5. številka Ljubljana, v sredo 8. jaimvarja. XXIII. leto, 1890. l»haia vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vst ro-oger ske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za ledin mesec 1 clo. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta S gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. tO kr, Za pošiljanje na dom računa eo J po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat^ in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V JLijuMjimi 8. januarja. Pogajanja, vršeča se sedaj na Dunaji, imajo gotovo nekaj pomena tudi za nas Slovence. Gospodje se ne posvetujejo le ob urejenji razmer na Češkem, temveč ob urejenji razmer v Avstriji sploh. Od uspeha ali neuspeha teh pogajanj je zavisna tudi usoda naša, zlasti pa usoda naših bratov v meševitih deželah. Naša usoda je poslednja leta nekako tesno zvezana z usodo naših slovanskih bratov na severu. Vsak uspeh Cehov je tudi na nas blagodejuo uplival, vsak neuspeh Čehov pa tudi pokazal pri nas svojo neugodno posledico. Vlada je tudi kazala prijaznost ali neprijaznost nam in Čehom ob jednem. Gauč je hkratu udaril nas in Čehe s svojimi naredbami. V Čehih smo imeli svoje zaveznike v državnem zboru, da, reči smemo, da so skoraj jedini Čehi nas iskreno podpirali, do-čim so druge stranke bolj ali manj zasledovale le svoje koristi. Iz tega je pač jaBno, da imajo pogajanja na Dunaji za nas Slovence večji pomen, nego za druge stranke v Avstriji in da se radi tega zelo zanimamo za te konference in se povprašujemo, je li pričakovati kaj uspeha ali ne, in kake bodo posledice teh konferenc. Te konference so tem važneje, ker se bode na njih gotovo Bklepalo o želji liberalcev, da se nemščina prizna za državni jezik. Plener je to zahtevo Nemcev že objavil na konferenci. Govori se sicer, da se bode opustilo nazvanje državni jezik, a se bode imenoval poslovni ali pa občeval ni jezik. Nam ni na tem, kako nazvanje dobi novo dete, temveč le na tem, kak delokrog se hoče odmeriti državnemu nemškemu jeziku. Mi sicer vemo, da se bodo neke prednosti že morale pustiti nemščini, toda te prednosti bi ne smele biti tako obsežne, da bi ovirale razvoj nenemških narodov ali, da bi rušile njih pravice. Take prednosti uživa pa nemščina že sedaj. V državnem zboru se nemško posvetuje in poroča in le redko kedaj se zasliši kak drug jezik, ker vsak poslanec želi, ko govori, da ga razumejo vsi državni poslanci. Vsekako pa je treba, če gre za predpravice nemščine, da se vse točno določi, da se pozneje ne bodo nejasnosti tolmačile nam v škodo. Pomisliti treba, da je v pisarnah še vedno mnogo birokratov, ki se že iz komoditete ogrevajo za nemščino, ker je vsekako v jednem jeziku ložje uradovati nego v dveh ali treh. Celo nekateri, sicer dobri narodnjaki so se težko poprijeli nenemškega uradovanja. Omenili smo že, da nemščina že uživa vse predpravice, katere jej gredo, v obilnej meri, da celo v škodo naroduej ravnopravnosti in ustavi, Če Nemci zanjo zahtevajo še večje pravice, hočejo s tem le našej državi utisniti nemški pečat. Zaradi tega morajo vsi slovenski politiki baš sedaj biti jako pozorni, da se Nemcem ne posreči njih namera. Posebno z imenom se ne smejo dati preslepiti, kajti stvar je ista, naj se že imenuje tako ali tako. Izid sedanjih konferenc utegne imeti pa velike posledice za vso notranjo politiko. Za naše slovenske poslance jo velike važnosti, da baš v tako kritičnem času imajo določene smotre, da takoj vedo, kam je ukreniti, naj se stvari zasučejo tako ali tako. Vsako omahovanje utegne biti baš ob tacih prilikah škodljivo, da celo osodepolno. Treba je, da vsi zložno postopajo po strogo določenem programu. Seveda s tem ne rečemo, da bi ne smeli svojega postopanja potem uravnavati po okoliščinah. Velike važnosti je pa za državne zastopnike, Če vedo, da se s svojimi nazori ujemajo z vsemi voditelji naroda, kajti le potem morejo reči, da tudi narod odobrava njih postopanje. S tem se tudi lajša njih odgovornost. Tudi ne gre, da bi državni poslanci sami sestavljali program svoj, temveč treba, da se o tem dogovore tudi z drugimi možmi, katere je narod počastil z raznimi mandati. Zaradi tega je le želeti, da se snide kmalu shod slovenskih državnih in deželnih poslancev, da se posvetuje glede bodočega narodnega programa in o sedanjem političnem položaji. Ta shod bi dal slovenskim narodnim zastopnikom v državnem zboru nekako navodilo za bodoče postopanje. Tak shod je pa tem potrebneji, ker nekateri kraji slovenski neso zastopani v državnem zboru, kakor Koroška, kjer biva nad 120.000 Slovencev. Ker se pa morajo naši zastopniki v državnem zboru potegovati tudi za te kraje, je želeti, da se sporazumijo vsaj z deželnimi zastopniki dotičnih krajev. To je pa tem večje važnosti, ker skušnja uči, da je zadnji čas baš zunaj Kranjske narodna zavest dosti bolj živa, da se pri nekranjskih Slovencih ni še v toliki meri ugnezdil škodljivi oportunizem. Od neke strani se je ugovarjalo, da sedaj še ni pravi čas za tak shod, ker se še položaj ni popolnoma pojasnil. Temu mnenju pa ne moremo pritrditi. Baš v sedanjem kritičnem in negotovem času je treba, da naši državni poslanci dobe potrebne navode in se posvetujejo z drugimi možmi, ki imajo tudi že lepe skušnje in mnogi tudi že velike zasluge za našo narodnost. Možje, ki vsak dan ne žive v politiki tudi marsikaj jasneje vidijo nego oni, ki imajo vsak dan posel s politiko. Naši poslanci bodo veliko ložje, če se poprej dogovore z drugimi rodoljubi, nastopili pravo stališče. Drugače bi utegnili omahovati baš v odločilnih trenotkib, kar bi naši narodnosti lahko mnogo škodovalo. Napake, ki jih napravlja neodločnost v tacih trenotkib se večkrat ne dajo popraviti. Če bi se pomladi Še le sklical shod, bilo bi že morda mnogo zamujenega in marsikaj bi se že morda nam neugodno preobrnilo, kar bi se bilo dalo odvrniti, da so naši poslanci z isto zavestjo postopali, kakor zastopniki, ki vedo, da govore in postopajo v zmislu vsega naroda. Politični razgled. Notranje dežele V Ljubljani, 8. januvarja. Državni zbor snide se še le zadnje dni tega meseca. Dan še sedaj ni določen. Poprej morajo biti končane češko-nemške konference, ker je od njih marsikaj zavisno. Morda bodo državni poslanci, ko se zopet snidejo našli že ves nov položaj. Delegacije bodeta tudi letos zborovali pomladi. Sklicali se bodeta takoj, ko državni zbor preneha zborovanje, v Budimpešto. Vlada bode zatorej delala na to, da pojde državni zbor takoj na počitnice, ko reši budget. V nedeljo je bila druga konferenca eeškilft in nemških odposlancev. Dr. Rieger je razvil LISTEK. Slike litovske. V palači in dvorci. (Češki napisal E. Je line k, post. V. Nevin. Ako greš po železnici za Krakovem k Varšavi in pa še kos pota na Litvo, pritrdiš nehote misli škodoljubega nemškega učenjaka, kateri je po tožnosti te pokrajine sodilo ne preveč bistrem umu sicer poštenih prednikov naših bratov Lehov. Prosim vas, kateri nadarjeni narod bi mogel ustanoviti svoje kraljestvo v tako obupno jednoličnih krajinah, večinoma nerodovitih in peščenih ! To je pri nas Čehih inače: otec Čeh se je ozrl z Hipa po širnih krajinah Labe in Vltave, in uzrši tu vse v rajskomilem redu, kakor to potrebuje poljedelsk narod, rekel je: „To je za nas zemljica!" in kakor je bilo, ostalo je tudi v uteho vseh potomcev. Gotovo ni vedel ondaj otec Čeh, da pridejo na nas kobilice, katere bodo po stoletjih uničevale naše setve. Ali kljubu temu ostajalo nam je vedno toliko, da smo se preživili do današnjega dne , . . Tudi stari Lehi bili so poljedelsk narod in so potrebovali takovih krajev, kakor ml Zato so se nazivali poljake. Ali poglejte le skozi okno želez-ničnega vozu na to krajino za Krakovem! Takoj za granicami so siromašne in tožne peščenine, pa gozd, zopet malo gole ravnine, in tako se menjava brez radosti in utehe. Kje so bili bratje Lehi z razumom? Stoprv ko si potnik malo bolj ogleda in se ne spokoji le s tem, kar mu ponuja okence želez ničnega vozu, vzkrikne: Taškari! Da, taškari! Ako se laskavi čitatelj ozre na zemljevid, opazi gotovo takoj, da se vije železnica iz Krakova do Varšave h granicam prečudovito krivo. Gre nekako nazaj do Trebine in se zadeva naravnost ob pesek na granicah. In pesek ta je žolt, pomešan tu in tam s črnimi marogami. Cvetice tu ne opaziš in, ako prodere izpod tega peska vender kaka rastlina, grm ali drevo, dodaja le še tožneje podobo tej krajini. Taškari! To so napravili inženirji, ko so stavili železnico, nekako nalašč tam skozi. Zakaj pa ne nekoliko milj dalje v pravilnejej črti iz Krakova, tam kjer pravijo „Skaly piaskowea in „Ojcowu ? Takoj bi izginil predsodek in vsak, kdor bi se po teh krajinah peljal, ponašal bi se, da je videl „slavno, romantično, prelepo in povabno" okolico Ojcovsko. Ali Ojcov ni le v Poljskej! Omenjene krasne partije so prikrite očem železničnih poto-valcev in skoro bi rekel, da je prav znakovita poljskim železnicam ta okolnost, da se nelepo in namenoma izogibajo vseh tešilnih kotov in se plazijo kakor na kljub po izbranih pustinjah. Kos sveta poleg Krakova in v vzhodnjem Haliči ne ruši zlo-miselnega tega načela. S tem pa nikakor nočem prehvaliti prirodnih krasov obeh Vislinib bregov in ne tajim, da jih je manj, nego v „obljubljenej zemlji". Hotel sem le reči, da zemlje ob Visli ni mogoče obsojati radi tega, kar ponuja pogled z malega okenca brzo hitečega vlaka. Toliko je gotovo, da sem imel, potikaje se po Poljskej, neredko priliko vzdihniti: „Ah tu je krasno . . . kakor pri nas . : . kakor pri nas ...-!■ le da je bilo tu vedno zelo daleč od železnične ceste in njenih stražnih hišic. Pisal sem obširno o reči, katera ne pripada popolnoma v okvir pripovesti; vender upam, da mi laskavi čitatelj spregleda te marne, ako mu javim, da ga hočem zavesti v poljsko — • Švico. O tem morda še niate Čuli, da imajo tudi Poljaki svojo Švico. Da, imajo, in sicer tako krasno in milo, da češke želje in pojasnil stališče svoje stranke glede nemških Želja. Potem se je začela živa debata. V ponedeljek so se pa odposlanci posvetovali o šolskih zadevah. V pondeljek bili so odposlanci pri dvornem obedu. Na desni cesarja sedel je knez Schon-burg, na levej pa knez Lobkovic Drugi odposlanci so pa sedeli tako, da je poleg slednjega češkega odposlanca sedel jeden Nemec. Po obedu se je cesar pogovarjal a posamičnimi odposlanci, izrazu-joč nado, da bodo pogajanja imela uspeh. Posebno dolgo se je pogovarjal z dr. Plenerjem. Cehi baje zahtevajo, da se razdeli bogoslovna, fakulteta v Pragi, premeni deželno- in državnozborski volilni red, izločijo češki okraji iz okoliša trgovske zbornice Liberške ter se osnuje zanje posebna trgovska zbornica, ter se pomnoži število čeških obrtnih šol. V nanje države. Hrbflka vlada in regentstvo sta se že sporazumela zaradi imenovanja novih državnih svetnikov. Vlada se hoče strogo držati ustave. Regentstvo je pa obljubilo, da se hoče pri imenovanji državnih sovetnikov ozirati na radikalce. Unski j vojnej upravi predložil se je nedavno model nove puške, ki se da porabiti kot re petirka ali nerepetirka. Kaliber nove puške je jako majhen. Nese jako daleč in kroglja ima tako moč, da zadeto osebo takoj usmrti ali jej pa predere kosti, ne da bi jih zdrobila. V sedanji zbornici fraiironltl jih je od 363 poslancev, ki so ob svojem času vrgli Gambetta, le še 64. Druge so zainenile nove moči. Ti gospodje so tedaj vrgli Gambetto, ker so se bali, da ne postane diktator, dandanes se pa naudušujejo za diktaturo Boulangerjevo. — Dne 27. jauuvarja prirede Boulangerjevi pristaši slavnost v spomin lanske generalove zmage. Tedaj se bode prečital nov manifest na francoski narod. Boulangerjevci se pa tudi sploh jako gibljejo. Pripravljajo se že za ob-čiuske volitve. V Parizu upajo prodreti z dvajsetimi svojimi kandidati. Kralj italijanski se je baje izjavil proti neki deputaciji, da je bila doba, ko bi niti za štir-najst dnij ne bil mogel trditi, da se obrani mir. Sedaj se je pa nada, da se ohrani mir, jako po-vekšala, ko sta se Nemčija in Rusija precej približali. Po tem takem bi toliko proslavljana tripel-alijanca ne bila nikako poroštvo za ohranjenje evropskega miru, temveč je vse zavisno le od dobre volje ruskega carja. Sagasti se še ni posrečilo sestaviti novo N]»nn jalto ministerstvo. General Lopez Domingues je obljubil, da prevzame vojno ministerstvo, če se sestavi liberalni kabinet, finančnega ministra pa ni mogoče dobiti. Gamozo drugače ne prevzame, da se mu dovoli povišati carine na žito uvesti rentni davek. V to pa Sagasta privoliti ne more, ker velik del liberalcev ne mara za tako spremembo davčne sisteme in bi potem ne podpiral nove vlade. Italijanska vlada je predlagala velevlastem, da store kak zaupen korak proti začasni brazilj akej vlad) zaradi nameravane naturalizacije vseh tujcev. Najbolj sta interesovani v tej zadevi Italija in Nemčija, ker je veliko število njih državljanov v Braziliji. Braziljskej vladi bi utegnilo ugovarjanje Evrope jako škodovati, ker se ima boriti z velikimi notranjimi težavami. Dopisi. Iz TrebauJKke okolice 6. januvarja. [Izv. dop.] V Vašem cenjenem listu je lansko leto nek dopisnik svaril prosto ljudstvo slovensko, naj bo oprezno pred potujočimi zavarovalnimi agenti. ter naj njim ne kaže svojih zavarovalnih pravic t. j. polic; kajti ti si dotek (scadenzo) zavarovanj zapisujo, ter potem meni in tebi nič jim pošiljajo pisma, na katere naj uplačajo na pošti, da prejmejo po tem police i. t. d.; — akopram stranke še nobene pogodbe ž njim vedoma ne sklenejo in ne podpišejo ali podkrižajo. Tako se je resnično dogodilo v občini Ste-hanja vas, kjer mož posestnik M. Sr., kakor mi je zatrjeval, niti podkrižal ni, sedaj ga pa tirja neka ogerska banka za plačilo, katerega plačati ne more ker ni storil pogodbe, ter nič podpisal — agenta pa, ki sta pri njem bila, niti poslopja nista zme-rila, ampak si iz njegove dosedanje zavarovalne pravice nekaj izpisala. Mari ni to grda prevara ljudi j! Jednako sta se dva, reci: dva agenta skupaj klatila po Dolenjskem, in sicer konec meseca novembra in začetkom decembra, kakor poizvem in se je tudi dokazalo, da sta bila od ogerske francoske zavarovalne banke, katera je že pretečeno pomlad, kakor je iz časnikov znano, imela propasti in po giniti; ter so jo le ogerski čifutje ali judje zamalo — malo časa morda pogina rešili. Ta dva skupaj potujoča agenta sta se lotila svojega dela tudi po Trebanjskem, Litijskem in Zatiškem okraji; ter skušala s svojo odlično zgovornostjo pridobiti ljudi za svoj propadajoči zavod na razne načine katere se mi studi podrobneje opisovati — Pripomnim pa le še to, da se je leto prej v Litijskem sodnem okraji po hribih v Primskovem in okolici veliko ljudij bilo prevarilo in preslepilo, s tem, da se jim je pravilo samo toliko boste plačevali ter nič več — in sicer neverjetno malo. Pa kaj se zgodi ? Ljudje so morali nad polovico več plačevati, kakor so jim brezvestni agentje zatrjevali. Ker so se ljudje 8 pravico hoteli braniti in plačevanja oprostiti — so bili toženi in so morali v Ljubljano (ne vem zakaj ne k Bvojej sod* niji, ker se je čin v njihovoj so dni ji izvršil) hoditi; pa ker so menice bili na prigovor brezvestnih agentov podpisali, ko še niso bile izpolnjene, niso nič opravili, le sem ter tja so kateremu stroške odpustili s pogodbo, da bode, če je n. pr. kaki mali županček ali svetovalec ali drugi veljaven mož — v svojej okolici njihova asekuranco, bodi si prav ali ne t. j. dobra ali slaba priporočal. Gnjusno je tako postopanje zavarovalnih agentov, naj bodo že te ali one bančne družbe. Zavarovanje poslopij pri poštenih zavarovalnicah bodi si že ta ali ta je za kmeta, kakor v obče za vsacega, ki ima, kako imen je — prevažna reč, kakor nam to lastna skušnja v slučaji nesreče dosti jasno poočituje. Vender poštenost je prvi pogoj pri iskanji zavarovanj — ne gre pa z raznimi sladkimi nepravičnimi besedami si skušati pridobivati strank za razne zavarovalne banke v obče. Kajti agentje kar z milijoni okrog mečejo, njihova banka, kakor na pr. ogersko-lrancoska je pa že na pragu propada — kar je naobraženim iz časnikov natanko znano _ seveda prosti oratar nima še znanja o tem ali onem bližajočem se polomu, ter na taki način še pošteno poslujoče banke pri ljudeh v obče zaupanje izgubijo. Neki prebrisan Dolenjec je pa nasledno — baš dobro zdravilo ljudem v družbi prigovarjal: da naj vselej kadar pridejo agentje, ki bo 2e prej katerega v istej okolici z nepošteno zgovornostjo oslepili, takoj c. kr. orožnikom ovadijo — s pripomnjo, kako, da delajo i. t. d. Torej Dolenjci, kakor tudi drugod, varujte se nepoštenih agentov, kateri vam prigovarjajo pristopiti k bankam slabo poslujočim. Boljši je, da nekaj več plačate pri poštenih zavarovalnicah, kakor pa malo pri slabo poslujočih; kajti pri prvih Bte osi-gurjeni, da vestno dobite, pri zadnjih je pa vagana reč — in je le vprašanje časa pa bode po njih! Slovenci naj bi se sploh pri zanesljivi banki „Slaviji" zavarovali. i -f- o>. Iz Kranj;* 4. januvarja. [Izv. dop.] Tudi letos priredila je naša narodna čitalnica zabavni večer na starega leta dan. Vspored bil je izvrsten. Prva točka je bila tragikomična igra ob uropanej Uršiki in njenem ljubčeku Matevžku, katero sta navlašč za ta večer spisala gg. C. P. in I. G. Igra, polna soli, je seveda le lokalnega pomena, ker predstavlja naše mestece v vsej njegovej „špisariji" malega življenja ter šiba početja posamičnih mogotcev, smeši pa tudi različne veselostne dogodke izza družbenega života našega. Predstavljala se je povsem izvrstno. Resolutna sultanova mati (g. H.) s svojim kipečim humorjem in živim igranjem dopadala je pred vsem, kakor tudi .Uršika, uropana deklica (g. G), ki je z najivnim igranjem vrlo pogodila v turški harem odpeljano Kraujico. Oči so se nam pak pasle na krasnih in ljubkih odaliskah (gg. N. Pr. in F. P.), katerima bi bili želeli večjih ulog. Ne treba mi poudarjati, da je izmej igralcev najbolj se prilegal vsem g. C. P. V gladkih kup-letih bičal in smešil je marsikatere nedostatke, 8 tem pa kratkočasil vrlo zanimano občinstvo, katero mu je z burnim odobravanjem izrekalo svojo pohvalo. Tudi Matevžek (g. D.) in Muktar paša (g. R.) z vršila sta svoji nalogi vrlo, kar moremo o druzih istotako omeniti. Toliko o gospodi diletantih. Naj pa izpregovorimo tudi par besedic o druzih dveh za zadnji večer, kakor sploh za našo čitalnico toliko zaslužnih možeh. Ta dva sta gg. Franke in Grdinič. Prihitela sta iz Ljubljane začuvši vest o Silvestrovein večeru. Prvi gospod priredil je z ueumornim trudom krasne dekoracije na odru, katere so bile uprav originalne in igri prikladne. Drugi gospod pak je kot zveBt pristaš priljubljenega godbenega kluba marno skrbel za godbene točke, katerih nekatere je za ta večer navlašč sestavil. Godbeni klub si je pa tudi pošteno prizadel, da zopet opraviči bvojo priljubljenost in naklonjenost občinstva. Hvala gre tudi g. Hanhartu, ki je potrebna turška orodja in oprave iz svoje bogate zbirke ž njemu lastno ljubeznivostjo prepustil za ta večer bi ti ne bilo v njej ukdai huio po pravih alpskih velikanih in ledenih njihovih krasotah. In zdi se mi ta poljska Švica tem krasn^a, čim bolj vijolično je skrita, čim bolj je nepoznana in čim tož-neja je pot k njej. Peljete se od Granic rnahoruu k Litvi. Vedno nič, niti na desno, niti na levo, vsa različnost kakor zakleta, vsa povabnost je skrita nekje v nedostopnih gozdih ali v neprodirnih meglah; peljete se tako sto vrst, prevalite tako drugo sto-tinjo vrst . . . tretjo stotinjo ... in glej, tu nastopajo naglo kakor v bajki na obzoru povabne zelene proge, opestrene s hribovitimi obrisi poljske — Švice! Oko oživi, srce je veseleje. Tu se zablišči v rodovitnej preprogi trav srebrna nitka Vilejke in se vije in plete po veselej dolini, da se izgubi zopet kje v litevskih gozdih. Ali to je daleč od granice, daleč za Varšavo, da tudi za Njemnom, tam v guberniji vilenjskej, v najbližjej okolici knježje stolice. Prav okolu Vilna. Vem sicer, da prevzetna in smela primera te krajine s Švico privabila je že mnog posmeh in zavračalen dvom, vem tudi, da bodo mnogi strogo zahteval, naj bi opustil nekaj pohvale, kakeršno posvečujem bregom Vilejke — ali . . . ni če s a ne opustim, prav ničesa! Rad se pridružujem tem, kateri govoreči o okolici Vilna ne nahajajo dosti nežnih in pohvalnih besed, s katerimi bi dostojno projavil vse to, kar jih je tako posebno očaralo in pridobilo za Litvo. In pa . . . krasote krajin in zemlje ne odločuje vedno toliko povabnost travnikov, dreves, gozdov, vod, Bkal in holmov, poseben Čar jim dodavajo včasih tudi ljudje. Na svetu bo krajine, katere delajo najugod-neji utiB ondaj, ko se človek ne dotika njihovih bivateljev, in so zopet krajine, katerim baš ljudje dodajajo skoro nedosežno povabnost. In takova je prav ta moja mila Litva! V resnici, stoprv na Litvi razumel sem ugodnost poravnanja prirode z ljudmi in združenje obeh. Rekanje: krasna je kakor razvita roža, skromna kakor vijolica, vitka kakor jelka, zgovorna kakor ptica, dobra kakor golobica itd., vse to zdelo se mi je na Litvi uenamišljena govorica, marveč bolje j ed na ugodna beseda za dva razna pojma. In tako se je zgodilo, da sem na Litvi opazil gotovo najkrasneje lepote in prirodine povabnoBti : Iju-beznjive rože, vijolice, jelke, ptice, golobice in velikane, katerim se noben alpsk velikan ne primerja, bistre potoke, posekana debla . . . tudi velike predore, tr8tje in romantično divjino poleg idilične ti-hote . . . Vse to v dvojnem in vzajemno krepkem zmislu. Alegorične podobe, s katerimi sem baš stregel čitateljem, nastale so v meni na poti iz Sigmun-tovke nazaj do Vilna. Ta pot se ni odlikovala sama po sebi z ničemer in ne menil bi se za njo, da ni neločno spojena s prejšnjo potjo ondi in z bivanjem v Sigmuntovki (da, pravim, v Sigmuntovkii samej. In bivanje to ni bilo nepomenljivo. To je cela vrsta spominkov meni dragih. Začnimo raji takoj pri samem pričetku. Kakih deset vrst za knežjim Viluom drži do ce8arke ceste nenavadno lepa pot. To ni uboga steza, ki veže slabo vas z drugo (morda še slabšo), marveč nekak pansk trakt, s kakeršnimi se v Poljekej doBta srečujemo tam, kjer se v bližini blišči kaka magnatska palača. Tako lepo »narejeno* pot napravil si je kralj Ivan Sobieski iz Varšave do Vilanova in kralj Stanislav Avgust v Grodensko do svojo poletne Avgustovke in tudi ini velornožni poljski pani k svojim bivališčem. Bilo so to ravne poti, potratno zidane, vedno v istej črti lH k istemu cilju in niso imelo inače nobenega zveznega pomena. Lepo se je vozilo tod v poljskih časih krasnim panam v kočijah, velemožnim in jasnovelemožuim panom na konjih in šlahtski kurir, gnan sem iu tja, imel je na takih panskih potih ugoduost, da je konj njegov redko padel. (Daljo prih.) Druga točka bila je šaljiva loterija, ki je z raznimi šaljivimi dobitki vzbujala občno veselost. O polunoči poslovil 'se je društveni predsednik g. V. Globočnik od starega, ter pozdravil mlado novo leto. V krepkem in odločnem govoru razjasnil je občinstvu pomen naše narodne čitalnice, čitalnici pa želel VBtrajnih in požrtvovalnih društvenikov — narodnih bojevnikov. Zadnja in nežnemu spolu najbolj zaželena točka bil je ples, kateri sicer nekaternikom ne ugaja, a mi smo se vender vrlo zabavali ter so radovali do ranega jutra. Bila je to lepa zabava, katerej naj v društvu še mnogo jednacih sledi, v kar pomozi delavnost in vstrajnost društvenih članov! Domače stvari. — (G. Fran Vrečko) bil je v petek 3. t; m. na Dunajskem vseučilišči promoviran doktorjem prava. Novi doktor je sicer sorodnik nam neprijaznemu] pokojnemu Celjskemu opatu, a slovenski rodoljub. _ (O Celjskega opata oporoki) došel nam je popravek, da glavnim dedičem ni imenovan župnijski, ampak mestni ubožni zavod. — (V Peterburgu) umrl je Leonida Be-rezin, bivši ruski generalni konzul na Reki. Oženjen je bil z grofinjo Minko Vojkfy, ki je izdala zbirko pesnij „Aus einem Frauenherzen", on sam pa je bil pred leti spisal obširno etnogratično delo o Hrvatih in Srbih. — (V Črnomlji) umrla je dne 6. t. m. 921etna Margareta Krištof, mati našemu rojaku dr. BadoBlavu Krištofu, dež. ži vinarskemu nadzorniku in zdravstvenemu svetniku v Zagrebu. Ostavila je petero otrok in mnogo unukov in praunukov. V m. p.! — (Deputacija društva pomočnib uradnikov.) V nedeljo 5. t. m. izvolil je visoko-rodni gospod deželni glavar vsprejeti deputacijo društva pomočnih uradnikov, obstoječo iz načelnika in blagajnika, katera je izrazila uajiskrenejšo zahvalo za velikodušno podporo v znesku 100 gold., katero je visoki deželni zbor dovolil napominanemu društvu. — („Brusa") izšla je v nedeljo prva letošnja številka. Razen zabavnega Lapajnetovega potopisa „V koši v Pariz" ima mnogo druzega šaljivega gradiva in 8 podob. — (Slovensko gledališče.) V nedeljo predstavljal se nam je Mosenthalov ljudski igrokaz „Na Osojah", katerega je poslovenil pokojni, za slovensko dramatiko jako zaslužni J. Ogriucc Igra ni nova na slovenskem odru, videli smo jo že pred leti, ko je slovenska dramatika bila v prvem cvetu in zanimiva nam je baš zaradi tega, ker je nekako merilo napredku našemu, napredku, ki je vedno očivestneji. Uloge bile so prav dobro razdeljene. Udovo Osojko predstavljala je gospa Borštnik-Zvonarjeva uprav izborno in v bogati in ukusni narodni noši je bila toli dražeatna, da je bilo skoro teško pogoditi, zakaj hlapec Valentin prednost daje skromni in tošni Ani. Poslednjo igrala je gospodična Gostičeva z izredno spretnostjo in popolnim efektom. Gospodična N igri nova je kot stara Mreta zelo ugajala. Izmej gospodov omeniti nam je v prvi vrsti g. Sršena. Njegov Matija bil je jako karakterističen, isto tako bili smo z g. Danilom (Valentin) povse zadovoljni. Gosp. Slavko rešil je ulogo župnika v Zaloki jako vrlo, drugi igralci pa so dobro sodelovali. Gledališče bilo je le srednjo obiskano. — V ponedeljek ponavljala se je veseloigra „Strije bogatin". Repriza ni bila tako dobra, kakor prva predstava, kar pa je imelo svoj poseben uzrok, to namreč, da je dosedanji izvrstni šepetalec uevarno zbolel in da doslej še ni pravega nadomestila. Kaj je dober šepetalec, to umeje le oni, kdor je Že kdaj stal na deskah, ki pomenjajo svet in se spominja, kako važna oseba je baš šepetalec. Navzlic temu nedostatku pa se je „Strije bogatin" z dobrim uspehom savršil. — — (Pomnoženi odbor „Sokola") imel je vteraj pod predsedništvom staroste Iv. Hribarja prvo posvetovanje zaradi letošnje maškarade. Podrobnosti posvetovanja seveda ne moremo objaviti, ker bi s tem izdali marsikatero tajnost, katera bode pustni večer iznenadovala obiskovalce maškarade; toliko pa lahko povemo, da namerava „Sokol, letošnjo svojo mnškarado z značiteljuimi maskami in mnogimi zanimivimi skupinami po vzdigniti nad niveau jednakih veselic zadnjih let, tako, da nikomur ne bode žal, ki se udeleži te najlepše predpustne veselice Ljubljanske. — O uredbi maškarade bode ta mesec še več posvetovanj, katere bode vodil podstarosta dr. Karol Triller in o katerih ne bodemo opustili poročati, kolikor nam bode dovoljevala diskretnost. — (Klub slovenskih biciklistov) priredi svoj društveni ples definitivno dne 25. t. m. Odbor se bode trudil, da bode letošnji ples v vsakem oziru vreden svojega prednika. Občne simpatije in blagohoten namen tega plesa osigurajo klubu izvrsten uspeh. Vabila pričele se bodo razpošiljati v teku prihodnjega tedna. — (Hripa) silno nadleguje mesto in vso deželo. Z vseh krajev dohajajo vesti, kako se bolezen širi. Bolnikov po vsej deželi je izvestno veliko tisoč, bolezen pa ni hudega značaja. Krepkeji ljudje okrevajo v jednem dnevu, nekateri pa leže po dva, tri in celo po več dnij. Kakor v nas, tako je tudi na Hrvatskem in deloma na Primorskem. — Na gimnaziji Ljubljanski jo danes 18G dijakov in 6 profesorjev za bripo bolnih. — (V Gorici) zaprli so zaradi hripe žensko učiteljišče in vadnico. — (V Cel j i) razobesili so dne 6. t. m. belo zastavo nad okrajnim sodiščem, kot zuamenje, da ni nobenega kaznjenca v zaporu. — (Na Savi) 7. januvarja. Zvunaj je vse pokrito s snegom, sive vlažne megle vlačijo se od davi do drevi pri nas. Danes zjutraj imeli smo že 3° R. temperature. Ob dan pa je lepo sijalo solnce, toda vkljulm temu kazal je vender le toplomer ob jedni uri popoludne samo 1° K v seuci. Mislite si moje presenečenje, ko mi soproga, vrnivša se s prošeta, prinese celo kito svežih marjetic. Našla jih je bila več sto na malem prostoru prisojnega brda ob Savskem potoku blizu kmeta Prosinca, — okolu pa je vse pod sneženo odejo. — Tu Vam jih pošljem nekoliko v živ dokaz. V našem kraji še nisem videl nikdar tako rano kacega svežega cveta. Za istino čudno! — (Na današnji mesec ni živinski semenj) prignalo se je 852 konj in volov, 532 krav in 47 telet, skupaj 1431 glav. Prodajale so se posebno krave po jako dobri ceni, ker je bilo veliko zunanjih kupcev, posebno Lahov. — (Za dijaško kuhinjo v samostanu č. gg. oo. minoritov na Ptuj i) so z nova naslednji velečastiti in častiti gospodi oz. slavni zastopi veledušne darove poslati blagovolili: velč. g. dr. Muršec Jožef, upokojen prof. v Gradci, 5 gld.; pre čast. g. Modrinjak Matija, iii£. prost na Ptuji, lOgld.; veleč. g. Meško Jakob, žup. pri št. Lovrenci, 5 gld.; velč. g. Šuta Roprt, dekan v ZavrČi, 5 gld.; veleč, g. Hajšek Anton, dekan v Slov. Bistrici, 2 gld. ; Č. g. Hržič Jožef, žup v Spodnji Polskavi, 5 gld.; č. g. Mežko Martin; žup. v Kapelah pri Radgoni, 5 gld; č. g. Canjkar Jakob, žup. v Ormoži, 2 gld.; č. g. Munda Frančišek, kapelan v Ormoži, 1 gld.; č. g. Grabar Miha, umir. žup. pri sv. Urbanu v Slov. Goricah, 2 gld.; č g. Antolič Janez, žup. na Ptujski, Gori 1 gld.; č. g. Simonič Frančišek, kapi. v ZavrČi, 3 gld.; č. g. Črnko Marka, vikar na Ptuji, 1 gld. 5 kr.; č. g. Bratuša Alojzij, beueficijat na Ptuji, 1 gld. 5 kr.; č. g. Majcen Ferdo, prof. na Ptuji, 1 gld.; c. g. Šalamon Frančišek, mest. kapi., 1 gld. 5 kr.; pri pogrebu č. g. Ostrca Frančiška v Cirkovcah nabral č. g. o. Hrtiš 12 gld. 70 kr.; Neimenovan 1 gld.; g. dr. Ploj Jakob, odvetnik na Ptuji, 4 gld.; g. prof. Kunstek Luka na Ptuji, 2 gld.; g. prof. Cilenšek Martin na Ptuji, 1 gld.; g. Klobučar Anton, c. kr. sod. pristav na Ptuji, 2 gld. in slavni okrajni zastop Ptujski 60 gld. Vsem preblagim darovateljem in iskrenim ljubiteljem učeče se gimnazijske mladine bodi v povračilo najprisrčnejša zahvala in stoterni: „Bog plati!" Nadaljne milodare vsprejema č. g. o. Benko Hrtiš, gvardijan in župnik na Ptujem. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Berolin 7. januarja. Cesarica Avgusta ob 4 V* uri popoludne umrla. Berolin 7. januarja. „National Ztg." potrjuje, da jeRusija odposlala velevlastim okrožnico glede najnovejših finančnih naredb bolgarske vlade. Beligrad 7. januvarja. Ruske parobrodske družbe načelnik, knez Gagarin, biva I tukaj, da uredi nekatere formalnosti glede pre- važanja ruskega petrolja in da sklene zveze v prospeh rusko-srbske trgovine. Peterburg 7. januvarja. (Polit. Corr.) Vlada sklenila novo železnico mej Žitomirom in Brdičevim, katera se že spomladi delati začne. Stuttgart 7. januarja. „Staatsanzeiger" javlja, da se hripa mej vojaštvom hitro širi. Do 6. t. m. bilo je 1600 vojakov za hripo bolnih. Aachen 7. januarja. Tukajšnje šole so zaradi hripe zaprli. Nancy 7. januarja. Danes ob 10. uri dopoludne trčil pri Pompeyi osobni vlak s tovornim vlakom. Več potovalcev ranjenih. Dunaj 8. januvarja. Pravosodni minister imenoval kooperatorja pri sv. Jakobu v Ljubljani, g. Antona Žlogarja, dušnim pastirjem na moški kaznilnici Ljubljanski. Berolin 8. januvarja. Cesarica mirno zaspala brez smrtnih težav. Prisotni so bili cesar in cesarica, veliki vojvoda in vojvodinja badenska in člani kraljevske hise. Ko je umrla pokleknili so vsi prisotni, Kogel napravil molitev in blagoslov. Ob 8. uri bode v smrtni sobi v prisotnosti velečastev žalno spravilo. Dvorec obdaja ves dan sočutno občinstvo. Gledališča zaprta. Vsi nemški in tuji dvori so že včeraj izrazili svoje sožalje. Botticher odpotoval v Friedrichsruhe. Madrid 8. januvarja. Zaradi težav glede sestave kabineta, izročil Sagasta kraljici ostavko in jej svetoval, da se posvetuje s predsedni kom zbornice in z voditelji strank. Razne vesti. * (Drago potovanje.) Italijanski državni poslanci jako grajajo, da je potovaaje soproge mi-nisterskega predsednika Line Crispijeve v oktobru na Sicilijo državo stalo 250.000 frankov. Dan in noč je moral biti jeden »troj zakurjen v vsakem pristanišči, kjer bi se visoka gospa morda utegnila ukrcati. Nedavno je pa kralj Umberto lepi soprogi ministerskega predsednika poklonil kaj lepe biserne uhane. Dvorni vlak, kateri so bili dali gospej Cri-spijevej na razpolaganje, je baje malo v oči bodel kraljico Margareto, še bolj pa v oči bode poslance, pretresujoče budget. * (Premoženje mesta Berolin a.) Skupno premoženje mesta Berolinskega znašalo je dne 1. aprila lanskega leta 195,368.935 mark in se je od leta 1886. povekšalo za G milijonov mark. Aktiva znašala so 399,403.176 mark, pasiva pa 204,034.211 mark. Mej aktivi odpada nnjvečji del na posestva, ki se cenijo na 244,634 4S5 mark. * (Brez rok in noR) V Londonu je umrl nedavno član parlamenta Kauanagh in ž njim je zgubila politika angleška jednega svojih najznamenitejših zastopnikov. Pokojnik bil je rojen brez rok in nog, pa si je vender pridobil znatno veljavo. Bil je zaradi svoje lepe glave in duhovitega govorjenja celo ljubljenec krasnega spola. Da se je mogel udeleževati jahalnih zabav, je dal napraviti posebno sedlo in je konja nagibal na levo in desno z vajeti v ustih. Ker po angleškem zakonu nikdo ni smel v parlament, kdor ni poslanec, so zaradi njega morali zakon predelati, ko je bil voljen v parlament. Dovolilo se je, da ga sme sluga njegov prinesti na hrbtu. * (Berač sv. Petra.) Umrl je v Rimu hrom berač, ki je že trideset let navadno bil videti pred cerkvijo sv. Petra zraven bronaste podobe. Bil je dobil od papeža Pija IX dovoljenje, da sme beračiti na tem kraji. Papeža Pij IX. in Lev XIII. sta mu sama večkrat dala znatne darove. Bil je v svojem življenji že toliko priberačil, da bi se bil na stara leta lahko usedel k počitku, pa vender beračenja ni popustil do zadnjega. Rekali so mu običajno berač sv. Petra. * (Suknja c e n i t e 1 j e v a.) V Parizu se je prigodila čudna zmota. Imelo se je prodati po dražbi več oblačil. Uradnik, ki je imel stvari ceniti, je prišedši položil na nek stol svojo suknjo in klobuk. Ko je dražba minola pa suknje in klobuka ni bilo nikjer, ker so ja bili prodali za nekaj frankov z drugimi stvarmi po dražbi. Uradnik je celo cenil svojo suknjo m klobuk, m; zapazivši zmote. * (Boj mej dvema divjima kozloma.) Pri Wallenstalskem jezeru v Švici trkala sta se strašno te dni dva divja kozla. Vsa sta že bila krvava po glavah. Nesta se zmenila, da so ja ljudje opazovali, in da se je nek človek prav blizu njiju vozil po jezeru. Nakrat pa oni, ki je bil premagan, skoči v jezero in plava proti čolnu iu se mu kmalu toliko približa, da ga mož v čolnu zgrabi za roge in v čoln potegne. Peljal je potem kozla v vas Ouinten, kjer so skoro vsi prebiva'ci prihiteli gledat lepo žival. Kozlova osoda se je tam kmalu odločila. Privezali so mu zvonec na vrat, voščili mu srečno pot ter spustili ga zopet. Pobegnil je hitro skozi vinograde v gore. „LJUBLJANSKI ZVON" M toj i in vm leto jr, I<1. !.<»<>: zu pol let« ui«l. 2.30: m lota gl-il. 1.1.*>. a9U S aafcfcss ;7. januvarja. Pri Nlouu: Kossi iz Gorice. — Skenger z Keke. — Prašnikar t/. Kamnika. — Sonenbnrg iz Čakovca. — l'eitarck iz Tržiča. — Verbajs, Mnhorič iS Št. Petra. Pri *1m11«I: L<">\venstaiu, Herzfeld, Mosetig z Dunaja. — Kulišnik iz Tržiča. — llonigina.ii iz Kočevja. — Elsbaher iz Laškega trga. Pri južnem kolodvoru: Ctibonich, Ortolani iz Isole. — Karlseder is Biloka. — Križaj s Prema — Peric z Trsta. Pri B»v»rMkeui dvora. Kostrier i/ Kočevja. — Vogrin iz Slovenj «vasi. — Hols i« Voron«. — Sicherl iz Planine. & mrli so r I Jiibljane; 3. januvajja : Marija Jesenko, za<*ubnica, 78 let, Kravja dolina št. 11, za oBlabljenjoni. 4. januvarja : Jurij Oik, hišni posestnik, 59 let, Zab-jak št. 12, za spridenjem jeter. — i termina Prepelub, tesarjeva hči, 1 uies., Poljanski nasip št. 26, za katarom v želodcu in črevdi. 5. ianuvtuja: Marija Pibler, mestna uboga, 53 let, Karlovska cesta št. 7, za rakom. — Ana PodffOrnik, gozdarskega sluge vdova, 90 let, Dolge ulico št. 3, za oslab ljenjem. — Ana Avi, izvoščeka vdova, 79 tet, Gospodske ulice št. 9. za oslaldjeujem. (j. januvarja: Lcopoldina Kral, delavčeva hči, 2 leti, Streliško ulico Št. 11 za škroleljni. V dež nI n t^i b o 1 n ici: 3. januvarja: Marija 1'oderžaj, delavčeva žena, 39 let, za omečenjciu kostij. 4. januvarja: Pran Frelib, gostač, 06 let, za vodenico. — Amalija Katzler, gostija, 65 let, zh unetico prsne mrene. 5. januvarja: Anton Samsa, kajžar, 56 let, za pluč- nico. Meteorologično poročilo. Dan Oa-t op a-sovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Moki i na v mm. a .* 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 750*3 mo. 76 2 1 mm. 7. 49 no. —34° C —2 6° C —3*6° 0 brezv. brezv. brezv. megla megla megla 0(H)mm. d se -—i 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 754'9 mm. 753*9 mm. 753*1 mm. —4 6° C —3*2° C —5*6° C brezv. brezv. brezv. megla megla megla 040 mm. megle. Srednja temperatura —320 in —4*5°, za 0*4° in 1'9° pod normalnu). "borza, dne 8. januvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj 86*70 — gld, 8715 - , 109 95 — „ 10165 — „ 925-- _ „ 323 - - „ 117*65 - „ Papirna renta.....gld Srebrna renta ..... „ Zlata renta......„ 5°/0 marčna renta .... „ Akcije narodne banke . . „ Kreditne akcije.....„ London........ „ Srebro........ „ —•— Napol......... „ 3-32 C. kr. cekini...... „ !r56 Nemške uarke.....„ 57-62*/, 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 , Oge-rska zlata rerta 4c/0....... Ogerska papirna renta '.>'■...... Duna*. a :<••£ '. , . . 1 o ^1,1. Zemlj. obć. avstr. 4' , , zlati zast. listi . . Kreditne srečke......100 j,'ld. Eudolfove srečke......10 „ Akcije anglo-avstr. banke. . , 120 TTammway-drui>: reJL 170 gl* najnovejši in utjboljii način e '1083—3) % i umetna Im&he in zobovja>♦ S# ustavlja brez vnakib bolečitu ter opm-nj* ploaab-«*« £ vanj« in vse B.*-bu» -upw»-ulj.»-, — <>d«tj-knuje ♦ t »«bl»* l>4»lMiiuv •/, UHiiirteli, >mi ■; ♦ zobozdravnik A. Paichel, ♦ Oevljurake-Lcu uioatu ' nat&otatrriiie. • • poleg Uradeci; }♦♦»♦*»♦»»»< Cvet proti protinu po dr. Malici. 1 steklenica kr. Odločno najboljfie zdravilo zoper jTOtiu ter revmatični, trganj** po rodili, hiUrSfM v križi ter živcih, oteklino, otrpnile ude in kite itd. Malo časa če bc rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zubval. — Dobiva se v (1034—4) lekarni Trnk6czy zraven rotovža v LJubljani. :r!-utjmarff, Razpošilja se vsak dan s prvo pošto. Državno vojno iniiiislorsl vo namerava za c. in kr. vojsko z dne 1. januvarja 1891 iz-ielam© %m a veje Tulne zgotovljene m on« turne w»te) 1» materijalne potrebšeine tudi nadalje preskrbovati potom zasobne industrije in s tem javno pozivlje na udeležbo pri tem podjetji, oziroma ulaganje pismenih ponudeb. Vrste, katerih zalaganje bode predmet ponudbeni obravnavi, so navedene v seznamu A, priloženem dotičnemu pogodbenemu načrtu. Da se zalaganje dotičnih vrst decentralizuje, se pričakuje, da se osnujejo družbe (konzorciji), katerih bode vsaka zalagala za jedno monturno skladišče, oziroma za jeden monturni rajon. Letna denarna vrednost potrebščin za monturno skladišče St. 1 v Brnu in št. 2 v Budimpešti se ceni za vsako na kacih 900 000 gld. in za monturno skladišče št. 3 v Gradci in st. 4 v Kaiser-Ebersdorfu za vsako na kacih GOO.000 gld. Kot vodilo za ponudbo ima v obče veljati: 1. ) Ponudbe za zalaganje skupne potrebščine za jedno monturno skladišče uložiti smejo le solidni, v obsegu podjetja za zalaganje zmožni in deuarni obrtovalci. Združiti «e morejo v konzorcij s solidarnim jamčenjem in smejo le na ta način kot družbeno solidarično podjetje staviti ponudbe. Delniška podjetja, potem osobe, ki ne domujejo v Avstro Ogerski in ne plačujejo davkov, so načelno izključena od pogajanja za zalaganje. 2. ) Samo obrtovalci dotične stroke smejo stopiti v konzorcij. 3. ) Udeleženci pri konzorciji morajo dokazati zalagalno zmožnost in zanesljivost svojo. 4. ) Materijal vseh vrst ima podjetje samo izdelavati. Dotična izdelovališča imajo se v ponudbi uatančno označiti. Podvržena so glede njih obstanka, vršbe in vršbenega obsega nadzoru vojaSke uprave. 5. ) Za vsak konzorcij je osnovati konfekcijski zavod ondu, kjer je monturno skladišče, za katero se želi dobiti zalaganje. (Konzorcij za monturno skladišče št. 4 ima osnovati na Dunaji konfekcijski zavod.) Ti konfekcijski zavodi morajo biti prirejeni za veliko potrebščino in že 1. dne julija 1890 tako zmožni za vršbo, da se v njih more vršiti urezovanje in izdelovanje vseh naročenih predmetov. Poraba vnanjih delavskih moči je vender deloma dopuščena. 6. ) Konzorcijam za monturna skladišča št. 1 v Brnu, št. 2 v Budimpešti in št. 3 v Gradci se bode prepustil pod gotovimi pogoji del prostorov teh skladišč, kjer imajo konzorciji na svoje troške napraviti parne, dekaturne zavode. Dokler ne prevzamejo podjetniki teh prostorov, so zavezani v onih krajih, kjer so monturna skladišča, označiti tovarno za sukno, v katerej se bode materijal pred podtlavo pod nadzorom vojne uprave podvrgel parnemu premočenju za poskušnjo in dekaturi in se bode lahko nadzorovalo tudi prirezovanje. 7. ) Ponudbe imajo se glasiti za »kupno potrebščino kakega monturnega skladišča in se mora v njih izrecno navesti monturno skladišče, za katero se želi dobiti zalaganje. 8. ) Ponudbe za potrebščine pri monturnem skladišči št. 2 v Budimpešti morejo staviti le taki obrtovalci, ki domujejo in davek plačujejo v deželah ogerske krone. 9. ) Vrste, katerih zalaganje je pridržano industriji ogerski, se smejo izdelavati le v deželah krone ogerske. 10. ) Za 10 odstotkov normalne letne potrebščine za monturno skladišče št. 2 v Budimpešti si pridržuje vojna uprava pravico, da sme glede njih odrediti, kar hoče. Dotični konzorcij je pa vender zavezan, vsprejeti tuli zalaganje te delne zalagalne množine in je izvršiti v obrokih, katere določi vojna uprava. 11. ) Pogodba sklene se na 5 ali več let in se more eventuelno tudi molče podaljšati. 12. ) Za /agotovljenje pogodbene zavezanosti mora, kdor dobi zalaganje, do konca junija 1890. leta preskrbeti blagno kavcijo. Približna vrednost te blagne kavcije znaša za konzorcija monturnih skladišč št. 1 v Brnu in št. 2 v Budimpešti po 450.000 gld. in za konzorcija monturnih skladišč št. 3 v Gradci in št. 4 v Kaiser-Ebersdorfu pa po 300.000 gld. Te kavcije imajo se tako uložiti, da oni, ki dobe zalaganje, dotični del vojne rezervne zaloge kupijo in ceno za to v gotovem denarji ulože, ki se obrestuje po 3 do 4%. 13. ) Varščino ima vsako podjetje uložiti pri najbližnjej vojaškej blagajnici (plačevalnici) in se mora dotični depozitni list z zapečateno ponudbo, pa vender v posebnem tudi zapečatenem kuvertu, doposlati. Visokost varščine določi se s petimi odstotki zalagalne vrednosti. Vrne se onim, ki ne dobe zalaganja, takoj, ko se bode odločilo o uspehu obravnave, dočim se varščina onega, ki dobi zalaganje, pridrži kot del kavcije. 14. ) Oni, ki dobe zalaganje, so zavezani na ukaz državnega vojnega ministerstva del pri njih naročenih vrst eventuelno poslati v kako drugo skladišče, kakor so dobili zalaganje. 15. ) Za konzorcij trdno določeni pogoji, ki so sestavljeni v obliki pogodbenega načrta ter obsegajo glede uravnanja in proračunanja cen potrebne podatke, se lahko pregledajo v polnem obsegu pri vsakej kornej (vojaškej poveljstvene) intendanciji, pri vsakem monturnem (poddružničnem) skladišči, pri trgovskih in obrtnih zbornicah avstro ogerske države, pri trgovskem muzeji v Budimpešti, pri oger-skem deželnem industrijskem društvu v Budimpešti in naposled pri 13. oddelku državnega vojnega ministerstva. 16. ) V ponudbi ima se izrecno izjaviti, da se v pogodbenem načrtu trdno določeni pogoji vs[,rejm6, Ponudbi je pridejati od podjetnika napravljeni seznam o jednotnih cenah vseh zalagalnih predmetov. Ker služijo jednotne cene za podlago bodočemu uravnanju cen, se ima na koncu tega seznama zaviti, da so v pogodbenem načrtu nastavljene temeljne cene dvostrižne volne, katere se mufa rstso tako kakor jednotne cene navesti v številkah in pismenkah brez vsakega popravljanja, Be vzele zs proradu na ti je ponujanih cen. Nadalje imajo podjetniki izrecno izjaviti v ponudbi, da so jim popolnoma znani zalagalni uz-orci za poskušnjo, materijal in denarne dividende, katere se lahko ogledajo pri monturnih (poddruž-ničuih) skladiščih. Nazadnje je v ponudbi označiti izbrani zastopnik družbe kot prejemalec pisem ter povedati natančno naslov njegov. 17.) S potrebnim oskrbljene in kolekovane ponudbe je uložiti naravnost pri državnem vojnem mini h ter nI ^ u i0 morajo ondu doiti v»»j ilo 15. man i 1890 do 12. ure «lo-polu