št. 214.
Posamezna številka ©in 1.
V Ljubljani, v torek 23. septembra 1024.
Poitnlna v gotovim*
Leto E.
NARODNI
>
'NEMK
g..
1
2
? Neodvisen političen list. e*
Izhaja vsak dan popoldne.	I	’	”	|	Rokopisi	*e	ne	vračajo.	—	Oglasi po tarifu.
Mesečna naročnina:	f	 .	  _	..	„	f	Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
1 V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25 1 Uredništvo in upravnlštvo: WoIfov» ulica snl/I. | Račun pri poštnem ček. uradu št 13.633.
Telefon 213.
Pozdravljen slovenski Maribor!
Pomembna iti ponosna zmaga je do-boievana: v Mariboru je Narodni blok Zmagal absolutno in lepi Maribor je nepreklicno nas slovenski Maribor.
Še pred desetimi leti ni smel nihče niti misliti na slovenski Maribor in Se dolgo po prevratu je bila celo politična pripadnost Maribora problematična. Nobene prilike tudi niso izpustili naši Nemci, da ne bi tega povdarili-in zlasti v tujini se je pridno razširjalo mnenje, da se je z dodelitvijo Maribora Jugoslaviji izvršilo grdo nasilje nad pravico, ker da je Maribor nemški. Ljudsko štetje iz leta 1920 je sicer te trditve ovrglo, toda vsled splošne diskreditiranosti ljudskih štetij v narodnostnih vprašanjih niso mogli niti rezultati, sicer nad vse korektnega štetja v Mariboru, biti prepričujoči.
Jasno sliko o narodnostnem stanju Maribora so mogle podati samo svobodne volitve, v katerih je bil volilec vsled tajnega glasovanja zasiguran pred vsakim preganjanjem in je tako mogel v resnici dokumentirati svojo voljo. Zato so stavili Nemci vse svoje nade na nedeljske volitve in glasno govorili, da imajo te plebiscitaren pomen. Vsled j volilnega reda je bilo za Nemce stališče y resnici zelo ugodno. Vsled razcepljenosti Slovencev na več strank, je bilo nadvse mogoče, da si pridobe Nemci, ki so v nacijonalno ogroženih krajih vedno enotni, relativno večino in s tem nemškega župana. Z ustanovitvijo Narodnega bloka je bila ta nemška namera v znatni meri onemogočena, toda popolnoma likvidirana ni bila, ker so Ostali izven Narodnega bloka slovenski oocijalisti in komunisti in je končno še famozni vitez Zagorski nastopil z lastno listo.
i Ker so dalje Nemci v Mariboru gO' Ispodarsko močnejši od Slovencev in ';ker so brezobzirno skušali s svojo gospodarsko silo vplivati na volivce, je bila nevarnost nemške zmage tem večja in zato se ni čuditi, da so Nemci z lemago nujno računali.
Kakšni so bili nadaljni nameni Nemcev, ni težko uganiti. Po svetu bi razglasili* kako da je Maribor nemški in j kako silna krivica se je zgodila nem štvu, ker je bil Maribor dodeljen Jugoslaviji. Nemški župan v Mariboru pa bi skrbel, da bi nemška manjšina rasla in postala skoraj krepka večina. Tedaj pa bi se že našel kak naš prijatelj, ki bi poskrbel, da bi postal Maribor medna-/ rodno vprašanje, katero bi bilo rešeno \za nas neugodno.
Vsi ti računi pa so bili v nedeljo od slovenskega volivca prekrižani in Ma ribor je za vedno prenehal biti nemška trdnjava, kar je bil stoletja dolgo. Ne samo relativne, temveč absolutno ve ,'čino si je priboril Narodni blok in s tem -je vsako govorjenje o državni pripadnosti Maribora atentat na pravico.
Ponosna mariborska zmaga je bila Priborjena samo vsled sloge, med Slo 'venci. Ce bi ne bilo te, bi dobil morda Maribor nemškega župana in nemški Načrti bi bili na pragu uresničitve. Naša naloga je sedaj priborjeno zmago utr-
in storiti vse, da bo Maribor naša tr<bijava, ki bo v najkrajšem času za vedno likvidirala zadnje ostanke nem-
“tarstva na severni meji. Da pa izvrši Maribor to svojo nalogo, pa je po-ireono, via(ja meci mariborskimi siovenet ista si0ga, ki je priborila ne-zmago.
Maribor ima izjemno stališče In te
s® morajo zavedati vse slovenske stranke. V Mariboru bo še dolgo naroden interes dominanten in zato je vsaka strastna strankarska politika v Mariboru napačna. To morajo vse slovenske stranke uvaževati.
Izjemno stališče Maribora pa mora uvaževati tudi država. Nacijonalen greh je, če se ne more razviti slovenstvo Maribora v zadovoljivi meri, ker ni dovolj stanovanj. V Mariboru mora država takoj pričeti s stanovanjsko akcijo in vsaj svojim uradnikom zasigu-rati stanovanja.
In nikakor ne gre, da so mariborske kulturne institucije od države slabše do tirane ko v vsakem drujtam maatu. Zla
Sijajna zmaga v Mariboru.
Narodni blok priboril 32 odbornikov, socialisti 4, Nemci 4 in komunisti 1.
Maribor 22. septembra. Včerajšnje občinske volitve, ki so se vršile prvič po osvobojenju v ostrem nasprot-stvu med Nemci in Slovenci, so bile zelo živahne. Agitacija se je vršila z vseh strani, zlasti oživljena pa je bila v soboto in nedeljo. V soboto se je vršil pri Gambrinu shod slovenskih pridobitnih krogov, v hotelu Kosovo pa se je razvil impozantni shod nacijonalistov, kateremu je sledila manifestacija po mestu, katere se je udeležilo več sto nacijonalistov v kroju.
Včeraj se je razvijal potek volitev normalno. Do ekscesov ni prišlo nikjer. Že iz udeležbe se je dalo preko dneva sklepati, da bo zmaga Narodnega bloka gotova. Vendar pa ni nihče pričakoval, da bo ta zmaga absolutna.
Volitev se je udeležilo vsega 4592 volilnih upravičencev, torej 336 manj, kakor pri zadnjih skupščinskih volitvah.
V	vsem je glasovalo nekaj manj ko 70 odst. volilcev.
Narodni blok je dobil 2405 glasov,
vse ostale liste skupaj pa 2187 glasov, torej 218 glasov mani kot Narodni blok.
In sicer so dobili: socijalni demokrati 960, Nemci 994, Zagorski 43 in komunisti 190 glasov. Odbornikov ima v občinskem svetu Narodni blok 32, socija-listi 4, Nemci 4 in komunisti 1. Na listi Narodnega bloka je bilo izvoljenih 14 kandidaov SLS, 8 JDS, 6 NSS in 3 NRS. 2e kmalu po 17. uri so se pričele
zbirati pred Narodnim domom, kjer je bila glavna blokova pisarna, množice radovednega občinstva, ki je prekipevalo navdušenja, ko je izvedelo za izid volitev in je na Narodnem doinu zavi-hrala državna trobojnica.
Okrog 20. ure se je izpred Narodnega doma pomikala povorka, katero so organizirali nacijonalisti in kakršne Maribor še ni videl. Tisoči slovenskega občinstva so manifestirali po mestnih ulicah in vzklikali jugoslovenskemu Mariboru, državi, kralju itd. Nemški in nemčurski hujskči so izginili. Niti enega ni bilo nikjer. V Gosposki ulici se je manifestantom pridružila še salezijanska godba, ki je svirala narodne koračnice. Ko je bila manifestacija končana, so se množice zgrnile pred Narodnim domom, kjer je z ograje spregovoril novinar g. Radivoj Rehar. Spominjal se je trpljenja mariborskih Slovencev pred 16. leti na isti dan in pozval vse navzoče k prisegi, da ostanejo složni ne glede na politično prepričanje, kadarkoli bo v nevarnosti skupna narodna stvar in dokler bo v Mariboru le še en Nemec ali nemčur. Dvignilo se je na tisoče rok in zavladalo je nepopisno navdušenje. Nato je še govoril g. Košič, ki je pozval na bojkot, dr, Cazafura pa je pozval navzoče, da se mirno razidejo, kar so tudi storili ;
Mariborski plebiscit se je Izrekel pač drugače, kakor so pričakovali Nemci!
Uboli na Bolgarskem prenehali.
Komunistični manifest.
Beograd, 22. septembra. Na Bolgarskem so uboji začasno prenehali. Boi v okolici Džumaje in Petriča se nadaljuje. Zanimiv je proglas bolgarske komunistične stranke povodom umora Todora Aleksandrova. Stranka objavlja, da sovjetska Rusija ni inscenirala tega spopada. Zanimiv je tale odstavek v proglasu: »Težka borba, ki se vodi na Bolgarskem, je zbližala Albance, Makedonce in hrvatski narod ter njih naci-jonalne in revolucijonarne organizacije:
Kosovski konflikt, makedonsko revolucionarno organizacijo, HRSS in ostale manjše organizacije. Te organizacije so se sporazumele za skupno borbo na podlagi komunističnega manifesta, izdanega maja meseca 1924. Sovjetska vla* da ni poslabšala, marveč ojačila to revo-lucijonamo gibanje. (Omenjanje HRSS v proglasu je najbrže bolj Špekulativne prirode. Ni verjetno, da bi bil v tem oziru res dosežen sporazum. Op. ured.V
Ubijalci poslani, da ubijalo Obbova In Kosto
Todorova.
B e o g r a d, 22. septembra. Notranje ministrstvo je izdalo sledeče uradno poročilo:	Po odloku makedonskega
komiteta je Protogerov poslal nekoliko ljudi, da ubijejo Kosto Todorova in Obbova, bivša bolgarska ministra, ki se sedaj nahajata v tujini. Todorov se
nahaja te dni ponovno v Beogradu lp jamčijo naša oblastva za njegovo živ- , ljensko varnost, dokler bo bival v Beo,' gradu. Obbov pa se nahaja v Pragi,
Tudi praška policija je podvojila vs* varnostne mere.
Albanlla organizira vpade na naie
ozemlle.
Beograd, 22. septembra. Iz vladnih krogov doznavajo, da ima vlada avtentične vesti, da je poslednje napade kačakov na naše prebivalstvo organizirala albanska vlada s pomočjo neke velike sile. Radi tega bo naša vlada,
Proti polovičarskemu sporazumu.
Beograd. 22. septembra. Težišče situacije je v tem, da noče vlada doseči sporazuma z Radičem samo glede njegovega vstopa v vlado, temveč je cilj vlade sporazum, s katerim bi bilo vsaj v glavnih obrisih urejeno hrvatsko srbsko vprašanje. V tem oziru je bila avdijenca Davidoviča pri kralju posebne važnosti. O uspehu te avdijence ni še ničesar definitivnega znanega. Znane so samo formalne strani avdijence. Vladne stranke so o poteku nadaljnih dogodkov zelo optimistične in sličen optimizem se opaža tudi v Zagrebu. Zato
je zelo verjetno, da pride do širšega sporazuma, s katerim bo vladno delo zasigurano za dolgo dobo. Da se vlada ne zadovolji samo z vstopom Radičevih poslancev v vlado, je naravno, ker bi bila drugače v stalni nevarnosti, da bi kak nepričakovan dogodek, ki bi ga mogla opozicija vedno povzročiti, ogrozil njen obstoj. Seveda pa je na drugi strani jasno, da ne more tako dalekosežen sporazum biti perfekten čez noč. in zato ni pričakovati takojšnje odločitve, raz-ven če bi nastopili kaki nepredvideni dogodki.
Radii na potu h kralju v Beljen
val nujna poročila. Okoli ene ure popoldne se je Vaš dopisnik znova obrnil na notr. ministra, ki mu je izjavil, da nima še nikakih poročil o tem. — Po zadnjih vesteh iz Zagreba je bil Radič včeraj popoldne v Riječici v zagrebški okolici in se je danes zjutraj vrnil v Zagreb. Vsi politični krogi so sprejeli vest o Radičevem potovanju v Belje z rezervo in jo smatrali po poročilih iz Zagreba za izmišljeno.
Beograd, 22. septembra. Danes okoli 2. ure se je razširila po Beogradu zanimiva vest, da je Radič danes zjutraj odpotoval iz Zagreba na Belje, kjer se mudi te dni kralj. Ta vest je izzvala tem večjo senzacijo, ker je bila lansirana iz vladnih krogov. Vaš dopisnik se je takoj obrnil na notranjega ministra Nastasa Petroviča, ki do onega momenta ni imel nobene informacije o tej stvari. Notranji minister je zahte-
sti pa je škandal, da vprašanje mariborskega gledališča še danes ni rešeno. Maribor ni samo slovenska trdnjava, temveč je tudi ena najpomembnejših državnih trdnjav in zato mora tudi država storiti svojo dolžnost do Maribora.
Nemštvo Maribora je sicer umetno, toda kljub temu nadvse opasno, ker je gospodarsko močno. Njegova gospodarska moč pa pade, če so mariborski Slovenci složni In zavedni. Ena prvih nalog slovenskega Maribora je zato, da okrepi slovensko trgovino in obrt. Geslo svoji k svojim je treba v Mariboru uveljaviti In tudi zato je sloga med Slovenci potrebna.
Mariborske volitve imajo plebiscitaren pomen in so bile plebiscit. Mariborske volitve pa so tudi dokazale, da se Slovenci nimamo bati nobenega ple-| Jbisclta. samo da so volitve svobodne. Koroški plebiscit je bil nesvoboden in prezgoden in če bi se danes vršil, bi izpadel ravno tako za Jugoslavijo, kakor je izpadel nedeljski v Mariboru. Ker bolj nemški od Koroške je bil Maribor.
Naša narodna čast je po nedeljskih volitvah zopet čista in to po zaslugi zavednih Mariborčanov*
Bodi pozdravljen zato slovenski Maribor in ča&t zavednim Mariborčanom!
kakor zatrjujejo vladni krogi, vložila protest pri albanski vladi, ker se ta akcija albanske vlade tolmači na ta način,, da albanska vlada želi s temi napadi In nemiri v Južni Srbiji podčrtati vprašanje narodnih manjšin v Ženevi.
NOVI NAPADI KAČAKOV.
Beograd, 22. septembra. Napadi kačakov v južni Srbiji se še vedno ponavljajo. Predvčerajšnjim so kačaki pod vodstvom M^lja Idrice napadli selo Poljane, a so bili pregnani. V okolici Peči so kačaki ujeli 2 nedoletni deklici, ki sta pasli koze. Cestni delavci na progi Peč-Andrijevica so kačake pregnali in obe deklici osvobodili. Javna varnost v teh krajih je zelo ogrožena.
^ma^S^lcev^žTvue-
NJE MUNJIČA.
Beograd, 22. septembra. Včeraj je potekel rok za odkup srezkeg* poglavarja iz Djakovice Munjiča. Kaj se je z njim zgodilo, ni znano. Ugledni muslimani Iz metohijskega okrožja so zbrali denar 200.000 dinarjev in poslali delegacijo v rakoško občino, ki se bo pogajala s kačaki. Za življenjsko varnost Munjiča je bilo vzetih 30 talcev iz uglednih rodbin.
NOVI UKAZI PODPISANI
Beograd, 22. septembra. Kralj je podpisal ukaz, s katerim se izpolnijo prosta mesta šolskih nadzornikov v Sloveniji. Prav tako je bil podpisan ukaz o imenovanju novih univerzitetnih profesorjev. Za univ. profesorja v Ljubljani sta imenovana Dimitrij Žost in Josip Humel, za univ. prof. v Zagrebu pa Mladen Plivelič in dr. Petar Skok. Dalje je bil podpisan tudi ukaz, s katerim je vpokojenih večje število učiteljev v Sloveniji, ki so dovršili potrebna službena leta.
MNENJE OPOZICIJE.
Beograd, 22. septembra. Opozi-cijonalni krogi ugotavljajo, da se nahaja vlada v zelo delikatnem položaju. Stvar je v tem, da Radič noče preje skleniti sporazuma pred svojim vstopom v vlado. To sledi tudi jasno iz pisanja hrvat-skih listov. »Hrvat« ponavlja Radičevo frazo, da ni sporazum »gola§« in da se ga zato tudi ne da tako hitro napraviti. Po mnenju opozicije pa je želja krone, da vstopi HRSS v vlado na podlagi posebnega definitivnega sporazuma. Radi tega pričakuje opozicija v tem vprašanju nesoglasij med vlado in HRSS. Ta nesoglasja bi lahko Imela za posledico ?.d vlada.
40 MILIJONOV DOBIMO LETOS OD NEMČIJE.
Beograd, 22. septembra. Po sporedu reparacijskega kontingenta bo naša država dobila do konca 1. 1924 40 milijonov zlatih mark. V to vsoto so vštete tudi potrebe oz. izdatki železniškega in poštnega ministrstva.
SEJA FINANČNEGA ODBORA.
Beograd, 22. septembra. Danes dopoldne je sklicana seja finančnega odbora, na kateri se bo določil dnevni red. Za to sejo finančnega odbora, v katerem ima opozicija večino, vlada veliko zanimanje, ker se ne ve, kakšno stališče bo opozicija zavzela. Kakor doznavajo, bo dnevni red za bodoče seje finančnega odbora sledeč: Uredba o draginjskih dokladah vpokojencev, dalje povečanje 55. part. budžeta za 40 milijonov Din za izplačevanje raznih računov in slednjič uredba o draginjskih dokladah svečenikom.
NOVA IMENOVANJA.
Beograd, 22. septembra. Včeraj je bil podpisan ukaz, s katerim se imenujeta novega pomočnika finančnega ministra Franjo Gospodnetič.
IZID OBČINSKIH VOLITEV V ROGA ŠKI SLATINI.
Rogaška Slatina, 22. sept. Rezultat včerajšnjih občinskih volitev je naslednji. Zdraviliška lista je dobila 38 glasov z 2 mandatoma, demokratje 35 glasov in 2 mandata, nemškutarji 38 glasov in 2 mandata.
VELIKI KNEZ KIRIL SE PROGLASU' ZA CARJA.
Beograd, 22. septembra. Včeraj. je vzbudila veliko zanimanje vest, da se je veliki knez Kiril proglasil za carja potom manifesta. V tem manifestu izjavlja veliki knez, da so bili dne 4. julija 1918 v Jekaterinburgu ubiti car, carica, njihove hčere in prestolonaslednik. Ruski narod ne bo dopustil da bi imperatorski prestol ostal prazen. Zato Kiril, kot najstarejši član carske rodbine in ki Ima edino pravico do nasledstva, proglaša sebe za imperatorja vse* ga ruskega naroda in svojega sina kn** za Vladimirja za prestolonaslednika.
Borzna poroflla.
Ljubljanska borza, dne 2. s*p»mbrs.
Vrednote.
Srečke: 2 in pol % drž. renta za volno škodo denar 117, blago 119. Delnici; a) Denarni zavodi:	Celjska posojilnica denar
210, Ljubljanska kreditna banka denar 229, blago 240, Merkantiina banka denar 123. blago 130, I. Hrvatska štedionlca denar 916, blago 922, Slavenska banka blago 150. b) Podjetja:	Trboveljska premogokopna
druiba blago 470. Združene pa pintih* denar 123, blago 126. Založnice Itd.! 4 19 poi % kem zad. dež. banke blago 90.
Produkti.
Trami merkant. tesani 5 m dolž. 16/22 cm frko meja kol. 2 vag. denar 567. blago 567, zaključ., trami merkant tesani 7 m do«. 18/24 cm Irko meja kol. 1 vag. denar 567. blago 567, zaključ., remeljnl 4 do 5 ni — 8/10 cm frko meja kol. 1 vag. denar 567, blago 567, zaključ., letve 3 do 4 m — 3;5 cm frko mela kol. 1 vag. denar 567, blago 567. zaključ., testonl frko meja denar 510, remeljnl redne mere 68/68, 58/58, 78/78, 98/98, 118/118, 4 in 5 m dolž. frko Sušak denar 670, remeljni polovičarjl 38/78, 34/68,	4 ni
dolž. frko Su5ak denar 670, pšenica domača frko Lj. denar 365, pšenica bačka frko bačka post blago 360, koruza bačka frko bačka post 295, oves bački frko bačka post. blago 290, koruza umetno sušena frko slo-ven. post, dobava oktober blago 290, suhe gobe po kakovosti frko Lj. denar 50 do 58, laneno seme par. Lj. denar 680, fižol rlbni-čan frko Lj. denar 600, fižol prepeličar frko Lj. denar 525, fižol mandalonl frko Lj. denar 400. brinje brvatsko frko Karlovac blago 250, otrobi pšenični frko Lj. netto kol. 1 vag, denar 215, blago 215, zaključ.. krompir uzan-čai dobava oktober frko naklad, post. denar 125, seno 1. sladko preSano frko LJ. denar 125, vino belo dolenj, štajer. hrvat. po v z. frko naklad, post. denar 710, blago 780.
Zagreb, 22, septembra. Devize: Čarih 13.50—13.60, Praga 214.10—217.10, Pariz 380—385, New-York 71—72, London 318.115—321.125, Trst 313.50-316.50, Dunaj 0.1002-—0.1022. — Valute: dolar 70.125— 71.125.
C url h, 22. septembra. Beograd 7.40,, Pariz 28.05, London 23.62, New-York 528.875, Milan 23.19, Berlin 1.26. —	,
Trst, 22. septembra. Predboraa: Beo* grad 31.70—31.85, London 101.85—101.95, Pariz 121—121.50, New-York 22.75-2?,8<t CuTlh 430-431, Dunaj 0,0320^.0323, Pr**» 68.30-68^0.
Radikalski zbor na Jesenicah.
Sestanek zaupnikov NRS za gorenjsko okrožje, ki je bil včeraj na Jesenicah, je jako lepo uspel. Udeležilo se ga jt- do 70 zaupnikov s cele Gorenjske. Zborovanje, ki je trajalo do tri ure je otvoril in vodil predsednik krajevne organizacije na Jesenicah g. postajenačel-nik Veber. Glavna govornika sta nastopila gg. Fran Grafenauer ln dr. Vladimir Ravnihar. Oba govornika sta izčrpno govorila o pfogramu, o zgodovini in o bodoči violi NRS v političnem življenju našega naroda in naše države. Precizirala sta ob vsesplošnem pritrjevanju stališče NRS v Sloveniji napram vladajočemu režimu ter poročala o splošni politični situaciji in o razmerju NRS do drugih strank. Dolgotrajno odobravanje je sledilo izvajanjem obeh govornikov, ki sta pokazala, da razumeta ljudsko dušo, saj sta zajemala snov svojim mislim prav jz nje.
G. dr. Ravnihar je podal temeljito poročilo o znameniti seji glavnega odbora v Beogradu. Zborovalci so enodu-šno kot edino pravilno odobravali njegovo stališče na tej seji.
V	razpravi, ki je na to sledila, se ie oglasilo več govornikov ter je bila debata prav zanimiva. Zlasti izvajanja g. dr. Treota iz Kranja so žela mnogo odobravanja. Vsi govorniki brez izjeme so se strinjali v tpm, da splošni politični položaj, kakor tudi posebne razmere v Sloveniji zahtevajo sicer opozicionalno, toda benevalentno stališče napram vladajočemu režimu.
Preden je prišla na razpravo resolucija,, so. zborovalci izrazili udanostni pozdrav kralju! id 'a ' 'w” ^ -•
V	navdušeno sprejeti resoluciji izrekajo zaupniki NRS za gorenjsko okrožje svojo vernost in svojo zvestobo Narodni radikalni stranki ter pošiljajo njenima voditeljema predsedniku Nikoli pašiču in podpredsedniku Ljubi Jovanoviču svoje najiskrenejše, spoštovanja polne pozdrave. Izražajo svoje zadoščenje, da je NRS v kritičnih časih ohranila svoje edinstv oin solidarnost. Tako bodi tudi v bodoče! Narodna radikalna stranka je izmed političnih stranka v državi najmočnejša, njeno parlamentarno zastopstvo je najštevilnejše v narodni skupščini. Zategadenj jej po pravici gre vodilna vloga v naši državi. Zaupniki izražajo željo in pričakovanje, da prevzame NRS zopet vodstvo našega državnega krmila.
NRS maj stopi na čelo vseh strauk, ki so voljne In pripravljene, da se v nesebičnem patriotizmu do naše edinstvene kraljevine in v bratskem sporazumu, pustivši na strani brezplodna ter državnim in narodovim koristim škodljiva prerekanja za prazna gesla, lotijo nujnega stvarnega zadržavnega dela zlasti v naši zakonodavni zbornici.«
Nadaljne resolucije zahtevajo odpravo krivic, storjenih javnim nameščencem o prevedbi ter zlasti nekaterim železničarjem, ki so bili odpuščeni vsled napačnih informacij. Nadaljna zahteva je bila, da pride ves radovljiški okraj v II. draginjski razred.
Po stvarni razpravi o teh resolucijah je predsednik ob navdušenem ploskanju vseh udeležencev zaključil lepo uspelo zborovanje.
Komunistična grozodejstva.
Trapecunt, 19. 9. Po obupnem-boiu jo modla sovjetska vojska glavno mesto Gruzije (Georgije) Tiflis. 600 vodilnih oseb je bilo takoj	ustreljenih, več stotin	pa
aretiranih.	Večina od njih bo obso-
. jena na smrt.	.v	«- .*•« .*
Ta, brzojavka Je bila oddana potem,
ko je ves" SocljalKHčni in kulturni svet protestiral proti nezaslišanemu umoru 43 georgijskih socijalnih demokratov, ki so bili ustreljeni brez preiskave ln brez razprave kot povzročitelji geor-gijske	vstaje, pa	čeprav so nekateri	bd
njih	bili že leta	dolgo v sovjetskih	je-
čah ln se Vsled tega vstaje sploh udeležiti niso mogli. Iri ti umori so se zgodili skofaj iitOČašnb, ko sb po vsem 'svetu prirejali socljalisti protivojne manifestacije, prt katerih so v odlični in najbolj kričavi meri sodelovali tudi komunisti.
In da bo slika komunističnega grozodejstva popolna ji je treba pripomniti 5e to, da je bila vstaja v Georgiji z lahkoto udušena, da torej ni bilo nobenega vzroka, da bi se statuiral svarilen eksempel. Vsaj piše komunist Vardln v oficijelnem »lnprekoru«, da je bila revolucija v par urah povsod! odpravljena ln komunist Lominadze pravi, da je bila georgijska vstaja tako slabotna, Sla bi se »mogle piške smejati«. Kljub ■temu je tekla kri v potokih, j Ce M bili umorjeni kaki buržuji, bi divjanja sovjetskih oblastev vsaj nekoliko fažvrpielf, ampak vsi ustreljeni re-volucijonatpi so bili sociialni demokrati, ki so *e borili proti carskemu režimu, ki: so več ko enkrat dokazaU, da se bore samo za pravice ljudstva, da so nasprotniki vsake reakcije in vsakega absolutizma.
Ne zadosti, da so komunisti postrelili gruzinske revolucionarje, hočejo se-
daj še oklevetati njihov spomin. Tako pišejo moskovski plačanci dunajski ko munisti, da so bili gruzinski revolucionarji plačanci mednarodnega kapitala in da so pričeli z revolucijo samo na povelje kapitalističnih mogotcev. Podlost komunistov je s tem dosegla svoj višek.
Tako osrečuje komunizem ljudstvo ,v praksi. Besede naših komunistov pa so seveda čisto druge. Ne morejo do-vcljno poVdariti sVoicga pacifizma in ne morejo dovoljno obsoditi imperializma drugih, ln na včerajšnjem protivojnem shodu so imeli komunisti seveda prvo besedo. Arnpak ta hinavščina se mora nehati. Ali ste za sovjete in njihove zločinske metode, ali pa ste proti 'njim. Tretjega ni! Tista grda hinavščina, da govorite, kadar ste na varnem o svojem radikalizmu, pred oblastvi pa o svoji pohlevnosti, ta nedostojna hinavščina se mora nehati. Več ko smešno je tudi, če ie govoril komunist Peterkovič na včerajšnjem ljubljanskem shodu, da je amsterdamska in-ternacijonala kriva razdora v delavskih vrstah. Nimamo prav nobenega V2roka, da bi se ogrevali za amsterdamsko in-temacijonalo, vendar pa bi resnici na ljubo omenili Sledeče: V Nemčiji je bilo opetovano dokazano, da so komunisti hoteli uprizoriti revolucijo in dejansko so jo tudi večkrat poskusili. In vendar ni bil nikdar niti en komunist obsojen na smrt. Na Dunaju so uprizorili komunisti dne 15. junija 1919 revolucijo, ki je sicer žalostno končala, vendar ni bil niti en komunist usmrčen. V Gruziji je bila revolucija ravno tako v par urah odpravljena, na povelje komunistov je tekla kri delavcev in ne buržujev v potokih.
Besede komunistov so eno, njihova dejanja pa drugo. Nerazsodna masa seveda ne vidi razlike, toda zaveden delavec jo mora videti. In jo tudi vidi. vsled česar so vse napredne države skoraj brez komunizma in zato pada po vseh kulturnih državah komunizem. In to se bo zgodilo tudi pri nas in naj se moskovski apostoli postavijo na glavo!
Nedeljski
protivojni shod,
socialistov in komunistov - se je izvršil natančno tako, kakor smo napovedali v svojem uvodniku. Shod ni bil nobena manifestacija za mir, temveč samo propaganda partizanstva, pri čemur so šli komunisti celo tako dalečj da so napadali socialne demokrate in jih obenetn tožili, da razbijajo enotno delavsko ironto. Nedeljski shod bi pomenil popolen idejen fiasko, da ni Tešil situacije soc. demokrat Mihevc, ki je oči-vidno naša izvajanja s pridom prečital.
Shod je otvoril socialni demokrat Ru-pret in razložil namen shoda. Nato je poročal tajnik Delavske zbornice gospod dr. Stanko Likar. Njegov govor je bil popolnoma negativen. Govoril je na dolgo in široko, da je vojna delo kapitalizma, »iti z besedico pa ni omenil, kako bi se dala vojna preprečiti. In vendar je ravno V tem težišče vsega vprašanja kakor so pravilno povdarile vse mednarodne delavske strokovne zveze. Tajnik Delavske zbornice bi moral slediti njihovemu V2gledu ali pa biti lepo tiho, ker papirnate fraze o kapitalistični vojni so le 2a priproste strankarske agitatorje.
Še stopnjo nižje je stopil drugi govornik Jože Gohnajer, ki je dokazoval, da sta bila vojne kriva pravzaprav ljubljanski škof in dr. Tavčar.
Za komuniste je govoril Peterkovič. Tudi njegov govor ni bil namenjen propagandi miru, temveč strankarstvu. Govoril je večinoma o visokih vprašanjih zunanje politike in reševal ta vprašanja z občudovanja vredno priprostostjo. Dawesov načrt, Versajska pogodba, banke, konsumi, vsa ta težavna vprašanja so našla v Peterkovlču svojega »mojstra«. Tudi vprašanje miru je rešil komunist Peterkovič enostavno: Vrzimo buTŽuazijo in vzemimo vlado v svoje roke, pa bo mir zagotovljen. Da ie to res, dokazuje komunistična Rusija v Tesnici v idealni meri!
Situacijo je rešil s svojim govorom g. Ignacij Mihevc. Najpoprej je kratko repliciral govore prejšnjih treh govornikov, nato pa Izvajal: Mislim ln sem prepričan, da današnji shod ni bil sklican zato, da bi se z govorniškega mesta politiziralo in se raziskovalo, kdo ie zakrivil svetovno vojno. To smo storili že na nešteto shodih in po časopisju. Danes smo zato tu, da se pogovorimo, kako bi sejali bratstvo in ljubezen, a ne sovraštvo. Zato smo tu, da bi se pogovorili, kako se je treba proletarijatu združiti, da se bo mogel uspešno udejstvovati v akciji proti vojni. Kal boste govorili, kdo da ie povzročil vojno, ali je bil to liberalec ali klerikalec, ko mora biti vendar vsem znano, da le bil 1. 1914 avstrijski in nemški militarizem stokrat bolle organiziran, kot proletarijat. Saj so zborovali sdcijalisti po vsem svetu proti vojni in tudi pri nas smo imeli shode. Jaz sem govoril na Jesenicah, pa sem komaj odprl usta, so me že 4 žan-darji odvedli Z veliko težavo sem se zmazal. Vidite, tako Je bilo in ni pametno, ako tni govorimo, da bi bila ta ali ona stranka lahko preprečila vojno. Tega ne. bi bil mogel nihče, ker sta kapitalizem in militarizem hotela vojno. Tudi g. Mihevc pa ie zašel malo na stran pota ko le pričel govoriti o treh strebrih, na katerih sloni današnji dtužabni red. Militarizem, kapitalizem in klerikalizem, In te tri stebre mora združen! proletarijat omajati, pa se bo zagotovil mir. Nemški socialdemokrat Bebel je napovedal konec vojne s teml-le besedami: Konec vojne bo tedaj, ko se puške ne bodo več sprožile. Proletarijat naj se združi in dela nato, da se puške ne bodo več sprožile, pa bo odstranjena vsaka nevarnost nove vojne. Vedimo pa, da se bortmo 2a bratstvo in medsebojno ljubezen.
Mihevc je žel za svoje besede obilo priznanja zlasti pi socijalistih. Shod Je sicer potekel popolnoma mirno in ni prišlo med komunistu katerih je bito nekako polovico od vseh navzočih, in socijalisti do nikakega incidenta.
Lord <3r«y o angleški zunanji politiki
V Edinbourghu je imel lord Grey na neki prireditvi liberalne stranke velik govor o zunanji politiki Macdo-nalda.
V	polnem obsegu je nastopil za lond. dogovor, ki je dosegel sporazum med Anglijo, Nemčijo in Francijo glede plačevanja reparacij. Dogovor je v- stanu ustvariti temelj za mir in je zato v tem oziru politiko Macdonalda popolnoma odobriti.
Dogovor z Rusijo pa je temna točka v zunanji politiki sedanje vlade. Pravilno .ie bilo, če se je -sovjetska Rusija pripoznala. Toda ne bi se smelo pravega značaja te vlade prikrivati. Sovjetska vlada je nastala vsled terorja in despotizma in se tozadevno prav nič ne razlikuje od caristične Rusije. Za priznanje je to končno vseeno, toda nobenega vzroka ni, da bi se sovjetska vlada bolj prijateljsko upoštevala ko kaka druga tuja država.
Trdi se, da je rusko-angleški dogo-
vor v interesu angleške trgovine. To pa ne odgovarja resnici. Radikalne metode sovjetov so razrušile kapital v Rusiji. Ce se da sedaj sovjetom na razpolago kapital brez zadostnih jamstev, potem bo angleški kredit na vsem svetu padel. Rusko angleški dogovor ni noben pravi dogovor, temveč samo navidezen.
Dogovor je nastal, ker je bil sestavljen v obliki, da sta mogla oba kon-trahenta dogovor podpisati in si pri tem misliti vsak svoje. Zbornica lordov mora zato dogovor odkloniti, dokler ne bo natančno določen znesek posojila in dokler ne bodo podana jamstva za njegovo odplačilo.
Enako odločno je odklonil angleško-ruski dogovor tudi Lloyd Georges in zato je zelo verjetno, da bo liberalna stranka celotno glasovala proti angle-ško-ruskemu dogovoru. Ker je verjetno, da bo isto storila tudi konservativna stranka, ni izključeno, da bodo na Angleškem v kratkem vdlitve.
Trgovinsko brodovle sovjetske Rusije.
Trgovinsko brodovje, kar ga je ostalo Prihod ladij iz inozemstva V ruske sovj. vladi, se je radi vojne in revolucije	,	.	.	lopa
stalno nahajalo v stanju razpadanja. V pri-	1UKe	v *•
meri s stanjem v 1. 1916 je preostalo od ruske trgovinske mornarice na Črnem morju le 5 odstotkov, na Vzhodnem morju 10 odstotkov in na Belem morju 54 odstotkov.
Le v Kaspišketn morju je ostala trgovska flota skoraj nedotaknjena in dobro uporabna (znašala je 99.5 odstotkov predvojnega stanja), ter je lahko še nadalje služila za prevoz petroleja.
Vsekakor pa se je zadnja leta pokazal napredek ruske trg. mornarice. Ruska pristanišča, ki so bila zapuščena in zanemarjena, so bila popravljena in izročena prometu; zlasti tedaj, ko se je pričela zunanja trgovina z žitom. Obenem se je začela obnova tud! na polju ruske trgovske mornarice.
V zadnjih letih se Vidi stalno naraščanje plovitbe na vseh morjih. Najbolj pomemben je bil promet na Črnem in Azovskem morju, v koje luke je v prvih devetih mesecih L 1923 pristalo 842 inozemskih in 110 ruskih brodov, odšlo pa 742 inozemskih in 132 ruskih. V Belem in Severnem ledenem morju pa je bil promet mnogo manjši.
Naj navedem nekaj statističnih podatkov;
Morje
Antott Čehov:
Po gledališču.
Ko se je Nadia Zelenina vrnila z mamo 'Iz gledališča, kler je bila videla »Evgenija Onjegina«. ter prišla v svojo sobo, lt brzo izmetala s sebe obleko, razpustila lase ter je samo v spodnjem krilu in v beli jopici naglo sedla za miio, da napiše tako pismo, kakor Tatjana.	. ,	.
— »Ljubim Vas — je napisala — vi me pa ne Jlubite, ne ljubtteU ,
Ko le to napisala, se je zasmejala.
Imela je šele šestnajst let in še ni nikogar ljubila. Vesela je, da jo ljubita častnik Oornil in študent Gruzdev, toda sedaj, po operi, se ji je zahotelo podvomiti o njih ljubezni. Kako zammivo le pač biti zavržena in nesrečna! V tern, da eden globoko [ljubi, drugi pa je ravnodušen, je neka! kras-■ nega, ganljivega |n poetičnega. Onjegin je 'Zanimiv vsled tega, ker sploh ne ljubi, Tatjana je očarljiva, ker ljub! močno; če bi pa enako ljubila drug drugega in bila steftna, ‘bi lu to delalo kar dolgočasna.
— Nehajte mi zagotavljali, da me ljubite — ie nadaljevala Nadja ln mislila pri item na častniju Gornega — Ne morem Vam verjeti. Vi ste zelo pametni, izobraženi, resni, zelo nadarjeni ln morda Vaj ‘čaka sijajna bodočnost, jaz pa sem tieza-■■nitrtva, brezpomembna deklica ln Vi sami prav dobro veste, da bi Vam bila v življenju samo v napotie. Rts je, začutili ste mi-gnenje do mene in mislili ste, da ste srečaj! svoj ideal, toda to je bila zmota in sedaj se gotovo že vprašujete obupano: Zakaj sem sreča! to deklico? In le Vaša dobrota Vam brani, da tega ne priznate! •.. —•
Nadja se le zasmilila sama sebi, zapiskala le tn nadaljevala:
Da ml ni tako težko zapustiti mamo In brata, W oblekla redovniško kuto in odšla daleč, daleč. Vi pa bi postali svobodni in bi vzljubili drugo. Ah, da bi umrla.
Skopi šolze n! mogla več razbrat! tega, kat je bi>a napisala, na mizi, na tleh ln na
stropu so trepetaje kratke mavrice ln Nadli se je Zdelo, da gleda skozi prizmo. Ni mogla več pisati; naslonila se je na hrbet sedeža in jela premišljevati o Gotnem.
Bože mol kako zanimivi, kako očarljivi so moški! Nadja se je spomnila, kako lep, prikupen, mehak in kakor bi si bil svest neke krivde— le bil izraz častnikovega obličja, kadar so se prepirali o glasbi; kako se je ob takih prilikah premagoval, da njegov glas ne bi zvenel strastpo. V družbi, ki smatra hladen ponos in ravnodušje za znamenje dobre .vzgoje, . je tteba prikrivati, svojo strast On io tudi skuša prikrivati, toda noče se mu posrečiti, in vsi opažajo prav dobro, kako strastno on ljubi glasbo. Neskončni spori o muziki, smele sodbe ljudi, ki v njej ničesar ne razumejo, ga vzdržujejo v neprestanem napetju ter ga delajo boječega, plahega, molčečega. On igra izvrstno glasovif, kakor prav! pianist, Ln Če ne W bil častnik, bi bil gotovo znamenit godbenik.	.	,,
Solze so ji usahnho v očeh. Nadja se je spomnila, da ji je Ootnij razkril svojo ljubezen v nekem simfoničnem koncertu in kasneje spodaj v garderobi, kjer je od vseh Strani vleklo in pihalo,
Zelo me veseli, da. ste se koaeiuo seznanili s študentom uruzdevom. — ie nadaljevala svoje pismo! — .Te zelo pameten Človek ln Vi, ga gotovo vzljubite. Včeraj ijas je po se til in Ostal pri nas do dveh. Vsi 'smo bili prav Tazigrani tn žal mi je bilo, da niste prišli tudi Vi k nami. Pripovedoval je prav zanimive stvori.
. Nadja je položila roke na mizo in sklonila na uje glavo; njeni lasje so zakril h pismo. Spomnila se Je, da jo tudi študent Gruzdev ljubi in da ima prav tako pravico do njenega pisma kot Ggrnij. Sploh pa, ajj ne bi poslala pismo rale Gruzdev«? Brez vsakega vzroka se je zganila radost v njenem srcu. V začetku je bila majhna in se je kotalila v praih kakor gumijasta žoga, potem pa je postala večja ln širša In bruhala na dan kot valovi. Nadja je pozabEa na Gornega in Gruzdeva, misli so st E pletle, radost ua
je Tastia In rastla, iz prsi ji je strojila v roke lt noge in zdelo se ji je, kakor bi ji lahen, hladen vetrič zapihal v glavo in ji zaigral v laseh. Rame so ji vzdrhtele v tihem smehu, stTeala se je tudi miza in steklo na svetlljki in iz oči so ji potekle sola« na pismo. Nikakor ni mogla ustaviti tega smeha, in da bi sama sebi pokazala, da se ne smeje brez povoda, se le skušala spomniti na kaj smešnega.
— Kako smešen koder! — je izpTego-vorlla čuteč, da jo smeh kat duši — kako smešen koder!
Spomnila se je, da se je Gruzdev sinoči po čaju igral s kodrom Maksimom in potem pripovedoval o nekem zelo pametnem kodru, ki se je na dvorišču zagnal za krokarjem. Krokar pa se je ozrl in dejal:
Tl lopov, ti!	.
Koder, ki ni vedel, da ima posla s tako učenim krokarjem, je zelo osupnil, odskočil ves zbegan, nato pa pričel tajati.
Ne, raje bom ljubila Gruzdeva — Je odločila Nadja in strgala pismo. ..................
In jela je premišljati o študentu, o njegovi ljubezni" o svoji ljubezni, končno pa so se ji misli razblinile ln mislila je na vse: na mamo, na ulico, svinčnik, glavnik.. Premišljevala je t veseljem in vse se ji le zdelo dobro in krasno: radost pa ji je govorila, da to še ni vse, da bo kasneje vse še mnogo lepše. Kmalu bo pomlad, poletje, od-pellala se bo z mamo v Gorbike, Oomij pride na dopust, sprehajal se bo l njo po vrtu in Ji dvoril. Tudi Gruzdev pride- Igrala bosta kroket in kegljala in on Ji bo pripovedoval smešne in čudovite stvari- Zeljno je ta hip zahrepenela po vrtu, temi, jasnem nebu, po zvezdah. Zopet so ji rame vzdrhtele od smeha ju zazdelo se ji je- da je zaduhtelo v sobi po pelinu in da je ob okno udarila vejica.
Pristopila je k postejl in sedla nanjo. Ir. ker ni vedela, kaj naj počne v svoji veliki radosti, ki jo je mučila, je gledala, sliko, ki le visela na koncu njene postelje in govorila :
- O Bog! O Bog! O Bosi
Belo in Sev. ledeno morje
Vzhodno
morje
Črno ln Atov. morje
Kaspiširo
morje
v inozemska v 1. 1923.		pristanišča	
Inozemske ladje		Ruske	ladje
Število ladij	Eksoort blaga v 1000 pudih	Stavilo ladjj	Eksport blaga v 1000 pudih
101	22041	49	387.
288	18957	61	5105
269	43323	22	129
2	. ..	334	842
	Inozemske ladje		Ruske	ladje
Morje	ŠterUo ladij	m	Število ladij	Import blaga r ldbo pudih
Belo in Sev. ledeno morje	317	3975	37	248
Vzhodno morje !	326	15861	49	4751
Črno in Azov morje	276	1544	14	108
Kaspišlco morje	,2	—	357	2389
Mali brodovi		v letu 1923		
	Inozemske ladje		Ruske ladje	
Morje	Število ladij	Import blaga v 1000 pudih	Število ladij	Import blaga v 1000 pudih
Belo In Sev. ledeno morje	437	4541	684	87054
Vzhodno morje	602	1214	805	24590
črno in Azov* 1O334 morje		29996	10106	22585
Kaspiško	4676	151199	4566	150646
morje
V času te dobe so plule ruske ladje škorci po vsem svetu. Pristale *> v nemških, angleških, francoskih, italijanskih, španskih, indijskih in portugalskih lukah. Ladja »De-
kabrist« pa je letos prvič po vojni plula skozi sueški kanal.	K.
PoHtične vesti.
= Zasedanje Zveze narodov. Na seji tretje komisije je bilo sklenjeno, da se ima sklicati razorožitvena komisija najkasneje do dne 15. junija prihodnjega leta. ri konferenci bodo povabljene vse države, tudi one, ki niso članice Zveze narodov. Predpriprave za sklicanje konference bo izvršil Svet Zveze narodov. Sklenjeno je dalje, da določila komisije ne smejo V nobenem oziru nasprotovati paktu Zveze narodov. Dalje je bila dovoljena sklenitev posebnih dogovorov, vendar, pa ne smejo ti dogovori, pomeniti ničesar drugega kot sredstvo za izvedbo sankcij Zveze narodov. O razsodišču še ni dosežen popolen sporazum. Tako je italijanski delegat Schanzer osto nastopil proti instituciji kontrolnih komisarjev, ker bi se z njimi samo povečala nasprotja med Zvezo narodov in posameznimi državami. Angleški delgati so se njenovemu mnenju pridružili in je zato smatrati institucijo kontrolnih komisarjev kot pokopano.
— Mosulsko vprašanje je bilo obravnavano na sobotni sej! Sveta Zveze narodov. Lord Parmoor je podal najprej angleško stališče. Da bi mogla Anglija vrniti Mosul-ski vilajet Turčiji, o tem ne more biti niti govora, ker je prevzela tozadevno Anglija ao arabskega prebivalstva čisto striktne obveznosti. Tudi s plebiscitom se ne more strinjati angleška vlada, ker se s plebiscitom rto da določiti nobene meje. Edino sredstvo za rešitev spora je, da imenuje Svet Zveze narodov komisija strokovnjakov, ki bo preiskala ves spor in podala svoje predloge. Turško stališče je razložil Feti bej. Z zgodovinskimi, etnagraličniini in kulturnimi argumenti je skušal Feti bel dokazati, da je mosulski vilajet turški. Plebiscit ie čisto mogoč, vsaj se ga le tudi drugod pogosto uporabilo. Turčija zvesto izpolnjuje svoje obveze in je zato prišla pred Svet. Ne more pa se reči tega o Angliji, ki Je v zadnleln času povzročila krvave mejne konflikt«, s katerimi je postalo vse vprašanje samo boli komplicirano. Končno je povdarjal Feti bej, da je mosulsko vprašanje za Turčijo Življenjske važnosti. Branting kot poročevalec je predlagal nato, da se naj sklepanje o vprašanju odloži, k čemur je, Svet pritrdil.
— Pohod na Peking. General ČangsUlin Je javil dr. Sunjatsenu, da koraka s 180.000 možmi na Peking. Vladne čete so se morale umakniti. Po poročilih iz Šangaja so se morale silno razredčene vladne čete generala Cekianga pred šangajem umakniti. Njihova fronta še ni predrta, pričakujejo pa, da se to zgodi v kratkem.
— Položaj v Čile. V zadnjem času so objavil! listi vest! o faštstovskem prevratu v južnoameriški državi Orle. Te vesti pa ne odgovarjajo resnici, kakor to sledi iz sledečega uradnega poročila čilenskega dunajskega poslanika. Pri zadnjih splošnih volitvah so dosegle levičarske stranke v senatu in \ poslanski zbornici večino. Ker so sc pa pri poizkusu sestave vlade iz radikalov, demokratov in liberalcev pojavile težkoče, se je zavlekla izvedba nujnih zakonov In je javnost zahtevala, da poskrbi predsednik republike za živahnejše delovanje parlamenta. Nekateri od teh zakonov so
bili važni za splošne interese prebivalstva, drugi zopet posebno za vojsko in momari* co. Zlast; vojaški krogi so zato zahtevali, da se zakoni takoi sklenejo. Nobena intervencija vojske se ni izvršila. Da bi dobil strankam čas za pogajanja, je sestavil predsednik politično nevtralno ministrstvo ter je poveril ministrske posle osebam, ki uživajo zaupanje vse dežele. Med novimi ministri se nahajajo dva generala, en admiral, rektor univerze in dve na strankarskih sporih neudeleženi osebi Ti so potem potrebne zakotte izvedli.
Da bi dal političnim organizacijam popolno svobodo delovanja, je podal predsednik Alessandri kongresu dvakrat svojo demisijo, ki pa ni bila sprejeta. Pač pa' je bil predsedniku dovoljen šestmesečni dopust. Po ustavi ga nadomestuje pravotno-čno v tem času notranji minister z naslovom podpredsednika. Kakor je Iz tega razvidno, so se vršili v Cile samo politični dogodki, nikakor pa ne revolucijonarno gibanje. V resnici se nahaja dežela v redu in miru in čilensko ljudstvo, ki je navajeno spoštovati ustavne uredbe države, hoče doseči potrebne spremembe le zakonitim potom,
Brobne vesti.
Turška delegacija pri 2vezi narodov Je zahtevala za M o sni plebiscit.
Španska hoče pričeti pogajanja z Ma-rokanci.
Beograjski nuncij je bil sprejet od papeža v avdienci.
Nemško angleška pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe se prlčno prihodnji teden v Berlinu,
Francoska vlada je v svrho pobijanja draginje znižala uvozno carino na vsa živila.
Po sporočilih berlinskih listov nameravajo poslat! sovjeti na zasedanje 2veze narodov svojega opazovalca.
■
Kar Vi hočeta
to je Elzailuid. To pravo domače sredstvo, katero preleno Vaše bolečine. Poizkusna pošiljka Din Lekarnar Eup. Feller Stu-bica Donja, Elzatrg 367, Hrvatsk*
Vedno
*
zadnje novosti
SAMO
{ GRIČAR & MEJAČ, i Šelenburgova ulica S
Dnevne vesti.
— Sestanek tehničiie komisiie za režim donavskih vod. Dne 24. t ni. se sestane na Bledu stalna tehnična komsija za režim donavskih vod Sedanje zasedanje te komisije bo trajalo približno 8—10 dni. Ta komisija ie vpostavljena na temelju čl. 293 trianonske mirovne pogodbe in njen delokrog obsega bivši teritorij Kraljevine Madžarske. Namen 'i ie, da se ohrani enota in izboljša režim vodnih tokov, ki so presekani po novih me-iah. Predsednika komisije imenuje Društvo narodov. — Sedanji predsednik je gospod Carlo Rossetti. Našo Kraljevino zastopa gospod F. Vilfan, ki je obenem tudi zastopnik naše lcraljevine v mednarodni donavski komisiji, ki ima svoj sedež v Bratislavi. V komisiji za režim vod so razven naše kraljevi-vine zastopane še Avstrija. Češkoslovaška, Madžarska in Rumunija.
— Poljsko odlikovanje. Predsednik ooljske republike ie odlikoval načelnika našega ministrstva socijalne politike Dušana Nikoliča z redom »Obnovljena Poljska« IV. razreda.
— Zakon o avtorskem pravu. V umetniškem odelenju ministrstva prosvete je bil te dni dovršen načrt za zakon o avtorskem pravu, ki bo predložen Narodni skupščini v pretres.
— Občinske volitve v Celju. Volitve r celjski občinski zastop so razpisane za dne 28. septembra. Vsa slovenska javnost Pričakuje, da bodo občinske volitve v Celju pokazale prav tako lep rezultat, kakor v Mariboru. Celjani, pokažite, da ste zvesti narodnjaki ir* ne dajte, da bi v slovenskem Celju gospodovali nemčurji!
— S pravniškega kongresa v Zagrebu. V soboto so delale posamezne sekcije kon-?refS- Razpravljalo se je o raznih vprašanim, ki so Mia prejšnji dan fznešena v
NaJžIvaJmejša ie bila debata o msilnl poravnavi in o odvetniškem pravil* :} H\ ' Poslednjem slučaju je bil osvojen predlog, da smejo odvetniki zastopati na vsem teritoriju države in ne kakor do sedaj samo v omejenem obsegu. Sprejet je bil nadalje predlog, da mora trajati odvetni-.,a .P^ksa 5 let. Temu so se uprli odvetniški kandidati. Definiltvno se bo o tem sklepalo v plenumu in se pričakuje razdejano mnenje v tem vprašanju. Zvečer Je bila slavnostna predstava v gledališču. Včeraj se je nadaljevalo delo v plenumu. Bile so predložene nekatere resolucije. Danes zjutraj ob pol 6. uri so odpotovali udeleženci kongresa v Leposlavo, kjer si bodo ogledali tamoSnjo moško kaznilnico. V Zagreb se vrnejo zvečer.
— Za Jugoslovansko Matico je daroval sospod Vukan, kavarnar v Dol. Lendavi 100 Din. Iskrena hvala.
— Za narodno zdrav1'. M;nistrstvo narodnega zdravja Je sklenilo osnovati nekatere nove bolnice, ki bodo moderno ure*
®'llnjce se bodo gradile po večjih me-
v £ržavi in to tam, kjer nimajo kom-pietiranih bolnic za vse bolezni. Te dni se o začelo z ureditvijo nove velike bolnice i Začet-kom oktobra bo otvorjena i ,mca v Vršeti, v Trebinju, Imotskem dniku 2** rudarske bolezni. p — Madžarska gimnazija v Somboru. ™8vetr)° ministrstvo je' dovolilo otvoritev madžarske gimnazije v Somboru. To gimnazijo bodo obiskovali tudi židovski dijaki, ki so do sedaj imeli pravico obiskovati le srbske šole.
— Razpis službe. Pri okrajnem sodišču v Murski Soboti se odda mesto poduracinika. Istotam je izpraznjeno mesto izvršilnega uradnika. Prošnje je vlagati pri pred-sedrdštvu okrožnega sodišča v Mariboru do 25. oktobra t. 1. Natančneje v zadnjem Uradnem listu.
— Vesti, da j« Jerančič priznal umor, ne odgovarjajo resnici
— Vojska, ki je opremljena z dežniki, »Chicago Tribuna« poroča iz Pekinga: Četam v pokrajini Kiang Su je bilo odposlanih «00 dežnikov. Nam se zdi nekoliko čudno, da vojaki na fronti rabijo dežnike, vendar i3o radi neprestanega deževja tl dežniki Popolnoma opravičeni. Ko kopljejo vojaki 'strelske iarke, vedno drži en vojak nad drugim dežnik. Prav tako marširajo vojaki Po dva ln dva pod enim dežnikom. Kitajci »ostajajo, kakor se vidi, vsak dan naprednejši.
Prosveta.
Koncertna sezona 1924 25 v Ljubljani.
Za letošnjo koncertno sezono se z vso vnemo vrše predpriprave, ki obetajo, da bo iletošnja sezona zanimivejša in' bogatejša od jvseh dosedanjih. Glasbena Matica Je stopila v ožji stik z Glasbenim zavodom v Zagrebu, ki tam aranžira koncerte in tako ji bo rnoEoče, da nastop! na našem koncertnem «dru cela vrsta znamenitih umetnikov, ki sicer ne došll v Ljubljano. Kot prvi, ki ^‘Vorl letošnjo sezono, nastopi pri nas dne t. m. A. Bo rov skl, ruski pianist svetovnega slovesa. O njem pišejo angleški !njJ^neriški časopisi in s takim navduše-'bro0, kakor o malokaterem. Sredi decem-znani Amar-Hindemithov ko-kor si«. artet> Tem slede razni solisti, ka-avn» pevka Destinova Itd.
članek«!11* Matica pripravlja za svoje
glasbene večere ob malen-tice taM^P^vski zbor Glasbene Matildi orlcM*.n,aiirt“ tri koncerte, ravno tako oSr^I orfe društvo Glasbene Matice, koncerta h.*!. »npravlia dva _sinloni4na
koncerta. Da i unpravija uva. aimonifiia
ljubljanski PeVfcnc!£lirai? ,udi f™*1 nail lavno sal ie Wul zb°ri >e Popolnoma na-ij^edno velika. a delavnost * ambicija
mda^lufeJi^nedbiiž? 80 0branjena in se na-nadaljujejo nedtljsk« dopoldanska predava-
A LlTi
slovanskih narodov i,,
tvJzSef uvodnoVKi8ai>’eva in ?,tVeC 3SS&' K ^besedo Pa bo govo-
da se bodo vrMli nekate^^^v || maju. Ko bodo sklenjeni vsi dogovori ob-
ttAzgrJssgr.-tt*
Netopir. Namero gledal uprave, da bo Prirejala tudi operetne predstave pozdrav-ilamo, zlasti 5e, ker se nameravajo uprizarjati le glasbeno dobra de a. Mislimo pa' da ie mogoča dobra uprizoritev operet le če gledališki ansambl za operete Izpolnjen bi Izhajali brez dobrih operetnih |grai. C*V, sl ne moremo misliti ln v tem nas Je Potrdila aobotna »ortaaritev >Netoplrta*. \
Ljubljana, 22. septembra.
— Ženitveni sejem v Parlzn, Te dni se je vršil v Parizu originalni ženitveni sejem, ki je lansko leto, ko se je prvič vršil, pokazal zelo lepe rezultate. Mnogo parov, ki so se na tem sejmu seznaniil, živi danes v najsrečnejšem zakonu. Letošnji ženitveni sejem, ki ga je pTirediio društvo »Amicale de la Jeunesse Parisienne* je bil še veliko lepše obiskan, kakor lanski. Kandidatinje, ki so iskale moža, so nosile na prsih pripet listek s številko, tako, da je lahko vsak mladenič, ki se želi poročiti, zvedel za ime kandidatinje, katera mu je bila všeč. V »sejmskem uradu« so bile namreč zabeležene vse lastnice številk pod pravim imenom. Ce bi se pri nas kaj takega tudi obneslo, ali ne?	•
— Angleško gramatiko izda sredi oktobra t. 1. »Angleška biblioteka« v Zagrebu. Gramatiko je priredila Jelena Gjukič-Kolin, učiteljica angleškega Jezika na ženski realni gimnaziji v Zagrebu. Gramatika bo obsegala okoli 160 tiskanih strani in bo stala v predprodaji Din 60, a v knjigarnah Din 80. Naročila sprejema Angleška biblioteka, Zagreb, Prilaz Gjure Deželiča br. 2.
i — Informacijski urad J. A. K. »Jutlslav Janušič« v Zagrebu, ki daje informacije o akademskem študiju v Zagrebu, Je prejel več vprašanj glede študija v inozemstvu. Urad je odgovoril do sedaj le nekaterim, -v kolikor Je imel na razpolago podatke. Tisti pa, ki še niso prejeli odgovora, bodo obveščeni takoj, čim urad prejme podatke. Vsa nadaljna vprašanja naj se naslovijo na naslov kluba, Zagreb, poštni predal 139. Priložiti je 4 Din za stroške.
— Sličica izpred osješkega sodišča, Tadlja Bunčič, mlad vdovec je živel z ločeno Dnšpnko v nezakonitem zakonu. Po enem letu se ga je lepa Dušanka naveličala, kar je Tadijo tako razdražilo, da jo je hotel zadaviti ponoči v snu. Tadija pravi, da jo Je samo pretepel in nič drugega. Pred sodnike stopi Dušanka. Je lepa kmečka žena. mlada in koketna- Začne pripovedovati, kako je Imela 4 može, a vse štiri je pustila. »Kako je bilo s prvim možem?«, vpraša sodnik. »Tepel me je, pa sem ga pustila«, se ie glasil odgovor. »A z drugim?« »Bil je nesposoben, kaj hočem s takim.« »A s tretjim?* »Ali, ta pa je imel men mene še tri žene, Ja2 pa takega moža ne potrebujem.« Sodniki se smehljajo.« Ali sta se s Tadijo imela rada?« vpraša nadalje sodnik. »Sva.« »In tisto noč sta spala skupaj?« »Da.« »Sta se poljubovala?« »Tudi Poljubovala sva se...« Obravnava Je bila preložena In ko so Tadijo peljali nazaj v zapor, je Dušanka dolgo gledala za nlim...
— Otroka JI bo spremenila v prašička, ako jo naznani orožnikom, tako je zapretila ciganka Kata Stefanovič neki Antoniji Vidovič v vasi Borovo pri Vlrovitlci, ki Je premeteni ciganki v svoji lahkovernosti verjela, da Ji bo pripeljala moža nazaj. Mož Antonije Vidovič se je namreč nedavno ločil od svoje boljše polovice in odšel neznano kam. Uboga žena, ki Je moža zelo ljubila, si je na vse načine prizadevala, da poišče moža In ga pripravi do tega, da se vrne.
Ciganka Kata ji je obljubila svojo čarov« niško pomoč, seveda, proti primerni nagradi. Ker pa moža le ni bilo in ga vse čarovnije ciganke niso pričarale nazaj, je Vidovič naznanila sleparko orožnikom. Na vprašanje, zakaj ni tega že poprej storila, je Vidovič odgovorila, da se’je bala cigan-kine grožnje, da ji bo otroka spremenila v prašička, ako jo naznani. Vidovič se še sedaj boji, da se bo to zgodilo. O, lahkoverne ženske!
— Eksplozija v smodnišnicl. V smod-nišnici blizu Leobena je eksplodiralo 300 kilogramov smodnika. Vsled eksplozije ie smodnišnica popolnoma porušena. Človeških žrtev k sreči ni bilo, ker je malo pred nesrečo delavstvo zapustilo tvornieo. Skoda znaša približno en četrt milijarde avstrijskih kron. Pri tej priliki se je ustrelil v tovarniškem laboratoriju ravnatelj tvornice, 37-letni Alfonz Schonbauer, ki je pred kratkim prevzel upravo. Očividno je zvalil krivdo na sebe, kljub temu, da je preiskava dognala, da ni bil on kriv nesreče.
— Ni bajka, ampak gola resnica: v alkoholu tiči zli duh, ki zleze v človeka, In gorje človeku, ki ga dobi v oblast — alkohol. Posebno nevaren je mladim ljudem. Ce sporočite Vaš naslov upravništvu »Mladega junaka«, Ljubljana, Poljanski nasip 10, dobite — brezplačno — na ogled eno številko mladinskega lista, ki Vam bo gotovo ugajal.
Ljubljana.
1— Optik In brezposelna delavka. Optik in brezposelna delavka »Gabrijela« sta se sešla slučajno dne 2. t. m. zvečer v Gradišču. Gabrijela mu Je potožila, da bi morala iti k nekemu čevljarju na Krakovski nasip, kjer ima čevlje v popravi, da pa nima dovolj denarja pri sebi. Prosila ga je torej, naj ji posodi 100 Din ln gre ž njo k čevljarju in nato na njen dom, kjer mu bo bo denar vrnila... Optik ima za ženske v zadregi vsekako dobro srce — dal JI je 100 dinarjev In Sla sta. Pred hišo št. 66 na Viču kamor sta prišla ob n. uri mu ]e izvabila še zlato zapestnico, vredno 750 dinarjev ter mu dala v zastavo paket, češ, naj počaka, da se vrne. Ko je optik že dovolj ^Sasa čakal, je šel v hišo, kjer Je izvedel, da Je šla brezposelna delavka, ki nima stalnega bivališča, pri drugih vratih ven. — Prišedši domov, je odprl paket in naš sl — o ar starh stTganlh »škarpov«.
1— Policijske prijave. Pijanost 1, kaljenje nočnega miru 2, prestopki cestnopoli-djskega reda 9, ples brez dovoljenja 3, goljufija 1, pretep 1, nedostoino vedenje 1, nevarna grožnja 1.
1— Cercle Franfals. Društveni občni zbor se vrši dne 29. t. m. ob 5. uti pop. v
pritličju I. drž. glm. v udeležbi vabi odbor.
Ljubljani K obilni
AFORIZMI O ZAKONU.
Zakon ie dvojni parlament, v katerem ima pri glasovanju žena vedno večino.
Kadar pravi žena: Sovražim ga, kakor greh, se še vedno ne ve, če ona v resnici sovraži greh.
Svoji ženi lahko očitaš najhujše stvari, besna in ogorčena bo šele tedaj, ako JI do-kožeš, kar si ji očital. Tedaj utegneš dobiti celo klofuto.
Brez steklenice ,,Juhan-a"
naj ne bode nobena kuhinja.
kolikor je bU sobotni »Netopir« v glasbenem oziru dober, tako je bil v igralskem oziru slab. Izjeme pa veljajo v enem In drugem oziru. Predvsem bi naglasili, da je bilo veliko premalo življenja ln da Je bilo mestoma naravnost dolgočasno. Ce je publika to spregledala, Je zahvaliti samo njeni dobri volji, ker so se ljudje hoteli nasmejati. V oceno posameznih igralcev se za enkrat ne spuščamo. Omeniti bi le gospo Lovšetovo hi njen diven glas ter g. Pečka, ki je bil Junak večera.
Sentjakqbskl gledališki oder. Iv. Cankar: »Za narodov blagor«. Mladi, agilni Šentjakobski oder je prijel svojo četrto dramsko sezljo s Cankarjevo komedijo »Za narodov blagor«. Ta predstava je bila sto-dvajsetinena: to pove več kot beseda. Ljudje tam delajo. Preko političnega zvona tega okraja čujem čiste akorde šentjakobske prosvete: oder, orkester, pevski zbor, knjižnica... Največja slovenska knjižnica. To ni za reklamo:- tem ljudem Je ni treba. — Iz umetniških vidikov ie pozdravljati ta oder: pripravlja dobro gledališko publiko, vzgaja naraščaj in vedTi mlade duhove ter Jih druži za nesebičen cilj.
To so bile osnovne misli ko sem prišel v šentjakobski prosvetni tempelj. Cankarja uprizoriti na tej mali odprtinici je skoro drzno. Na tem odru se prikazujejo ljudje v nenaravni velikosti. Iz potezic postanejo poteze, nasmeški so smehi, sicer brezpomembne kretnje so prevažat... In človek ima občutek, da gleda film. Domač, dober film.
Mislim, da niso bile vse vloge v pravih rokah. Gdč. Gabrijelčičeva (nadaijena) ni imela kaj posla. G. Gornik se ni čutil domačega v svoji plemeniti vlogi. Matilda je sveže sadje. Tudi na pozornici. Dr. Gruden ima talentirano igralko za ženo... Helena ni presenetila samo po tolletah, ona bo nekoč zajela globoko iz sebe: vnanje znake svojih zmožnosti Je pokazala, upamo, da ne ostane pri njih. Mrmoljevka je po potrebi pretiravala svojo ulogo rodoljubne kofeta-rice. Ščuka, ta vozel Cankarjevega biča Je imel tremo. Igralec je brezdvomno več zmožen kot je pokazal. Dr. Gozd (Karus) je naravni talent.
Režija je blagodejno omilila diletantske hibe In skušala Izluščiti grenko jedro Cankarjeve Vornedit*. pa iejnu kritlkpt Ssaua* .
kobski oder Je s svojo prvo uprizoritvijo dokazal, da ima v svojem programu resno prosvetno voljo. In nezmagljivo mladost. To ceni tudi publika, ki Je polnoštevilno poseti-la predstavo.	—J.
Koncert svetovnega pianista A. Borov.
skega obsega sledeče točke: 1.Bach-Busso-nl: Fuga Iz Toccate C-duf, Bach: Angleška suita v g-molu, Bach*Bussoni: Dve koralni predigri za orgle. 2. Schumann: Sinfonitne pesnitve. 3. A. »VVhlrligig«, Poulenc: Pro* rnenada. 4. Medtner: Pripovedka op. 14, Prokofijev: 5 Vlsions fugutlves Sarcasme, Skrjabln: Pesem op. 32, d) Stravinski: Ruski karneval. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni.
Pastuškln, Križev pot Petra Kupljenika.
Zgodovinska povest. V Ljubljani 1924. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena broš. knjigi dinarjev 17.—, vezani dinarjev 22.—, poštnina 76 para. — Ko se Je koncem 16. stoletja reformacijsko gibanje po naSIh krajih že moralo umikati brezobzirnim metodam protireformacije, je skušal po gorenjski strani predikant Kupljenik priboriti novi' veri zmago. A škofjeloški gospod ga je dal zapreti ter ga nato Uročiti fanatičnemu go* riškemu župniku Nepokoju. Tako je Peter nastopil v vojaškem spremstvu svoj križev pot, čigar prva postaja se je zaključila v tolminski grajski ječi, katero je kmalu zamenjal z Ječo goriškega gradu. K telesnim mukam so se nagromadile še duševne: po zvesto vdanetn rojaku Gornpi izve o smrti očetovi, ljubljena hčerka Štefanija mu je onečaščena in ujeta, Žena mu Je porodila božjastnega sina. Žarek upanja na rešitev v glavarjevi kapelici mu je komaj zasijal, a tudi že ugasnil: trpin nastopi tretjo postajo mučeništva proti Vidmu, kjer izreče »sveti sod« nad njim obsodbo, ki bi se gotovo tudi izvršila, da se ni človeško čutečemu gene ralnemu tajniku posrečilo najti v ječi pota do Kupljenikovega srca. Pisatelj nam Je podal izredno plastično sliko časa, ko ie n. pr, začela verska sekta skakačev uganjati svoje orgije In je še cvetelo inkvizl-torstvo. Ostra karakteristika oseb od fanatika Nepokoja pa do simpatičnega starčka patrijarha Grimanija, izpiljena pesniška dikcija — vse to daie povesti trajno literarno vrednost. Knilga se naroča pri Tt-skoval aadnjjU v LlubUani.
Gospodarstvo.
Kako se doseže ravnovesje v proračunu.
O tem, sedaj aktualnem vprašanju, ie napisal v »Trgovinskem Glasniku« bivši tajnik proračunskega odbora Go-sudarstvene Dume Apolon Eropkin nad vse zanimiv članek. Izvajanja g. Erop-kina morebiti ne bodo vsakogar zadovoljila, zlasti davkoplačevalci ne bodo od njih navdušeni, da pa so upoštevanja vredna, pa mora priznati vsakdo. G. Eropkin pravi:
Ker še niso objavljeni podatki o uspehih prejšnjih proračunov, se more govoriti le na podlagi proračunskih predpostavk.
Državni proračun za 1. 1919/20 je izkazoval 1,558 milijonov dinarjev stroškov. Proračun* za leto 1924/25 je zahteval že 10.405 miiljonov dinarjev kritja. Državne potrebščine so se torej povečale šestkratno. V istem času pa je narasla vrednost dolarja, ki predstavlja najbolj stalno valuto, od 10 dinarjev na 80. Kupna sila dinarja je torej padla osemkratno, vsota vseh državnih izdatkov pa je narastla samo šestkratno. Da ne bi kompliciral vse stvari, se ne oziram na porast indeksa blagovnih cen, ki se je sicer še bolj povečal ko vrednost dolarja.
Po tej priliki se bodo državne potrebščine v bodočem letu zelo dvignile in imenuje se že vsota 16 milijard dinarjev. To svoto bo mogoče malo znižati, toda pod dvanajst milijard gotovo ne bo padla. Zlasti še, če hoče finančni minister uresničiti invalidski zakon, zvišanje uradniških plač in drugo. Nastane sedaj vprašanje, kako doseči ravnovesje med izdatki in dohodki države, če so pa potrebščine tako zelo narasle.
Jasno je, da se ne more govoriti o tem, da bi se nekateri državni dohodki zmanjšali. Zato je naravno, da finančni minister niti ne misli, da bi znižal 500
odstotni davek na zemljišča. Mislim, da se je treba v svrho doseženja ravnovesja v proračunu odreči vsakim olajšavam v pogledu državnih dohodkov. Nujno pa je, da se vzame za osnovo prera-čunanja državnih dohodkov zlati dinar.
Dejansko niso sedaj obe strani bilance državnega proračuna niti najmanj uravnovešene, če vpliva izprememba dinarjeve veljave le v neznatni meri na dTžavne izdatke. Vsi izdatki se računajo po dejanskih cenah, dohodki pa niso proračunjeni po dejanski vrednosti papirnatega dinarja, temveč po nekem starem, sedaj popolnoma nerabnem merilu. Da pokažem to, omnjam same carino, kjer se tečaji ne računajo po zlatem kurzu, temveč po nekem čisto samovoljnem ažiju, ki raste od leta do leta in ki znaša danes 900 odstotkov, dočim znaša dejanska vrednost papirnatega dinarja 1500 odstotkov.
Isto se ponavlja v prav vseh vrstah državnih davkov. Vrednost nepremičnin se je po zlati pariteti povečala petnajstkrat, davkarija pa postopa po davno preživelih številkah.
Računajte davke po zlati pariteti in potem boste pravični in istočasno v stanu spraviti proračun v ravnovesje.
Ali ni čudno, da se izdatki računajo po stvarnih Izdatkih, da se določujejo uradn. doklade na plače po dragifijskib dokladah, državni dohodki pa se, raču* najo po nekih imaginemih številkah, kakor da bi se bali priznati, da je papirnati dinar petnajstkrat manj vreden od zlatega. Vsled sentimentalnosti se davki niso povečali v primeru s predvojno dobo, temveč so se nasprotno zmanjšali.
Za ravnovesje proračuna torej niso potrebni novi davki, temveč vse davke je treba računati po zlati valuti.
• X Stanje Narodne banke. Porodilo z dne 15. septembra. Kovinska podloga: V kovanem zlatu 72,3, v kovanem srebra 17,4, v tujem denarju 3,9 In v tujih valutah 374,4, skupal 468,2 milijonov dinarjev. Kovinska podloga se je povečala v zadnjem tednu za 4 milijone. (Dinar računan, da Je zlati enak papirnatemu.) Število bankovcev se je zmanjšalo za 14,8 milijonov in znaša sedaj 5.894 milijonov’ dinarjev.
X Vinski trg. V Hercegovini bo letošnja trgatev boljša od lanske. V Bački se prodaja grozdje po 3 do 6 dinarjev. Lansko Vino po 3.50, V Dalmaciji po 4 do 6 in na Hrvatskem tx> 5 do 8. V Sloveniji 90 cene nespremenjene. Slovenci kupujejo hercegovsko vino.
X Živinski trg. Svinje. Vsled poastka dinarja Je izvoz svinj zelo padel. Cene pa so ostale skorai neizpremenjene. Svinje nad enim letom so po 18—20, pitane po 23—24 m mršave po 20—22.50 Din za kg iive teže. Ker je zelo veliko koruze, je cena mršavim svinjam narasla, ker se v veliki meri rede .doma.
Goveja živina Je v ceni nekaj padla. Voli I. vrste od 13.50—15 (prej 15—15.50), II. vrste po 12.50—13. III. vrste 10—11.50. junci po 12—14.50, krave I. Po 12.50—13,50, II. po 11—12 in III. vrste Po 8—9 Din za kilogram žive teže. Bosanski voli I. vrste po 11.50—12, II. po 9.50—11 in Ul. vrste po 7—9 Din.
Teleta I. vrste po 20—21, II. po 18.50— 19.50 Din za kg žive teže.
Konji. Težki tovorni po 7500—10.000, lahki tovorni po 6700—8000, kmečki tovorni po 6400—7800. lahki vprežni po 3000— 6000, Jezdni po 5000—6500 Din, konji za klanje po 3.75—4.25 za kilogram iive teže.
X Sladkond trs. Naše sladkorne tovarne morajo plačati za odkup repe 700 milijonov dinarlev. Tovarne prodajajo zato sladkor za vsako ceno, samo da pridejo do denarja. Sedanje nizke cene ne morejo trajati dolgo, ker so pod svetovno pariteto. Misli se, da se hočejo sladkorne tovarne s sedanjimi nizkimi cenami obvarovati tudi pred tujo konkurenco, ki zna biti letos posebno velika. Na češkem je sladkorna kampanja letos izredno dobra In letošnji pridelek sladkorja znaša 135.000 vagonov. Od tega se bo 100 tisoč vagonov izvozilo, za 35.000 vagonov več ko lani.
Šport.
Sporni pas polja.
Ibrahim in Ahmed sta bila soseda. Posestvi sta ležali že izza davnih časov lepo mirno drugo poleg drugega in vse bi bilo v najlepšem miru In redu, da sta mogla tudi Ibrahim in Ahmed živeti mirno drug poleg druzega. Tega pa nista mogla, zakaj pas polja Je bil 2e nekaj let med njima sporen, vsak gaje hotel imeti zase. Ako je polagal eden izmed niiju najsvetejše prisege pri življenju svojih otrok, da teče skupna meja posestev še izza časov njegovega s a-rega očeta tako In tako, in da je tedaj pas zemlje njegov, Je prisegal dragi prt prerokovi bradi, da teče še izza časov nje* govega prastarega očeta meja ravno nasprotno tako in tako in da Je torej t* košček zemlje njegov. Ni trajalo dolgo In zgrabila sta se sama drug dragega za brado, imenovala sta se drag drugega sleparja, roparja in sina slepih psov. Tako ni moglo Iti dalje. Zato sta šla h kadiju.
Kadi. ki mu je bila stvar že znana. Je sedel udobno s prekrižanimi nogami na svoil preprogi in Je srebal mirno modrost iz svoje pipe. Poklical Je sovražna soseda v nizko sobo posamič, enega za drugim.
»Ibrahim! vem, polje )e tvoje dasl-ravno Je težko to natančno dokazati; pa kaj mi daš, ako dam tvojemu nasprotatku naložiti dvajset poštenih udarcev po podplatih, da bo verjel in te pustil v mira?«
»Kadi!« je vzkliknil Ibrahim, »•Slava tvoji modrosti, Allah naj da tebi in tvojim učakati tisoč leti Ti sam praviš In Jaz prisegam, polje Je moje. Ce daš temu pohabljenemu simi neumnega goveda za njessvo predrznost naložiti dvajset udaroev, take gotovo kakor sem tu, polje naj bo tvoje!«
»Dobro!« je dejal kadi, ga psijaino odslovil In poklical Ahmeda k sebi.
»Ahmed!« Je dejal sedaj tedni, »tudi iaz mislim, da Je polje tvoje, datirava© se da to težko dokaiatl Bodiva toraj kratka: Ali ml daš polje, ako dam Ibrahimu naložiti dvgjset udarcev, da bo pozabil Ime, prepir in polje In bo končno enkrat fflir med vama?«
»O, kadi!« ie vzkliknil Ahmed radostno, »če to storiš, naj bo polje tvoJeU
Dal je vsakemu izmed obeh naložiti dvajset dobro namerjenih In gorkih udarcev z vrbovko na občutljive podplat« — kakor sta pač želela drug drugemu — ter je obdržal poUe seveda zase.
NEDELJSKE PRVENSTVENE TEKME. Jadran : Hermes 2 s 1 (1	:	0).
DIrija : Rapld (Maribor) 10 :	o	(S	:	a).
Slovan : Slavlja 13 : 0 (6	:	0).
Bazena Ilirija : Atena 6 :	1	(1	:	0).
Klub HublteUev športnih psov priredi v soboto dne 11. oktobra t, 1, popoldne na
velesejmskem prostoru smotro psov, v prvi vrsti športnih, pripuščeni pa 90 tudi psi v obče.
Namen te smotre Je, da pokažemo javnost.. koliko smo glede kakovosti in števila napredovali od zadnje pasje razstave ter da zopet enkrat zberemo prave ljubitelje psov. Smotra pa je velicega pomena tudi za lastnike psov same. Mnogo izmed njih ima lepe pse, ki se Iz kateregakoli vzroka ne morejo vpisati v rodovno knjigo, kar se pa lahko popravi, če so psi pri smotri ocenjeni in dobe pri tej oceni vsaj »dobro«.
Ocenjevalna komisija bo obstojala lz priznanih veščakov — tujih sodnikov;
, Pfi^ve je poslati najkasneje do 5. oktobra 1924 na Klub ljubiteljev športnih psov ?elo, pošta Moste pri Ljubljani. Iz iste naj bo razvidno ime in bivališče lastnika. Ime usa, pasma, starost, spol in barva, če ln kje e vpisan v rodovno knjigo ta pod katero številko.
Prijavnina znaša za člane 5 Din, za nečlane pa 10 Din.
Dase cela prireditev izvrši čim lepše, vabi odbor Kluba ljubiteljev Športnih psov vse svoje člane, kakor tudi drage ljubitelje psov in razstavljalce na zadnji pasji razstavi v sredo dne 24. t. m. ob 8. uri zvečer na sestanek v restavraciji hotela štrukelj.
Odbor klub« ljubiteljev ipoitoth p#ov.
§^Q9©9^9QQQQ9§
Dvonadstropna
Hiša
na periferiji mesta s trgovskimi lokali, stanovanjem, velikim dvoriščem, hlevom in skladiščem se za
Izredno nizko ceno in pod iziemno usodnimi pogoji proda.
V hiši je električna razsvetljava in telefon. Ponudbe na
Jugoslovanski kreditni zavod v Ljub« liani.
ieoooeee©eeee<
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevniki« Glavni in odgovorni urednik: 2*tanfkar Aleksander.
Ulka *Zva*oa tiskarna« t LjnftHtllf
IN SVET
:ga življenja so ), če bi še na-; še hip mislila žena, če se še
iMniii»iiaHH»miiiiiiitii,iiiiiiHihiiiii|ii!. i iijamiH^niiiiiiiiiii-iiimtiiiiiiiiiiHHtniiiir.iHiiiHBiHiiiitiiiii iiUiiiiiiiiiii.itiiitiiiiHiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii?-
litiuanulli IIIIHli:HII»lll!l!HiMill«r.ii;r lllilllll UMMlilllUiUUiiUUUinUl
i»TMARoDNr iMF!VNlK<t, 23. sept. 1924.
Biev. 214.
so se še
Te zadnje kratke sekunde mojega mi pokapale, da bi ne ravnala lepo, dalje varala tebe in sebe ali če bi le	J
na to možnost, da postanem tvoja ikedaj vrneva v civilizirani svet.«
»Kaj, Jane!« je kliknil, »kaj hočeš s tein reči? Kaj ima naša rešitev s izpremembo	tvojih	čustev
skupnega? Utrujena si — jutri bodeš	pa	zopet	taka
kakor si bila prej.«
»Bolje se zavedam sedaj, kaj govorim, kakor pa takrat pred enim letom,« je odvrnila. »Kar sva jdoživeia sedaj, me je spomnilo bolj živo kakor sploh kaj na dejstvo, da mi je najpogumnejši mož, jkar jih je kdaj živelo, daroval svojo ljubezen. Jaz »nisem verjela, da mu jo bom lahko vračala in zato sem jo odklonila. Zdaj je mrtev in vsled tega se sploh nočem več poročiti. Z nikomur bi se ne mogla omožiti, pa če bi bil še tako dober mož, ker bi gojila v srcu zmirom neko gotovo čustvo zaničevanje napram njemu. Me razumete?«
»Da,« je odvrnil on s povešeno glavo in lice mu ,je pokrila rdečica sramu.
Drugi dan se je zgodila velika nesreča.
Zakladnica mesta Opar.
Stemnilo se je že, ko se je velika svečenica La vrnila z jedjo in pijačo k Tarzanu v mrtvašnico. Prišla je brez luči in tipala z rokami ob razpadajočem zidovju, dokler ni dospela do njega. Skozi omrežje na stropu je padala slabotna luč tropičnega meseca v notranjščino.
Tarzan je bil skrit v zadnjem delu mrtvašnice; ko se je La približala, ji je šel par korakov naproti.
»Oni besne!« so bile njene prve besede. »Še nikdar ni nobena človeška žrtev ušla oltarju. Pet-v' °set mož vas že zasleduje. Preiskali so že celo gvevšče in vse prostore, razen tega.«
»'Kaj se boje,« je vprašal, »priti sem noter.«
»Tu v?e mrtvašnica. Tu sem se vračajo mrtvi, da opravljivo svojo pobožnost. Poglejte ta stari oltar. Tu žrtmiejo mrliči žive — če najdejo kakšno žrtev. Vsled tesra se naši ljudje ogibajo te sobe. Kdor stopi vanjo, ve, da zapade čakajoči smrti.
»In vi!« je vprašal.
»Jaz sem velika svečenica,« je dejala. »Jaz sem edina varna tukaj pred smrtjo. Jaz izročim smrti sem in tam kakšno človeško žrtev iz zgornjega sveta.«
»Zakaj ni smrt zgrabila tudi mene?« je vprašal, da bi se rogal njeni veri.
Trenutek ga je gledala smehljaje. Potem je "dejala:
»Dolžnost velike svečenice je, da uči in razlaga verske resnice, ki so jih izrekli drugi, mo* drejši; vendar ni nikjer rečeno, da mora v te resnice tudi sama verjeti. Cim več ve kdo o religiji, tem manj veruje. Nihče od živih ne pozna moje religije boljše kakor jaz.«
»Vi se torej le vsled tega bojite pomagati mi pri begu, da bi vaši verski tovariši ne odkrili vaše dvoreznosti?«
»To je vse. Mrliči so mrtvi. Oni nam ne morejo niti škodovati več niti pomagati. Vsled tega se moremo zanašati le sami nase in čim prej kaj storimo, tem boljše je. Stalo me je mnogo truda, da sem ušla čuječnosti ljudi, toda sedaj vam prinašam vsaj nekaj jedi. Bila bi seveda blaznost, če bi poskušala storiti to vsak dan. Vsled tega pojdite z menoj, da vidim, kako daleč vas lahko povedem svobodi naproti; predno bom morala obtod.«
Vodila ga je nazaj v prostor pod oltarjem. Tja so se stekali različni hodniki. V temi ni mogel Tarzan ničesar razločiti.
Deset minut sta tipala po dolgem, zavitem hodniku in prišla končno do zaklenjenih vrat. Cul je, kako je iskala ključ in potem, kako je odrinila zapah. Vrata so se škripaje odprla, in oba sta vstopila.
»Tu bodete do jutrišnjega večera varni,« je dejala. Potem je odšla in zaklenila vrata.
V prostoru, kjer se je Tarzan sedaj nahajal, je vladala popolna tema. Niti njegove ostre oči se niso mogle razgledati v tej temi. Previdno je stopal naprej, dokler ni z iztegnjeno roko otipal zidu. Potem je počasi šel ob vseh štirih stenah.
Soba je imela približno sedem metrov v kvadratu. Tla so bila iz kamnate malte, zidovi pa iz surovih kamnov, ki so bili zloženi eden vrh drugega brez malte, kakor je bilo zgrajeno vse zidovje, ki ga je videl že zunaj. Kos* granita različne velikosti so bili vloženi v zid.
Ko je Tarzan prvič obtipal zid, se mu je čudno zdelo, da ni nikjer nobenega okna in le ena vrata. Šel je še enkrat ob zidu, toda vsaka zmota je bila nemogoča.
Ob steni nasproti vrat je obstal. Zdelo se mu je, kakor bi prihajal svež zrak v notranjščino, dasl ni našel nobene odprtine.
Še enkrat je obtipal stene. Končno je obstal zopet na prejšnjem mestu, kjer se je vzbudila njegova radovednost. Vsak dvom je bil izključen! Le na tem kraju je razločno čutil svež zrak, ki je vel skozi kamne.
Tarzan je skrbno obtipal granitne kose, ki so bili tu vloženi v zid in končno našel enega, ki se je premikal. Vzel ga je iz zidu in poskusil podobno tudi z drugimi kosi. Z lahkoto je odstranil vse.
Bržkone je bil tu zgrajen cel zid iz takih ena-kovelikih kamnov. Kmalu jih je imel več zunaj; potem je segel v luknjo, da bi otipal drugo plast zidovja. Toda v njegovo presenečenje ni otipal ničesar več zadej. Kakor daleč je segel z roko, ni čutil ničesar več. i,-
:'rx; Dalje pfihodnjič.)    -
Ljubljana
Gosposvetska c. it. 2
priporoča svojo bogato zalogo
pisalni strojev
jur* in jMiir,
šivalnih strojev
za rodbine in obrt ter
voznih koles
Styrla — DUrkopp — Orožno ko!o (Waffenrad).
Ceniki zastonj in franfto.
Najboljši uspeh imajo oglasi v Nar. Dnevniku!
P. n.
šivilje in gospodinje opozarjamo, da so ropet dospeli
nniboljSi širalni stroj! „Gritzner“
v vseh opremah za rodbinsko in obrtno rabo. Isto-tam vseh vrst čevljarski stroji »Adler** (Flachštef), cilinder, levoročni in krojaški. Pouk v vezenju ter krpanju perila in nogavic (štofanje) brezplačno edl> no le Drii
« PETECIHC
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika ob vodi Popravila sprejemamo
i nni
vešč vseh pisarniških del želi vstopiti v dobro idoče podjetje kot pisarniška moč. Ima kavcije 25.000 Din. Ponudbe pod Z. R. 1925 na upravo.
1(3 211
visoka kategorije, komercijelno interesantni položaj, daje se v zakup ali skupno eksploatacijo. Ogledati gradič g Ace Kulmer Ruše pri Mariboru.
se več boljših gospodov na dobro domsčo hrano.
Naslov pove uprava lista.
po ugodni ceni dinamo stroj 31/* P. H. predvojno blago, dalje 2 pletilna stroja, razne volnene pletenine, konjske odeje (koce) sukno itd. Poizve se pri Frane Triplat, Moste št. 25. p. Žirovnica, Gorenjsko.
„Pueh“ 5 PH, dobro ohranjen se po ugodni ceni proda:
Natančneje se poizve: Pod Ježo 96. Novi Vodmat-Moste.
Elegantna spala,
nova, kompletna, jesenova, po* Utirana, se ugodno proda. Naslov pove uprava lista.
3 posebnim vhodom če le mogoče v sredini mesta išče mlad samostojen gospod. Ponudbe na upravo Usta pod: „Separaten vhod“.
Mali Pisalni stroj JI
za Izdelovanj« damskih klo bukov. Modni salon za damske klobuke Alojzija Vivod rol. Mozetič Ljubljana, Pred Škofijo 21/11. sprejema dame in gospodične v praktičen pouk v svrho priučenja za lastno rabo. Samostojno izvrševanje vsakovrstnih modnih klobukov. Nadaljnja pojasnila od 10—1 ure popoldan.
prevzame kasiranje časopisnih naročnin, zavarovalnin društvenih članarin, trgovskih terjatev. Nudim varščino.
Cenjene ponudbo pod „In-kasant" na upravo lista.
s kuhinjo in 2 malimi sobami ali 1 veliko se išče v Ljubljani ali okolici. Plača se mesečno do l5iP0*— K. Cenjene ponudbe na upr. lista pod „Čimpreje“.
vešč vseh občinskih in vojaških del išče mesta. Ponudbe pod Z. R. 1925 na upravo.
vstopim v katerikoli dobro idoče podjetje s kapitalom 50,000 Din Resne ponudbe pod 2. R. 1925 na upravo.
Tei Hi jezikov
srbohrvaščina, nemščina, francoščina, italijanščina, angleščina po praktični Berlitzovi metodi. Vpisovanje ln pojasnila od 16. do 21. t. m. od Vj.6-727 ure zvečer v Beethovnovi ulici 7 pritličje, levo (zgradba čekov, urada). S. F. Jeras, prof.
predvojni izdelek, skoro
naravoslovne knjige,
kakor Brehm: Tlerieben, 10 zv. Kerner v. Marilaun : PflaH' zenleben, Dr. Haacke: ScMP* fung der Tlerwelt, Dor. Neu* mayr: Erd?eschichie, Dr. Ma-yer: Weltgebiude, Dr. Hatzel: VBIkerkunde, Dr. Hanke: Def Mensch. skupaj 10 zv,
Mayer: Ronversatioileiisilii!.
24 zv., vse te knjige v kraiOtni izdaji in usnjati vezbi, d«ll*
klasiki Cottajeve Izdaje
ter razne juridične, znanstven« in beletristične knjige, sv* V najboljšem stanju
se prodajo.
Naslov na upravo lista poi šifro ..Razprodaja".	_
Ugodnejše prilike še niste da sklenete poznanstvo z dim inteligentnim gospodom, V ima stalno službo in zastop* ugledno mesto v javnosti. Z*' nltev ni izključena. Pogoj: sti-rost ne nad SO let, biti mora vesele narave in inteligentna. Ponudbe na upravo lista po>* ,,Mars“.	’_______
Šolo obvezniki!
Dobijo se predpisane telovadni triko hlače kratke in dolge, temno modre, ter telovadni č«V* 1)1. — P. Capuder, Dalmatf* nova ulica.
ra
mlada vdova ali ločena zena bi hotela tolažiti razočaranega mladega moža, ki bi bil pd* pravljen žrtvovati vse veliki, nesebični in plemeniti ljubezni! Ponudbe pod „Razočaran“ n« upravo lista.
HUPUJTE ■
ki oglašujejo v Narodnem Dnevnika
pri onih trgovcih
ai:jiiiiiiiitiiiii:!!;:iiini!MiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiUHiis!intiti!:i!<;sHiiiiiiiniiii!iuiii!iiiitittiiHiiiiiiiiiiiiiitsiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiS!iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiitiiii; mimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimisiiMtiiiiiiiMiiiiimmimi-’ -iimihmihihimmiihi'
'iNiiiilllK
Brez posebnega obvestila.
Potrti neizmerne Žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš srčnolj ubij eni, nepozabni soprog, oziroma predobri, skr bni papa, brat, svak, zet in stric, gospod
JOSIP SCHREY
trgovec z vinom in posestnik
danes dne 21. t. m. ob 1. uri popoldne po dolgi, mučni bolezni, večkrat previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb preblagega pokojnika bo v torek, dne 23. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Sodna ulica št. 2, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi truplo v lastno grobnico k večnemu počitku.
Sv. rekvijem se bo bral dne 26. t. m. ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi Marijinega Oznanenja.
Priporočamo ga v blag spomin.
V Ljubljani, dne 21. septembra 1924.
Ivana Schrey9 roj. Anžič, soproga.	Melanija)	hčerka. Adolf Schrey, brat; Terezija Pramperger, Ana Hofmeister, sestri.
Vsi ostali sorodniki.