma nameščence, ki so srbsko-hrvatske, ali slovenske narodnosti. Dalje «3 treba posebej navesti tu di ruske begunce, zaposlene dne f. januarja 1926. v njihovi službi. Prijaviti treba vse inozemske delavce, gospodinjske h: gospodarske uslužbence, vajeace, uradnike, nameščence itd. brez ozira, dali so si že zanje po skrbeli uradno dovoljenje za zaposleaje al! ne Neopravičena opustitev ali zakasnitev, oziroma predložitev nepravilnih in nepopolnih seznamov se bo kaznovala v smislu zakona o inšpekciji dela v občutno denarno globo.
*	Konec brodarskega sindikata. S 1. januarjem ie bil v našem rečnem prometa uveden nov režim. Direkcija rečne plovbe ministrstva saobračaia je prevzela vse državne brede in plovbne objekte. Povodom odcepitve tz brodarskega sindikata, ki sedaj ae obstoja več, je Srbsko brodarsko dre štvo vzelo svoiih osem ladij, od katerih so štiri potniške. Le za eno ladjo obstoji med državo in društvom še spor. Prvi parnik v državni službi je bil spuščen v promet aa liniji Beogpid-Zabrežje. Na črti Beograd-Par.oevo votijo ladje trikrat dnevno. V krat kem pride iz Nemčije nova ladja »Kraljica Marija«, ki bo vzdrževala promet med Beogradom in Pančevom.
*	Piu! Je laiel dva Sllvestrova večera, »čitalnice« v Narodnem domu in nemškega pod imenom sMarsnergesangveretea* v Dru štvenem domu.
*	Zbirališče Slovencev Iz Beograda in Zt-nitina je v hotelu =Balkan», Zernur, Žitni trg S. Hotel, ki je sedaj v slovenskih rokah ;e preurejen in je bil ctvorjen na Siivestrovo 5925. P. t. gostom na razpolago prvovrstna domača kuhinja, izborna pijača in slovensko časopisje. Nahaja se v središču mesta in v neposredni bližini pristanišča. Postrežba točna, cene solidne. Posebna priložnost za družabne večere zaključnih dražb po naročilu s 3
*	Mobilizacija — vseh lovcev, njihovih prijateljev in prijateljic se vrši v torek, 5. t. m. v Kranju v Narodnem dorma. Ta dan si namerava ogledati strumne čete lovcev naš pokrovitelj 2. veliki župan dr. Baltič. Poglavar slovenskih lovcev, predsednik lov skesa dTuštva je tudi ie obljubil svoio udeležbo. Prijavilo se je do6edaj že nad 100® kjvcev iz vseh krajev Slovenije, vendar med njimi pogrešamo še mnogo prijateljev, ki se še aiso odzvali na«emu pozivu. Vabljeni so vsi oni, ki ljubijo našo lovsko družbo, vsi, ki hočejo preživeti pitetno veselo noč v Narodnem domu, kjer je preskrblier.o za »lovsko prenočišče« do ranega jutra in kjer r.aide zavetišče več tisoč ljudi. Tudi najrazličnejše zabave ne bede manjkalo — ples, petje, streljanje ia srečolov nudi priliko, da se vsakdo razvedri, razen tega pa ako

/S
S 6' Z
v v s f h
f m kokosovih orehom izSMens m hiiijeni&idi
e f dobiva trgovinah.
?JStraiissoY zadnji valček"
(Bankrot DuiujaA ANITA BERBER!
Pride v kino
<Dvor»,
Ittsa srečo odnese še lahko domov za malenkostnih pet dinarjev prvovrstno Mam-merles dvocevko brezpetelinko ter še razne druge puške najboljših znamk In različne lovske okraske in potrebščine. Satnoobsebi je umevno, da ae hode manjkalo Izbranih okrepčil, še manj pa izvrstna pijače, bres ka iere si je nemogoče predstavljati veselega lovca. Zatorej 5. januarja vsi as. »Prvi gorenjski lovski ples« v Kranj.	2403-r
*	Klub damskih frizefa i vlasuljara is Zagrebu priredju;; dne 10, januarja v Jeronim-skej dvorani Trg L, br. IS. nagradno češlja-aje, spojeno sa izfcžbom brijačkih i vlasa-Ijarskih potrebština, paTftimerijom i modnim stvarima. Pozivaju se svi damski frizer! (ce) poslodavd i pomočnici na sudjelovanje. Prijave b informacija daje Šimtmič, Illca 71. 6
*	Vsi gospodje strmijo, kako dražesino, ia zapeljivo izgledalo ljubke dame v čevljih te nogavicah znamke »Voika«. Prodajalna samo v Ljubljani, Krekov trg 10. 1465
*	Znano renomirano restavracijo In feotel sLovački roga v Zagrebu je s prvim januar-
prevzel g. Anton Tonejec, lastnik kavarne Evropa v Ljubljani in bivši večletni restavrater kolodvorske restavracije v Zidanem mostu.	2
® Samomor ruskega generala v Skoplju, V petek opoldne sa je obesil v Skoplju bivši ruski general Dimitrije Lohmotov, rodom iz Krima. V Rusiji je bil zelo bogat ta ugleden oficir. Po revoluciji je pobegni! v Srbijo in je bil pomožni nameščenec moaopolske npravc v Skoplju. Približno pred enim mesecem :-e začel kazati znake velike oer-veznosti ta duševnega razkroja. Že pred kratkim se je hotel vreči ped vtek kar pa so ljudje preprečili. Natar.čen vzrc-k njegovega samomora ni znar, domneva pa se, da je izvršil svoje dejanje v duševni zmedenosti.
*	Aretacija razpeče-valcev ponarejenih tisočakov. Preiskava proti razpečevalcem po narejenih novčaaic je dovedla že do pozitivnih rezultatov. V Brina aa Hrvatskem je policija aretirala tri osebe, ki so poskušale spraviti po t varjene tisočake v promet Treba ie izslediti še Petra Cara iz Zagreba, ki Šs bil za katoliški Božič v Zagrebu, 28. decembra pa je pobegni! v neznani smeri, čim je zvede!. da ga zasledujejo. Preiskava je dalje ugotovila, da je v kovčekc. ki ga je ostavi! Mato Madunič v Novi Gradlški ob priliki bega. 7 tisoč novčaats dveh vrst.
*	Tragična smrt. Iz Turjaka nam pišejo: Žalositeo smrt je našel pod kolesi graščinskega voza Jakob Možek iz Turjaka, ko je na Miklavžev večer nesel domov otrokom darila. Na potu so pridrveli za njim graščin ski konji, ki so nekoliko gluhega nesrečneža pcdrli na tla in vlekli kakih 700 m za seboj. Slučajno sta konta brzo zavila in Možek je
MIHA =
Isstae«® pridelka
K. DVORNIK, SPLIT
Zast E Bavtar, Lfebljana.
končno ©diete! v jarek. Mimoidoči so gs takoj penesli v bližnjo hišo ta mu nudili prvo pomoč, vendar pa je že Ses dva dni vsled težkih poškodb izdihni!. Obraz je bi! tako pobit, da ni bilo na njem Kiti za prsi zdrave kože. Prsa so bila vsa strta ia prsati koš polomljen. Na teksta so se celo poznali odtisi konjskih kopit. Pokojnik je bil prava turjaška korenina in splošno priljnfeUes maš prebivalstvom.
® Polom virovitlške hranilnice. Pri okrajnem sodišču v Virovttici kot trgovskem sodišču je razglašen konkuTz nad celokupnim premoženjem =>Všrovitiške hranilnice«. Uradni prostori hranilnice sg zapečaten*. Konkurz ie bil razglašen na zahtevo npat-kov ta vlagateljev, ker jim hranilnica ž» poldrago leto n! več izplačevala vlog. Koliko -znašajo pasiva, se iočno še ni moefej ugotoviti. Med vlagatelji hranilnice Je zavladalo veliko vznemirjenje.
*	Neznana utopljenka pr! Zagorja. Dne 30. decembra ie žaadarmerijska patrulja te Zagorja potegnila iz Save neznano utopljenko, staro okrog 26 let. Utopljena ženska Je bila srednje postave, okroglega obraza, kostanjevih las. Oblečena je biia v slabo zelenkasto krilo, belo srajco te obuta v črna nogavice in šimš-čevbe z visokimi petami. Nezr.anka re imela na desni rok! zlat poročni prstan. V vodi ie režala že dalje časa.
*	Najdeno truplo pr! Polšnika, Dne 29. decembra 1925. so opazili ljudje v Savi pas vasjo Renke pri Polšnika truplo 6 do 8 Se: st&re utopljene deklice, ki so ie izvlekli aa suho. Deklica ie bila obuta v črne dobre čevlje in nogavice, sicer pa Je bila gola. ker ji je voda obleko bržkone odtrgala od telesa. Truplo je moralo ležati po mnenja zdravniške komisije v vodi že nad mesec dni, ker je bilo že močno razjedeno.
*	Velik požar v Medjimurju. Med postajama Čakovec in Središte ie na novega leta dar. izbruhnil vsled iskre tz lokomotive velik požar, ki je popolnoena uničil največje poslopje državnega posestva, ki leži ob tej progi. Posestvo je lastnina prosvetnega oddelka v Zagrebu. Škoda znaša nad 300 tlscč dinarjev. _
>j 5 r. nmm nnnn o a i u.
Srečno novo leto
žel! vsem tvrdks
Fran Lnkič
LJubljana, Pred škofijo iS » ti ujm ojnrnuMJi RJ! tg.txt urr
Iz Ljubljane
a— Služben! JuMeJ. Gospod Kanate M?-kič, prokurist tukajšnje pddražntee zavarovalnice «Crcatia» praznuje danes 25-Ieteicc svojega službovanja pri zavarovalnici <Cro-atia» ter mu cb tem redkem jti>ileju ieK»nr-še dolgo vrsto zdraviti ta srečnih let
a— Vtisi potresa na ljubljanskem grade. Stanovalec z grada nam poroča: Potrese sunek aa Novega leta zvečer ie v treaoticu razburil vso grajsko kolonijo. Dasl js Mo posilvestrovanje, vendar je vse duhove nenadoma dvignilo k mraSni negotovost Grad se Je sa vseh dela s sHšeim turobnim bobnenjem zamajal, tako da so nekatere stranke zlasti ženske v prvem straha priba-žale na dvorišče ta čakale nadaljnlh posledic šele čes nekaj časa. ko Je skrb ia strah zabrisala dobra volja ostalih, so Se v stane vanje. Zjutrairji sunek je bi! komaj občutljiv in so ga opazili le nekateri.
k— Planinci! Odbor druitva »Soče« objavlja, da ss vrši predavanje dr. Oblaka o Siciliji in Etni v torek 5. t. m. Začetek iočno ob pol 9. zvečer v salonu psi »Lsvn«.
cJUTROs št 2
S
= Nedelja 3. L 1926
Kaj pravite na to I
ako se pogledate v ogledalu in V-ur, začne Vaš obraz ln lasje delati skrbi Za pravo
I nogo Vaše polti. Vašega obraza in VaSSt rok tecr za popolno nego las dobite dva preizkušena proizvoda. Poznavale: pravijo: od dobresa najbolj Je! L FeUerjeva prava kav-kaška ELsa pomada za obraz in kožo, čsrva
mladost ta lepoto, tecr je najmočnejšega delovanja zoper pase, sojedce. nečisto poli, rdeče ta hrapave rake. Z redovito masažo se odpravijo tudi gube z obraza. Ii. FeHer-jeva močna pomada za lase odstranjuje
perhljaj, preprečuje šspadauje las m prera- | z zavojnino in poštnino sa 38 Din, al! samo
so osivclost, krhke lase napravi mehke ta proti naprej poslanem denarje, ker_ Je po
voljne. Gena obeh pomad }e enaka. Za po- ! povzetju požffifca a. 10 Din višja. Naročila
žzkas 2 lončka od ene vrste ali po en ion- f nasloviti: lekarnarju Eugea V. Fellerju v
ček od obes vrst, Ssa pomad že obenem j Siubfci Donji 345, Hrvatska.
t
Vil. medicinski
elitni ples!
Opozarjamo »Sočane« ln prijatelje, posebno pa planince, da se udeležijo velezanlmrvega predavanja, ki seea daleč čez okvir navadnega potopisa. Vstop je vsem prost.
o— Českoslovensia Obec v LlubljanL V nedeli loutkovd pre<fctave*u »Dlouhv, širo-ky a bystrozraky». Zač. o pol 5. odp. u Skrašnych.	2467
u— Zanimivo predavanje. Klub trgovskih akademikov priredi v pondeljek, dne 4. Jaguarja v prostorih trgovske šole na Kongresnem trsu predT.cc.ije z naslovom: Problem trgovskega šolstva. Predava g. Franjo SK, profesor na trgovski akademiji Opozar jamo naše občinstvo na co ImeresaJitno pre davanje, ki zasluti vsestransko pozornost. Začetek d> 8. ur! zvečer.
c— T tretji ples 'Jadranske straže*. Ve-Ser pred Sv. tremi kralji se bo vršil v ho-sdtl «Un!on» veifk ples »Jadranske straže«, ki obeta biti eden izmed najlepših v sezo-*A. Vsa dvorana bo spremenjena v našo drv-10 riviero s prihajaj očitni bojnimi ladjami u ozadju. Kot posebnost bo krasen ples z latnpHončkl, ki bo obsevan s pravimi pomor ekkrd žarometi ta bo nudil krasno sitko za plesalce in gledake, Ob morski obali bodo pristne istrijamske fn dalmatinske gostilne, kakor tudi kavarne in slaščičarne. kjer se jso točila najboljša kapljica. Za povzdlgo oofcrajtae in razpoloženja, maske dobrodošle. Ker je čisti dohodek namenjen v naj-Tolj patrljortlčne svrhe, se pričakuje vse-=*ransko veliko udeležbo.. Pričete« ofc 20. tiri vsiopntaa 15 Din.
a— Razglas. Dne 4. januarja ob 10. doipoi dne se bo na javni draibi v skladišču Ljubljana gl. ko!, prodalo 13 vagonov drv sa kurivo. Drva se lahko ogledajo med uradnimi urami na postaji Ljubfjam gL kol. — Skladiščno vodstvo.	2465
a— Plesne čevlje, naielegantnejše, samo ori »Volka« nasproti Mestnemu doma.
■*— Mestna Orjuna na Viča priredi na nraznik dne 6. Januarja v dvorani Sokoljega doma na Viču svoj družabni večer s sledečim sporedom: himna, recitacije, balet, komični nastopi, šaljiva pošta ta ples. Vstop prost K mnogoštevilni uddežbi vabi vse prijatelje m somišljenike našega pok'®-ta Orjuna V«-01tace. Zdravo!	2474
a— Najnovejše bluze, otroške in damske obleke, priporoča KrlStoiič-Bučar, Stari trg 5t 9.
s— Drniitvo trtorsklh potnikov tn zastopnikov ca Slovenijo v Ljubljani ima danes, ob dopoldne v res(.avradj! «U"b-(Jarsflci dvor» v Ljubljani svoj II. redni ob-Ša3 zbor.
a_ Ranjenec na cesti Čevljarski pomoč-aDt Jakob Cerar je na novega leta večer opazi! pred vežo gostilne Bučar na Poljanski cesti neznanega človeka, težko ranjenega na glavi. V ranjencu so pozne(e spoznali ljudje 33 letnega delavca Matevža Korošca te Štepanie vasi ki }e v veži pade! tn ss prebil lobanjo. Ponesrečenca so prepeljali a rešilnim vozom v bolnico.
o— Policijske prijave. Od petka na soboto so bi&i prijavljeni policiji s;edeči slučaj!: t tatvtaa, 1 poneverba, 4 prestopki ka'je-svja nočnega mini, 1 poškodba tule lastnine. 5 prestopkov cestnega policijskega reda ] "prestopek obrtnega reda tn I prireditev s godbo brez dovoljenja. Dalje je bilo 2-vršenih več aretacij radi pijanosti.
£|udska brana
bodo postale „Pekatete", to reče vsak, ki siišf kako se hvali okus-nost in tečnost teh izbornih testenin. Spoznati pa mora vsak vse te vrste, da izbere ono kar ma ugaja.
Iz Maribora
a— Ga. Mltrovlčeva zopet v Maribora.
Kakor doznamo, je tatemdant Narodnega sleda! išča povabil operno pevko gospo Ag-oico Mitrovidevo na dvodnevno gostovanje v Maribor za 10. ta 11. t. m. Prijatelji gle-dališča bodo gotovo Iskreno pozdravili vest, da zopet ssfšJjo Umijemo pevko v mariborskem gledališču.
a_ Sprememba vremena. Dočim Js bila Stfvestrova noč še mila in jasna ob luninem svitu, se je tekom naslednjega dne nebo /oblačilo ln ozračje tako ohladilo, da so dame zopet dbule snežene čevlje.
a— Se nova kavarna? Tudi v palači Pokojninskega zavoda na Kralja Petra trgu bodo baje namesti'' veliko restavracijo !n kavarno, ko bo poslopje dograjeno. B"doč-oost bo pokazala, kako bodo ta razmah gostita in kavam prenesle mariborske denarnice. Dejstvo je, da uspevajo doslej v Mariboru najbolj le gostilne z nizkim« stropi, brez ventilacije ta s kaplllco za .VVeinbels-serte*. Vsi tkzv. boHŠi lokali hirajo in zevajo praznote. Butellke so tudi že davno aginlle Iz kavam, nagnal Jih Je cenejši kapuc kjec.
a— Akademski ples dne 5. januarja obeta biti ena najlepših prireditev v sezoni. Tehnične priprave vod) častni damski komite. Posebnost na tem plesu bo salonski orkester. Za vinske strokovnjake je priprav-ilena izvrstna ljutomerska kaprica.
a— Ceno meso. V pondellek. drt« 4. ja nuarja cd 8. ttre daHe se bo na prost! stojnici v »ti pri mestni klavnic! prodalo približno 300 kg svežera svinjskega mesa s slanino vred po 12 Din za 1 k«. Prodaja samo na koontmerrte po 1 do J kg.
a— Razpisano strojniško mesto. V tmški kaznfmic? v MaT?boru je razpisana ^užha str^nlka v ni. kategorij! uradnikov aH ev.
mesto zvaničnika. Prosilci rnorano bit! iz-učeui v elektrotehniški stroki, imed izpit za službe pri parnih kotlih irs morajo biti sposobni. »adzo-Tovati "m popravljati pamo, vodovodne, kurilne, strojne, mehanične ta signalne naprave. Prošnje je treba vložiti do 15. januarja pri ravnateljstvu.
Iz Celj
pobrali ter jo popihali Pustili pa so v gsjni večji znesek — 160 tisoč lir, ki je ležal v zgornjem predalu. O tatovih ni ae duha ne sluha.
* Časnikarji v J al Krajini člani faSisiovi tke novinarske zveze. Zveza, časnikarjev v
Julijski Krajini je pod pritiskom aktualnih političnih razmer pristopila k iašistovskim sindikalnim korporacijatc.
• Revizija šoferskih patentov. Tržaška prefektura je podaljšak rok za revizijo šo* ferskih patentov do 38. februarja 1926.
a
e— Novo leto. Novega leda dan je btl v Celju in v vsej bližnji ta daljni okolic! uprav pomladanski. Kdorkoli ci bi! popoldne po prečuti Siivestrovi noči pocrebra po čilka. je šel na svetlo uživat toploto dneva in zlati nasmeh sotaca. Narava je nudila res čisto pomladansko sliko. Ptice pevke so se oglašale kakor bi slutile vigred, lia grajskih razvalinah je leno ležal ta zadovoljno rac-žSkal martinček, siaoo orijeatirani čmrlj se je napoi pijan od zimskega spanja zaletel pod milo nebo ta je zadovoljno mrmraj e krožil okoli grmovja. Gotovo le iskal cvetja, a ker Ki našel primernega, se je zopet umakni! s svojo nerazumljivo pestra j o. To pitna je bila toJčka, da so celo komarji — košoninarji prišli na da«. Plesali so svoje kolo, dokler jih al umikajoče se sotace opozorilo, da je čas W spat — Zvečer pa je Csijasne ostraši! potres. Tisti, ki roso nikdar g ničemer zadovoljni ta ki b! vse drugače ta bolje napravili, če bi imeli besedo ta moč, trde, da to leto ne bo sič kaj prida. Prvit je baje konec svetega leta, potem se novo leto začenja v petek, kar znači slab začetek te koračno nas je že takoj prvi večer po lepem solnčnem daejvia cpotzorii potres, da so Je silnejši moj9tri nego je človek. — To nas še tolaži, da vemo. da si toreš Mak c® moremo sami krojita usode...
Občni zbor Invalidov. Udrtiženje vojnih invalidov, podružnica Celje, vabi svoje člane ta članice na svoj šasb redni občn* zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 3. januarja ob devetih dopoldne v mali dvorani Narodnega doma v Celju,
e— Državna krajevna zaščita dece ta mladine v Celju ima svoj redni občni zbor v četrtek dne 7. ja/ftuarja. ož> S. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Spored: Poročilo odbora m računskih pregledovat-cev, volitev odbora ta slučajnosti Prijatelji ta dobrotniki naše uboge dece prav aljud no vabi odbor.
e— Zaitikrnost fn zloba. Že nekaj tednov se dogaja, da najdeš na cesti od Voglajne do Skalne kleti ob zemljišču, ki ga rabijo atletiki za svoje vežbe ta predstave, po več metrov dolge det plota sa tleh. Iz desk molijo zarjaveli žeblji ta vmes se vije bo-dškasta žica. Po tem t! pa pride kdo ta prU stonS plot na živo mejo, da sa zopet kdo drug prevrže po tleh. Te dogodke opaža vsak, kdor hodi mimo. Le *merodažnega» činitelja nI blizu.
6— Bo ali ne bo? Zadnja huda povoden? je raedrla ta odnesla veliko brv preko Voglajne za kurilnico. In sedaj, ko tega mesteca tsi več, se še3e vidi, kako je bil potreben. Kdor U rad še! od carinarnice proti skalni kleti, na stari grad, ali na hrib k samostanu, mora iti k savinjskemu mosta ta od taim po mestu k pošt!, pa od tam pod že-Searsico v Zavodrao. Zd! se i Is to nemogoče, da b: Celje ostalo brez te brvi. A sedaj, ko ni prehoda se še celo dogaia, da &ride kaik posamesznft do Voslajne ta se šele tam obrne, ko vidi, da ae more naprej. Pa b! vsaj kako opozoritev aamestiK na primernem ieraju!	____
Ali že veste?
Mont Everest ekspedicija na vrhunec sveta
pride v kino «Dvor».
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama
Nedelja, 3.: ob 15.: eKraljične Vidke kres* na no6». Otroška predstava po znižanih cenah. Izv. Ob 20.: »Pegica mojega srca». Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv
Pondeljek, 4.: «Veronika Dcseniškas. E-
Torek, 5.: Zaprto.
Sreda. 6.: ob 15.: »Veronika Deseniška*. Ljudska predstava po znižanih cenah. Iz« ven. Ob 20.: »Druga mladost*. Ljudska predstava po znižanih cenah, lav,
Četrtek, 7.: »Krpan mlajši*. C.
Petek, 8.: «Drugs mladost®. B.
Sobota. 9.: ob 15.: »Pegica mojega sTca*. Dijaška predstava po znižanih cenah. Izv.
Ljubljanska opera
Nedelja, 3.: ob 15.: «Manon». Ljudska predstava po znižanih cenah. Ob poj 20.: «Srce iz >ecta», »Poziv na plesa, »Cappri« cto Espagnole». Baleti Znižane cene.
Pondeljek. 4.: Zaprto.
Torek. 5.: «Povratek», »Favaova tio2», «Sva< tovsc». A.
Sreda, 6.: ob 15.: «Ho?!majinova pripoved« ke». Izv.
Četrtek, 7.: Zaprto.
Petek, 8.: eOrfej v podzemlju*. F.
Sobota, 9.: »Vihar*. Simfonična pesem za veliki orkester, soli in J bor. Koncert v veliki dvorani «Uniona». Začetek ob 20.
Ljubljansko marijoaetno gledališče
Nedelja, 3.: »Tri želje». M. Jarc: »Gašper« ček, čarovnik ia zdravnik*, Pocci: Gašper slikar. Prvs predstava ob 15., druga ob 18. uri.
Mariborsko gledališče
Nedelja, 3.: ob 15. »Sumljiva oseba*. (Ku» poni) Ob 20.: »Gorenjski slavček*. D. (kuponi). Gostovanje g. Zupana basista ljubljanske opere.
Torek, S.: »Zakleti grad*, C (Kuponi).
Iz Trbovelj
t— Za sodnijske dneve f Hrastnika 'je storila občin« vse potrebne korake po ge« rentu g. Vodušku. Vpeljavo sodnih dni f Hrastniku bodo pozdravili z veseljem pač vsi Hrastničani brez izjeme.
t_ Podružnica Jugoslov. Matica priredi
aoooj ob 19. pri Forteju ljudsko veselico.
t— Na današnjem izrednem predavanju Ljudske visoke šolo bo govor o ženi v zgo« dovini človeštva, na kar opozarjamo zlasti trboveljsko ženstvo.
t— Občnega zbora kraj. otg. SDS ob 16. popoldne se udeleži kot zastopnik eentrale g. ravnatelj Jug is Ljubljana.
3z Primoria
•	Smrtna kosa V Gorici je preminula ga. Terezij« Lebanova, soproga svetnika g. Le«
I ban*. Pokojnici večni mir, preostalim naSe sožalje! — V Trstu ie umrla Josipina vdova Piščanec, roj. Pertot Bila je 78 let st»ra. Pokopali so jo v četrtek pred novim letom. N. v m. p.!
•	Smrt tržaškega menjalničarja Grega. V Cortini d' Ampezzo je pri smučanju smrtno ponesrečil tržaški menjalničar Attilio Gre« go. Dne 27. decembra je odšel s svojim sva« kom Filippijem v Val. Gardeno. V neki so« teskl se je vsul nanj snežni plaz ter ga za* vlekel kakih 200 metrov daleč. Kamenje, na katerega je plaz prinesel Grege, je nesreč« nika tako poškodovalo, da je podlegel ra» nam. Tržaška borza je v znak žalovanja za pokojnikom prekinila poslovanje za četrt ure.
•	Volilna okrožja v furlanski pokrajini Furlanska (vldemska) pokrajin« bo po no» vem volilnem zakonu razdeljena na 14 vo« lilnih okrožij. Dve okrožji obsegati Izključ« no slovensko ozemlje. To sta Ajdovščina ter Idrija. Slovenski volitei se nahajajo tu« dl v področju goriškega volilnega okrožja, kjer p« je ve*ln« že italijanska.
•	Zamujena priložnost. Tržaški tatovi so bili na Silvestrovo prošlega leta silno agil« ni. Vlomili so v blagajno trgovske tvrdke »Adriatice* na trgu Vittorio Veneto t°r jo odprli s ponarejenimi ključi. Ko so prišli do bankovcev v znesku 3000 lir. so denar
Nedelja v ljubljanskem Narodnem gledališču. Danes v nedeljo sta v opernem ta dramskem gledališču po dve predstavi Popoldne ob 15. se poje v operi priljubljena ta melodijozna Massenetova opera Manon z go Lovšetovo in 2. Banovcem v glavnih vlogah. Zvečer ob pol 20. pa se plešejo trije balet! ta sicer: Barancvlčevo »Srce ii Sec-ta«. VVebrav »Poziv na ples« ta Rimski! Kerzakova »Capricio espaenoie«. V dra.nl Igrajo popoldne ob treh otroci mestne osnovne šole ta goenke mestnega llceia ilub-ko otroško tgro »Kraljice Vidke kresna noč« Sgra ie Izredno zabavna. Zvečer ob 20. Igra drama Mannersovo angleško veseloigro »Pegica mojega srca«. Vse štiri predstave so ljudske ta veljajo zanje znižane ceie.
Vijoilnski koncert v Ljubljani. V četrtek. dne 7. t. m. priredi Glasbena Matica ljubii&nska vijoilnski koncert slovite vijo-Itaske virtuozinjs A. Ferrari. Umetnica v živa svetovni sloves ter ie bila deležna na vseh svojih koncertih aajiaskavejših ocen. Na koncert opozarjamo naše občinstvo tem bolj. ker je po daljšem presledku prvi vijoilnski koncert v letošnji sezoni v našem mestu. Koncert se bo vršil v Filharmonič-aJ dvorani ter so sedeži že v predprodaji v Matični knjigami.
Slmlonična pesnitev za veliki orkester, aoil in zbor, delo Viteslava Novaka »Vihar-Boure« se ponovi na koncertu v soboto, dne 9. januarja ob 20. ari v Unlonski dvorani. Pred ponovitvijo tega znamenitega dela priredi IjubUanska FHharmonična družba v pevski dvorani Glasbene Matice v Vegovi utlcl. na dati Sv. Treh krailev. dne 6. januarja ob pol ii. dopoldne posebno predavanje, ki bo tolmačilo to brez dvoma eno najznamenitejših de! slovanske glasbene literature. Predavanje je prevzel skladatelj Emil Adamič, posamezna temata odnosno glasbene stike pa bo Izvajal na klavirju dirigent Niko Stritof.
Marljonetno gledališče »Atena* v Narodnem domu ima danes v nedeljo dve predstavi F*rva Je ob treh popoldne, druga ob šestih »večer. Na sporedu so «Tri te-I j e>, zabavna dvodejanka, ki je pri pre-mijerl najlepše uspela. Tej mtt! sled! nova slovenska lutkarska Igra .Oašperček, čarovnik in zdravnik., delo Mirana Jarca. Snovno prikazuje ta igra dvoboj med praanoveroo množico, ki raje verjame lažnjsvta! pustolovcem kot pa resnim, čeprav suhoparnim prosvitljevavcem — ta med zdravnikom, k! bi postal skoro žrtev, da ga ne reši bistroumni Oašper, Kot tretji komad je na vrst! Poccijeva zahavna eno-dejamka »Gašper - slikar*. Vstopnice se dobe na dan predstave od 10. do 12. tire pred Malo dvorano Nar. doma ta poi are pred začetkom vsake predstave.
Premljera »Pegice, v Beograd«. Sno-O, v soboto zvečer so imeB v beograjski drami premijero Maimersove igre «Peg!ca», ki je dosegla v Ameriki kolosaien uspeh ter se je neštetokrat ponavljala. Tud! v Ljubljani }e fcrra zelo uz3ja!a. Naslovno vkwo le EgTa!a gdčina Bobičeva, režiral Je g. Rakitin.
Oslješka opera gre h konca. Oslješka mestna občina te vcrtirala letos samo 300 tisoč Dta podpore za osiješko fledallšče, medlem ko je zavd lani prejel še enkrat toliko, rafiil pa &i fi00 feoč Dta, d3 se lahko ohrani opera. Rad! skrčene subvencije preti Osrjekti nevarnost, da bo opera popolnoma prenehala delovati.
Spomenica Janka VeseRnovIča. O priliki proslave pettadvadsetletnice smrti srbskega pisatelja Janka VeseHnoaiča so bili dohodki tako obitai. da je skleni! odbor za proslavo isdai! Ves&linovičevo spomenico z gradivom, k! se bo nanašalo sa utemeljitelja srbske Sjndske pripovedke. Cisti dobiček spomenice je a amen j es za Vesellno-vičev sporeenilc.
Proslava BegOvIčevega jubileja v Novem Sadu. Gledališče v N oveni Sada je pred par dnevi proslavilo 25 letnico pisateljevanja dramatika Milana Begoviča. Uprizorilo je ob tej priliki tri vesela aktovke Milana Besovida: BIskupova sinovi-ca. Cvjetna cesta ta Čšžak. Glavne vloge so Igrale darne te gospodje: Pregarčeva. Kranjčevlčeva, Petrovičeva, M3+1 deva ta fovanovideva ter gg. Vasid, Dtalč, Gco Kolaštaac ta Lazarevič. Jušilasitu je česd-tal v Imenu novosadskega zledališča tipra-vlielj zavoda dr. Etranko Veitao\"i6
Domača opereta na splitskem odra. V kratfkem tsprlizor! gledališče v Splitu Iva Tijardoviča opereto «Mala Floraimy». Ker je temu delu zajeta vse&taa tz domačega sodobnega življenja, vlada v Splitu za premijero veliko zanimanje.
Dragocene najdbe v Schnberfovt zapuščin!. Dunalski raziskovalec rokopisov skla dateija Schuberta je odkril doslej neznano Schubertovo vokalno skladbo, ki spada med najpomembnejša komponistova dela v te! stroki Istočasno se ie Deutscha posrečilo odkriti »tov Schubertov menuet Za obe skladbi vlada v krogih nemSklh ta Inozemskih ljubiteljev glasbe veliko zanimanje.
Sokol
Jugoslovenskž sokoiski koledar za L1926.
JSS je tudi za letošnje leto toda! za svoje čianstvo sokotsk! koledar, ki ga je uredil br. Miroslav Ambrožii. Uredba letošnjega koledarja se ne raziskuje od lanskoletnega. Zopet je raadeljen na tri dele. is sicer na koledarski del, strokovni dež ta statistiko.
Koledarski del ima vse, kar spada k prak tlfir.ernu koledarju, povrh pa še zgodovinski koleda?, k! Se za sokolske prosvetne delavce poseime praktične vredriosti. Poleg tega so v tem oddelku predpisi o k rokovanju ta o poštmais pristojbinah te? pregled »e? ta uteži.
Strok oviti del, ki sicer ni obsežen, je nag-zantatžvejši zar3d! lepih člankov ta slik. kž jih vsebuje. Na prvem mestu Je kratek ži-votipis br. Adama Za«noyskega z izvrstno pagodono s!tko. Br. Adam Zamoyski še starosta poljske sokrlske zveze ta začasni predsednik zveze «SV>vansko Sokii<stvo», ki je brla ustanovljena v njegovi palači v Varšavi lansko leto dne 14. avgusta. Br. Za-moyskl je znart od leta 1924. tudi med J11-goslf»vensk!m Sokolstvom. ko se je prvič udeležil nagega po-krajtaskeca zleta v Za-srebu in II. sofccSskesa sabora, kjesr je bS položen temelj zopetni ustanovitvi slovanske sokolake zveze ta Je bi! ssjeims poverjen mandat za pripravljalna dela. Svojo shnpartjo, do jug^lovenskega Sokolstva je pokaral s posetom 1. medaletnils tekesm v Beogradu v preteklem letu.
Naš neumorni ta — lahko mižtno — naš rajidealnejši Sokol, naš starosta br. Gasigl je napisal za letošnji koledar svojo sdkolsko oporoko. To je visoka pesem v nevezani besedi sokolsktm bratom, sestram, naraščaju ta ded ter domovini. Da W jo predttali vsi k! jtrn Je resnično ma? napredek Sokol-stva, da bi se poglob® v krasne besede ta lepe nauke brata staroste pa W se nikdar ne poJavBe v naših vrstah one srde napake, ki ogrožajo raffldre+i ta razrahljati vez! so-kotSke. Ch-Sn src brez zahrbtnostl te Intrig, s pravo sokolsko ^ubeznijo prožete bratje ta sestre, ki jim je visoka ideja Tyrševega bratstva zvezda vodnica, bodo dosegli uspehe v naši organfeacJjl T! bodo poklicani. da vodijo krmilo naše la<8e. zakaj brez bra!tstva ta ljubezni v SHcolstvu ni mesta. Več soko!ske*a dirha med nas, ki naj prepoji ta napolni naše vrste, pa nas bo bratov ta sester brez števila, vsj pa združen! v sokolskesm bratstvu, kakor zaključuje svojo oporoko br. starosta.
Izvrsten ie tudi kratek članek: Cewu ta kako naj telovadimo, ki v jedrnatih besedah našteva vse vrline, ki Jth deli prava telovadba.
Urednik Je napisal pregled s<*co!skega dela v letu t925. V nJem našteva vse važnejše dr«r<Jke v preteklem letu. V uvodu prav pravilno pravi, da nas mučita dve tež-kočl. ta sicer materljatae neprilike našega članova ki premajhno število Idealnih mož !n žfna, ki bi prijeli za sokolsko delo in se za Sokolstvo pooolmmia 2rtvorv?ll. Ob koncu tega precleda so navedeni župni pred-nj?ški tečaji v preteklem letu (premalo jih je!), dalje žtspni zleH ta prirastek strokov-ne literstvre. Vmes se nahaja tudi statistična tabela vseh škotskih prta.-idnSkov, trre-jena po žnpah. Strokovni del zaključujejo pod.-tk! o nsnehih lahkoatletlčnft panog pri tekmah, kar je za tekmovale posebne vred Mfd stroko-.TiiTn delom je trvrščcpih nekaj s?«fc. in sicer iz ustanovitve rveze Slovansko Sokolstvo, rz notranjščine Tyr-
ševega doma. ;z medzletaih tekem ta vrsta Ljubljanskega Sokola, ki jc- zmagala v mM sletržh tekmah.
Statfetiks navaja vse slovanske sokolske organizacije, to je našo, češko, ;>oijsko, Its-žfško - srbsko, rusko v inozemstvu ta so-koiske organizacije v Ameriki Sevoda je pregled o jugoslovanskem Sokolstvu podroben, o ostalih pa le v glavnem, ker bi s&er zavzel ta de! preveč prostora.
Mod vsemi navedenimi deli koledarja Jc mnogo topih ta pomembnih stavkov brata Oanglz, ki poveli&sjejo sokolsko idejo.
Prepričani smo, da bo članstvo tudi letos sprejelo sokolsStž koledar z veseljem, ker odgovarja praktičnim potrebam. Cena mc je 12 Dta ta se dob: v pisara! JSS v Ljubljani (Naroda: dom-)
10.000 ameriških Sokolov na VTTI. vse« sckolstem zhta v Pragi. V soboto, 26. t m. js prispe! v Prago g. J- K. Weber. zastopmk čsl. oddelka pri Cunard Line v Newyorku, ki ima nalogo pripraviti vse notrebno /a prihod ameriških Čehov na VIII. vsesokol-sk! zlet. Po njegovi izjavi se ie prijavilo zs ta zlet iz Amerike nad 10.000 Sokolov ta drtrgih posetnikov, k! bodo potovali z več posebnimi ladjami oziroma V.akL Č03 se. že sedaj marljivo pripravlja za dostojen sprejem ameriških ro;akov.
Sokol v Kranju naznanja, da se bo vršila XXIX. redna skupščina z običajnim dtievnim redom v petek S. jannarja ob po! 20. uri v telovadnici Narodnega doma. Član ski sestanek v svrho sestave odborove liste se bo vršil v .soboto. 2. januarja ob pol 21. trr! v restavraciji Narodni dom. Članstv., vabimo, da se skupščine kot sestanka pol-noštevilno udeleži. Kot župnl delegat za skupščino le določen br. L. Hrovat iz Radovljice.
Sokolsko društvo Jesenice. V pondeljek dne 4 januarja ob 8. zvečer $ teiovadnid sestanek vsega članstva. Zadeva zelo vatS-nsa, udeležba obvezna. — Zdravo!
Občni zbor Sokola v Dol. Logatca se bo vršil dne 10. t. m. ob 3. pop. Udeležba ga članstvo obvezna.	10
XVin. redni občni zbor Sokolskega drn Stva v Metliki, se bo vrši! dne 6. januarja ob 2. popoldne v društveni telovadnici Vse članstvo se poziva, da se ga gotovo udeleži! Zdravo!	4
Sokol v Konjicah vabi vse članstvo na svoj 8. redni letni občni zbor. ki se bo vrši! v soboto dne 9. t. m. ob 8. url zvečer v dvo rani Narodnega doma s običajnim dnsvnin redom. Zdravo! Odbor.	5
Iz Zveze kulturnih društev
Prijave za predavanja v tekočem letu:
Pozivamo vsa naša društva, da nam tako: pošljejo program njihovih predavanj v tekočem letu. V ta namea naj na-n netmdoma s por oče vse one teme. o katerih žele slišati ter naj navedejo dneve, katere imaio še proste šn nezasedene s kakimi drugimi prireditvami. Na podlagi teh podatkov bo Zveza kulturnih društev določila vsem posameznim društvom celokupni načrt vseh predavanj ko konca sez!je. Opozarjamo pa sa nujnost teh prijav, ker bo po 15. januarja izdelan že celoten načrt in se bomo poznej. radi zaposlenosti naših predavateljev le težko ozirali na kasnejše želše te prošnj«.
Isto velja tudi glede higijenskih predavan'; glede teh predavanj, prosimo društva b'!žnje ljubljanske okolice, da iih prtrede le v delavnikih sveder, ker moramo nedelje ta praznike rezervirati bolj oddaljenim društvom na deželi Pri sestav! ta prošnjah za hlgijenska predavanja naj se podeželska društva sporazumejo s bližnjimi sosednim1 društvi Istega okraja, da se more vselej predavati v več sosednih ali bližnjih krajih na isti dan. Drž. higijensk! zavod v Ljubljani, pod čigar strokovnim vodstvom se vrše vsa ta poučna ta zanimiva predavanja, tma Ra razpolago lasten avtomobil ter ni ntijmanje vezan na železniške zveze; zahteva pa v svrho zmanjšanfa režijskih stroškov, da se vrši čimveč predavanj zaporedoma v krajih, ki leže ob isti cesti ta sicar v bližini Povdarjamo ponovno, da moramo vse prijave ta žeiie naših društev imeti do-poslane vsaj do 15. t m.
Plačilo članarino za leto 1926.
Ob tej prilik! javi^.tio, da smo danes poslali vsem društvom, ki so naši redni član-' položnice s prošnjo, da nam čimpreie nakažejo članarino za leto 1926. Ona društva pa, ki bi želela ob tej priliki postati naši ustanovni člani, nai nam pošljejo znesek Dir
50__enkrat za vselej. Prepričani smo, da
nam društva članarino pošljejo takoj, s čemur odpade ono nepotrebno opo.ninievarje in pisarienje.
XCharle.iton, tiovi ples letošnje sezone. Kongres plesnih učiteljev v Parizu je te dni odločil, da se uvede kot plesna novost le tošnie sezone charieston. ki prihaja prvotno iz Južne K«roline ter je doma pri črncih. Ples se je najprej uvedel v New.Yorku, od tam je prišel v Pariz in sedaj nastopa pot po širnem svetu. Glasben« spremljava k te« mu plesu je ista kot pri foxtrottu, ples kot tak pa je bol) ritmičen kot bluea.
X Nov izum. Pariška akademija napisom in dokumentov je dobila sporočilo, da je neki Charles Samaran izumil način, kak-c-postanejo stare pisave, ki o tekom stole.-tij popolnoma izginile, zopet vidne in čitljiv ve. Samaran uporablja v to svrho ultravio« letne žarke. Na pergamentu in starem pn pirju so j-ostale črke zopet zelo jasne, da jih je bilo mogoče čitsti. V srednjem veku šc niso imeli tako izvrstnega črnila, kot ga imamo dandanes. Zato je pisava v nekaj desetletjih popolnoma obledela in p«lngo ma tudi izginila. Ker je bil pergament re* dek in zato silno drag, so ga opet popi« saii. S Sernarar.ovim izumom tte da Citati tudi prejšnja pisava.
Nebo v januarja 1926
V 1. 1926. bomo imeli samo dva soln-čna in nobenega luninega mrka. Taki slučaji so zelo redki, ker je število mrkov v tem slučaju najmanjše, kar iih je sploh mogoče. Siične zanimive pojave na nebu smo imeli 1. 1915. in 1922. Po-nove se zopet 1. 1929. in 1933. Popolni solnčni mrk bo 14 januarja, delni pa med 9. in 10. julijem, toda oba mrka pri nas ne bosta vidna. S te strani je torej novo leto zelo siromašno. Zato bomo pa imeli letos znamenito Marsovo opozicijo (4. novembra), ki sicer ne bo tako zvana perihelijeva opozicija, kakor smo jo videli t. 1924., ko se je videl premer planeta pod največjim očesnim kotom, a vendar je ostal Mars za severno po-luto nizko nad obzorjem. Pač pa bo v času letošnje opozicije Mars zelo visoko nad obzorjem tako, da ga bomo lahko v naših krajih prav dobro opazovali. Že iz prejšnjih izkušenj je znano, da so imeli zvezdoslovci v opazovanju Marsa in njegove površine največje uspehe v času njegovo opozicije, ki sledi že omenjeni perihelijevi opoziciji. In ta opozicija se nam obeta v novem letu.
Solnce se v januarju polagoma vrača od svoje najnižje lege in doseže na novega leta dan dekiinacijo —23° 3'. Dne 1. februarja bo znašala njegova dekli-nacija —17° 13'. V januarju se torej dvigne za 5° 50'. Posledica tega je, da naraste dan za 1 uro 6 minut. Dan je dolg 1. januarja 8 ur 17 minut, 1. februarja pa že 9 ur 23 minut. Ta prirastek dneva pa ni enakomerno razdeljen na jutro in večer. Dopoldanski prirastek znaša 23 minut, popoldanski pa 43. V januarju se torej pozna daljši dan zvečer, dočim je zjutraj še vedno temno. V četrtek dne 14. jan. bo popolni solnčni mrk, ki ga v Evropi ne bomo videli. Začetek solnčnega mrka bo ob 4.59, Dopolni mrk pa ob 5.55. Pas popolnega mrka se razteza nad Afriko. Indijskim oceanom ter otoki Sumatra, Borneo in Mindanao. Konča se nad Tihim oceanom, zapadno od Filipinov. Konec popolnega mrka bo ob 9.18, mrka sploh pa ob 10.14. Ta solnčni mrk bodo opazovale številne znanstvene eksoedicije. Največ ji hodpotuje na otok Sumatra, kjer so pogoji za opazovanje zelo povoljni in kjer traja popolni mrk 3 minute in 13 sekund. K rezultatom teh opazovanj se se povrnemo.
Zemlja gre skozi svoj perihelij (točko, v kateri je najbližja solncu) 2. januarja ob 5. uri. Ob tem času vidimo solnce pod največjim očesnim kotom 32*35". Nato se začne zemlja polagoma odmi-kati od solnca in bo najbolj oddaljena od njega 5. julija, ko bomo videli solnčni premer pod očesnim kotom 31 '31".
Luna. Glavne lunine faze bodo: zadnji krajec 7. januarja ob S.22. mlaj 14. lanuarja ob 7.35, orvi krajec 20. jan. ob 23.31 in ščip ali polna luna 28. januarja ob 21.35. Luna bo najdalje od zemlje 2. januarja pred poldnem, najbližje k zemlji pa 15. januarja ob 1. uri in zopet najdalje od zemlje 29. januarja ob 17. nri Pot lune glede na ekvator je sledeča: Začetkom januarja se približuje luna ekvatorju, ki ga prekorači 7. januarja opolnoči. Nato se spušča pod ekvator in doseže najnižjo točko 13. januarja ob 14. uri (deklinacija —21° 40'), Potem se začne zopet približevati ekvatorju in za prekorači 19. januarja ob 16. uri. Najvišjo lego doseže 26. januarja ob 18. uri (deklinacija + 21" 40').
Planeti. Merkur, ki je bil 31. decembra 3925 najdalje zapadno od solnca, se vidi začetkom januarja kot jutranjica in sicer na vzhodnem delu neboskloiia tik pred solnčnim vzhodom. Ostane pa zelo nizko nad obzorjem, tako da ta čas za opazovanje ni primeren.
Venera gre v januarju skozi sozvezdje Kozoroga proti Vodnarju in se vidi ves čas kot svetla večernica. Najsvetlejša bo 7. januarja. Zahaja čedalje bolj zgodaj. obenem se Da približuje solncu in bo v delni konjunkciji (t. j. med zemljo in solncem) 7. januarja. Z navadnim daljnogledom lahko opazujemo, kako se menjajo njene faze. Vidimo jo v obliki srpa (kakor luno pred prvim krajcem), ki postaja Čedalje tanjši, obenem pa dobiva večji premer. Njen premer znaša 1. januarja 40-1", 1. februarja pa že 61-0"
Mars se pomika v januarju od stalnice Beta proti stalnici Theta. Vzhaja zjutraj pred 5. uro, je pa še daleč od zemlje tako, da ga ne moremo dobra opazovati. Njegov dozdevni premer znaša 1. januarja 4-1", 1. februarja pa 4-7". Pri svoji opoziciji v novembru bo imel premer 20-4" (pri predlanski opoziciji je znašal njegov premer 25-1").
Jupiter bo 25. januarja v konjunkciji s solncem (t j. baš na nasprotni strani kot je zemlja) in zato ga ves dan ne bomo videli.
Saturn je v sozvezdju Tehtnice, blizu stalnice Gamma. Vzhaja začetkom jan. ob 4, koncem pa že ob 2 zjutraj. Sredi januarja ga bomo videli v daljnogledu kot kolobar v premeru 14-4", obdan z obročem v obliki elipse, čije osi merijo 36-3" in 14-4".
Uran je v zapadnem delu sozvezdja
Rib. Nad obzorjem je takoj zvečer in zahaj^ začetkom januarja po 22. uri, koncem januarja pa že pred 21. uro.
Neptun je v sozveadju Leva zapadno od stalnice Regula. Vzhaja zgodaj zvečer in je nad obzorjem vso noč. 12. ian. pride v opozicijo s solncem. kar pomeni, da je zdaj najprimernejši čas za opazovanje.
Lega zvezdnega firmamenta začetkom januarja ob 24, sredi januarja ob 20 in koncej ianuaria ob 19. uri:
V zenitu Perzei. proti severu Žirafa. Mala Medvedica in Zmaj, severozapad-no Velika Medvedica in Hrti, vzhodno Koči'"až. Dvoiki in IVnii Pes; iugnv7ho3-no Orion in Veliki Pes: na jugu Bik in Kozel, na jugozapadu Trikotnik, Ribe, Kit in Vodnar: na zapadu Andromeda in Pegnz: na -----erozapadtt Kasfopej'i Cefeus, Labod in Lira.
mi« vrat
Poročali smo že o slovesnem zaključku svetega leta. ki se je izvrši! ob velikih slovesnostih in ceremonijah na dan pred Božičem v Rimu. Ob asistenci vsega višjega rimskega klera in v navzočnosti stotisočglave množice, je pa-
pež kot vrhovni poglavar katoliške cerkve svečano zazidal zadnjo odprtino na vratih, ki jih je eno leto poprej z enakimi slovesnostmi odprl. Sveta vrata ostanejo sedaj zaprta do prihodnjega svetega leta 1950.
vreme
Letošnja zima je izredno muhasta. Začela se je z ostrim mrazom, ki pa ni trajal dolgo. Potem je padel sneg, ki je na debelo pokril hribe in doline. Ljudje so bili prepričani, da bo sneg ostal pri nas vsaj tri mesece. Pa ie naenkrat nasta! preobrat. Potegnili so južni vetrovi in še pred Božičem je bi-!o snega konec. Medtem je padlo tudi nekaj toplega dežja, ki je odstranil belo odejo z zemlje.
Južno vreme, ki ga imamo sedaj že blizu dva tedna, je prineslo s seboj posebnosti, katerih se nismo nadejali. V gorah so se med prazniki pripetile razne nesreče, ki so zahtevale številne človeške žrtve. Mnogo človeških življenj so pogubili plazovi tn poročila o ponesrečencih sa planinah prihajajo še vedno.
Jug, ki se je najprej pojavil s svojimi posledicami na Sedmograškem in v Madžarski, je nadaljeval svojo pot na Nemško in od tam dalje na Zapad. Poplave v NemčHi so naravnost katastrofalne. Reka Rena je te dni narasla, kakor nemško prebivalstvo že dolgo ne pomni. Pri Kolnu se je razlila čez bregove in stvorila pravcato jezero. Ceste v mestu so poplavljene in ljudje se morajo prevažati čez nje v čolnih. Kakor Rena, so narastli tudi njeni pritoki. Mozeia. Lahna in Mena še sedaj stalno naraščajo.
Srednja Nemčija je več ali manj pod vodo. Iz Harza je priteklo v nižine toliko vode. da so se nekateri kraji izpre-menili naravnost v jezera. Mesto Oued-linburg je poplavljeno. Voda stoji tako
visoko, da sta pod njo kolodvor in proga. Promet je seveda ustavljen. Žage in mlini so uničeni, velikanska skladišča lesa razdejana. Mnogo električnih central je moralo ustaviti obrate. Nekateri kraji so brez luči ln vode. Mostovi se rušijo, ceste se pogrezajo.
V Berlinu so imeli na Šilvestrovo pomladansko vreme. Tekom dneva se je pojavil orkan z 90 km brzine na uro. Škoda, ki jo je napravilo neurje, je prav občutna. Burja je ruvala drevje iz zemlje ter metala ljudem oneko na glaivo. Več oseb se je ponesrečilo.
Še bolj muhasto kakor v Berlinu, je bilo vreme v Parizu. Temperatura je poskočila v Parizu na 15 stopinj nad ničlo, v Toulousu na 24, v Perpignanu na 27, v Bordeauxu na 19.
Francoske reke še vedno naraščajo. Sena se je dvignila do bregov. Mama, Oisa in Aisna izstopajo iz korit. V Parizu je vihar uničil anteno na Eiflovem stolpu. Na nekem bulvarju je ubilo drevo, katerega je vihar treščil ob tfa, tri osebe. Kolodvor invalidov se nahaja popolnoma pod vodo.
Na Severnem morju so bili močni viharji. Obrežna ladja «Frltjof», ki se ie odpeljala iz Rotterdama, bi bila kmalu postala žrtev močne burje. Valovi so bili tako visoki, da so ji grozili z uničenjem. Dva ladijska častnika ln enega mornarja, ki je opravljal službo na krovu, je voda odnesla v morje. Parnik se je moral slednjič vrniti v pristanišče, kjer je okrepil svojo posadko. Iz Stockholma poročajo, da se tamkaj pogreša parobrod «Saturnus». Domneva se. da se je razbil na morju, ker ni o njem ne duha ne sluha.
Branko:
Različne smrti
Čudno je in nam često nepojmljivo, v kakih okoliščinah obišče često smrt ubogega zemljana. Videl sem smrti, ki so bile odrešenje, osvobojenje in kakor nagrada za dolgo in težko pot bojev, prevar in sploh vsega, čemur pravimo življenje. Malo mrličev sem videl, ki so imeli izmučen izraz, ne, večina jih ima obraz izpočit. usta v lahak nasmeh in še okrog oči nekaj, kar bi nam rado po. vedalo o neznani nam sladkosti. Zato sem moral odobravati napis, ki sem ga videl v neki vseučiliški dvorani za secl-ranje: »To je kraj, kjer smrt rade volje
življenju na pomoč priskoči.«---
NTe, ne, videl sem obraze mrličev, ki so se za živa pol stoletja borili in se bili na pesti z okolico in s svojo usodo — na odru pa je imel izraz svetnika, ves v zatajevanju, milini in blaženosti-
Toda videl sem smrti, ki niso bile odrešenje, ne konec trpljenja, temveč kazen, šiba in povračilo za grozne in strahotne grehe, kakršnih ubogi človek še zmožen nt. NI zmožen tolikih in takih prestopkov kakor je bila kazen zanje. Videl sem smrti, kjer se je usoda zmišljala in dolgo pripravljala, kako bi v svoji grozoti prekosila vse svoje do-
sedanje divjanje. To niso bile smrti, to je bila podivjana razuzdanost, blazna pijanost, groteskna groza usode in nizkotno smešenje človeka.
•
Nekje v Voliniji na Poljskem sem se pripeljal v hudi zimi ponoči s trojko do gostilne. To se pravi, da je stalo v ne-dogledni daljavi nekje v snegu par hiš, ki menda niso imele drugega namena, kakor popotnika prenočiti in trojki zamenjati konje. Prezebajoč sem sanja! o gostoljubnem samovaru, dasi sem vedel, da me bo v gostilni hebrejec odiral pri slabem žganju.
Komaj par verst pred naseljem so postali naši konji silno nervozni in ko smo hoteli šiniti skozi redek brezov gozdič, so se naenkrat obrnili. Takoj smo vede. H, kaj je. Vsi trije, voznik, moj tovariš praporščak in jaz, smo napeli peteline. Kcr.je smo s težavo obrnili in iih spravili v počasen tempo. V luninem svitu smo videli veliko volčjo tolpo, ki nas je polvhko obkrožala. Voznik, domačin in praporščak. Poljak, sta se takoj Izkazala in dokazala, da sta imela že večkrat opravka z zverjo: kolikor strelov, toliko sivcev je padlo. Volkovi so se vrgli na ubite tovariše, udarili smo po konjih in kmalu nato smo sedeli v krčmi, kjer ie bilo žgani« res žalostno in
hebrejec res čifut.
Govorili smo o tem, kar smo doživeli pravkar in pogovor se je sukal o smrti. Mladi poljski praporščak je povedal eno iz svojega življenja na fronti. Govoril je s humorjem, kar pa je bilo cinizma vmes. ni motilo, ne, pričalo je zanj, zakaj kdor je res kaj doživel, ne tarna kadar pripoveduje, temveč se skuša celo šaliti se iz tega, kar je v grozi doživel.
»V oni vojni fazi je šla fronta sem in tja, kamor jo je pač veter zanesel. Enkrat naprej, enkrat nazaj, tako da često nisem vedel po ponašanju levega in desnega frontnega krila, ali bežimo ali napredujemo. Bog sam se nas je usmilil in nam dal vidno znamenje za smer našega premikanja: silne jate»črnih gavra-nov so spremliale fronto na vsaki njeni poti. Ta smrdljiva ptica je imela dober nos in instinkt. Kadar so se vzdignili in leteli nazaj, smo jo vselej tudi mi kmalu ubrali za njimi. Nekoč nas je sovražnik pošteno naklestll in podil kar se je dalo. Jaz vam ne morem povedati, kako se je to zgodilo. Samo to vem. da mi je jutranje solnce žarko sijalo v lice in pogledal sem. Nobenega grmenja in trušča ni bilo okrog mene. S*m božji mir vsenaokrog. Zdelo se mi je, da sanjam. Toda težka odeja me je tlačila: kup prsti in truplo vojaka. Streslo me je.
Anglija je imela velikanske nalive. Sredina dežele je mestoma poplavljena. Grofija Wales je pod vodo. V Londonu je padla ogromna količina dežja. Devet oseb je bilo pri nalivih tea<o ranjenih. Vihar je potrgal 16 prog, ki vežejo London s Parizom. V ©bratu sta ostali samo še dve liniji.
Na Atlantskem oceanu so zadnje dni divjale silne nevihte. Ladje, ki so bile v tem vremenu na potu, pripovedujejo naravnost neverjetne reči. Parnik »Albert Battm». ki je dospel v newyorško pristanišče s 24 urno zamudo, se je nahajal 26 ur v borbi na življenje in smrt Ves ta čas je stal kapitan na poveljniškem mostu in dajal ukaze. Ladja je prispela na cilj napol zamrznjena.
Sultanova rezidenca igralnica
cs prav boljševiško brezobzirnuiijo ruši diktatura moderne Turčije M usta* a Kemal paša vse spomine na staro, predvojno Turčijo. Zlasti sistematično razdira nimbus. ki je obdaial in deloma še obdaja Carigrad. Prestavil je prestolnico v Angoro. prenesel tja vse urade In. važnejše institucije in sploh vzel Carigradu vse. kar bi ga moglo Poveličevati v očeh prebivalstva Turčije. Ravno te dni poročajo o novem činu, ki meji naravnost na blasfemiio. Krasni dvorec Jildls kiosk v Carigradu je bil nekdaj kot najljubša rezidenca sultanov in kalifov svet vsem muslimanom, tudi onim izven turških tnei. Kemalova vlada je poteptala tudi te tradicije in dala dvorec za 30 let v najem neki privatni druž bi. ki bo v njem uredila — razkošno nočno zabavališče in hazardno igralnico po vzorcu one v Montecarlu. Kaj takega si more dovoliti le mož. ki ima tako čvrsto voljo in tako železno oporo v armadi kakor Kemal paša.
Roparski napad na dva stražnika v Trstu
Trst, 1. januarja. V četrtek zjutraj, na starega leta dan, se je pripetil v Trstu pri sv. Justu roparski napad, kakršnega ne pomni kriminalna kronika, odkar ie na varnem istrski bandit Collarich. Štirje z revolverji oboroženi tolovaji s krinkami na obrazu so pri belem jutru napadli dva stražnika, ki sta imela pri sebi veliko vsoto denarja.
Sv. Just je precej samoten kraj. zato so si razbojniki izbrali za prizorišče svojega zločina baš ta teren.
Mestni blagajniški urad je v četrtek zjutraj izplačeval plače občinskim nameščencem. V navadi je, da ne dvigne vsak policijski uslužbenec denarja posebej. Blagajna izplača vsoto povelj-nlštvu mestne straže, ki razdeli denar med svoje uslužbence. Poveljništvo je topot poverilo nalogo, da dvigneta in prineseta denar v njegove prostore. 54-letnemu maršalu Zachellu !n 35 letnemu stražniku Cattaruzzi.
Ob devetih zjutraj sta se podala Za-chella in Cattaruzza v izplačevalnico. Dvignila sta 144 tisoč lir in Zachello je
Ilmsbe suknje
iz najboljšega double blaga in modernih krojev, dalje blago za obleke angleškega in češkega izvora v bogati izberi in po priznano nizkih cenah samo pri
Drago Schwab - Ljubljana
spravil denar v usnjeno torbo. Torbo jc zaprl z dvema ključavnicama ter se napotil v spremstvu tovariša proti stražnici. odnosno proti poveljništvu. ki se nahaja v ulici Castello pri sv. Justu.
Stražnika sta jo mahnila po najkrajši poti na cilj. Šla sta najprej po uilici Do-nota, nato sta zavila v ulico Seminario in od tam v ulico Monache. Manjkalo je le še 30 korakov in bila bi na varnem.
Komaj pa sta prišla Zachella in Cat-tanezza krog vogala, so planili proti njima štirje maskirani mladi možje. Obraze so jim pokrivale črne rute. Vsak ic držal v roki napet samokres. V zboru so vzkliknili: «Roke kvišku!* Oba stražnika je ta klic spravil v nenadno zmedo. Eden od lopovov je v tem hipu planil proti Zachellu, da mu iztrže torbo.
Cattaruzza je na to gesto le segel po službenem revolverju. Bilo ie pa že prepozno. Prej nego '"e utegni! napeti petelina, so padli proti njemu iz vrst | napadalcev štirje streli: Cattaruzza se i je smrtno zadet zgrudil na tla. krvaveč iz prsi in trebuha.
Zachello. ki je tiščal torbo pod pazdu-■ ho. je sprevidel, da preti žalosten konec tudi njemu. Hotel se je torej rešiti z begom. A jedva je odskočil, so n^a-dalci ustrelili tudi proti njemu. Ena krogla se je odbila baš od ključavnice na usnjati torbi, druge pa ga k sreči niso dosegle. Beg se je torej posrečil, Zachello je dosege! poveljstvo, alarmiral tovariše ter jih obvestil o dogodku. Brž se je podala policija na zasledovanje. Nekateri so dvignili Cattaruzzo s tal in mu priskočili na pomoč; revež ie že umiral.
Dasi so stopili detektivi takoj v ak-; cijo. ie bilo zasledovanje banditov brezuspešno. Lopovi so že izginili kakor kafra in se razgubili v ulicah starega mesta. Napadenec Zachello ve povedati samo to, da sta bila dva napadalca oblečena v suknje, druga dva pa sta imela površnike.
Policija je aretirala par sumljivih ti-čev, njihovih imen pa ne izda. Domneva se zato, da še ni prišla na sled pravi štiričlanski napadalski družbi.
Odlikovani pariški dojenci
Znano je. koliko pozornost posvečajo vse iavne oblasti in korporacije v Franciji negovanju rodbine in zlasti vzgoji otrok, saj ie največja nevarnost, ki preti francoskemu narodu, počasno izumiranje. povzročeno po nazadovanju porodov. Zato uživaio vse rodbine z v^C otroci posebne ugodnosti v vsem javnem življenju in zato se vsi krojni trudijo, da ohranijo pri življenju čim več novorojenčkov. V spodbudo starišev se vrste neštevilne bodriine in podporne prireditve. V Parizu n. pr. prireja Družba za zdravstvo dojenčkov leto za letom konkurence dojenčkov, kjer dobijo najlepši in naibolj zdravi otroci odlikovanja in. ako so stariši v revnih razmerah. tudi denarno podporo. Naša slika predstavl:a dva otročiča zakonskega para Guilleminot, ki sta dobila pri božični konkurenci prvo nagrado.
X Nevesta angleškega prestolonasledni* ka. »Chicago Tribunea poroča, da je vrgel angleški prestolonaslednik oko po nečakinji švedskega kralja, prineezinji Astridi, ki jo Splošno smatrajo v Angliji za bodočo anglc» ško kraljico. Srečna dama pride na poletje 1926. v Anglijo ter bo preživela nekaj tednov kot gost kraljeve obitelji na njenih gradovih.
Pogledal sem okoli sebe: množica vojakov in konj je ležala na levo in desno okrog mene. Vse tiho je bilo v tem lepem groznem Jutru. Ah. da. očividno se je fronta pomaknila daleč od tod, si mislim in tako so nas pustili ležati, nas. mrtvece. Naenkrat mi zatemni oko teman oblak: bili so gavrani. ki so se kri-če vabili na grozno pojedino človeških in konjskih trupel. Hotel sem pogledati, kam se bodo zagnali, a tisti hip je švignila mimo mene peščica podivjanih psov, ki so jih gonili prepašeni volkovi. »Sladko je umreti za domovino« — o Ti moj ljubi Bog! Rad bi se premaknil, da bi vsaj roko dvignil, toda moja odeja je bila pretežka. Od strahu in gnieva nad vso to odurnestjo sem onemogel zatisnil oči in nisem nič mislil; polastilo se me je ono sladko brezbrižje, ki ga ima vsakdo, ki vidi tik pred seboj gotovo smrt. O, da bi prižla, hitro in gotovo! Hote! sem moliti, toda nisem, kakor da nočem prositi milosti Boga, ki mi je določil tako gnusen konec. Iz omotice me je prehodilo krakanje ln vreščanje. Odprl sem oči in jih takoj nato zaprl: ogromen sravran ie sedel na glavi mojega mrtvega vojaka ln mu načenjal oči. Hotel sem zakričati. a nisem mogel. Tako bom torej umrl! Materi bodo pisali: »..., s tem naznanjamo, da je padel na
polju slave za domovino...!« Hotel sem na glas zakleti, zahropel sem in sam ne vem. zakaj, takrat se je odvalilo truplo vojakovo raz mene. Gavrani so odleteli za streljaj in obdela vali tam svoje žrtve. Prsa so mi bila lažja, dihal sem in dihal. A ko je solnce stalo na poldnevu, sem se izkopal počasi iz zemlje in kmalu nato so me našli vojaki. Povedali so mi, da me je zasula granata. K sreči mi ni zasula glave in ko sem v bolnici okreval, sem dobil dopust. Materi sem povedal to storijo in vsak dan sva hodila v cerkev in zažigala svečice pred Censtohovsko Marijo...«
Pili so žganje s čajem in bili trudni od čudne storije. Rad bi poslušal kako veselo, predno gremo spat in zato sem rekel vozniku, staremu Volinjcu:
»Povejte še vi kaj, pa ga bomo še eno mero!«
Kosmati možak je zacmokal, izpraznil čašo, si obrisal z rokavom usta in govoril tja v en dan, da sem pričakoval kaj prav posebno veselega.
»E, da, umreti je umreti, smrt je smrt: drugače tega ne moreš povedati. Ampak umreti ni umreti in smrt ni smrt; drugače ne morem reči jaz, ki sem pokopal svojega očeta. Je precej podobno kakor je gospod pravkar pravil. Sem se pa spomnil ravno prej, ko smo imeii
«JUTRO» št, 2
8
Nedelja 3, L I<>i6
Tedenski borzni pregled
Položaj na efektnem tržišču brez znatnejših sprememb. — Okrepitev tendence na deviznem tržišču.
Zagreb, 2. januarja.
Minuli teden je poslovala borza samo Štiri dni. V bančnih in industrijskih vrednotah ni bilo nikakih posebnih sprememb.
Ta teden tudi za državne papirje ni bilo posebnega zanimanja. Vojna škoda, ki je že predzadnji teden oslabela izpod 320. se je ta teden gibala med 315 do 316. Podoba pa ie, da bo tendenca za Vojno škodo ostala nekaj časa pri-lično slaba. Po službenih podatkih je ugotovljeno, da je 31. decembra 1925. bilo v obtoku za 4246.3 milijona dinarjev obveznic Vojne škode nominale.
Kakor navadno pred koncem meseca ie bila tudi ta teden na zagrebškem deviznem tržišču tendenca nekoliko krepkejša, in to tem bolj. ker se je bliža! konec leta. Tuje devize na mednarodnih tržiščih niso pokazovale nikakih spremmb razen Švice, ki se je v začetku tega tedna v Newyorku močneje okrepila, zaradi česar je močneje poskočila tudi v Zagrebu. Ostale devize zabeležujejo v Zagrebu ie manjši porast Narodna banka je dnevno intervenirala ter je tako onemogočila večje skoke. Promet je bil minuli teden nekoliko močnejši ter se je gibal dnevno med 8 do 12 milijonov dinarjev.
V današnjem svobodnem prometu se v bančnih in industrijskih vrednotah ni nič poslovalo. Enako tudi za Vojno škodo ni bilo zanimanja. Ker se nahaiamo pred žrebanjem obveznic za amortizacijo ter dobitkov Vojne škode, imetniki ne mečejo obveznic na trg. Danes se ic cul samo denar no 316. Na deviznem tržišču je bil ob nespremenjeni tendenci promet minimalen. Tečaii so obdržali svojo višino od začetka. Samo deviza na London je spričo mednarodnega porasta malo poskočila. Proti koncu so ostali tečaji na naslednji višini: Italija 228 in pet osmink do 228.75, London 274.65 do 274.75. Pariz 213 do 214. Pra-:,-a 167. do 167.9, Švica 1094 do 1095.
Nemška ofenziva proti Trstu
Slabi Izgledi za tržaško luko.
.!! Po<polo di Roma« piše: Zaradi božičnih prajznikov in zaradi političnih dogodkov, so ostali skoraj neooafeni dalekosežn! sklepi, ki jih je te dni sprejelo vodstvo državnih železnic v prilog hamburškemu pristanišču. Te odredbe so stopile že v veljavo in bodo imele kmalu velike neugodne posledice za našo največjo jadransko luko.
Nemške državne železnice so namreč znižale tarife za tranzit preko Nemčije na način, ki izključuje konkurenco tržaške Inke. Nova nemška tarifa uničuje koristi, ki smo jih imeli od jadranske tarife, za promet z Avstrijo in s Češkoslovaško ter omogočuje cenejši prevoz via Hamburg celo do italijansko-avstrijske in ttalijansko-iugoslovemske meje Tako bo n. pr. vagon blaga iz Ljubljane do Hamburga stal manj nego od Ljubljane do Trsta. Toda to še ni vse KakoT znano, so uvedle nemške pomorske družbe na'ntžjo brodarino na svojih atlantskih linijah, zlasti na IrreHI Ncw-y»rk— Hamburg. Za nekatere vrste blaga se plača na teh linijah sedem dolarjev manj na tono, kakor pa znaša brodarina iz Trsta v Newyork na linij', ki jo oskrbuje iCo-sulich«.
List pravi, da bo Imela nemška pomorsko-železniška ofenziva težke posledice za največjo jadransko luko, ako tržaške družbe ne storijo takoj svoje dolžnosti. Več izvoz-ntških tvrdk na Dunaju je že ukrenilo, da se bo njihovo blago od sedaj naprej prevažalo preko Hamburga in ne več preko Trsta.
Ljubljanski trg
Minuli teden so bile v Ljubljani nasled« A je cene: Meso: goveje 15 — 19, telečje 17 — 20. svinjsko 20 — 27.50, svinjska jetra 15 — 20. slanina 22.50 — 29. mast 30 — 31, šunka 35 — 37, prekajeno meso 30 — 35, prekajena slanina 30 — 35, koštrunje meso
opravka z volkom... Torej moj oče je umrl v hudi zimi. Naše zaseije ni. da bi mu dejal vas: tri lesene bajte in podrtija poleg njih. Do cerkve in pokopališča boš z dobrimi konji vozil v snegu dve uri. O. ti ljuba Rusija! In je oče umrl v najhujšem mrazu, da. Srno pojokali. smo pomplili. krsto, doma zbito, na sani naložili, zapregla sva z bratom trojko, udri po konjih in že sva prevozila dobro uro. Kai nas niso čakali za gozdom volkovi- Da, toliko jih je bilo. da na rešitev nisi mogel misliti. Z bratom pa sva bila še mlada; mlad človek se v strahu trese in otepava s puško kakor z bičem. Pa sva jih vendar od tistih, ki so padli po konjih, precej pobila. Toda splašeni konji so drveli po gozdu, zadeli ob drevo, sani so se prevrnile, krsta je padla 7. njih in tako smo obtičali v snegu. Volkovi okroginokrog nas. Streljala sva na levo in desno. Ko pa sva videla, da so konjem na vratovih, sva zbežala nazaj domov. Tam smo šli z vseh treh hiš s sanmi v gozd. Strašno, vam rečem, ne no človeško in ne poživalsko: našli smo -glodane konjske kosti in prazno krsto. V naglici napravljena, se je pri padcu razčelestnila in od našega ljubega starega očeta nismo imeli bogvekaj pokopati. Večen spomin mu, o mili Jezus, oiiiBO, žganje nas greje!.,.« - —
14	— 15, kozličje 20, konjsko 7 — 9, k rs« kovske klobase 45, hrenovke, safalade in posebne 35, sveže in polprekajene kranjske klobase 32 — 40, suhe 67 Din kg. PerotnU na: piščanec 20 — 25, kokoš 25 — 35, pete« lin 30 — 40, raca 30 — 35. gos, nepitana 60
—	70, pitana 100 — 120 Din komad. Doma« či zajec: 15 — 25 Din komad. Divjačina: divji zajec 25 — 60, poljska jerebica 15 — 18 Din komad, srna 20 — 35 Din za kg. Ribe: krapi 26 — 32.50, ščuke 25 —30. sulci 50, klini 13JO — 15, mrene 17.50 — 20 Din kilogram.
Mlečni proizvodi: mleko 3 — 3.50 Din !i« ter, sirovo maslo 40 — 45. čajno 60, kuhano 40, bohinjski sir 38 Din kg. Jajce: 2 Din komad. Sadje: jabolka, luksuzna 8, I. 6, II 5, III. 4, orehi 12, luščeni 35, suhe češplje 10
—	12, suhe hruške 16 Din kg. Špecerijsko blago: kava 42 — 74, pražena 56 — 88, sladkor, v kristalih 13.50, v kockah 15. riž 10 — 13. testenine 10 — 14. čaj 75 Din kg. Mlevski proizvodi: moka «0» 5.25 — 5.50, jeiprenj 6 — 8, ješprenjček 10 — 13. tur« ščična moka 3JO — 4, turščični zdrob 4 — 4.50, pšenični zdrob 6.50, ajdova moka 8 — 9 Din kg. Žito: pšenica 340 — 350, rž 260
—	290, ječmen 240 — 260, oves 245 — 260, proso 275 — 300, turščica 230 — 235, atda 300 — 325, fižol 350 — 360. grah 400 — 500, leča 600 Din za 100 kg. Zelenjava in sočivt je: endivija 15 — 20, motovileč in radič
15	— 18, zelje 1 — 2, rdeče zelje 3 — 6, kislo 3, ohrovt 3, karfijola 8 — 10, koleraba 8, kolerabe«podzemljice 0.75 — 1, špinača 12 — 15, čebula 2 — 3, česen 15. krompir 1.25 — 150, kisla repa 2 50 Din. Kurjava: premog 40 — 46 Din za 100 kg. trda drva 160 — 180, mehka 100 Din za k-.-bični me« ter. Krma: sladko seno 80 — 100. polslad« ko 75, kislo 60, slama 50 Din za 100 kg.
Mariborski trg
Včeraj so pripeljali slaninarji 47 vozov 7- mesom, ki so ga prodajali 10.50 — 27 Din kg. Svinj, zaklanih, je bilo 160 po ceni 15 — IS Din za kg.
Ostale cene so bile: Porotnim: kokoši 40
—	50, piščanci 20 — 40, race 35 — 40, gosi 60 — 90, purani 65 — 120 Din komad. Do* mači zajci: 10 — 20 Din komad. Fitol: 2.50
—	3 Din liter. Krompir: 0.75 — 1.50 Din kg. Zelenjava in sočivje: karfijola ! — 7. česen 12 — 16. čebula 2 — 4, ohrovt 1 — 5. kislo zelje 2.50 — 3. kisla repa 2 Din kg. sveže zelje 0.75 — 1.75 Din glava, endivija in glav nafa solata 0 25 — 1.25 Din komad. Sadje: jabolka 5 — 8, hruške 6 — 10 Din kg. Mleč ni proizvodi: mleko 2.50 — 3, smetana 12
—	16 Din liter, sirovo maslo 45 — 48, čaj« no 48 — 50, kuhano 50 — 60 Din kg. Jajca: 1.75 — 2.25 Din komad.
Cene krmi: meso 70 — 80 ,slama 50 — 55 Din za 100 kg.
Službeno iz l.NP. Za prijateljsko tekmo, ki se po nalogu JNS in sklepu LNP od« igra v sredo dne 6. t. m. sta določeni sledeči moštvi: A tim: Miklavčič. Pcčnik, Beltram, dr. Tavčar, Cabe Zupančič, Lado Zupančič, J Zupančič, Doberlet, Oman, Martinak, Kreč. B tim: Erman J., Birsa, Jančigai, Zem Ijak, Kern. Pišek, Čamernik, Erman A.. Bu» 1'evič, Uršič, Jamnik. Rezerve: Jesih. Pleš I. in II., Klančnik, Habieht, Strickberger, Ra« pe, Slamič, Zalokar, Volkar. Tekma se bo igrala na igrišču SK. Ilirije s pričetkom ob 14.30. Igralci morajo biti ob 14. uri na igri« šču (garderobi). Proti igralcem in njihovim klubskim vodstvom v slučaja izostanka se bo postopalo kar najstrožje. Vsak od nomi« niranih igralcev ima prinesti seboj bele hlačke, dokolenice in čevlje.
= Ostre mere proti sleparskim konknr-zom v Sarajevu. Iz Sarajeva poročajo, da so se tam enako kakor v Zagrebu podvze-le ostre mere proti sleparskim krotkurzom. Sarajevska policija vodi v eni taki zadevi preiskavo. Baje bo v kratkem prišlo v Sarajevu več večj:h tvrdk v konkurz. O neki tvrdki se govori, da znašajo njena pasiva več milijonov v italijanskih lirah.
= Nabava živine za Črno goro. Ministrstvo za kmetijstvo In vode je odredilo, da se od prve partije živine, ki se ima nabaviti v inozemstvu, odpošlje precejšnja množina v Cmo goro, da se razdeli zasebnikom v svrho pospeševanja živinoreje.
= «Bankarstvo». Prejeli smo prvo letošnjo Številko «Bainkarstva» z obilno vsebino. Med številnimi članki so trije v slovenščini, in sicer: Poslovanje našiti bank nekdaj in danes (Alojzij rykač), St-bS^a-cija dinarja potom dvojne valute (dr. Gu-
stav Gregorin) m Gospodarske prilike v Sloveniji I. 1925. (Drago Potočnik), časopis prinaša tudi nekaj uspelih karikatur.'«Ban-karstvo« izhaja mesečno ia stane letno 250 Din. Glavna administracija se nahaja v Zagrebu, Marovska ulica 30. Ta prvovrstni gospodarski mesečnik, pri katerem sodelujejo številni gospodarski strokovnjaki, toplo priporočamo vsem interesentom.
= Posojilo Sboplja v Angliji. Skopi) ar,-ska občina se pogaja z neko angleško skupino za posojilo, ki bi znašalo 200 milijonov Din. Obrestna mera bi znašala 7 oAst, a poravnati bi se moral dolg v 40 letih.
= »Privrednl arhiv«. Prejeli smo decembrsko številko tega mesečno v Zagrebu izhajajočega gospodarskega časopisa. Vsebina lista je razdeljena v ekonomsko -finančni del, v sodna rešenja, zakone ia pravo ter v tabele raznfii kurzov. Redakcija fn administracija: Zagreb, Samostanska ulica 11. II. Priporočamo.
= Pomanjkanje dsnarja v Madžarski. Iz BudumpeSte poročajo, da vlada na madžarskem denarnem trsu veliko povpraševanje dočim je ponudba minimalna. Vzrok je Iska ti zlasti v tem, da so v zadnjem času odpovedale rrenose inozemske banke svoie v Madžarski planirane kredite, deloma pa tudi v tem, da poskušajo madžarske banke ob -.akijuJku leta izkazati čhn večje blagajniško stanje, zaradi česar ne dovoljujejo kreditov.
= Soudeležba inozemstva pri Poljski
bank?. Iz Varšave poročajo: Upravni svet Poljske banke je sklenil dovoliti soudeležbo Inozemskega kapitala v banld, in sicer v višini 25 milijonov dolarjev. Povečanje bainklne osti vne glavnica bi se Izvršilo v ob'fki nove emisije ba.tikinlh delnic, od katerih bf inozemski kapitalisti vpisali 40 odst
= Ukrepi proti špekulaciji s francoskim frankom. Iz Pariza poročajo, da pripravlja novi francoski finančni minister Doumer ostre ukrepe proti špekulaciji s francoskim frankom, da bi tako zajezil nadaljnje padanje valute. Odredba, ki se pripravlja, b! pomsnfla popolno odpravo arbitražnih operacij.
Sah
2. januarja.
CURIH. Beograd 9.135, Berlin 133.15, Newyork 5I7.2S, London 25 1125, Pariz 19.425, Milan 2TVR8, Praga 15.3175. Budimne šta O.OH77555, Bukarešta 2.38, Sofija 3.675, Dunaj 73.025.
TRST, Tržaška borza danes ni poslovala, j
BERLIN. Beograd 7.43. London 20.349. j Newyork 4.195, Pariz 15.83. Praga 12.415, j Curfh 81.125, Dunaj 59.19 Milaa 16.94.
LONDON (opoldne) Beograd 275, New-york 4S5.12. Italija 1211.06, Praga 163.81, Dunal 34.38. gvica 25.09.
NEWYORK. (zakliučno 1. Januarja) Beograd 1.77 in pol. London 4.85 in tri šestnaj-stiirke. Italfia 4.04. Praga 29S.25. Dunaj 14 in ena osminka. Svtc3 19.33 in pol.
Novosadska blagovna borza (2. t. m.) nI posiovala.
Čuvajte
svoje ttce od kvarljivega
Vam Povzroča mozohe.
u5inka mila. kj jam ^^^ gube m Qru*u ,. „ obraza
prezgodnje Rune m	.. w obraza
Uporabljajte za	pravnikov
edino perfektno I. od mnog"	^
priporočeno ^f?8ttl« s katero boste »Visazine Adelina Pa«!«, s	aniuje
dosegli traino svežost poUl J	»
vse kožne bolezni. Pri«««« dr(,Kerijah dnevno. Dobiva se v lekarM	Jica.
h parfumeri ah m ceno ^ ^
Glavno skladišče za J"* Gaieva ulica 8.
Ljubljanski šahovski klub ob vstopu v novo leto
Ko se je leta 1912. ustanovil ljubljanski šahovski klub, jc takoj spočetka predstav« ljal eno najmočnejših šahovskih društev bivSe monarhije. Vladni svetnik Nickol, Henrik Pfeifer, Poljanec, Frane Palčič (znan po svojih slepih igrah), prof. Vagaja in ing. Vagaja so bili njegovi najmočnejši repre-zentanti. Vojna je udarila tudi v vrste našiti šahistov. Raztepla je igraice na vse strani tu mlajše sile niso imele prilike, da bi merile svoje moči z izkušenimi igralci, ki so alt po« mrli ali pa bili odsotni.
žele po vojni se je v klubu začelo novo življenje. Nova imena so stopila v ospredje, pojavili so se igralci visoke kvalitete, ka« kor: Furlani, Mrzlikar, Ferjan (ki je prišei iz Gorice), Josip Vidmar, Jerošov (sedanji prvak kluba), ing. Viktor Zupane, Drno\. šek, Ciril Vidmar in Valentinčič. Toda šele v preteklem letu je ljubljanski šahovski klub dosegel stopnjo, kakor še nikdar po« prej. Življenje v klubu je nenavadno ožive« lo, obiski mednarodnih mojstrov so zbudili novo zanimanje za plemenito igro. Stari lev dr. Emanue! Lasker je sam priznal, da ni« kjer v Jugoslaviji ni zadel na tako trd od« por kot v Ljubi iani. V veliki simultanski produkciji se je boril z vsemi svojimi silami za razmeroma časten uspeh proti 40 šahi« stom. Kmalu za njim ie nastopil v simu!« tanki tudi dr. Milan Vidmar, ki je s približ« no enakim rezultatom v štirih urah dokon« eal enako število partij.
Med klubovimi turn!rji je prišlo do velike medmestne tekme med Ljubljano in Zagre« bom, ki je končala po razmerju dobljenih partij z neodločenim rezultatom 4 : 4. kar je vsekakor časten izid za Ljubljano. Od ta krat se jc ljubljanska reprezentančna vrsta močno ojač'la. Iz Maribora je prišel v ljub« Ijanski klub mladi in izredno talentirani Vasja Pire. ki je na subotiškem gl a vri en, turn;rju dosegel peto nagrado. Vrnil se je v Ljubljano za stalno tudi ing. Ivo Tekavčič, ki se je razvil v enega najmočnejših šahi« stov. Ostali so tudi novi, mladi ta'cnti, ka« kor Zdenko Rupnik, Vogelnik, Zadnck, Ko< zina. Volk ar in Iskra.
Z nekoliko oslabljeno vrsto je šel klub v Trst, ki je postavil svoje najboljše igralce nasproti. Zmagal je 6icer Trst, vendar pa je izid 5 : 4 za Ljubljano zelo časten.
V preteklem letu je ustanovil klub tudi damsko sekcijo, ki se je dobro obnesla. Igraln;h večerov se je udeleževalo okoli 20 dam. ki večinoma naglo napredujejo. Brez dvoma je to prva damska sekcija v naši dr« žavi.
Naše naloge ra novo leto so jasne. Tti mo« ramo po sedanji poti uspehov naprej in po« speševati z vsemi silami medmestne tekme, ki ni'bnlj dv'gaio v-elje in ambicijo šahi« stov. Skrbeti bomo morali, da zaposlimo vse ambicijozne igralce našega mesta, dati jim moramo priliko, da pokažejo svoje zna« nje in svoj napredek. V klubovo življenje naj se vrnelo tudi starejši iflralci. Že dolgo težko imgrišamo našega šahovskega staro« sto g. Henrika Pfeiferja, ki bi s svojim ogromn:m teoretičnim znanjem lahko ne« preceni iivo koristil vzgoji mlade šahovske generacije. Nadalje moramo zopet priteg« niti k stalnemu igraniu tudi prof. Fcriana, dolgoletnega prvaka našega kluba, ki se je vsled prevelike stanovske zaposlenosti mo« ral zadnia !eta popolnoma odtfgniti klubo« vemu življenju. Pogrešamo tudi zaslužnega org-piiatorja klub g. ing. Franca Vaoajo. A obenem s temi -abimo v klub vse prijate«
Ije Saha. Klub naj v resnici postane središč; šahovskega življenja Ljubljane. V pretc* klem letu je dosegel tako visoko stopnjo, da slovi kot eden najmočnejših v državi.
Lepa partija Romanovskega
Romanovski je poleg Bogoljubova na mo. skovskem turnirju med vsemi Rusi dosegel najlepše uspehe. Tu prinašamo eno njegor vih najlepših partij.
Beli: Rsbinovič — Črni: Rom8novskL
1. d4. Sf6, 2. c4, e6, 3. Sc3, Lb4. 4. Db3, c5. 5. dc5: Sc6, 6. Ld2, Lc5: 7. e3, 0—0, 8. Sfjj d5, 9. 0—0—0, dc4:, 10. Del:, De7, 11. LdJ; Sb4, 12. Lbl, b6, 13. Dh4, La6, 14. e4, Sd3+S 15. Ld3:, Ld3:, 16. Lg5!, TfdS, 17. e5 (izgle, da. kot da je črni izgubljen, toda Romanov, ski je našel krasen odgovor. 17 . . . .) La3:' IS. ef6:. Dc5. 19. Ld2. Lg6!, 20. Da4, b5!I, 21 Da3:??, Df51! in črni dobi.
Božični mojstrski turnir v Hastingu
Božični turnir v Hastingsu se ie pričel 2S. decembra. Pred pričetkom turnirja je izročil Aleksander Aljehin turnirskemu komiteju poverilno pismo francoske šahovske federacije. v katerem ga federacija imenuje svojim oficijelnim delegatom, kar ie smatrat! za izstop Aljehina iz ruske šahovske zveze.
Turnirja se udeležujejo sledeči mojstri: 1. Colle (Holandija), 2. Aliehin (Francija), 3. Janovski (Francija), 4. Michell (Anglija), 5. Normann (Anglija). 6. Sergeant (Francija), 7. Dr. Seitz (Avstrija). 8. Yates (An-gliia). 9. VVahltuch (Arglija). 10. Dr. Milar. Vidmar (Jugoslavija).
V prvi rundi je dr. Vidmar že po 26. potezah z lahkoto premaga! Normanna. ki ;e otvoril z damskim gambitom. Sergeant je proti Wahltuchu otvoril špansko in je po lepi končnici dobil.. Colle ie premaga! s svežo igro starega Janovskega. Aliehin je porazil kot beli v damskem gambitu Mi-cnela in sicer po silnem napadu lahkih figur na kraljevo krilo. Partija dr. Seitz— Yates se je prekinila v boljši poziciji za dr. Seltza.
i 7.
*viomob;li, lahki motorikli, hidM). Vr>ra?a;tc številne ?«a?reot - vozače o kvaliteti voii! In notrdlll Vam bodo, da so ..Peaieot-' za vsak nok'ic r fevuTetl. varčnosti !n s!gnr° aost! obrata neprs^osUivi ter kljub temu
tj-.jcena it. Svetovni rekord naimsojte uporabe bes«
Clssa v posesti tovrne Peugeot OseNii in nofniškl avtomobili ter nalveCis novos> 10'24 HP Doc Tourist Transport luksuzni; 4 sedežni avto spremenljiv v par trenutkih v tovorni poln ški avtn.
Vsled padca franka brezftenkareBČna Bilka Bab-'-.a cena.
HJt.Vl.EY - DAVID SO Ji
3'/i, »/9. 10 12 HP mot"C'kll. «2jce«»f5t v
nakupu — nenrehosl|tvI * kvaliteti. Idealno vozilo ca v«*fe oo!<!!c la snort Medel 3"j HP dn*-9l.
Oglejte si najnovejše modele 1923 vseh gornji! vozil pri glavmem zastopstvu:
0. ŽUŽEK LHIBZJANA,	Tavčarjeva d.!'
bremensko poročile?
L'aHt»na. 7 Isnunfa !9?6.	LiubPana 30fi m nad morjem
Je, da se prepričate, da eden par nogavic z žirom in znamKo (rdečo, modro eli slato)
Kra' onazovania	ob	Zračn: tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblafno O—IO	1'adavine mm
j Liuhl;ana , . .	7 t .	769 4	— 01	vzhod	megla	0-2 {
LluMlana . . .	14	764 9	20	tev. vz h		
I.hibljana . . .	21.	760-4	26			I
Zagreb ....	7.	768-4	40		6	0*— |
BeogTad ...	7.	767-4	4-0		6	o-— 1
Dunaj ....	7.					1
Prapa ....	7.					
inomost . . .	7.					
Solnce vzhaja ob 7 39 zahaja ob 16*28, iuna vzhaia ob 17 50 zahaja ob 7 49 Barometer višji, temperatura visoka
Dunajska vremenska napoved za nedeljo: V južnih Alpah večinoma nejasno, nekoliko dežja, topleie. iužni vetrovi.
traja kakor štirje pari drugih, Dob;vajo se v prudaiain^h.
Groza me je obhajala pri tem pripo-vedjvanju, pri smehih. solzah in cmokih, ki so spremljali njegovo povest.
Zaspali smo po dolgem pitju in ko smo sedli v trojko, je žarko solnce svetilo nad mogočno, edinstveno volinjsko zimo.
Ne, ne! To ni slučaj! Mi doživljamo stvari, ki jim pravimo slučaj, ker ne vemo zanje drugega imena.
Bili smo leto pozneje v hudem ognju. Naši strelski jarki so bili v naglici in silnem boju tako hitro napravljeni, da so bili dobrega pol metra globoki. Sključen sem se priplazil v neki bojni pavzi do častnika, od katerega sem hotel imeti pojasnil. Pripravljal sem se. kako ga boni nagovoril, toda on me je že sno-zna!, se nasmejal in mi hitel nasproti. Bil je moj stari znanec, poljski praporščak. Ni hotel govoriti o službi, pokazal mi je samo mal zavojček in pismo od matere: poslala mu je čokolade in pisala, da vsak dan gori pred Censtohov-sko Matko Božjo svečica za njegovo srečno vrnitev. Mnogo sva govorila po tako dolgem snidenju. In ko sva se ločila mi pravi:
»Jaz ne bom užival darov svoje maj-ke sam. Ne, ti si moj prvi sosed in zato ( »i povabljen vsak dan ia moraš priti ia
bova vselej košček čokolade jedla.... Pridi! Radi moje matere, pisal ji bom In v tolažbo ji bo ...!«
In sem res prihajal vsak dan. Ko sem pa oriše! sedmi dan in se plazil skoro po kolenih kakor vedno, sem videl od daleč. da čita pismo. Zdel se mi je čuden: ko je čital, se je dviga! in vstajal, gledal je že Iz jarka — sovražnik je ležal komaj dobrih sto metrov pred nami — vzpenjal se je in ne meneč se za nevarnost, se ie vzbočil nad jarkom. Bi: sem že pri njemu, hotel sem ga posvariti, naj se krije, tedaj pa je omahnil vznak, nem in tih je obležal na strelskem jarku.
Ko sem stal tik njega, sem pogledal v pismo: sosed mn piše, da mu je stara matka doma umrla.
Potegnil sem ga v jarek: na čelu je imej prav majhno krvavo rano.
Krogla ga je zadela prav tisti hip. ko je izvedel, da mu je mati od žalosti in bridkosti umrla.
nfiJoeCg! francoski fflm sezlfc JS2S
Paru
Odda se lepe pisarn. prostsre
na prometni ulici. Vhod z ulice. Pismene ponudbe pod »Pisarna" n3 Aloma Companv, L ubl ana, Cankarjevo nabrežje 1.
■■a&saBacassefaBBavsa
&
Valovite lase, oaravne ia tepe t o d r e. Bralne ta dolgotrajne dose-*«iete z
«IsoIde»
tokom proti vlagi ir vga. kpaiu slabemu vrenfiau. Steklenica lado-ttuje »	mesecev tn
sune 55 D.n Lrpe io «i-jajoe oii HobHe s čistim, vegetabilnin »o konj .Diamant*. ki Je garantirano aeJkodlJiT ter staro 50 Din Kena*ll.riljtv azijski sok za rast lepth obrvi tn trepalnic »tane t5 Din. <Wibra. daje fosto rast obrvi, ki obenem barva v temni barvi ter sune 60 Din. «Cre-m* A» •dstranjnje v najkrajšem Sašu rdečico nosa, lic In rok ter stane 55 Dir. Glavna zaloga: SchrSder-Schenke. Pari« - VTien. — Zastopstvo »a Jugoslavijo: MIlan N. Hojlta, Zagreti. KakovUevi ollca trr. 8a. Zahtevajte re=ik. l»460e
Preselitev.
Naznanjam cenjenemu občinstvu in naročnikom, da sem se preselil iz Aleksandrove ceste 9
¥ Tavčarjevo tileco 31 pritličje.
Stevo Gomboc.

•.t-, f •• •>.... ■ . .
»ritie a kino .Sitar« i MPŽfMOT
Potrtim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je moj Iskreno ljubljeni sin, gospod
Hugusi Tominc
Hffteij o Sioboftem pri Brežicah
danes ob 8. ari zjutraj v 31. letu starosti nenadoma preminul.
Pogreb nepozabnega se vrši v nedeljo, dne 3. januar a 1926 ob 9. ari dop. iz hiše žalosti v Globokem na pokopališče v Pišece.
Globoko, 1. januarja 1926.
Žalujoča rodbina:
Blaž Tominc, nadačitelj.

a notranja politika u 1.1925
Leto 1925 je bilo zelo bogato na političnih dogodkih. Zal da ti dopodki niso prinesli konsolidacije naših notranjih litičnih razmer. Leto se je pričelo z uporabo zakona za zaščito javne varnosti in reda v državi proti HRSS
na podlagi sklepa ministrskega sveta od 23. decembra 1924. Organizacije HRSS so bile razpuščene. Dne 2. januarja so bili aretirani dr. Vladko Maček. Josip Predavec. oba Košutlča in dr. Jura j Kmjevič. Ze 5. januarja so potegnili na znani način rz skrivališča v Prpičevi palači Stjepana Radida. predsednika HRSS. Pri Radiču so našli ns-kaj važnih dokumentov, ki so ga močno kompromitirali. Med njimi je bila njegova spomenica sovjetski vladi o načinu. kako misli izvesti svoj boljševiško-seliaški program. Glavnega gradiva policija ni našla, ker ie nekdo izdal, da se bo vršila preiskava.
St. Radiča so po kratkem zaslišan.u odpeljali v zapore sodnega stola v Zagrebu. v Beogradu pa so šefi opozicbe S. januarja v prisotnosti Pavla Rad:ča izdali komunike podpisan od Liube Da-vidoviča. dr. Spahe. dr. Korošca i.i Na-stasa Petroviča, v katerem izražajo zaupanje politiki Stjepana Radiča.
Volitve. — Zmaga Narodnega bloka.
Medtem se ie bila za volitve 8. febr. pcvsodi razvila živahna volilna kani-
pania.
Radikalni in samostojni demokrati so ponekod nastopali skupno kot Narodni blok. drugod pa ločeno, vendar pa Povsod proti Radiču ter za slogo radikalov ter SDS. Vse ostale stranke so 'nastopile v volilnem boju ločeno. Izid volitev ?. februarja je bil nasleden: radikali 1 d2 mandatov, samostojni demokrati 21. radičevci 67. davidovičevci 37. klerikalci 20. muslimani 15. zemliorad-niki s Pucljem 5. Nemci 5 in črnogorski federalisti 3 Stranki Narodnega bloka sta torej dobili 163 mandatov, opozicija pa 152. Matematika volilnega zakona je ziasti težko zadela samostoj.ie demokrate. Z 250.000 glasovi ie dobila SDS samo 21 mandatov, a kler"-"M s 101 tisoč glasov; 20 mandatov. Radič Je dobil s 532.876 glasovi 67 mandatov. Davidovič s 284.527 glasovi 37 mandatov. a Snaho s 137.207 glasovi 15 mandatov. Radičevci so za las ušli usodi, da bi se bile njihove Skrinjice pri volitvah odstranile. Tozadevna namera vlade ie onopadla le vsled odpora ministrov SDS.
Položaj po volitvah. Takoi po volitvah se je pričelo med radičevci In radikali koketiran;p za hrbtom samostojnih demokratov. Ze 13. februarja ie poročalo »Vreme« iz Zagreba. da se radičevci Pripravljalo na akcijo sporazuma z radikali. Isti čas so se pričeli pojavljati v zagrebškem tisku članki »sa .naročite strane«. v katerih se je zagovarjal sporazum RR. Radiiev-ci so se počutili silno ogroženi, njihovi pristaši so odnadali v velikem številu, največia nevarnost pa je bila. da se ne verificirajo njihovi mandati. Na drugi strani pa so radikali za vidi ti vo gledali nan^edovanie samostojnih demokratov v Srbiji ir, Hrvatski, kjer je ugled Sv. Pribičeviča vedno boli naraščal.
Tedai so Davidovič. dr. Korošec, dr. Spaho in Pavle Radič osnovali »Blok narodnega sporazuma in seliaške demokracije«. vlada na se ie lotila realnega dela na podlagi svoje volilne zmago. Skleni-cno ie biio, da se ima ustava izvesti do konca. Verifikacija radlčevsklh mandatov. Vsa pozornost političnih krogov te bila po sestanku Narodne skupščiie osredotočena na delo verifikacijskega odbora in na usodo radičevskih mandatov. V ministrskem svetu so se vršile živahne razprave. Radikali so zagovarjali uničeme vseh mandatov. SDS .'e bila proti. Na podlagi poročila notran;e-ga ministra Bože Maksimoviča od 14. marca ie večina verifikacijskega odbora dne 16 marca sklenila, da se imajo uničiti vsi mandati Rad>čeve stranke, razen šest:n zaiedničarskih mandatov. Ta sklep je učinkoval kakor bomba. Radičevci so bili poraženi. V sobi preiskovalnega sodnika v Zagrebu sk) se vrš;1a nenrestano posvetovanja radičevskih prvakov z aretiranim St. Ra-dičem. kako se izogniti preteči katastrofi.
Dne 22. marca se je pričela v Narodni skupščini raznrava o poročilu verifi-kaciiskega odbora. Istega dne ie imel Ljuba Davidovič v skupščini velik govor. v katerem ie obiavil besedilo programa bloka narodnega sporazuma In seliaške demokracije. To besedilo so oodoisali Davidovič. Nastas Petrovič, dr. Kotošpc. dr. Hrasnlca. Pavle Radič in dr. Polič. Podlaga mu je bila deklaracij Davidovičeve vlade od 12. avgusta 1924 Radičevci so očivldno računali. da bodo omečili vlado s takftn legalnim prozramom, radikali pa so trdovratno vztrajali na stališču, da se morajo u.ničiti vsi mandati HRSS, Izpreobrnenje radičevcev. V tem času so se med Zagrebom in Beogradom pridno vozili kurirji. Končno ie došlo do prve javne kapitulacijske iziave dr Benjamin* Superine v Narodni skupščini dne 26. marca. Tedaj je dr. Šuperina izjavil: »Naše načelo je, da se imamo pokoriti vsaki vladi, ki stoji na čelu države. — Cas Je pokazal. da nri nas ni mesta republikanizmn in republikanski obliki vladavine. —Kar se tiče vojske, veste, da so naši zastopniki v zadnjem usedanju doiii sem-
kaj M prisegli na ustavo, in vi veste, da je nam ustava ravno tako sveta kakor vam.«
Takoj drugi dan 27. marca ie Pavle Radič v imenu »hrvatskega seliaškega kluba«, iz katerega je čez noč izginil republikanski R. podal izjavo, ki jo je diktiral Stjepan Radič v zaporu. Pavle Radič ie iznenadil ves svet. ko je izjavil: »Priznavamo celokupno politično stanje, ki je ustvarjeno danes .na podlagi vidovdanske ustave z dinastijo Karadiordievičev na čelu « Sedem let svojega trdovratnega dela so radičevci obsodili v parlamentu z eno samo besedo.
Radičeva izjava je bila povod, da je isti dan. 27. marca. Narodna skupščina pri glasovanju o po1:>čilu verifikacijskega odbora sprejela kompromisni sklep, da se razveljavi šest mandatov vodstva Radičeve stranke. mandati novih poslancev HSS verificirajo. 24 mandatov poslancev, ki so bili poslanci že v dobi vstopa HRSS v sel;aško inter-nacijonalo. pa postavi pod anketo zaradi ugotovitve, v koliko so ti poslanci krivi za vstop v boljševiško podružnico.
Radičevci so vedeli, da se od niih zahteva še večje spokorjenje. Rešeni popolnega propada so pričeli iskati čim tesnejših zvez z radikali. Hrvatski se-liaški klub ie ostal sicer še nadalje v »bloku narodnega sporaznma in seliaške demokraciie.« zaiedničarji pa so opazili, da bodo iz!grani ter so začeli oolagoma obračati fnonto oroti Radiču. V hrvatskem seljaškem kluba so se po-iavila nesoglasia. ker Pavle Radič od njega sploh ni zahteval odobrenia za svojo iziavo. Upirati so se začeli zlasti zaiedničarji.
Zatem se ie pričelo taino pogaianjt radikalov z zaprtim Rad'čem. Isti čas so listi poročali tudi o pogajanjih med radikali in frankovci. Te vesti so raz-širiali radikali, da bi preplašili radiSev-ce. češ. da iih bodo frankovci prehiteli s »sporazumom«.
Poslovna vlada Narodnega bloka.
Dne 30 marca ie Narodna skupščina sprejela dvanajstine za aoril. mai. junij in julij. Sedai se ie pričelo intenzivnejše delo za sporazum RR. Dne 2. aprila ie kralf sprejel takratnega predsednika hrvatskega seljaškega Vlrba Pavla Radiča v avdiienci. To je bil p^-' " čevec. ki je prišel na dvor. Pašič ?e kmalu nato odšel na odmor v Cavtat. kralj ie odpotoval v Sara:evo in politična situaciia ie zamrla. Sedai t>-di dr. Laza Markovič. da ga je Pašič že v Cavtatu pooblastil za razgovore z radičevci. Takrat pa to ni bimo znano in vla dalo je preoričanie, da je Pašič neonia-ien za politiko Narodnega bloka. ?e dne 14. aprila je »Samouprava« pisala, da ni niti logično niti politično, ako bi se SDS izključila od izvaiania politike, ki jo je priznala rudi HSS. Vladna večina se je popolnoma resno bavila z zakonodainim delom do konca aprila. Poslovale so razne sekcije zakonodajnega odbora in pripraviialj so se novi zakonski načrti. Dne 28. aprila ie Narodna skupščina otvorila svoje redno zasedame. 29. aprila ie bila v dvoru sprejeta ostavka volilne vlade PP ter podpisan ukaz o poslovni vladi Narodnega bloka. To dejstvo je med ooo^i-ciio povzročalo precej zmešnjave. Smatralo se je. da so oropadle vse kombinacije o sporazumaški vladi radikalov in radičevcev. Iz nove vlade sta tz-padla mimstra dr. Ojuro Šurmin in dr. Mate Drinkovič. ki sta pri volitvah osta la brez mandata.
Pogajanja med radikali in radičevci.
Dne 6. ma;a so došli v Zagreb člani anketnega odbora Narodne skupščine, da ugotove. v koliko je 24 rad:čevsk:h poslancev odgovonvh za vstop HRSS v moskovsko seliaško internaciionalo. Ze prve dni pa se ie moglo ko.istatiratl da ie ta anketni odbor samo formalnost. 2e dne 12. maia je dr. Laza Markovič sestavil poročilo, ki pravi, da obtoženi poslanci n<so ničesar delali v duhu pristopa HR^S v seliačko interna ciVmalo. Dne 14. maia je ministrski or^dsednik Pašič prvič sprejel Pavla Radiča.
Pašič in samostojni demokrati.
Kmalu nato se ie oiačila zaku'isna kamoania oroti SDS. Dvome o stabilnosti ooložaia ie razpršil Pašič. ki je dne 24. maia na seji radikalnega kluba ostro kritrkoval delo anketnega odbora češ. da ni storil, kar je bila niegova dolžnost. Odredil je. da se poročilo anketnega odbora ima predložiti v pro-uč;tev in izn-^nj.-rjtev verifikacii^emu odboru. Navedel ie tudi. da ga je Pavle Radič zaprosil, nai se iznusti na svobodo aretirano vodstvo HSS. Pašič je izjavil, da smatra Radiča in tovariše za krive, dokler sodišče drugače ne odloči. Radičevci morajo z dališim delom dokazati, da žele iskreno in tramo sodelovati pri konsolidaciji m oiačitvi države. Oporeka! je. da se vodijo pogajanja med radikali in radičevci
Dne 29. maja je bil Pavle Radič po ponovnih posvetovanjih s svojim stricem drugič v avdiienci pri kralju, kateremu ie ob tej priliki izročil obširno spomenico Stiepana Radiča. ki je bila kasneje objavljena v »Politiki« in v kateri se Stjepan Radič slovesno proglaša za lojalnega monarhista. Dne 3. iunva so se sestali k skupnemu posvetovan:o Nlkola Pašič. Pavle Radič in notranji minister Boža Maksimovič. V Zagrebn je pričel »Dom« napadati zajedničarje kot »pokvarjeno gHpoto* »Hrvat« pa
je ostro nastopal proti sporazumu z ra dikall
Delo v Narodni skupščini Dne 2. junija so vložili dr. Polič in tovariši obtožbo proti ministru pravde dr. Edi Lukiniču zaradi desekvestracije imetja Thurn-Taxisa. 10. junija je bil sprejet v parlamentu zakon o kmetijskem kreditu. 12. junija je bilo poročilo anketnega odbora izročeno verifi-kacljskemu odboru, nakar je bila skupščina odgodena.
Intrige.
Dne 14. junija je imel Svetozar Pri-bičevič velik shod v Sisku. ki je napravil v vsej naši politični javnosti ogromen vtis. v orvi vrsti med radikali m radičevci. Niti enim niti drugim niso dali uspehi Svetozaria Pribičeviča miru. Dne 18. junija je pričel Nikola Pašič bolehati, kar ie pomenialo. da se v naši notranji politiki pripravlja nekaj važ neišega. V Beograd je došel stari radikalni domači zdravnik in veteran Aca Stanojevič. ki je posetil Pašiča, kar je precei dvignilo samozavest sporaz-umašev. Dne 26. junija je bilo sprejeto poročilo verifikaciiskega odbora v par lamentu. ter so bili ob tej priliki verificirani tudi anketirani mandati HSS. V skupščino so prišli vsi radičevci razen Stiepana Radiča in njegovih 5 ožjih tovarišev. katerih mandati so bili razveljavljeni Dne 30. juniia ie bil spreiet zakon o narodnem priznanju kraliu Petru Velikemu, po katerem se ima pokojnemu kraliu postaviti dostojen spomenik v Beogradu.
Dne 29. in 30. juniia so se vršila živahna oogaiania med Aao Stanoievi-čem. Pavlom Radičem. dr Niko Nikt-čem in dr. Benjaminom Superino.
Dne t." iuliia je Pavle Radič predložil Pašiču obširno spomenico HSS in mu ponudil oficijelna poga;anja. Pašič ga je poslal k direktoriju radikalskega kluba, ki ga ie nadomeščal v njegovi bolezni. Direktorij so tvorili Marko Ojuričič. Ljuba Zivkovič in Marko Trif-kovič. Na ta način so došla poga'nnja radikalov in radičevcev v zakllučni šla-dii. Dasi ie stvar že tako daleč dozorela. vendar so tudi sami radkalni krogi smatrali, da se vrše ta oogaiania na podlagi ohranitve Narodnega bloka, za katero se je izjavila pri volitvah večina naioda.
Dne 3 iuliia je minister pravde dr. Edo Lukinič. ki se ie zdravil v Karlovih Varh podal ostavko zaradi afere Thurn Taxisa in zahteval pismeno po svojem zastopniku ministru dr. Žerjavu, nai se o niei sestavi parlamentarni preiskovalni odbor in postopa proti njemu po zakonu o ministrski odgovornosti.
Razkol med radičevci in zaiedničarji.
Dne 5. iuliia se je vršila v Zagrebu burna seja Hrvatskega seliaškega kluba. na kateri se ie zahtevalo, nai se naknadno odobri iziava Pavla Rad;ča dne 23. marca, kakor tudi vse poznejše dp!o za sporazum z radikali. Zaiedničarii m nekateri radičevci so s protestom zapustili to sejo. vendar pa se ie Pavle Radič vmii v Beograd z zahtevanimi pooblastili. Pogaiania z radikalnim di-rektoriiem so se nadaljevala. O njih so bili sestavljeni zapisniki in reklo se 'o. da bo pogodba RR obiavljena. Toda še danes ni z.iano. kai vsebuje znameniti sporazum med radikali in radičevci.
Nova vlada RR.
Dne 14. julija se je vršila seia radikalnega poslanskega kluba, na kateri je Marko Gjuričič v imenu predsednika vlade poročal, da se Nikola Paš*č strr-nia z doseženim sporazumom RR in da ga odobrava, ker so radičevci priznali ustavo n' obstoječe zakone. Radikalni klub ie sporazum odobril. Dne 14. iullja ie Pavle Radič šefu »bloka narodnega sporazuma in seliaške demokracije« naznanil, da HSS izstopa iz teg^ blot-a. S tem je končno razpadel tudi blok narodnega snorazuma. Dne 16. iuliia je Nikola Pašič podal kralju ostavko vlade Narodnega bloka, a IS. julija je bila nova sporazumaška radikalsko radičev-ska vlada zaprisežena.
Razumljivo je. da je imenovanie nove vlade, v kateri so se združili najboli odločni dovčer^nepriiatelji. povzročilo veliko senzacijo kot ena najčudovitejših političnih kupčij politične zgodovine.
St Radič pomiloščen. Dne IS. iuliia je bil izpuščen na svobodo St. Radič na podlagi ukaza, s katerim se ie niegov proces aboliral. Isti dan so bil izpuščeni na svobodo tudi dr. Maček in tovariš! na podlagi odredbe istega notram>ga m'tvstra Bože Maksimoviča. ki iih je držal mesece dolgo v zarorih. SDS je soreiela novi noložai hladnokrvno. Sv. Pribičevič je imel dne 19. julija v Beogradu velik shod. na katerem ie ostro obsodil radikalno prevaro. Ob tej priliki ie objavil besedilo sporazuma, sklepnega z ra-dtkali. po katerem se more koaliciji obeh skupin v Narodnem bloku razširiti z vstopom drugih strank samo z oc&o-bren»em obeh skupin. Ta sporazum tj-rel ni bil vezan na rok. kakor je netočno trdil dr. Laza Markovič. Pribičevič ie izjavil, da mu je sam Pašič deial. da bi bilo nepošteno in nemoralno, ako bi radikalna stranka sklenila kaj brez SDS. S tem je bil na bratsko označen ves položaj.
Radič v avdijenci pri kralju. Dne 20. julija je bil komaj oproščeni Stjepan Radič sprejet od kralja na Bledu v avdiienci. Od tega dn» je Stjepan Radič začel javno poveličevati kral a. ia ga je za Davidovičeve vlade toliko
žalil. Dne 22. jollja je Radič došel " Beograd, da se sestane s Pašičem, toda Pašič je dan prej odšel na zdravljenje v Karlove Vari Tedaj se je govoril j. da je bil Pašiču sporazum usfljen in da je pobegnil pred Radičem.
Notranji minister je takoj premestil nekatere zagrebške polic'iske uradnike, ki so po njegovem naročilu aretirali Radičeve tovariše. Premeščenih je bilo tudi več srezkih ooglavarjev. S tem se ie pričelo preganjanje uradnikov, ki oo se na ukaz vlade izpostavljali proti ra-dičevski akciji.
Delo nove vladne večine. Dne 21. julija je bila v skupščini pre-čitana vladna deklaracija, ki ni povedala ničesar novega in tudi ni navedla besedila sporazuma RR. Iz Hrvatskega seljačkega kluba so bili izključeni štirje Poslanci, ker so se uprli novi radičevski politiki. Po kratki debati o vladni deklaraciji ie skupščina spreiela nove dva-naistine za avgust, september, oktober In november.
Dne 4. avgusta je bil sprejet v skupščini s 160 glasovi reakcijonarni zakon, pri čemer ie opozicija v znak protesta zapustila dvorano. Nato je bila skupščina odgodena do jeseni
Med parlamentarnimi počitnicami jc SDS prirejala povsod do državi mnogoštevilne shode, na katerih so samostojni demokratski poslanci pojasnjevali volilcem novonastali položaj.
Prva nesoglasja. V začetku septembra ie Radič kot član naše delegaciie za zasedanje Zveze narodov odpotoval v Ženevo, ter se 8. septembra prvič sestal v Evians les Bainsu z Nikolo Pašičem Tedaj Je v Beogradu med zavezniki RR po prvem navdušenju začelo nastopati polagoma ohlaievanie. Krali ie bil na potovanju v Južni Srbiji. Črni Gori in Dalmaciji. Pašič v Franciji. Radič v Ženevi nekoliko ministrov je bilo v kralievem spremstvu pri lovčenskih svečanostih, v Beogradu na so radičevci poskuša'... da bi čimbolj pospeš;li pregania.ije na-ciionalnih in korektnih uradnikov. Radikali so pod pritiskom javnosti njihovo nestrpnost ovirali do povratka merodaj-niih činiteljev v Beograd in tako so nastala prva zavezniška nesoglasja. Koncem septembra se je vrnil iz 2eneve St. Radič, ki le takoi demantiral nekaj svojih neprimernih ženevskih izjav, nato pa priče! razmišljati, kako bi prišel v vlado.
Položaj nove vlade ni bil rožnat. Po-iavili so se prvi spori. Pri obeskih volitvah. ki so se ponekod vršile, se je ugotovilo nazadova.iie radičevcev. Novi zavezniki niso nik'er m<"«r1i n^t"" s skunnimi listami. V Dalmaciji se je pojavilo silno nezadovoljstvo med radi-kali in radičevci. a tudi v Sremu. Slavoniji in Vojvodini so se pričeli upirat! radikali. Z nestrpnostjo je vse pričakovalo novratek ministnikega predsednika Pašiča. Dne 2. oktobra sta se vrnila v Beograd krali in kraliica. a 14. oktobra min. predsednik Pašič.
Razdor med radikali. Pašič ;'e ob svojem povratku našel v svojem klubu in vladi zelo nezadovoljive razmere. V klubu so se poostrili odnošaii med Pašičevo in Jovanovlče-vo skupino. Posebna kamoania se Je pričela proti prometnemu, ministru An-ti Radojeviču zaradi vprašanja brodarskega sindikata Pristaši Ljube Jovano-viča so snovali kombinacije z Jovano-vičem kot predsednikom vlade. V vladi so radičevci začeli postavljati različne strankarske zahteve, a radikal-ski ministri so se nahajali pod neprestanim bombradmanom več'h radikalskih organizacii ki so zlasti tudi opozarjale na posebno aktivnost in širjenje samostojnih demokratov. Poleg tega so se vojvodinski radikalni poslanci pričeli upirati oroti finančnemu ministru radi njegove neznosne davčne politike. Vse te neprilike ie kronala energična zahteva St. Radiča. naj se ca spusti v vlado. V tem času se ie dogodil tudi incident z Italijo, ko ie bila zaradi fišistovskih nasilstev v Trstu zažgana v Zagrebu italijanska zastava in ie zunanji minister dr. Ninčič podal v parlamentu za nas sramotno izjavo.
St. Radič — minister. Dne 11. novembra je demisiioniral prosvetni minister Velja Vukičevič. dne 17. novembra Pa ie bil imenovan St. Radič za prosvetnega ministra, ki je kmalu nato s svojimi nepremišljenim! govori izzval celo vrsto mučnih zuna-ttfih in notranjih konfliktov. V tem oziru se odlikujeta zlasti niegova ponesrečena nastopa v Ljuliliani in Mariboru.
Dne 30. novembra so bile v skupščini spreiete proračunske dvanajstine za december. ianuar. februar in marc. Samostojni demokrati so ob tej prilik! zapustili skupščino v znak protesta, ker je predseduioči dr. Stanko Sibenik odvzel besedo Večeslavu Vilderju. k! Je v svo-iem govoru navajal za vlado neprijetne stvari.
V vladi je povodom razprave o dva-
naistinah došlo do večjih pretresijajev. Stjepan Radič je pričel postavljati razne ultimate in ni mnogo manjkalo, da nI 30. novembra zruši! vlade na seji ministrskega sveta, ko se je razpravlia'o o brodarskem sindikatu. To je med radikali povzročilo mnogo nezadovoljstva. Radikalna stranka pa je trpela tudi mnogo zaradi nezadovoljstva v lastnih vrstah Neprijetnosti so jim povzročali vojvodinski radikali s svojimi zahtevami o iznremembi davčne politike. a tudi vprašanje likvidacije "brodarskega sindikata je poostrilo razmere v radikalnem klubu
Za odnošaje med radikali in radičevci je značilno, da so pri volitvi parlamentarnih odborov nastopih s samostojni-
mi listami in da se niso mogli sporazumeti glede razdelitve števila članov.
Afera sv. Jeronima.
V onih dneh je vzbudil v javnosti pozornost tudi spor naše vlade z Vatikanom zaradi zavoda sv. Jeronima in zaradi nastopa Vatikana proti našemu odpravniku poslov Jovanoviču. ki je nadomeščal poslanika dr. Smodlako. V la spor so se vmešali tudi katoliški škofje, s katerimi je prišel v nesoglasju tudi minister ver.
Afera Thurn-Taxis.
Dne 3. decembra je imel svojo zad-nio sejo anketni odbor o aferi Thurn-Taxis. Po zaključku svojega dela ta odbor ni mogel ugotoviti nobene krivde dr. Ede Lukiniča na podlagi zakona o ministrski odgovornosti. Ves odbor je bil mnenja, da se dr. Lukinič ni pregrešil proti nobenemu zakonu, a navzlic temu so klerikalci, davidovičevci, radnčevej in nekateri radikali skušali stvar obrniti tako. kako.r da bi dr. Lukinič Inak ne bil nostora! korektno.
Dne 14. decembra se je pričela v skupščini raznrava in po tridnevni debati se je vršilo glasovanje. Za predlog, da se dr. Lukinič izroči sodišču, ie glasovalo 128 pos'ancev. za izročitev sodišču pa so glasovali 103 poslanci. 4 glasovnice so bile oddane prazne. Tako je bila odstranjena z dnevnega reda toliko razkričana afera Thurn-Taxisa z blamažo nienih inicijatoriev in sijajnim zadoščenjem za dr Lukiniča.
Kongres SDS. Dne 6. in 7. decembra se je vršil v Beogradu ob navzočnosti 545 delegatov kongres samostojne demokratske stranke. Na kongresu ie bil sprejet novi statut ter so se razpravljali vsi aktu-elni problemi. Sprejete so bile zelo vaZ-ne resolucije v notranji in zunanji politiki. o državni upravi, o gospodarskih in sociialnih vprašanjih, o prosvetni politiki itd. Na kongresu ie vladalo o vseh vprašaniih popolno soglasje. Ugotovilo se je razveseljivo naraščanje stranke in da ie SDS kliub vsem zaprekam v opoziciji močno ojačila svoie postojanke med narodom. Klub SDS v parlamentu šteje danes 23 poslancev.
Odgoditev Narodne supščine. Dne 11. dec. je bil sprejet v skupščini zakon o ratifikacij- poštn" konvencije. 12. dec. pa zakonski predlog o izpre-membah zakona o poštnem, čekovnem in virmanskem prometu. V ostalem so nekateri ministri odgovarjali na interpelacije. posiovale so sekcije zakodaj-nega odbora ter se je vršila razprava 0 aferi Thum-Taxis. Po zaključku te razprave je bila skupščina odgodena 16. dec. do 2.9 januarja 1926, ko pride na dnevni red poročilo odbora za zakonski načrt o obrtni banki. Parlamentarno leto ie bilo torej v preteklem letu zelo neplodovito. pod viado RR pa je skoraj popolnoma zastalo.
Uspehi sporazuma RR.
To bi bili glavni dogodki našega političnega življenja v letu 1925. Vršili so se z nenavadno naglico. V radikalno stranko so prinesli zmešnjavo, razprtije se pojavliaio v radikalnem poslanskem klubu, med radikalno omladino. kakor tudi med radikalnimi volilci. Vse dogodki dokazujejo, da se pripravljajo da-lekosežne politične pregrupacije. RR polagoma razpada Z največjo pozornostjo motrijo politični krogi razkroj radikalne stranke, ki se zdi nevzdržen. Radič še drži glavne pozicije, z bese do, ali deiania bodo iztreznila njegove mase. Nlegov poskus razširiti svojo hrvatsko seliaško stranko med Slovence se ne bo obnesel. Sicer se mu je vdi-nia!a bivša SKS pod vodstvom posl. Puclja. toda špekulacija je bila zasnovana na predpostavkah, ki se niso izpolnile in voditelje SKS danes že hudo glava boli...
Cimdalje bolj očitno se kaže. da je bodočnost samo v integralnem jugoslo-venstvu in v brezkompromisni idejni pošteni smeri ki io zastopa samostojno demokratska stranka. Dokler ne bo zmagala ta ideja, naše notranje politično življenje ne bo ozdravelo. Dogodki 1. 1925 to naziranie samo potrjujejo.
Državna realka v Mariboru
Maribor, 27. decembra. Zahodno stran Jusostovenske-fia trga zapira do!to mestno poslopje, sezidano v letih 1871., 1872. m 1873. ter namenjero z oberna stranskima prizidkoma višji realki, deški meščanski šoli in do zadnjega časa tudi I. deški osnovni &>!i. Višja reafka Je bila ustanovljena s cesarsktm odlokom z dne 5. septembra 1870. pod sledečimi po-sroji: Štajerski študijski in verski zaklad prevzame plačevanje učlte!jstva. mesto Ma ribevr pa stroške za učne prostore, cjihovo vzdrževanje, orpiemo, čiščenje, kurjavo in razsvetljavo, učila ter uslužbenstvo, v kolikor bi dežela k temu ne prispevala. Proti temu pa dobi mestna občina j»!orvico šolnine.
Pri tem Je zadeva ostala do današnjega dne. Stroški pa se vsako leto večajo, državni prispevek se zmanjšuje, zlasti pa je šolnina po sklepu vidovdanske ustave do cela odpadla. Mestna občina je prispevala za državno realko v letih 1910. do 1918. -24.585 Din Ln ]e prejela povrnjenih 18.770 Din. Od ieta 1919. do leta 1924. pa Je plačala mastna občima za realko 317.159 Dir in je dobila povrnjenih 24.789 Din.
Pole« tefca, da odpade prispevek potetr šolnine, je med tem naučita uprava spra meri:!a realko v realno rimnazijo fn tek' seveda popolnoma premeniia podlago sisr; pogodbe med naučno upravo hi mestno ob, čino. Kakor smo že poroča K to v teku poem' iania za. novo pogodbo, ld naj razbreme;? mestno občino, ae da bi trpela radi prema? hne dotacij: Solau
«JUTRO® št. 2
10
Nedelja 3. I. 1926
f
Potni globoke žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da nas je danes zapustila naša blaga mati, tašča in babica, gospa
Katarina vd. Kuret,
učiteljica v pokoju,
v 60. letu svoje starosti po dolgem trpljenju previdena s tolažili sv. vere.	„
Pogreb predrage pokojnice se vrši danes v nedeljo ob pol 3. pop. iz hiše žalosti Spod Šiška (Zadružni dom), Žibertova ulica, na pokopališče k Sv. Križu.
Predragi pokojttid ohranimo blag spomin. Ljubljana, 2. januarja 1926.
Oskar, Vladko, Milan, Marto, Boris, Zorko in Olga, sinovi m hči. — Mirko Krčmar, zet. — Emilija, Ema in Elči, sinahe. — Vnuki in vnukinje,
Naznanjam, da sera svojo odvetniško
pisarno
na Kralja Petra trg št. 3 (pred sodnijo).
Dr. I. Breic.
ralil
Opozarjamo
vse interesente, da je pri pismenih vprašanjih, ki naj jih upravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manipulacijsko pristojbino v znesku Din 2'—. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošti
pošlje naslove od malih oglasov. Vsa vprašanja in prošnje glede našlo vov od „malih oglasov" bodo romale v koš, ako ne bo priloženih Din 2"—


t
Upravni svet In ffevHatelfstvo Delniške pivovarne v Laškem javljata, da je njiju velezasiužni predsednik, gospod
danes nenadoma na Dunaju preminul.
Družba, kateri je blagopokojnik načeloval in za katero si je pridobil nevenljivih zaslug, mu ohrani trajen, hvaležen spomin.
V Laškem, dne 2. januarja 1926.


Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani oddaja dela iz umetnega kamna (stopnice in drugo) pri gradbi stanovanjskih hiš v Mariboru, ob Kralja Petra trgu.
Ta dela se oddajajo za štiri hiše skupno ali za vsako posebej.
Interesentom (našim državljanom) so na razpolago pogoji, načrti in proračuni od 4. januarja 1926 naprej v uradnih urah v pisarni zavoda proti plačilu nabavnih stroškov.
Ofeite z 5% jamščino je treba vložiti do 12. januarja 1926 do 12. ure.
f
Naznanjamo žalostno vest vsem | znancem in prijateljem, da je da-j nes nenadoma umrl naš
Jusiek Temine
učitelj v Globokem
Pogreb dragega pokojnika se vrši v nedeljo dne 3. t. m. ob 10 uri.
Globoko, 1. jan. 1926.
Žalujte? ostali.
f
Za večji Uustrovani list
se išče
urednik
s primerno umetniško in splošno izobrazbo, ki bi bil sposoben samostojno voditi organizacijo ilustrativnega dela lista. Gospodje s prakso imajo prednost. Ponudbe pod „Agilen" na upravo „ Jutra-.
Miii, ipoili
PQE&r2 —• Soežrafcs se bll2a!
Podpisana tvrdka izdeluje ter ima v zalogi prvovrstne voščene oljarne sveče vseh velikosti, jamčeno dobre kakovosti, voščene zvitke, gladke in okrašene, kakor vse cerkvene potrebščine in sicer: voščeno prižgalno vrvico, fino kadilo, oglje za kadilnico itd., pa |aka nizkih senati. — Za p. n. trgovce krasno okrašene sveče s svetimi podobami ter zlatimi in srebrnimi podobami. — Zahtevajte cenik! Pri večjem naročilu (nad 50 kg) franko zaboj. Izvršite takoj naročilo!
Se najtopieie priporočata z odličnim spoštovanjem
Pisaaec & DoIInšek,
svečama, medičarna, slaščičarna, Ptul. Panonska ulica S, pri pošt.
37-a
Globoke žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je moj nepozabni soprog, gospod
Fortunat Kurnik
revident drž. železnic v. p,
včeraj, dne 2. januarja 1.1. v starosti 61 let preminul.
Pogreb nepozabnega se vrši dne 4. januarja 1.1. ob 14. uri popoldne iz Dev. Mar. v Polju na pokopališče k Sv. Križu v Ljubljani. Kondukt se razvije pri cerkvi sv. Petra ob 15. popoldne. Dev. Mar..« Polju, dne 2. januarja 1926.
Ivana Kurnik, soproga


UMLF-UUiZ do 600 K?
tvorniJki novi lii gsner, taparirani M tvomičkiia jamstvom tatodj« u
najaas.
iit.
B1MM
BZKOMBIII
75-a UUUUfa UiUiUUL. i
Generalna zastuostva j Motoreotabrlk Dermstadt J
Poglejte naš« skladišle platema potokšica Komptatns montaža
■BKBUf
ZflCRES Pantortak 18,
Kmetska posojilnica Ljubljanski okolico, reg. zadruga z neomejeno zavezo javlja prežalostno vest, da je n]e soustanovitelj in dolgoletni, za procvit zavoda prezaslužni predsednik, gospod
ir i.?-
veletržec, posestnik i. t. d.y
danes na Dunaju preminul.
Za blagor našega zavoda vsikdar vnetemu pokojniku ohranimo trajno hvaležen
spomin.
V Ljubljani, dne 2. januarja 1926.
Upravni svet
mm
a . '* ...
. -> -m?'-: « •;<;" -•
1 f»'
11
«JUTROi št. 2
11
Nedelja 3. L 1926
±
Sas Rohmer:	io
Rčeči četektiu
7. poglavje. Nadaljna preiskava.
Trikratno telefoniranje iz Vine Streeta je prekinilo izpraševanje Oaentina Uraya. Vsi ti pogovori pa niso zadovoljili Kerryja, in njegova jeza ie naraščala. Javili so prihod policijskega zdravnika. Burton se je lepo umaknil divjemu Kerryju na ta način, da je šel čakat zdravnika.
—	Vsak idiot lahko na prvi pogled spozna, da je možak vsekakor rartev, se je jezil Kerry. Za to mi ni treba še enega zdravnika.
Poškilil je na Graya in mu dejal:
—	Hvala vam. Ne rabim vas več.
—	AH naj ostanem tu?
—	Ne. Nadzornik Viiteleaf, idiie s tema dvema gospodoma dol, da jih stražnik spusti ven.
—	Za vraga, je zakričal Gray, ki ni mogel več skrivati svojega razburjenja. Sedaj imam pa že dosti vašega obnašanja. Tu izgubljamo s pogovarjanjem čas, toda še ničesar, prav ničesar niste storili za nesrečno ženo. ki...
—	Povem vam samo, je divje odvrnil Kerry, da vas vržem lastnoročno ven, če se ne odstranite v desetih sekundah!
Gray je pri teh besedah postal ves bled od jeze in hotel še bolj sirovo odgovoriti, toda Seton ga je krepko prijel za roko in rezko dejal:
Gray, če ne greš takoj z menoj, odidem sam.
Nato sta odšla oba iz sobe. Nadzornik Whiteleaf jima je sledil. Ko so izginili, ie dejaJ Kerry Coombetu čisto mirno, kot bi se nič tse pripetilo:
—	Čitajte m! vse časovne podatke iz poročila zadnje priče.
Coombes je vzel svojo beležnico v roke in začel čitati:
—• Okoli pol šestih zvečer sem se odpeljal v Bond Street...
—	Rekel sem: časovne podatke, ga je prekinil Kerrv. 2e vem, sakaj jih hočem ImetL Čitajte mi jih zaporedoma- kot juh .ie priča omenila.
—	Dobro, ja zamrmral Coombes. okoli po! šestih... Nato je
njegov prst drsel naprej po papirja... Četrt na sedem, ob sedmih.
petindvajset minut po sedmi uri, ob osmih-
—	Dovolj, je dejal Kerry in začel srepo gledati Ganna, ki je iz kota z vodenimi očmi opazoval strašnega rdečega moža.
—	Kdo pa ste vi, ki tičite v dveh suknjah? ga je vprašal Kerry.
—	Ime mi je James Gunn, je odgovoril možak s hripavim glasom.
—	Kdo ste? Kaj ste? Kaj delate tukaj?
—	Jaz sem uradnik Spinkerjeve agencije in...
—	Ha, je vzkliknil Kerry ln zmignil z ramami. Približal se mu je in mu grozeče gledal v njegov rdeči obraz. Ha, ha! Vi ste eden tistih tičev? Iz Spinkerjeve agencije? Da, lepo!
Nato se je ozrl na bledega Bris!eya, rekoč:
—	Vas sem pa menda že nekje videl, ne?
—	Da, gospod višji nadzornik, je dejal Brisley in si obllznil ustnice. Spomnite se na Haywards Heath. Zadržala naju je...
—	V a s je zadržala, ga je prekinil Kerry, vas!
Po teh besedah se je obrnil in pogledal Monte Irvina. Jezne besede so mu bile na jeziku, toda ko je videl uničenega moža, ki je sede! sam, ves prepade!, na divanu, se mo je naenkrat omilil obraz in njegov glas je postal vljuden:
—	Ta dva moža sta bila v vaši službi, da opazujeta...
Preneha! je in pogledal za trenutek Whiteleafa, ki je ravnokar
vstopil, potem pa se je ozrl v smer druge sobe, kjer je bil policijski zdravnik pri delu.
—	Da opazujeta mojo ženo, gospod nadzornik. Hvala vam; toda jutri bo že ves London zvedel.
Monte Irvin je postal bled. Nenadoma je omahnil, stegnil roke, a se ni mogel več ujeti. Kerry je skoči! k njemu in ga prestregel.
—	Hva!a vam, gospod nadzornik, hvala vam. je zamrmral Irvin. Fo je strašen udarec zame. V začetku sem se bal...
—	Mislili ste. da je bila vaša žena napadena, kaj ne? No. stvar ni tako huda. Spremiti vas hočem po stopnicah do vašega voza-
—	Toda rad bi vedel...
—	Jutri boste že vse zvedeli. Dela imam v tem brlogu za vso noč. Pojdite z menoj. Dajte mi roko.
Monte Irvin je opotekaioč se vstal. Vedel je sicer, da je bila v njegovi rodbini srčna napaka, toda do takrat še nikoli ni občutil te dedščine. Ta dan se je pa počutil naravnost bolnega.
—	Gospod nadzornik, je dejal samo še šepetaje, ali imate kako teorijo, po kateri bi se dalo razložiti....
—	Zakaj ia kako je izginila vaša gospa žena? Ne mučite se s to mislijo. Čeprav nimam nobene točne teorije glede te zadeve, vam vendar lahko povem, da se bo po mojem mnenju v najkrajšem času vrnila domov.
—	Hvala vam za te besede, je zamrmral Irvin, ko ga je Kerrsr spremljal iz sobe.
Nadzornik VVhiteleaf je potegnil vrata v stran. Njih mehanizem je bil polomljen, tako da so ostala napol odprta.
—	Čudno, res, je dejal Gunu, ko sta oba izginila in je nadzornik VVhiteleaf spet stopil v sobo; da more biti možak tako strašno vznemirjen radi dejstva, da je izginila njegova žena. s katero se je hotel razporočiti
—	Prokleto čudno! je dejal Whiteleaf, kateremu je bila Kerry-jeva prisotnost silno neprijetna. Ampak če bi tičal v vaši koži, bi se sedajle lažje smejal!
Odšel je nato v sosedno sobo, kjer je policijski zdravnik preiskoval žrtev skrivnostnega zločina. Gunn je zamišljeno gledal, naJa pa je dejal:
—	Prav prijetno ravno ni priti v stik s policijo, Brisley, še manj pa s Kerryjem.
Brisley se mu je kislo nasmejal in šepni!:
—	Rdeči Kerry je hujši od vraga... Tiho! Je že tu!
—	Sedaj pa. je vzkliknil Ker a', ko je privihral v sobo. si ogledamo stvar malo dalje.
Vtaknil je roke v hlačne žepe, se široko razkoračil fn gledal sedaj Gunna, sedaj Brisleya, a nobeden od zastopnikov Spinkerjeve detektivske agencije si ni upal črhniti besede. Slednjič je spregovoril Kerry:
—	Kako dolgo ste opazovali gospo Monte Irvin?
—	Kakih štirinajst dni, je odvrnil Brislev.
—	Ali ste vse zaporedoma beležili?
— Da.
—	Do nocoj?
—	Da.
—	Narekujte vse stražniku Coombesa.
Obrnil se je, stopil k divanu, na katerem je ležal njegov površnik in izvlekel iz njega zavojček z žvečilnim gumiiem. Vzel je fz njega svež komad, dobro dišeč po poprovi meti. ga vtaknil v usta In zavojček spet spravil v žep površnika. Visoko zravnam je stal in zamišljeno gleda! okoli sebe.
—	Kaj pa sedaj? je zamrmral.
Oa se vpelje ..Zlatorng" terpentinovo milo, ta idealna sestava najfinejšega mila z najboljšim terpenlinom. v najširše sloje prebivalstva, se vpreša od 1. avgusta 1925 v vsaki t"s ;či komad tega mila zlatnik po 10 frankov, ki se šele pri nporabi prikaže srečnemu najditelja.
Mnogo zlatnikov se je dosedaj že našlo.
Prepričajte se tudi Vi o neprekosi hi kakovosti tega »zlatega" mila, fcattro se vporabi a radi svojo miline in prijetnega, osvežujočega vonia todi mnog« kot toaletno milo Mogoče, da ste tudi Vi tako srečni, da najdete slatcik!
■iHnniua
„Spectrum" d. d.	|
laž. MM. liUf in mre	1
tvornica ogleda! in brušenega stekla	S
LJUBLJANA VII,	|
Medvedova ulica 38, telefon 755	■
s
Zagieb, Beograd, Osiiefe.	J
Središnjlca: Zagreb.	|
Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko	S
steklo 5-6 mm, ogledala, brušena v vseh	g
velikostih In obl kah. kakor tudi brušene	S
pro/.orne Sipe, Izbočene plošče, vstekle-	|
vanje v med. Fina, navadna ogledala,	g
PRODAJALKA
strokovno naobražena se sprejme. Nastop takoj ali pozneje. — Samo pismene ponudbe s prepisi spričeval na
JULIJ KLEIN, trgov, s steklo« Ia psruUaoaL Poštni predal 40
L
L. MikuS ~
LJUBLJANA, Mostni trg tS
isdelovstelj dežnikov
Na drobno I	Na debelo!
Zaloga sprehajalnih palle ifl »M M HMW KIlUltMi
Zahtevajte povsod -tai
•	znamenite svetovne tovarne
|	jJOBLES" (Sern-Švica)	.
t	Smtalno astojslv« in sklad Sča r> kral eviao S. H. S.	i
I ggOBORO T"	i
|	Beograd. Kneginje Ljubice ulica 15,	|
t Telelon 31 89. Zahtevajte cenik! | .................................
BBBBaBBBOBBBBBBBaSBSBBBBBSSe«
Sliftne
za moške obleke na:-močnejšena.ifinejše in najci nefSe razpošilja veletrgovina
B. Siermeck!
Celjf, št 20 In sicer: trneino sukno 71 Din močan ševijot 78 Din fini kamgarn 90 D n Ilustrovan cenik z če* 1000 slikami se pošlje
vsakemu zaslon), vzorci od sukna kam-garna in razne manu-(»kturne robe, pa samo za osem dni na ogled Kdor pride s vlakom osebno kupov«?, dobi nakupu primerno povrnitev vožnie. (Naročil« čez Din 500 poštnine prosto. Trgovci eng os cene'
NaiDODoSnaiil so novi
Sneg
Sneg
kupite še danes snežne čevlje „Wimpassing'
Pazite na zaščitni znak.	Pazite ža zaščitni znak'
prodala
pri
1
PO ZELO mm&m CENI:
svileni jumperji, flaneie, sukno, dublni, velurji in vse zimsko blago.
OSTANKI
pa se prodajajo za inventurno nizko
ceno pri
LJUBLJANA, EREKGV TRG ST. 10
pritličje in prvo nadstropje.
13026.1
Za vsakovrsno obrt in industrijo najbolj priporočljivi.
¥ečletno jamstvo.
Brezplačen pouk v vezenja Znižane cene Plačljivo na obroke
Lluhljana
Novo mesto
k
Najfinejša	Nafnove3ia
koiuhovina.
Stanislav Matte
Prodajalna: f jfmfaf isBfiSR Tovarna: Sodaa ulica št. 5 MjUMiJttUa Kamniška ul. 20
se priporoča za razna krznarska cleia; — Vsa v zalogi nahajajoča kožuhovina po znatno znlžanih cenah, posebno jopice iz krtovine, sielelektrik i. t. d.
Prevzamem tudi vse vrste bože za strojenje in barvanje.
VELETRGOVINA USNJA v Ljubljani
išče agilno prvovrstno moč z daljšo prakso
v tej stroki kot
POTNIKA
in za svoje skladišče. — Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja pod .PRVOVRSTEN POTNIK« na upravo .Jutra".	13103-a
Miclisko podjetje .Jugoporf
Zastopstvo Slavijo In Čehoslavlje. LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica štev. 3.
s podružnicami na SaSaku, Jesenicah In Rakeku se pri
poroda vsem cenj. trgovcem In Industrijalcem ia vse šped o^ke in carinske poiie. Za selitve so pohištveni vozovi na razpolago. Vsakojake informacije brezplačno.
Poslovne knjige.
P. n. bančnim zavodom ter industrij« skim podjetjem dobavljam poslovna
knjige itd. po posebnem naročilu v fini in trpežni vezavi v najkrajšem času«
Knjigoveznica in črtalnica
A, Janežlč, Ljubljana
Florjanska ulica 14
IBBBBEH8BB!
Prva slovenska Izdelovainlca perila
pri poro ta
najfineje in vestno izdelano
perilo za dame
belo in barvasto. Kombinacije vseh vrst
Perilo za gospode
po nizki ceni. Frak, stnoking in športne srajce le po meri in naročilu.
M. ALEŠOVEC, Lubljana,
Cankarjevo nahr, 1, I. nadstropje.
MBSKB9BBBBBE3EB8BSWHBBBBanSSBIBS
S
i
RENAULT.
AVTOMOBILI
= danes neprenosljivi =
za avto-takse in kot osebni, za zdravnike in pot-n ke, tovorni in avtobus-vozovi, ker so najsolld-nejši, na irpeinejšl in najceneiši pri vporabi.
Zastopstvo za Slovenijo: A. Lampret, Ljubljana,
12563 *	Dunajska cesta 22.
I
2=2*

Priporočamo za patrijotične in slavnostne prireditve MIRKO KOROLIJA:
JUOANA, VILA NAJMLAJŠA
Dramska vizija v enem dejanju (3 osebe) Cena s poštnino vred 775 Din
Naroča se pri
knjigarni TISKOVNE ZADRUGE v LJubljani.

Kdor oglašuje, ta napreduje
Vsem prijateljem in znancem javljamo pretužno vest, da je danes gospod
\l
t *
i
predsednik Zbornice za trgovino, obrt m industrijo L t. d.,
ob pol 10. uri po kratki bolezni na Dunaju v 73. letu preminul.
V Ljubljani, dne 2. januarja 1926.
Žalujoči ostaBii
Mesto vsakega posebnega naznanila,

i Si
iP
m
a
3
ii ♦i
3
n
n



Sfij
m

- > .": ■ • * 'V • % •f "«•<!■


Zfsornlea ss trgovino, obrt Is industrijo t LJublfanl naznanja v globoki žalosti pretresljivo vest, da je njen prezaslužni in nepozabni dolgoletni predsednik, gospod
m,
fesrit
šmM ii
nez
imetnik reda sv. Save lil. rada, podpredsednik Zvaze indusirlicsv, predsednik L!ublfan« skega velesefma, podpredsednik Ljubljasiske borze, predsednik in isprisvni svetnik mnogih industrifalnih in denarnih podjetij, veieiriee, industrijalec itd. itd.,
v soboto, dne 2. januarja 1926 dopoldne preminul na Dunaju.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, kateri je odlični pokojnik stal na čelu 14 let kot nesebičen, požrtvovalen ter neumorno delaven predsednik, ohrani nepozabnemu svojemu vodniku trajno hvaležen in časten spomin.
V Ljubljani, dne 2. januarja 1926.
Ml

Upravni svet in ravnateljstvo Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani
javljata pretužno vest o smrti svojega veJezaslužnega predsednika, gospoda
vana Kneza
ki je danes na Dunaju preminul.
Blagopokojnik je načeloval zavodu od obstoja in si je pridobil zanj, kakor tudi sploh za našo industrijo, nevenljivih zaslug. Zato mu ohrani zavod trajen in hvaležen spomin.
V Ljubljani, dne 2. januarja 1926.
Upravni svet In ravnateljstvo pivovarne Union d. d v Ljubljani javljata tužno vest o smrti svojega velezaslužnega predsednika, gospoda
ki je danes na Dunaju preminul.
Družba, kateri je blagopokojnik načeloval in za katero si je pridobil nevenljivih zaslug, mu ohrani trajen, hvaležen spomin.
V Ljubljani, dne 2. januarja 1926.
if
IP
Delniška zavarovalna družba „VflROflRu, javlja pre-tužno vest, da Je njen velezaslužni podpredsednik, gospod
danes preminul.
Slava njegovemu spominu 1
LJubljana, 2. januarja 1926.
Javljamo žalostno vest, da je član naše uprave, gospod
Knez
veletržec 1. t. d.
danes dopoldne preminul na Dunaju.
Ohranimo velezaslužnemu pokojniku trajen spomin.
LJUBLJANA, dne 2. januarja 1926.
Upravni svet
Strojnih tovarn in livarn d. d.
v LJablfani.

• ■■■■liti?
Javljamo žalostno vest, da je član naše uprave in cenzor naše filijalke Ljubljana, gospod
veletržec itd.
danes dopoldne preminul na Dunaju.
Ohranimo velezaslužnemu pokojniku trajen spomin.
Ljubljana, 2. januarja 1926.
Upravni odbor
Jadraiis&o-?®giu&awsl£e banke
v Beogradu.
" - v--:;

I ...... .
i'..

gospod
Naznanjamo tužno vest, da ie naš predsednik in ustanovitelj,
Ivan Knez
veletržec i. t. d.
danes na Dunaju preminul.
Velezaslužnemu pokojniku ohranimo trajen spomin.
LJUBLJANA, dne 2. januarja 1926.
Upravni svet
Združeni!! opeHorn d. d.
L]nbljana
Popolnoma potrti naznanjamo pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni sinček oziroma bratec in vnuk
Vojko
na novega leta da«, ob eni uri popoldne po kratki in mučni bolezni, šest let star, odšel med nebeške krilatce.
Predragega rajnkega se prepelje v nedeljo, 3. januarja popoldan ob 3. uri iz iiiše žalosti, Benjamina Ipavfca ulica 2 v rodbinsko grobnico na okoliško pokopališče. Našega angeljčka ohranimo v napepSem spominu.
CELJE, dne 1. januarja 1926.
Rudolf Juvanc, kap. I. ki., oče. Marica Juvanc, roj. Vrečko, mati. Marjan, brat. Rodbina Fran Alojzij Juvanc, Ljubljana. Rodbina dr. Josip Vrečko, Celje.
0'SH
m
is
»JUTRO, št 2
19
Nedelja 3. L lr:6
Malt oglasi, ki slutijo v posredovala. In socialna namen« občinstva, vsaka beseda 50 par« Najmanj«! tnestk Din S'—s
Zcnltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I-—« Najmanjši tnasak Din 10*«^
Vulkanlzlra
'39 T»ll«
•nlkanizae^
Ljahljaai.
« 9
P
•iLsn
• T. BABIC •)
Ljubljana
Šivilja
te sprejme d«Io oa dom t* na opravo «Jatra» ied »liveiban« IMBU. 42
(dobe)
Učenec
i primemo toliko &aobra»-.-/ se sprejme. Stanovanje i hrana t bi«. Ponndne: i Enlmk, Seiesoita, 1 ""b-.tna	3Sia5
Stalno službo
« <5b': Hobička dobi, kdor r oži 5-IO.M Din r lesna Krojna podjetje proti jam. jva. Pismene ponudbe pod i'-o »Scalno 100» na a;.r ■Jatra*.	SS297
Gospodinjo
-tajEo. lanesljlvo. noVi !aoo, čedno is »dravo. fobro kuharico, k! sna ta 3 malo »ivati, iSče dobro <:t3iran gosi«1!. Ponudbe ■ -.avedbo plače ic a sliko ; »Dobrosrčna in &lrna» •j apravo »Jutra*. SS284
Kandltor
is&ostojen, j<o motnosti
smo$en čokoladnih del, t? iJče. ?onndbe z zahtev-. plače ca: »Or:entai», Zagreb, Dalsaatlaii.* a!. S».
' uharico-gospodinjo
■ '.-ejme takoj aii 15. jaa •/>26 »DijaSkl dom« r Ko--ovjc. Pogoji: prvovrstna, ?amoetojna moč, ki zna gi> >w!initj ia dobro kuhati.
P3153
Sobarica
b-alifieirana,	rprejrae
tikoj. Hran* dobra. Zcsln->k dober in bres truda. :':mi stroSkj se povrnejo, -.-mdbe na hst«! »Baliac*.
Dekle
»-..-avo, zanesljivo, pripro-'to pa snsino opravljeno. r.aro li—28 '.«t- r« takoj »nr-jme. Znati nora nekaj -i aii. ipfo prati i= likati bhi pripravo 3a k otro-Vvu. Ponudbe po<3 značko uiesljiva* ca apr. »Jntr.-.»
-333®
PoHfl	r««
1250 Dbt
lahko zasluži
dotični, ki na popoln« vsr-cpo«Mi za 8 a«««« 1000U Din — Pod »Lahki sasioSei 44* a* «p». »Jutra.
187
Damam
Kvsen mestih »* nad! pri-a dobrega saslutka — priblitno S"VI Dto dnevno Pismene ponndhe na •Jntra. pod »Stalno M*.
173
Trgovski pomočnik
smolen rtDo»:«]no vodili trgovino • metan blagoa. te »prejme. Ponndbe t re-ferenearai -3 upravniKve »Jatr»» t»d c?oUm 21»
1S3
Kot akvtzlterje
sprejme S intellperfne orehe
moetna p)inai*r.a ljubljanska v »vrho propagande sa plin-»ko ksho. Natančnejše podatke pri ravttal«!Jatva ob o»»dnlb urah-	J92
Državni poduradnik
»redojin let. » S otrokoma. l?5e skrbno gosffldinje. — Gre tadi v pfetipno po*tw>-dinjetvo a vdovo. Dopise , na apr. «Jntrs» poč šifro •Samostojni 125». £54
Brusač (samec)
a polnojarnentk. l2ksan profesljonist ee «prejnw. — Stanovanje prosto, hraca po lastni eni. Ponndhe s mbtevki na nosiov: Palon'. ; Rt-iS-a ob PaSi.	i22
Prodajalka
»£• alnlhe. najraje t n»
«S». Ponudbe pod »Marljiva in po3t«nfi» do (S. jan. na upravo «Jutra*.	171
Deklica
KoT« profftA. kakršnokoli »luibo, Sulor t npr. e Jutro.	ISO
Gospodična
sane«?jW& ©oŠ, vajmis it-
Se.«ine. iscs ilolbe kot
Ponudb*« Šifro »Dobra zaoH 13» na upravo <Ju*r&>„	193
Gospodična
pridna, peStena ia naobra* Sena, ISce ?ln2he k otrokore aii kaj RiifnAfa. Ponadbr pod Šifro »Vestna 17> n« aprasro cJatra*.	189
Knjlgovodkinja
Mroortojn« reSPa Rimske In piovenp^e kor^pond^nee. kakor vseh piraroifikrh del, s d&JjSo prak*o. iMe slniV u n«kaj or dnevno. — Po-nadbe na apra»o «Jntra» pod £llro «Samostojna 61».
196
Plačilna natakarica
prvovrstna rno5 s vofieivo prakso, išče	Onjene
ponndhe ca npravo «Jutra» pod «V€^!ečaa prak#a».
i&č
mzešot
Gospodična, šivilja
Seli stopiti v modni «aioo radi nadaljnje itobraih«. — Brana etanovaje po rao-gofino&ti v hifiL NasSov v ] upravi <Jatra».	S81SB j
Zmožna trg. moč
z dobro daljSo |wrak»o, hitrega raiiam »vanja. vefefta gSovenS&Sne nem8či«e, t !epc pisavo, dobra računa-rira, «56e tae§ia kot prodajalka, blaga i niča r ka, fak-taristicja, — Sprejme tu-13 vsako drugo primerno aa-nieRčenje. —■ ^onndbe pod «Samostojea 16300» na npr. «Ju&ra».	S30&4
IVlesto hla?a5nlčarke
v re? ta vranji ali kavarn!
biv?a plačilna natakarica, &tarejj5s ln saneflijiva molj. — Dopise pod značko •Zanesljiva 16504» a. aprs^« «Jutra>.	194
Gospodična
trgovezo na obražena, iSS* mesta v trffovrkl h!*?, kot pomo£ v trgovini. pi«ami, gonpodJnjjtva etn. Ponndhe pod cZanesljiva na nr»r.
•Jtttra*.	21J
Šivilja
Vajenec
f isu veeilje ti Sevlisrrio r:c% se aprejmo & dobremu '_n ToSsvrem^ aiojstm na fraeH. Isfotam »* iprejme .-i; dobro lavežbaa potnof-— Ponadbe ca upravo *'!atra» pod Sto «<*«vijar» V532R
Dve perici
rs dnevno pranje se (Iffeta. Ti6'ov	oprava «.Tntra^
65
Trgovski nčenec
Vrspak m ne pod 14 iet -- >, pcš»"nlh starSev z ds-"r. « primarno folsko i"-
c.raabo. se sprejme tako! *• pouk. Poondh,- je rx^slsti r.i nsitov. AlopSj Bami.'.
Tl.-.voirsd.	22
Vajenca
»»»Bt j vso oskrbo sprejme Tr?.v GradfSar. kleparski - .Ister in vodovodni tr.sta-aff.T » Ljubljani, Eitnsss ee» ta 14.	13
Gospodična
i" srnvori slov. in nent**fco. ^-.nlja. ieli Iti k enetnn i" dvema otrokoma. — ror.ndbe na trpravo «Jntrs» •prfdsa 10»	188
ŠlviPe kravat
V: Pr/r«jmejo delo na dom. ■6 t«)a»s pri tvrdki
■a	y i ........
' K-^rentan r LjnHjani. H-"--, trg SO
Dv a krepka vajenca
-ier.ro vTBroiena, se rprej-"sr.a v i:ov»?niro z vodnim »smnom. Hrana in »tano-v hiši, dmpo po do-?uvoru. Kastop takoj. — H 'ilaJina, Brasiov?«. 156
Inteligentno gospo
vdovo s rnanjem nem-!We mlada zosp* 4 ' .. Ponadbe pod tifro OraraoEtova 1S» na npr.
152
Uradnico
'"r*jTTie aovo drnstvo. '—■ imajo vesele in Jenske « ms ;hno - " '.:o. Potmdb« pod Šifro .■Vini aavod,	1S3
Potnik
bi obiskoval trgovce v in vaseh » e 1 I i e "fi provitijl. Ponadb« na predal 44 v Zagr^bn
^erfelctna pletilja
jtroj, »e »prejme ta no-očetje, s strojen aH •--i. Penndbe na upravo •Jrtnm pod <Pedeiica 75»
Čevljarski
prikrojevafec
?čtfejSa o.«eba. ?Sče mesta koi delovodja al? pa pri kakj vdovi, k? isna isto obrt. Dekret aa ratpolago. Pismene ponodbe na spravo cJafcsa> pod cfiOOO; 16128».
S3292
Absolvent
trgovskejra abiturijentskega tečaja -3e!i mesta v banki. :ndt»«tr. ali trg podjetju. Ponudbe n a cpravo «Jntra» ped cTakojK. '	SS234
Inteligentna vdova
srednjih let, dobra kuharica ?n gospodinja, Uče me-sra gospodinje k samostojnemu gospodu. Ore tndi k otrokom. Pismeno ponu<lbe na upr. «Jutra* pod šifro •Gospodinja 163C0». 32199
Lesni manjpulant
2S let star, veSč alovenske-
srbobrvatskega ln nemškega jezika, t večletno r-rak«o kot skladiščnik in prejema^ec	?S5e z le-
tora 1926 uarriežčenja ^ pri lesnem podjetju. — Cenjene oonudh« na naravo «Jutra» pod «Ma,r!j->.	33172
Absolventlnla
dvorazredne trgovske šole s nekaj prakse, zmožna slo-venskesra, nemškega, srbohrvaškega ter deloma italijanskega jezika. Seli mesta v trgovski ali odvetniški pisarni. Izveihar.a je v računstvu (kalkiilarijiV). per-fektna ?:enogr3f'r,ja ln hitra strojepiska. Plača minimalna. —" Ponudbe prosim pod «V prak*o» ma podružnico «Jutra» v Mariboru, 18
ere Šivat na dom perilo fn obleke Ponudbe pod Šifro cTznrjena	os, upravo
•Jutra*	220
Delavec
moSau in z^rav, išče in gre za hlapca ali v ©pekarno. Na«lov: Anton Rudolf. Verhloga. t»§4a Slov.
Bistrira.	218
KOKS-ČEBIN
Wolfo»a IZD- r«!e?on S« 481/111
Cigaretni papir
«Ahadie» glavna aaloffa F. H fi-haitt, Ljabljana, ?r»l Škofijo.	32864
Moderno pohištvo
Službo kočijaža
tovom. »15 paradnega, i!1!!*« Ponudbe na npravo «Jutrn» pod icaSko »Mariji-? 16473»
Fina šivilja
dobro izurjena, gre Si.af na doc. Naslov pove npr. «Jntra».	131
Šivilja
gre šivat na dom. Naslov pov* npTava *Jatra». 112
Strojnik in kurjač
ijveiban v kljuSavntfar-stvu in obratovanja s elektromotorjem. iWe sln*be. Naelov pove nprava »Jutra«
124
Inteligentna gdč.
H racume gospodinjstvo ia vzgojo otrok. I64e mesfa tiri vdoven i otroci. » Ljubljani ali ca drSeli. Ponndbe pod iifro .nteltgentu 12» aa npravc «J«!raa. 170
Sina
ki se nSi le 1*6 leta kro-;»«•», oddaš v nadaljno oženje i vso oskrbo. — Ponndbe na npravo .Jotra« pod «Kreja£».	174
St^nograflnja
ta strojephka • liletno notarsko Is odvetniiko prakso U'. mesta. Naslov: SI S t r 1 e ♦ l Ljubljana. Sv. Prn enu CS,	m
V uftivaafltica cef-Ta atev. — v Celja: Krekov trg.
S33BC
Drva in žaganja
ter hrastove odpadke od parketov in inge dostavlja na dom po znatno znižanih cenah paraa taga V. Scajr-netti sa gorenjskim koio-dvoroo.	542
30 odstotkov
popusta
Kadi razprodaje zaloge prvovrstnega toaletnega — mila dobi vsak pri odjeme enega originalnega kartona 80 odstotkov popnsta. dokler traja zaloga. — A. L&mpret, Ljubljana, F'.: najska cesta 2a. 12801
Steklena ;irešna opeka
je zopei: v zalogi pri Zdna Smih onekarnah, d. d v Ljnbljan:.	438
!a Remscheidske žage
z.la:nke «Saegek*"rilg». poi-nojarmenske vodne, krožnf.. ro^ne itd., zajamčene, ima vedno v zalogi tvrdka «Jeklo», Ljubljana. Stari trg lla.	384S4
Madrace
nak^vratne. SISne vlofka, otonane, divan«, klobsks garniture dobit« in izvrtuje po naročilu priznano soli t. no in najceneje rtudol! Sov«, Oospoevetska 6. —
Samotno opek
ta rse »vrhe, v najboljši kakovosti in po najnižjih ccnsh nudi I.lnbljanska ko-
merrlialTia drnfba. Ljubljana, Bleiweieova ceeta is.
475
Radio aparate
slovitega sistema «S i 1 1» (Su!e se celo Amerika) prodaja Ljubljanska komerei-jalna drujba. LJubljana. B!ei»eiK)va eesia Stev. 18.
474
Želcznato vino
Iz lekatn« dr G Picroll. Ljubljana. Dunajska a. 6 krepka mnlokrvne. nervoa-ne ter oslabele odrasle in otroke Naročila se tofno iivrlnjejo.	480/11
Pohištvo
obleke, perilo. !evtji !n
dmce nepremičnine se bodo razpirvdajale v ponedeljek
4. Jan. od 9. ure naprei v Nova Vodmatn Itev. IfiS.
ma
Dve spalnici
Is svetlega hrasta, f peiha-tui, ugodne prodam, baslov » npr «Jutra».
Dve postelji
h mrelasiim modrocam in 3 nočne omaric« i marmorjem. potirane. I« krasnega amerlkanskega oreha, m za radi pomanjkanja prostora takoj prodasta. JerS«, Stre-lUka ulica 18. pritliSje. prva vrata Sero — od 1. do S. iansarja cel dan.
S3191
Afrik
radi vagonske poSiljke !n pomanjkanja prostora trgovcem in tapetnikons poceni eddata Veletrgovina
8 Stermeeki, Celje. SS182
Razglas
Dne 4. jan. 1P26 ob Ift. uri
se bo na javni dralbl v skladiSfn Ljubljana, glavni kolodvor, prodalo 12 vaco-nov drv is kurjavo. Drva ge lahko ogledajo med urad. nimi urami na postaji v Ljubljani, gl. kolodvos". — Sklad, vodstvo.	41
Rmelarjl, pozor!
Prodam eo vagoo sveKih smrekovih drogov od S—5 metrov dolgih sa mladi hmelj, po aelo nizki ceni O*fcrbni5tvo Rozore. poŠta HruSšes cod Ljubljano.
!22
Fornlrje
dne lep*. Ra
Moška žepna ara
znamke «Iko». dobro ohra-njf.ii, se 2 verUlco vred proda za 71)0 Din. Satiov pove uprava <Jutra». 143
Lovsko dvocevko
16 kal., hrezpetelinko. pro-dsm. Naslov pove uprava «Jutra».	108
Kredenca
5 r, 5-ežnjevega lesa^ prikladna 71 tjostiino na deželi, so proda za 5o0 Din. Ogleda b» lahko vsak dati od 2. ore dalio. — Furlan. Skofja ulica IS-HI. 135
Eleganten voz
fConpč;. dvovprežen, »roda s»d!ar Ž=5rovnlk v Celju.
120
Železnih sodov
100 komadov, v dobrem stanju, prodamo. Nudimo tudi zelo ceno. popolnoma sladko rožno papriko. — Ebenspanger. d. d., Beiorar 115
livuredne lep*, kakor orot-
lltnl jesen, navadni jasen, beli javor, amerikan. oreh. nitko pod e«no ta prodati, dokler traja saioga. Pre-iv I le. Stari trt	S0»
Le: i kočija
mato rabljena, eno-, ozir. dvovprežn2. izvrsten predvojni materijal, proda. — Ogleda ln vpraša ne v LjubljaDi, Ambrožev trg 10 SSS77
Fotoaparat
9 V 12, avtomatični zattlop. aik, pult za retnSiranje plošč ic Kondenzator a 23 cm premera prodam hitre-mo kupcu za 1200 Din. — NasJov pove uorava .jutra« 158
2 parni lokomob?fi
12/15 iu 15/20 HP. prvovrstni. ancleskeea fabrika-ta. malo rabljeni, v najbolj-SeK naju. se prodasta pc, jako nsrodni ceni O ?.užek, Ljuoliana, Tavčarjeva ulica 84. U.	ŽIC-
Žaket
Ha. n)5 ooBen. «e proda po	ceni. Istotam ee
tudi poceni proda nov servis (kavin) sa 8 oseb. — Naslov pove uprava »Jutra« 165
Starinska avba
dobro ohranjena in srebra aklepanet se proda. — Ponudba na upravo «Jutra» pod »Starine 22».	157
VVelthall
u. Me^schhelt
nov, se proda. Ponndhe na upravo «Juira» pod Šifre »Knjiga '.lSS>.	136
2 otroški postelji
1 iesana in 1 železna, sko-ro novi. se prodasta v Hrenovi ulici 7/1.	186
Poceni se proda:
umivalnik, miza. jedilna in kuhinjska omara, omara za obleko, dija&ke cosli. tehtnica, moSka obleka in dr. GradišCe 8-B, IL, Vnčina.
187
Hrastovih irlzov
(mam naprodaj S vagone n
t3koj5n;o dobavo. — PoStnl predal 4S, Ljubljana. Sl£
Bukovih plohov
paralelnih, od 40—100 mm debelih, lepih, prodam 8 vagone franko meja. Potmi predal 43, Ljubljana. 818
Mesarjll
Najboljle note dobite pri tvrdki «Jek!s», Stari trg 'St. lla.
Kupimo les
lil plačamo takoj pri dvplt-kata Hrastove nežamane plohe 9, 11. ts em debele, hrastove paralelke 43/2.55. 53/2.80, «3/2.85, hrastove frize, hrastov« in bukove hlode, »drave In ravne od 23 em naprej debele, bukove plohe. Šamane In neža-maee od B cm naprej debele. — Ponudbe z navedbo množine, čas dobav« In ep. no franko Postojna-Podbrde na npr-vo »Jutra« pod Rifro .Eosini.	" 32916
Knptijem kože
od divjačine po najvlgjth cenah Peter Sernko. I ju roslnvenska barvarila. krz-narstvo in strojamica v
Ljubljani, Ttir>ški trg I.
32500
Manufaktnra
Trgovec, ki se 2cll iznebl-t! cele zaloce. naj polElje ponudno na: Postanek! pre-tinae S v Prezida. 118
Kože knn. polhov
m vseh divječ'n kupuje celo leto D. Z'ravlf. ljub. liana, Florijanska nliea S 2S
Stelaže ln pulte
*» mannfakfumo fcrtrovlno knpisr, takoj. Pi«men« ponudbe na podružnico Jntra v Maribora »od »Takaj«
216
2 peč! za žaganje
poceni naprodaj. NmIov » »pravi <Juua>.	SS
Novo hišo in Mer
■ dvoma majhnima njivam, voda pri fcUt, 10 nlnot oi postaj« Rakak. prodam radi preselitve n 60.000 Din Ostalo po dogovor«. u»ec M. 106.	1»
Majhen mlin
< Mlaj pos«»tva IMem v ••)«■ ali M polovico >H aa I <t«l «Ml«lk> Kajen-nlM M	« denarja.
Sit« «11 moki Naslov pove •prava »Jutra«.	t
Odda se n)1va
v velikosti 5 Jo hov * najem Naslov pov« nprava
sJatrss.	ne
Lep poslovni loka!
v pritličju, obstoječ Is treh prostorov, z velikimi is-ložbami v Gledališko ulico, odda za nizko najemnino Pokojninski savad v Ljub. lian:.	319
Več lepih pisarniških sob
v n nadstropju odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani, Gledališka olica
505
Trgovina
ni protnetaem kraju. « stanovanjem, bres saloge, se vzame v najem, event. se tudi kupi. Ponudbe na upr. »Jutra« pod značko »Trgovina 18407».
1—2 sobi
v blitinl poŠte i 11 e m n pi«arno. Ponudb« na upravo .Jntra« pod Miro «8redina»
Majhen lokal
se i 15 e v sredini mesta
proti odškodnini. Ponndbe pod »Lokal 1926» na upr. »Jutra..	110
Delavnice ali večja
skladišča
prikladna tudi sa tovarniško ondjetje. na jako lepem kraju, se takoj oddajo Pojasnila daje iv. Zupančič. Krsnikova ulica E ali Celovška cesta 81.	182
Oddam gostilno
na prometnem trgu mesta Ljubljane. Naslov v upravi »Jutra».	207
m
Hiša
< veirnhD vrtom — poleg mestnega kopališča — se po ugodni eeni proda. Stanovanje takoj na razpolago
Naslov pove uprava »Jntra« 33287
Prodam hišo
• posestvom blizu Račja. — Ponudb« aa upravo »Jutra* v Maribora pod »40.000 Din» 31»
Majhno posestvo
pripravno za vsako obrt. C« radi odpotovanja proda — Vpralatl: Račje St. 87 pri Maribora.	217
Kupim hišo
v Ljubi lani. najraje pa v Šiški, Rožni dolin!, ViSn ali Vodmatu — Ponudbe i navedbo cene pod značko »Prijeten dom» aa spravo »Jutra*.	V
Lepo posestvo
ena postaja od Maribora — obstoječe i stanovanjske hiSe (vila), hleva, 12 oralov zemlje, gozd, prvovrstni sladki travniki, velik ra-donosaik. nekaj vinograda, velik ribnik, v poletnem času uporaben za kopanje in 2'- orala obdelane zemlje. Posestvo se nahaja tik postaj6. Pismene ponndbe na podružn.co »Julrn« v Maribora pod »St. 2000».
83S23
Enodružinska hiša
se proda v bližini Ljubljane Naelov pove uprava «Jutr*» 1S7
Kupim hišo
aa prometnem krajn v mestu ali okolici Ljublian«. Ponudbe na opravo »Jutra« pod snačko »Gotovina 26».
190
Stavbišče
v izmeri «00—1000 m« v LJubljani kupim. Kaelov v n pravi »Jutra«.	108
Lepo kmet poslopie
les vsak« vrste, v velikem obse-,, _ več doratčcnlh gozdnih parcel. »emljiMa. sadni vrt. srenjskl niSnlkl s pravicami, vse skupai aH po«smezno proda Frane flrovat. pošla Begnnje 43 pri Leeeah.	139
H	129
Enodružinsko hišo
ali vilo koplm v Ljubljani. Pomidbe pod «Re«en kn-P'-c» na upravo «JsWa». — Naredit« ota«,	1SS
l*£Z£Lr,in
msstaam Komfort. stanovanje
s 4 ali 5 sobani, kuhinjo, kopalnico, sobico sa služkinjo itd., z vsemi pritiklina-rai ter s 4 stanovanjskimi pritličnimi prostori, deljeno ali ne. oddam i 1. februarjem najboljšemu ponudniku. Naslov pove nprava »Jutra«
Opremljena soba
• separatnim vhodom. w takoj odda s vso oskrbo Haalav nov« oprava »Jutra« 106
Stanovanje
S sob«, kabinet, kopalnica Id vso pritikline. telefon. v«llk vrt, 15 minut od gl polt* oddani. Ponndbe pod • Lastni dom s 1. marcem« aa (pravo »Jutra«. 161
Stanovanje
4 sob In kuhinj«, v sredin! mesta, zamenjam za manj. So. — Ponudbe na npravo »Jutri« pod snačko »100, 155
Hrana In stanovanje
se odda v sredini mesta ta 900 Din. Naslov pove sprava «Jntra».	169
Stanovanje
obstoječe iz 1 sobe. kabineta. predsobe in kuhinje, zamenjam z večjim v bližini gl. kolodvora. Poizve se v apravi »Jutra* pod mačko »Večje..	164
Podstrešna soba
prazna- s posebnim vhodom, se takoj odda v novi hlSi na Glineah St. 4, cesta 1 178
Moj L
Zakaj molči*? Se nisi snom-uil sa prazaike T. dl."? — Poljube T.	206
Halo!
Satanela Je zopet v Ljubljani 1 Kdor sa leii a njo kratkočasiti, saj se oglasi na nor. «Jutra* pod eifro •Sataaela*.	153
Zagrebčan
tukaj stalno nameftčee, govoreč ve4 sv#tskih jezikov. ii£e tem potom sna rja z mlado gospodično ali go>po (18—28 let) v svrho obiskovanja kina. plesov Ud. — Dopise prosim oa upravo «Juira» pod «Zagrepčacin» 205
Kateri
snaeajen infedigent pogreba dobrega in odkritosrčnega prijatelja? Išči pod «Nino» pri upravi «Juir&». 224
Nova
bleščeča luč
Solnčno stanovanje
< 2 velikima sobama, po-selsko sobico, lepo kuhinjo in priliklinami v S ieta stoječi vili, 10 minut od glavne poŠt« t Ljubljani še odda e t tebrnarjem za mesečno najemnino 1750 Din Ponudbe na upravo »Jutru pod lUro »Zdravo« £5442
Dijakinja
srednješolk* iz bolj?« rodbine se sprejme v popolno oskrbo. Naslov pove oprav« •Jutra..
Konzervatorlst
ISSe opremljeno sobo. Ponudbe pod »Reparirana« na upravo »Jutra«.	SS2J7
Stanovanje
V sob. kuhinje in pritiklln. oe mogoče z vrtom. iKčeto za takoj sli s februarjem Plačam dobro Ponndbe pod »Mirna stranka 15969» na npravo .Jntra«, E3202
Dijakinja
»e s»»»jme v vso o "Vrl*-? v
sredini m^vta k boljši rodbini. Električna razsvetljava Naslov pove nprava »Jutra«
Prazno sobo
bolj veliko, s prostim vbodom. iSče starejfii gospod Ponudb« na upravo »Jutra, pod »Sam*.	96
Stanovanje
z 2 sobama in priliklinami iSče stranka dveh oseh. — Ponudbe ua npravo «Jutra»
pod Sliro »Dobro plačam«.
78
Soba
se odda 8 gospodom sa ta-koj ali s 15. januarjem. — Naslov pove nprava »Jutra«
Stanovanje
s S sobami, kuhinjo In kabinetom. po možnosti e kopalnico. iščem s 1. februarjem. Plačam 1250—1750 Din meesčno. Ponudb« aa upravo »Jutra* pod značko »Nujno 16388*.	55
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pltiklin išče, ozir. zamenja z manj. šim, otatoječim iz 1 sob«, kuhinje, pedsobe in shrambe. za takoj, oziroma maj mirna stranka brez otrok Naelov s»ove utirava »Jutra« 142
Soba
se odda 1—2 gospodoma. Naelov pove nprava »Jutra«
106
Majhna sobica
s posebnim vhodom in elektriko se odda. Nsslov pove nprava »Jetra«.	111
Kot sostanovalec
se sprejme gospod. Naslov pove npr. »Jutra* 152
Soba s kletjo
priredljiva za kuhinjo, se odda v novi hiSi v Zeleni jami It. 230, pritličje desno ' 148
Stanovanje
S sob in kuhinje, v novi vili S« odda Naslov pove uprava »Jutra*.	146
Soba
sepsrirana. lepa, se odds v eentromu 2 gospodoma. Naslov pove uprav« »Jntra«
Kot sostanovalec
s« sprejme gospod. Naslov s apravi »Jvtras.	Iti
Opremljeno sobo
Uče aradnik tobačne tovarne. — Ponudbe aa npravo «ClsU». 140
Gospod
se sprejme takoj v sredini mesta oa hrano io stanovanje. — Naslov pove nprava »Jutra«.	176
Mlada zakonca
bres otrok i&četa prazno ■oho. event. spreimefs tudi mesto hišnika. Ponudbe na nnravo »Jutra* pod značko »Februar*.	175
»Jntra* pod Ilire
Stanovanje
t v^ikih »ob. «na s St«dfl. nlkom. elektriko Is priti-kilami s« odds as 1000 Din meesčno. Naslov pove
ifttn <Jitr»i	10}
Lepa Soba
s S po«teljama in električno razsvefUave. se takoj odda v Stualičfci 18/1 172
Gospodična
se sprejme kot sostejovai-fca v lepo zračno sobo s električno razsvetljavo. — Nasiov pove uprava »Jutra« 177
Zakonski par
brez otrok iiče prazno sobo. Opravljal bi tudi slut-bo hl&ntka ali vratarja. — Grem tudi sa slugo k bolj-Si rodbini ter event. posodim dotičnemu nekaj kapitala ua sigurno mesto. — Grem kamorkoli « Jugoslaviji. Ponndbe na upravo »Jutra* pod »Poeojilo 46» 179
1—2 dijaka
se sprejmeta na brano in stanovanje. Naslov v upr. «Jutra*.	186
Priprosta sobica
za 1 osebo se odda. Kje, pova uprav,v *Jutra». $98
Zakoncema
se odda e o b a z uporabo kuhinje ali 2 gospodoma tako;. Naslov v upr. «Jotra»
201
Stanovanje
r »meri od Ljubljane do Kranja, v vseh okolicah, obstoječe tf 3 sob, J de-lavuiee in nekaj gospodar, poslopja iščem. — Kdor mi preskrbi tako stanovanje, mu naredim 1 obleko iz Stofa. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro <SrojaStvo»«	200
V Lescah
na Gorenjskem!
Prijazni gospodični ponu-deno stanovanje v svrho posečanja gledališča, se vljudno prosi sa cenj. naslov na opravo «Jutra> pod •Gostoljuben 10». 204
Gospod
se sprejme ca stanovanje na Starem trgu 9/1 (biSnica"' 3
Opremljeno sobico
pri samostojni dami srednje starosti, išče uradnik. — Ponudbe na upravo «Jutra* pod »Uradnik 62». 197
Opremljena soba
s posebnim vbodom in elek trično razsvetljavo se odda boljšemu gospodu. Naslov pove oprava «Jutra>. 221
Opremljeno sobo
po mogočnosti bliže sredine mesta iščem. Ponndbe pod •Bančni uradnik* na upravo •Jutra*.	215
Iščem sobo
po mogočnosti s posebnim vhodom in električno razsvetljavo. — Ponudbe na npruvo «Jutra» w>d značko •Carinik*.	214
Inteligenten fant
išče zveze z istotako izobraženo, mlado srč kano in krepostno go* »podično. Cenjene na* ■ilove pod cBližnja pomlad*, na uprave «Jutra».
Gospodična
z lastno veliko trgovino sredi velikega mesta, lepe zunanjosti, neoVnadeleVane preteklosti, veselega znaca ja. ieli dopisovati x go^po dom. trgovsko naobraženim. posestnikom ali kapitalistom. tudi boljši višji UTad niki imajo prednost — zaradi skorajšnje Senitve. Le r**ni. nad 4<~» let stari re flektanti pridejo v poštev. Stroga tajnost aajamčena Pismene ponudbe a polnim naslovom in sliko poslari na upr. «Jntra» pod šifro •Bela Ljubljana bL 1234».
3SJ48
Državni uradnik
26 let star« s svojim stanovanjem. Seli znanja radi takojšnje ienitve t uradnico. ki irna lasrno pohištvo Dopise na opravo «Jutra» pod »Maj 23».	198
Družabnik
a sno.nno Din se išče k dohičkanosaf tovarni. Ponudbe na opravo «Ju*ra» pod «Oije».	33245
1509 kg stare koruze
dam tekom enega leta poleg obresti za a a g r a d < tistemu, ki mi posodi Din SO.ftftO. Naslov pov* oprava •Jutra*.	52
Kdo ml posodi |;
7T0 Din? čez S mesece as-vrnem !00C Din. Cenjene ponudbe na npravo «Jutra»
pod «Nujso 87».	158
izložbena okna, ra%sfame prosto re. delavnice m pisarne»
Največja sveHobna moči pri istočasnem sledenju ioka.
Zahtevajte popis sBeI. 402" poleg cenika in referenc pri zastopniku
Feruasdu 3ovef Beograd,
Kaez Mibajlov Venac 13/14
EMIL PERUZZI
čevljar
LJUBLJANA
Celovška cesta 10.
SŠKA
Klavir
kratek, črn, dobro ohranjen, poceni naprodaj. — Naslov pove uprava «Jutra* 83278
Piantoo ali klavir
dobro ohranjen, kopim. — Ponudbe pod <Pisnino» z
označbo cf-ne in popisom na upravo «Jutr&»,	522
!4*
zajamčeno čist, priročen 1 kg 16 Din pošiljamo a 5 kg po povzetja.
Brača Žioaooo^ Zenrnn*
S2fl
irelmiije trgovske Mit
in raznih dobitkov, ld je bilo določeno na 2. januarja 1926 Se 116 1)0 VriilO, ker je bilo premalo zanimanja. Franfe Srinovc, Višnja gora
7 a	trgovec in posestnik
Znanja
z damo s lastnim stanova-njem *eli jzospoil. v svrho skupnega Sivljenja. Dopise na upr. »Jutra* pod gifro »Zadovoljnosl 8>. ~	98
Osamljen
starsjil uradnik ieli s samostojno, naobraženo gospodično aH mlado vdove, ki razpolaga s svojim sta-oovanjam — prijateljskega znanja, » svrho krajšanja timskih večerov. — [feano-nlmne dopise, po mr.Hnostl s fotografijo — diskretnost zajamčena — je poslati na upravo »Jntra* pod značko »Zima* d« S. Jas.	80
Gospod
dobro sHuiran, v starost! 88 l«t, s kapitalom 70.1*10 Din. l&če dmliee. Oglasi naj s« I« resna gospodična z majhnim imetjem. Ponud-be s navedbo naslova ca upravo »Jutra* pod »Resnost 16368». Tajooet sajam.
noia
Pes doberman
dresiran za kriminalne slu-čaje. rjav, z rodovnikom, star 18 mesecev, .e ugo-lna proda. Naslov pove uprava »Jutra*.	SC31I
Kanarček Se ršsl
Kdor bi ga njel. naj ga blagovoli oddati proti na gradi na Starem ^r^a 1/11.
199
Zlata damska ura
se je natla. Poizve se v
Krakovski alici 6 od 6 —7. □re sveče*.	99
Senčniki za svetilke
U blaga se izdelniejo eeno ca Breru žt. 2/ll desno.
141
Dotlčnl
ki je vzel ria Silvestrovo v kavarni Central dejnik, s« prosi, da ga odda vra.
101
E ¥ A
vsakovistna. po najugodnejši ceni kakot vfako leto vedno v zalogi. Kupim tudi surovi in stopljeni loj in ga plačam
po najviiji dnevni ceni.
jos. BERGMAK, L'ubliana, Poljanska c. 85.
Zalivala.

tarju univerz«.
Pozor, gospodinje!
Perilo. Sensko In moHko se sprejema v popravilo In re-novimnje. — Naslov pove uprava »Jutra*.	145
rSSBMS»*»smsBSISS1
Med boleznijo ln ob smrti, fer pogrebu - v Kozani v Brdih - naše težko nepozabl.ene mame
Hariie Princi
hatero so k zadnjem počitku dne 4. novembra 1925. lela spremljali, se tem polom naiprisrčneje rahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano požrtvovalnost ia sočutja - žalujoči:
ložei in ludovlk Priučil sinova, fina Deoenlak, hči.
Herman, Stanka, Tone, Ana in Marija,
vnuki in vnukinje.
Rakoš, dne 28. deeembfa 1925
Moderne naslanjače, garniture, riivane. otomane, žimnice In tapetniške izdelke nud. najceneje
Sadolf Eadovaaj
Tapetni k,
Uab<iana. Krekov trg 7.

V globoki žalosti raznanjamo,
da ie nasrčno ljubi,eni soprog in predobri oče, gospod
JOSIP ŠENK
danes, dne 2. januarja 1926, po dolgi
mukepolni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirne v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega nam pokojnika to v ponedeljek dne 4. t m. ob 3 uri popoldne iz hiše žalosti, Blei-weiso. a cesta št 24 na pokopališče k Sv. Kiižu.
V Ljubljani, dne 2 januarja 1926
^ Ža!u|o5i ostali.
«JUTRO» št. 2
Nedelja 3. I. \92t>

•e najbrže čitateljem naših oglasov, <ia zamoremo uašitn odjeraaicera za samo Din 65.— nuditi tako ugoden nakup. Le premnogokrat se dogaja, da se z reklamnimi prodajami nudi mnogo manj, kakor se obeta. Pri nas je taka spes kulacija izključena, ker r.am pri tem ni za dobiček, kar dokasrujejo nešteta priznalna pisma, ki jih dnevno dobivamo
Skrivnosti naše reklamne prodaje pa čitateljem naših oglasov ne mo» remo odkriti, akoravno smo uverjeni, da bi s tem dobili še desetkrat več naro» čiL Odkritje te uganke (s katero bomo seznanili po 16. januarju 1926. vsakega našega naročnika) pa nam za sedaj zabranjujejo še gotove okolnosti. Vsakemu našemu naročniku je znano dejstvo, da nismo izpolnili samo naše obljube, temveč smo nudili še več kakor so pričakovali.
Da ustrežemo mnogoštevilnim željam ih z ozirom na pravoslavni božič, smo se odločili, da našo božično reklamno prodajo, ki je zvezana s spodaj omenjenimi nagradami,
no^ališamo nepreklicno do 16, januar ja 1926.
Udeležba pri naši reklamni prodaji upravičuje za sledeče vsakos gar, kdor naroči
6 steklenic najfinejšega «Odeon» parfuma, lepo sortiranega v kartonu samo za Din 65.—
(namesto Din 90.—). 1. Na udeležbi pri razdelitvi 60 velikih nagrad po sledečem na*
stavcu:
1	nagrada v skupni vrednosti ...... Din 50.000.—
2	nagradi po Din 10.000.—, skupaj . . , . » 20.000.— 4 nagrade po Din 5000.—, skupaj. .... * 20.000.— 2 nagradi po Din 2000.—, skupaj ..... », 4.000.—
—	10 nagrad po Din 1000.—, skupaj.....>•> 10.000.—
S	41 nagrad po Din 500, skupaj......» 20.500.—
2. Na razdelitvi 5000 posebnih nagrad v skupni vrednosti Din 450.000.— na ta način, da mora povprečno vsak tretji naročnik dobiti posebno nagrado razen tega pa v usodnem slučaju lahko odpade nanj še ena izmed velikih nagrad do 50.000 dinarjev.
Pošljite tedaj takoj no nakaznici ali v denarnem pismu znesek Din 65.— (naroči se lahko tudi več kartonov naenkrat), nakar dobite obratno našo krasno zbirko 6 steklenic »Odeon« parfuma. Vsaki po* siljki ie priložen kupon s tekočo številko ter razdelilni načrt za nagrade, s kojim se smatra strinjajočim Se vsak naročnik. Vlaganje oziroma porazdelitev kuponov za velike nagrade se vrši pod nadzorstvom kr. notarja.
Izmed nebroj prizna!nih pisem, ki jih dobivamo dnevno, nava* j3tno en primer:
:>Z veseljem potrjujem prejem pošiljke, s katero sem bil res prijetno presenečen. Nisem pričakoval tako solidne postrežbe. Poleg pošiljke našel sem tudi priznanico na posebno nagrado . . . Danes Vam ncšiiiam še Din 320.— in prosim, tla mi pošljete še pet takih zavojčkov, a nadam se, da mi bo tokrat sreča boli mila. to ie, da ho tudi v kuverti not.^ria kupon za nagrado. Prosim, pošljite mi tudi cenik vseh Vaših izdelkov, katere hočem v krogu mojih prijateljev in kolegov pripo* ročati . . .
Sprejmite iskrene čestitke za božič tn novo leto ter vdane po» zdrave	Ni. N., okrajni glavar v p.«
Ker so naši parfemi z ozirom na izbomo kvaliteto, izdatnost ter lepo opremo zelo primerni tudi za razna darila, ie neobhodno potrebno, da jih takoj naročite. Naša prodaja traja nepreklicno samo do
Ink!. 16. januarja 1926. »ODEON«, tvormca kosmet. izdelkov in parfemov. Ljubljana, Vegova ulica 3, c.
RUTO
mili
precizen fabriftat z io 4 setiežen ter prifelepst!
nad 50S
99 OPEL" posioonica
ZtiGHEB, lika 73
ml


'mi
t
Sokolsko društvo v SboIJl Loki naznanja, da je njegov večletni odbornik in zaslužni član gospodarskega odseka, brat
Ivan Komstif
posestnik in trgovec Škofp Loki
na Novega leta dan nenadoma preminili.
Trnplo nepozabnega se prepelje iz Ljubljane v Skofjo-Loko, kjer se vrši pogreb danes, dne 3. t. m. iz hiše žalosti, Kapucinsko predmestje 6. na farno pokopališče. V Škotjl Loki, dne 1. januarja 1926.
Odbor,
; \
Čast mi je sporočiti cenjenemu občinsivu, da sem z novim ietotn prevzel znano staro renomirano meiisnsko restavracijo in Hotel
v ZagrebUi
Moja dolgoletna praksa v gostilniški in kavarniški stroki kot kavarnar „Evr©ae" v Ljubljani in večletni resfavrater koBo-dvorske restavracije v Zidanem maitu jamčim p. n. gostom, da bom vodil prevzeto restavracijo in hotel v največjo zadovoljnost cenjenih gostov.
Friporočam se zato cenjenim dosedanjim gostom restavracije »Lovaiki rog" ter zlasti potujočemu o&£inst»u za obilen obisk ter jim zagotavljam, da bodo v vsakem ozira najbolje in
najceneje postreženi.
tO s
lastnik kavarne Evropa" v Ljubljani in bivši večletni restavrater kolodvorske restavracije v Zidanem mostu.
s katerim se naznanja, da se je že 25 let obstoječa
iiijBiiiir
TavJajeia (M ulica št. 4
na novo preuredila in razširila z otvoritvijo moderno opremljene
zajtrkovalnice
Poleg priznano izbranih dalmatinskih, štajerskih, dolenjskih in desert-nih vin bodo na razpolago raznovrstni okusni prigrizki iu delikatesne špecijalitete v veliki izberi in po zmernih cenah.
mm in zajtrkovalnica
M Dalmaflutu"
f Pilil.
t !
I Sil
Tvrdka J. Hfluc „Koionialec
vljudno naznanja, da ie otvorila
podružnico
aimi is Me
Taičapa (Sodna) ollta IU
Podružnica je moderno opremljena in založena z bogato izbiro pripro-stih in najfinejših delikatesnih špeci-jalitet ter s prvovrstnim špecerijskim in kolonijalnim blagom po umerjenih cenah. Blago se dostavlja na
željo tudi na dom. Z zagotovilom točne in solidne postrežbe se priporoča kar najtopieje
i«
1
i;
UMU Mmm (Sodna) ulita M
LJUBLJANA, Vodnikov trg štev 2 podružnica
Tavčarjeva (Sodna) ulica Štev. 4.
naxH-iuLjnsGDnanDnDoonaDGaGGaL:*
| Srečno in veselo novo leto S
Seli vsem svojim cen:, odjer-.otcom H
M. Marinšet I
mesar, SVakic.	H
5
:jmnmmDnnnmno3mnnnDDGDnnc:
/'?. jugoslovanski patent št. 975 od 1. avgusta 1922 r.£: .Postupak sa rasta-.!ja"ie komjsoneii Ss Riješsvins, koje sedrSa suspenzione ili entutsione fieieirfs, prave koloide, jena i!! rasslepiiSRa Ujela pejedinite sli ukupra (Veriahren zta Trenisung von Komnonenten am> Gcrniscfcen, dle Suspensšons - oder Emuisions- Kolioide, eehte Koltoide, Jonen oder gclfiste Korper einzt !r. ocler gleichzeitigenthalten), se iščejo kupci ;a odjemalci licenc.
Cčr«j. ponudbe na i rs 3 Niten Sukljjes Lju-biiana, Šelenburgova ul. 7/L	4S-i
Cenjenemu občinstva priporočam
vv
p® sssta® saliaalfe sesaš s
stroji 2a parkete
ščetke zs. obleko stenskd prašna omela » » čevlje slikarske čopiče > » parketu zidarske čopiče » » konje pleskarske čopič:
t> ribanje čopiče za flodranje s	roke čopiče 3a kiei
» x< glavo črtalne čopiče žiainate roetlje čopiče za. ter in katrsa žimnata ročna otnelca pisalne čopiče omelca za tepiiie issne čopiče
Na drobno in debelo! Za dobro kvaliteto blaga jamčim.
S spoštovanjem
Anton Šimenc, Ljubljana,
trgovina: Res!jeya cesta 2	^
delavnica: Gosposka olica !0.
23 oreCe (Sacknahmaseh 'ne;
Radi preuredbe gospodarskega obrata ima na
prodaj Franc Košsk, posestnik SUpljem« več iepih plemenskih in molznih krav (tudi s teleti) in telic lastne reje od izbranih staršev Proda se tudi 1 zelo lep plemenski bik, 2 in po; leti star, simodolske pasme in 1 par lepih, težki5 vseskozi zanesljivih konj (pramov konj in kobila
Isiotam je naprodaj tudi več dobrih, težjih, sank, več lojterskih in drugih gospodarskih voz, i nov samski voziček (zapravljivček) in 1 lep koleseSj, nekaj novejšega poljedelskega orodja, kakor njivskih bran in Sackovih plugov ter drugega gospodarskega orodja. Vse si je treba na mestu ogledati.
Skladišče,
suho svetlo s pisarniškimi prostori na prometnem mestu se ugodno odda. Ponudbe pod „Skla-dišče na Aloma Company, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1.
Ponudbe z navedbo cene pod dobro ©Ssranfes na upravo tega lista.	i.
lirabite	priliko i
Paprika«
Pošiljke po pošti po povzetja v juta-vrečah !. Plem-sladka	po Din 32 —
I. Rožs-polsiadkii po Din 26 — L Gtilaš-hnda	po Din 22 —
Pri večjih količinah u&d SO b? posebne cene. Nowi Sa!?	O. P. PRDOA^CVSČ
Vojvodina	Eksport-paprike.
'.25122!
Prostor 2 sobi sa pSsarso
komisijsko trgo-■ v obližju glav-,:i kolodvora se ^hoj odda vna-icin. Ogleda naj se od 9. do 12. in od 3. do 6. ure popoldne v Pražakovi ulici št. 3., pritličje desno.
r\r-
Srečno
in vesdo nova kU
želi vsem cenj. odjemalcem in prijateljem tvrdka
Štele & Pielick \JU\
f|ggg
orej poseiaeja oivestiu
Astca Somatarteva roj. Feeber naznanja v svojem ter v imenu vseh ostalih sorodnikov tužno vest. da je njen iskrenoljubljeni soprog, sin, brat, stric, svak ln zti, gospod
Anton Komatar
trgovec, posestnik valjčnega mlina in žag v Škofji Loki
dne 1. jan. 1926 ob četrt 11. uri dop., po kratki, mučni bolezni, previden s sv, zakramenti sa umirajoče, nenadoma preminul.
Truplo nepozabnega se prepelje iz Ljubljane v Skoijo Loko, kjer se bo vršii pogreb v nedeljo, dne 3. t. m. ob 4. uri pop. iz hiše žalosti, Kapucinsko predmestje 6, na farno pokopališče.
vm
Sv. maše zadtišnice se bodo brale v več cerkvah. Bodi prerano umrlemu ohranjen blag spomin.
V Škofji loki, dne 1. jan, 1926.
Žalujoč ostali.

Urejuje dr. Albert Kruaer. Izdm sa Konaorcij eJutraa Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarnam Fran JezerSek. Za inseratal del is odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.