LETO I.
Izhaja dvakrat na mesec.
Naročnina četrtletno 12 dina; jev.
Uredništvo in upravništvo:
Ljnbljana,
j Kata liarksa trg 2 ! j (prej Turjaški trg)_
I kamor naj se tudi I pošiljajo rokopisi.
Štev. 5
Skupščina bolniške blagajne.
V	nedeljo dne 24. januarja 1926 se je prvič sestala, odkar je uveljavljena naredba o zavarovanju državnega prometnega osobja, redna skupščina bolniške blagajne, da pregleda dosedanje delo imenovanih upravnih odborov ter določi smernice za bodoče delo.
V	soboto popoldne se je vršila pred-konferenca izvoljenih skupščinarjev, ki je obravnavala ves dnevni red ter se pečala z vsemi krivicami, ki so se osobju, zlasti delavstvu, godile ter določila bodočemu upravnemu odboru smernice za uspešno delo.
V	nedeljo točno ob 9. uri so prišli izvoljeni skupščinarji (47) z rudečimi nageljni v dvorano, nakar je predsednik dosedanjega upravnega odbora inž. Oswald otvoril skupščino, določil ve-rifikatorje, ki so pobrali legitimacije ter ugotovili, da je prisotnih 47 izvoljenih ter 42 imenovanih skupščinarjev.
Izvolilo se je na to zapisnikarje, overovatelje in skrutatorje, in sicer vse naše sodruge, nakar se je po krajši debati sprejel poslovnik in je na to' podal v imenu upravnega odbora gospod upravnik Varl svoje poročilo. Našteval je v njem neprilike, s katerimi se je imel boriti dosedanji upravni odbor, poročal, kako je prišlo do budžetiranja bolniške blagajne, našteval, kake plače in odškodnine imajo zdravniki, ter zagovarjal delo imenovanega upravnega odbora.
Na poročilo je kot prvi ugovarjal s. Stanko, ki je ugotavljal, da je poročilo nepopolno ter nas ne more zadovoljiti. Končal je s tem, da po zaslišanju poročila izvoljeni skupščinarji ne morejo glasovati za zaupnico. Končal je svoj referat ob splošnem odobravanju skupščine in cele galerije. (Njegova izvajanja prinesemo kot poseben članek. Op. ur.)
Za tem so govorili v debati gospod Rasperger, zagovarjajoč delo imenovanega odbora, s. Bahun, ki je delo odbora kritiziral, ter g. Sovre, ki pa je v začetku svojega govora postal nekoliko oseben, kar je naredilo slab utis na poslušalce kot tudi skupšči-narje, ter so radi tega zagovora dela imenovanega odbora in izvajanjem g. Sovreta pritrdili le nekateri izmed imenovanih skupščinarjev, predvsem pristaši zveze.
Poročilo upravnega odbora je bilo na to vzeto na znanje in prešlo se je k obračunu. Tu je g. Rasperger razlagal posamezne postavke ter prišel končno do tega, da prav za prav v našem bolniškem fondu ni denarja (ker je ves pribitek, ki ga bilanca izkazuje, zapopaden v neplačanem prispevku države), s. Stanko je na to ugotovil, da bo prva naloga bodočega upravnega odbora, da iztirja dolg, ki ga državna upraya nam dolguje, da odpravi nadalje budžet ter uvede čim širšo- samoupravo, ker le na ta način bo mogoče zadovoljiti težnjam ter potrebam železničarjev. Kot prvo dolžnost pa se tudi nalaga novemu odboru, da pregleda vse delovanje do danes, da ugotovi vse event. dolgove, ki jih morebiti še ima bolniška blagajna do svojih članov, u u^<?tovi faktično stanje ter o tem obvesti vse železničarje.
K proračunu je prvi razpravljal od imenovanih članov g. Rodič, nakar je v imenu izvoljenih govoril s. Kitek. Ker so bile sedaj prvič volitve, so izvoljeni člani pooblastili s. Kiteka, da poda celi skupščini nekak načrt in smernice bodočega dela, ki ga bomo izvajali. Predsednik skupščine pa oči-vidno ni imel pravega razumevanja za tako stvar ter je prekinil s. Kiteka, da naj se omeji v svojih izvajanjih, nakar je ta podal le glavne izjave. (Cel njegov referat prinesemo v vednost našim sodrugom na drugem mestu. Op. ur.)
Na to je g. načelnik Arko podal v imenu nadzornega odbora izjavo, da je našel vse knjige v redu ter da predlaga razrešnico upravnemu odboru, g. upravniku in administrativnemu osobju pa pohvalo.
Naši sodrugi so predlagali razrešnico s konštatacijo, da imenovani upravni odbor ni naredil vseh korakov v taki meri, kot jih je zahteval interes železničarjev. Nakar je g. Sovre dejal, da take razrešnice ne sprejme, da pravzaprav razrešnica ne spada na dnevni red, ker so bili dosedanji upravni odborniki imenovani od g- ministra saobraćaja ter jih more le ta razrešiti.
V interesu nadaljnega dela so izvoljeni skupščinarji potegnili svoj predlog nazaj ter so se vzdržali glasovanja, tako da so izglasovali razrešnico imenovanemu upravnemu odboru le od direkcije imenovani skupščinarji.
Za tem se je prešlo na volitve novega odbora, ki so imenovanim skup-ščinarjem prinesla precejšno razočaranje.
Dočim so izvoljeni skupščinarji kompaktno glasovali za svojo listo in je bila ta izvoljena s 47 glasovi, so imeli imenovani skupščinarji dve listi in sicer:
direkcijska lista, ki je bila sestavljena pod vplivom direkcije in za katero so . glasovali člani društva strojevodij, društva železniških činovnika, društva profesionistov in kurjačev, dočim je Zveza jugoslovanskih železničarjev postavila svojo listo in tako ni upoštevala direkcijske liste.
Ko je predsednik razglasil izid glasovanja ter ugotovil, da je dobila prva lista (direkcijska) 24 glasov, a druga pa 20, je nastalo med posameznimi člani, ki so volili prvo listo, veliko razburjenje in g. Rodič, tajnik društva strojevodij, je obljubljal voditeljem zveze razkrinkanje radi zahrbtnega (?) dela. Radovedni smo, kakšno bo to razkrinkanje?
Novi odbori so sestavljeni sledeče:
A.	Upravni odbor: izvoljeni člani sodrugi:
Trškan Aleksander, kotlar, kur. Ljubljana Stanko Jurij, činovnik, direkcija Ljubljana Mravlje Teodor, vlakovodja, post. Ljubljana Smazek Andrej, vlakovodja, post. Maribor Čanžek Andrej, stroj. pom. del., delav. Maribor Ogrin Leopold, ključavničar, kur. Ljubljana
izvoljeni namestniki sodrugi:
Mikec Franc, kretnik, Ljubljana Kocjan Ivan, prog. del., p. s. Ljubljana Zelenko Ivan, sprevod., post. Ljubljana Raztresen Anton, izpiralec, kur. Ljubljana Majer Ivan, tesar, p. s. Maribor Sluga Viktor, kretnik, Zalog.
B.	Nadzorni odbor: člani sodrugi:
Jernejčič Franc, sklad, del., Ljubljana Miklošič Ludvik, vlakovodja, Ljubljana
namestniki sodrugi:
Zadel Jakob, vlakovodja, Ljubljana Žorga Rudolf, strojevodja, Ljubljana.
C.	Delegati za glavno skupščino v Beograd: delegati sodrugi:
Kitek Josip, činovnik, direkcija Ljubljana Kovač Jakob, vlakovodja, Ljubljana gor. kol. Baraga Ivan, pr. čuvaj, Brežice Bahun Andrej, sklad, del., Maribor gl. kol. Krajnik Ivan, kotlar, kur. Maribor
namestniki delegatov sodrugi:
Plevnik Valentin, sprevodnik, Novömesto Bibič Martin, strojevodja, kur. Maribor Petrovič Nikolaj, mizar, del. drž. žel., Ptuj Pečar Franc, post. delavec, Grobelno Čič Ivan, sklad, del., Zagorje.
Od direkcije imenovani skupščinarji pa so izvolili naslednje gospode:
A.	Upravni odbor: inž. Miiher-Petrič, direkcija Ljubljana Rodič Josip, strojevodja, Ljubljana Sovre Franc, postajenačelnik, Kraljevec
dr. Štamberger, činovnik, direkcija Ljubljana dr. Tičar, šef zdravnik, direkcija Ljubljana Zupan Ciril, činovnik, direkcija Ljubljana.
B.	Nadzorni odbor:
Finžar Pavel, činovnik, direkcija Ljubljana . Gregorka Mirosl, činovnik, direk. Ljubljana.
C.	Delegati v Beograd:
Bakšič Franc, kurjač, Ljubljana Grašič Janko, zvan. 1. Ljubljana Juh Leopold, činovnik 111, Ljubljana Rodič Ivan, činovnik III, Ljubljana dr. Štamberger, činovnik I, Ljubljana.
Za tem se je prešlo na samostojne predloge, in sicer je stavila naša organizacija 13 predlogov, kiv smo jih objavili v zadnji številki „UŽ“, ter so bili vsi soglasno sprejeti, nadalje je bil en predlog iz Novega mesta ter predlog Zveze jug. železničarjev, ki so bili tudi sprejeti.
Ob pol 10. uri zvečer je bila skupščina zaključena.
Dolžnost vseh delegatov, ki so bili na skupščini, je, da obdrže v vseh podružnicah sestanke in informirajo natanko vse sodruge o delu skupščine.
Novice iz Beograda.
(Po dnevnih časopisih.)
Državni proračun. Pred finančnim odborom in v kratkem tudi pred parlamentom se bo razpravljalo o državnem gospodarstvu za prihodnje leto.
Navadno vsa podjetja, predno se bavijo s proračunom, pregledajo obračune za nazaj, sestavijo točne bilance ter nato določijo smernice za bodoče delo.
Kako pa pri nas?
Na merodajnih mestih se je sklenilo čim najbolj štediti, da se zmanjšajo izdatki. Kako izgleda naš položaj?
Državni dolgovi znašajo po „Novostih“: 2°/o loter. posojilo iz 1. 1881	55,000.000	Din
tobačni lozi iz leta 1888	.	27,000.000	„
črnogorski dolg ....	105,000.000	„
dolgovi, ki so odpadli na nas
od Avstrije............ 1.640,000.000 „
dolgovi v Francoski . . . 4.070,000 000 „ dolgovi v Ameriki.... 4.40U,000.000 „ dolgovi v Angleški . . . 4.700,000,000 „ dolgovi za nabavlj. materijal 6.000,000.000 „ dolgovi Narodni banki in 7°/o
invest. posojilo itd. . . 8.800,000.000 „
K temu pridejo še dolžne razlike drž. nameščencem in železničarjem . . . ,	250,000.000	„
Skupno . 30.047,000.000 Din
Vojni invalidi, vdove in sirote čakajo na zboljšanje svojega položaja Staroupokojenci čakajo na prevedbo pokojnin v dinarsko veljavo. Miloščinarji na svoje miloščine, ki so jim ukinjene, brezposelni na brezposelno podporo.
V takem položaju se je sestal finančni odbor ter začel prerešetavati proračune posameznih ministerstev. Ko je prišel na dnevni red tudi proračun ministarstva saobraćaja, so se določili izdatki okroglo na tri milijarde dinarjev. Reorganizirati se hoče vso službo
ter^vse centralizirati v Beograd, ki bo potem razpolagal s krediti po svoji preudarnosti. Kako bo to izgledalo imamo jasen dokaz pri naši bolniški blagajni, ko že tekom par mesecev zmanjka kreditov.
Ogromna bremena preavideva proračun vojnega ministarstva, ki ima izdatkov skoro dve in pol miljardi in v katerem se, po poročilih političnih listo«', ni črtalo niti eno mesto. Ti listi poročajo, da imamo v naši armadi 2 vojvoda, 172 generalov, 3 orožniške generale, polno upokojenih generalov itd.
Za prosveto pa je predvidenih le 800 milijonov. O proračunih za narodni} zdravje, socialno politiko pa sploh ne govorimo. S Si I
Kako pa se je štedilo pri nas? Reduciralo se je nad 5000 uslužbencev, katere bo seve treba upokojiti; iz dosedanje prakse pa vemo, da so se vsa taka mesta v teku enega leta zopet zasedla. Tudi ne moremo smatrati za štednjo to, da se vsakega pol leta menjajo ministri, ki nato vlečejo pokojnine, da se za par dni imenujejo novi generalni direktorji, ki se nato pošljejo v pokoj itd.
Izpremembe v ministarstvu saobraćaja. Upokojeni beograjski direktor inž. Bora Popovič je reaktiviran in imenovan za pomočnika ministra; novi generalni direktor Babovič je direkloval le 14 dni, nakar je bil upokojen; na njegovo mesto pa je bil reaktiviran bivši generalni direktor Ilič.
Sadovi organizacije.
Dejstvo je, da naša organizacija od njenega prerojenja, t. j. od ujedinjenja narašča in se razvija ter pridobiva od dne do dne na moči. Sodrugi, ki vedo, da se velike organizacije ne vstvarjajo čez noč, ampak da je potrebno dolgega časa, da postane organizacija tisti faktor, ki ni v stanu samo braniti svojih članov pred krivicami, ampak ki je v stanu tudi izbojevati še novih pravic. Pred svetovno vojno je pač bila v naših krajih organizacija razredno zavednih železničarjev že tako močna, da ni le bila v stanu braniti toliko celokupnih interesov kakor interesov posameznih železničarjev, ampak bila je v položaju izbojevati svojim članom celo vrsto novih pravic, katere pa so v kratkem času, ko so se železničarji prepirali za taktiko med seboj — skoraj popolnoma šle v izgubo. Toda ta .predvojna železničarska organizacija v stari Avstriji tudi ni čez noč zrastla, ampak je bilo treba trdega in napornega dela dolgih let. S tem pa nočem reči, da bo zopet potrebno toliko časa, da se organizacijo zgradi do tiste stopnje, kot je že bila do leta 1920. Preje se je moralo pač ledino orati, med tem ko danes tega — saj pri nas v Sloveniji — ni potrebno. Nam ne manjka dobrih in precej izurjenih moči. Potrebno nam je samo zaupanja, prvič medsebojnega in drugič zaupanja v stvar samo.
Na žal pa ni povsod pravega zaupanja in potrpežljivosti, ki je neob-hodno potrebno, a to najmanj pri onih članih, ki so najmlajši v organizaciji in ki so najmanj žrtvovali. Dejstvo je, da je trpljenje naših mladih sodrugov, zlasti zunaj na odprtih progah, skoro nepopisno. Krivice se gode zlasti našim članom — in. tudi seveda nečlanom — predvsem na progovnih sekcijah, kakor se niso godile že desetletja sem. In ti obupani sužnji se tu in tam končno odločijo za organizacijo z upanjem, da bo takoj drugi dan konec krivic. Ker pa se uspeh organizacije ne opazi že drugi dan ali saj že drugi mesec, nastane resignacija in ti novi sodrugi se že vprašajo, ali se sploh splača še
nadalje vstrajati, ali pa ne bi kazalo izstopiti! In res: dogodi se, da skupina pri progovnem mojstru tam in tam ta in ta mesec organizira, med tem pa je sosednja skupina, ki sc je pred dvema ali tremi meseci organizirala, že na begu iz organizacije, češ: saj se še do danes ni to in to ukrenilo, ali pa če se tudi je, ni še nobenega uspeha in zato izstopim! Ja, so-drugi, to je napačno stališče. Na žal je bilo vedno tako, da se ni dalo vseh tlačenih 'n trpečih v enem dnevu prepričati o koristnosti strokovnih organizacij, ampak samo polagoma.
Mi imamo ljudi, ki pravijo: „Jaz se bom organiziral potem, ko se bodo drugi organizirali“, ali pa: „Organiziral se bom tedaj, ko se bom prepričal, da je organizacija nekaj naredila!“ Če bi bilo mogoče vse zaposlene ene gotove stroke v enem dnevu ali enem mesecu ali saj v enem letu prepričati ali pridobiti za organizacijo, tedaj bi se lahko zgodilo, kar mnogi naivni člani pričakujeje — da bi bila organizacija v stanju v najkrajšem času vse nedostatke popraviti. Kolikor moči, toliko pravice! Toda vendar tudi že danes ima zaznamovati naša mlada in še razmeroma slaba organizacija lepe uspehe, ki se pa ne vidijo tako močno, vendar pa že ti uspehi daleč odtehtajo žrtve, ki jih prinašajo člani v obliki prispevkov. Ako se n pr. posledic ene velike poplave ne more na enkrat popraviti, je vendar tudi že to važno, če se reko zajezi, da ne more nadalje trgati in razdirati jezov. To pa se je — saj deloma — vsekakor zgodilo. Mi imamo lepe uspehe zaznamovati, ki pa so, kakor že rečeno, večinoma nevidni. Kljub nasprotnemu delovanju janičarjev, ki iščejo protekcije v organizaciji, ki ji je boter delodajalec — železniška uprava sama — je vendar dosegla naša organizacija lepe moralne uspehe. Ampak eno, kar je najvažnejše in radi česar sem se odločil te vrstice pisati, je to, da večina članov misli, da je storila s tem dovolj, če plača članske prispevke. Ne, sodrugi! To je velikanska zmota. Vsi člani in vsak posebej so dolžni agitirati in zopet agitirati predvsem v svoji najbližji okolici in po možnosti tudi v širšem krogu. Nekdo se je včlanil pred dvema nie-secema in plača običajni prispevek in ničesar več. On ne agitira, ne gre na shode ali sestanke, raje eventualen prosti čas trati kakorkoli. Tak član je mrtev član. On največkrat ne ve sam, zakaj je pravzaprav organiziran, kam šele, da bi druge poučeval. Tak član je mnenja: ali saj sem organiziran, tam v Ljubljani je centrala in ona naj dela. Centrala je res tam, to se pravi: centralni odbor. Kdo pa je ta odbor? To so vendar sami železniški uslužbenci kakor smo mi vsi ostali na progah in postajah. Ti plačajo ravno tako svoje prispevke v organizacijo kot mi vsi ostali. Ta odbor mora poleg plačevanja svojih prispevkov mnogo, mnogo delati, toda odbor ne more iti na proge in v delavnice agitirat. Tega tudi ne morejo niti podružnični odbori sami, ampak to morejo in morajo edino člani sami, ki so dnevno v najožji stiki z vsemi zaposlenimi na železnici. Centralni odbor in tudi podružnični odbori morajo izvrševati sklepe kongresov, shodov in sej. Morajo intervenirati in hoditi na mnoge shode in sestanke, ampak agitirati pa ne morejo več kot vsak posamezen član v svojem službenem okolišu. Zato, novoustanovljene podružnice in posamezni člani brez izjeme, uvažujte, kar sem tukaj navedel, in vstrajajte v organizaciji toliko časa, da bo ista popolna, da bo zadnji železničar organiziran. Tedaj bo naša organizacija dosegla svojo nalogo v polni meri.
B.
nam naj pošljejo čimprej obračun za prodane koledarje. Neprodane naj ftam vrnejo takoj, da jih pošljemo drugim, ki jih še zahtevajo.	Centrala.
Ker bomo ta mesec tiskali nas'ove za pošiljanje lista „Ujedinjeni Železničar“, naj nam vsak, kdor ima pri prejemanju lista kako nepravilnost, napačen ali nepravilen naslov, to takoj naznani, da popravimo. Tudi podružnice naj pošljejo eventuelne popravke, da bo ekspedicija lista v redu.
Izdali smo nove bloke. Podružnice, ki jih potrebujejo, naj nam javijo, da jih pošljemo.
Novi ministar -stara pjesma!
U oči Božiča otpuhnut je sa fotelja ministra saobraćaja g. Anta Radojevič, a njagovo mjesto zasjeo je g. Krsta Miletič: veleuman i energičan čovjek. Ne ćemo se ovdje upuštati u štetne posljedice, koje naš aaobračaj trpi uslijed tih čestih promjena svojih najviših upravnika. Ove promjene djeluju na naš saobraćaj, koji je još uvijek neeredjen i bez sistema, upravo ubitačno. Naopaka državna politika, koja sve rešava prema nahodjenju i potrebama raznih političkih partija i grupa, dolazi do najačeg izražaja upravo u tom čestom smjenjivanju upravnih organa u tom čisto stručnom resoru. Doduše od izmjene samog ministra malo može biti štete, jer ta su gospoda redovno sve prije nego stručnjaci (ala Korošec). Nu ta naopaka politika ne mijenja samo ministra, za ministrom lete i svi viši stručni tunkcicneri, što opet povlači dalnja mijanjarj* osoblja do samog pružnog stražara. A zašlo da radi naopake politike ministra ili vlade trpe i mnogi niži službenici, koji aigje i ništa skrivili nisu.
Za starim ministrom nemamo razloga šaliti. Upoznali smo ga samo p« zlu, ni jedne dobre uspomene iza sebe ostavio nije. Novi ministar pako, slsbo nam nešto boljeg' obečaje. Pošao je odmah putem tvog prodboduika. Mjesto da uzme u razmatranje i riješavanje nepravdi svojih prod-šasnika, da uvaii našo zahtjeva i prestavke upućeno mu ispred ogromne večino željezničara, ne, odmah slijedi lošim primjerom svoje predšasnike i izdaje ferman o „potrebi reda i discipline“ kod sveg željezničkog osoblja. „G. ministar saobraćaja od strane trgovačkog sveta primie je mnogo žalbe s obzirom na zavlačenje posla kod predaje otpreme i izdavanja pošiljaka i o neurednostima kod putničkih vlakova. Osim toga se mnogi službenici ne drže službenog reda, nego se nenadležnim putem obraćaju na viša nadleštva. Neposluh i denuncijacije dokaz su nedovoljne discipline. Disciplinu u ponašanju i red u poslovanju treba svim sredstvima što prije uvesti“ itd. Tu. istu pjesmu zapjevao nam je i g. A. Radojevič, kad je postao ministar. Pa što je polučio? Ništa. I od ove pjesme bit če slaba glasa. Željezničari su u ostalom več navikli na te razne naredbe o „redu i disciplini“, da sve novo ste strane primaju samo sa ironijom. Popređ provokacije, u tim fer-manima redovno nalazimo i bestidne denuncijacije.
Na ovaj ferman željezničari izjavljuju: mi savjesno vršimo svoju dužnost, „redu i disciplini“ i odviše se povinjavamo. Za ovakav postupak i ovakvu platu mi smi i pre-savjesni. Ako igdje manjka na savjesnosti, to je slučaj u ministarstvu saobraćaja, i ako igdje treba „reda i discipline“, to je nužno te vrline u prvom redu uvesti n ministarstvo saobraćaja i njegove organe. Dok se ministre i direktore mijenja kroz noč, na način koji ih dovodi sumnU upravo sa „reda i discipline“, dotle ovakve naredbe prema nižem osoblju ne mogu upaliti. Novi ministar — stara pjesma.
Napomenuti nam je još ovo: vara s g. ministar saobraćaja, ako misli, da se šuštim naredbama i odredbama može izmijeniti aljkavost u našem saobraćaju. Isto tako odlučno odbijamo i najmanju sumnju, da je toj aljkavosti krivo niže željezničko osoblje. Protivu iznjetih insinuacija mi najodlučnije protestiramo. Svo željezničko osoblje pozivamo, da na ovu naredbu odgovori sa svojim organizovanjem u našu ujedinjenu strukovnu organizaciju, kako bi jaki, složni i organizovani mogli da spriječimo, da nas i buduči ministri ovako martretiraju/ Organizovanom borbom moramo si izvojevati poboljšanje našeg moralnog i materijalnog položaja, a dok naše potrebe nisu zadovoljene, to neka zna i g. ministar, ne može biti ni boljeg saobraćaja.
Iz naših podružnica.
Zagreb: Svojevremeno izvijestili smo o stanju kasarne u Koprivnici, koja se nalazi u nekoliko vagona i sliči više štali, nego li odmorištu za izmučeno vlakopratno osoblja. Naša kritika te kasarne vrlo povoljno je odjeknula medju svem interesi-ranim osobljem. Mnogi kažu, da je to vrlo dobro što se ovo ruglo od kasarni iznosi u javnost, u toliko boije, jer su sve intervencije i molbe za popravak tih kasarni ostale glas vapijućega u pustinji.
Naš „Ujedinjeni Željezničar“ čita se naročitim interesom, jer uzima u zaštitu osoblje i vsspitava ga, dočim se žuta štampa sve više odbacuje. Svaki pa i onaj sasma nevaepitsni željezničar je uvidio, da ta štampa ne brzni željezničare i uopće ne poklanja pažnja njihovom boljitku.
Ovoga puta iiv-jestit ćemo o kasarn-skim prilikama n Splitu. Od otvorenja ličke pruge do pred kratko vrijeme ka-sarniraše nas u G vagonima. U ljetu još •kako tako, moglo se izdraieti, ali sada, u zimi i buri, u vagonima više nismo mogli izdržati. Dali su nam »kh nište u jednoj zgradi na novom kolodvoru tkz. „Kopilice“ koje je od prave stanice udaljeno oko 4 km. Prestavite si naš položaj: vožnja iz Zagreba do Splita traje 14 do 15 sati (vožnja i služba vrlo naporna), mjesto da odmah lijegamo u odmoriste — marširaj još 1 sat, a natrag isto toliko. Kod Ijepog vremena još kako tako, ali kod kiše i bure, pa zmučen uslijed đugovremene službe, e tb je i za živinu nepodnosivo a kamo li za čevjeka. Proteatirali smo i tražili bolje i čovječije: doznačile nam opet G vagone na stanici Split. Vagoni zamazani, pro-močivi i hladni. Šta da činimo ? Protestirali smo, ali naito boljeg nam sa na daje, a izdržati u vagonima bilo je nemoguće. Što da radimo? Da *1 spasimo života i zdravlja iznajmili «ma kod jednag privatnika veću sobic«, kaju čamo plačati sami iz svog džepa. Stajat če nas 600 dinara mjesečno. Pa bolje i to, nego vucarit se i smržavat po G vagonima. Evo, ovako je koaačno rijeleno pitanje kasarna za putujuće osoblje u Splitu. Služimo željeznicu, zbrinjavamo i pratimo joj vlakove i — plačama joj stanarinu. Ake ilta, ali ovo ja bruka za sav aistem upravljanja na naiim željeznicama. Sve ta moia da se dešava samo uslijed skranjeg nehaja, koji sve više izbija kod upravnih organa na našim željeznicama. Pitamo g. Ministra Saobraćaja: gdje je tu „red i disciplina“ i tko je odgovoran za ovaj nehaj??
Bjelovar. U prošlom broju izvjestili smo o ponovnom oživljenj« naše podružnice, koja zadovoljavajuće napreduje. Iza dugovremenog mrtvila mi smo se opet osovili ns noge i nadamo se, da ćemo na nogama ostati. Mi nismo ni do sada spavali, ali sticaj naših lokalnih prilika onemogućavao nas je u jačem djelovanju. Ovdje su svojevremeno jako 'obvladali žuti, koji su sada u potpunosti odavle nestali, a za uspomenu ostaviše svestranu duhovnu pustoš. Morat ćemo svojski prioniti, da tu pustoš odstranimo i kod željezničara opet produbimo smisao i vjeru za organizaciju. Da zaostalo nadokađimo, bit čemo zato u našim nastojanjima marljiviji.
Održali smo jednu vrlo posječenu skupštinu, na kojoj smo razložili djelo ujedinjenja željezničarskih klasnih organizacija i potrebu, da se to djelo i sa naše strane, našim organizovanjem, pomogne. Naišli smo na svestrano razumijevanje. Ujedinjena organizacija srdačno je pozdravljena. Pristupili smo izboru novog odbora, koji se je konstituirao ovako: Bolto Kosalec predsjednik, Josip Mavrovič potpredsjednik, Ivan Urek tajnik, Ivan Baranja perovođja, Dragutin Kemenovič blagajnik, Joco Ra-delič, Blaž Holmec, Vid Škoda, Stjepan Major odbornici, te nadzorni odbor: Matija Gombec, Gjuro Kudumija, Vjekoslav Schtisler i Josip Donjek.
Indjija. Naš rad na dizanju organizacije uspješno napreduje. U godini 1926 nadamo se opet zadobiti našu prijašnju moč, koje se svi rado sjećamo, jer se tada nije nikad ništa radila za nas a bez nas. Sada, jer smo slabi, sasma je drugačije. Zakidaju nam se plače, produljuje radno vrijeme, zakida prekovremeni rad itd., a nitko nas ne pita za mišljenje i naše slaganje. Kroje nam sudbinu čisto po svojem čefu. Dok nam se celo vreme posle preokreta nedeljni rad plaćao kao prekovremeni, i ako je je to još uvijek praksa u svima Ložionama, nama je to oduzeto i plača nam se samo toliko sati, koliko smo radili. Rad državnim praznicima plača nam se isto prostom satninom. Pripoveda se još, da če se radno vrijeme produljiti na 9 i 10 sati, itd. Ima još koješta. Kad se žalimo na ovakav postupak, teško nas se saslušava, a obično se veli, kome nije pravo neka ide. Sve ovo je posljedica naše slabosti i neotpornosti. Ipak protestirajte na nadležnom mjestu, a mi čemo pregnuti na organizovanje neorganizovanih, na prosvjećivanje zaostalih, jtr smo uvjereni, da je to jedini put pa da do naših prava opet dodjemo.
Sisak. 9. januara održana je ovdje velika željezničarska skupština, koja je uspjela iznad svakog očekivanja. Unutar
jednog mjeseca bila je druga skupština, koju je sazvala podružnica Ujedinjenog Saveza željezničara Jugoslavije, pa nam njihov uspjeh jamči, da je ujedinjena organizacija stala ovdje na vrlo čvrsto tlo. Govornici kao i slušaoci trudili su se, da radu skupštine i organizacije dadu pun ozbiljan smisao, kako to »egu i umiju da učine samo ljudi, koji znadu kud boce i što hoče. Naš je “zahtjev: više kruha, više slobode i više prava. Taj zahtjev je jedinstven svima nama, i zvautćniku, i služitelju, i radniku. Borba za ošivotvo-renjem ovih zahjteva čini nas drugevima, solidarnima i organizovaaim bercitua. Za đokučenjs tih zahtjeva borit i zalagt čemo se, ničim se u tom djelovanju ne čemo dati smesti.
Skupštinu otvoriše i sakupljene pozdra-više predstavnici podružnice, a o položaju željezničara izvršenim intervencijama za poprava® položaja i zadatcima organizacije referiraše drugovi iz Zagreba i Ljubljane. Posle njihovih referata razvila se živa i umjesna diskusija, u kojoj su učestvovali drugovi siščaui i gosti, koja je svršila sa apelom na sve željezničare, da ne spavaju, da na lutaju u praznem, več da ee orga-nizuju i svrstaju u čvrste redove ujedinjene željezničarske organizacije. Mi se nadamo, da če ovaj apel biti razumljen i uvažen, da če skoro doci vrijeme, kada če neor-ganizova« željezničar u Sisku biti smatran belom vranom. Drugovi Siska i okolice ne časimo, pregaimo na rad, dišimo i jačajmo našu organizaciju. Siišanin.
Delo bolniškega fonda.
(Referat s. Stanka k „poročilu upravnega odbora bolniškega fonda“.)
Leta 1922., ko je tmdi Jugeslavija po dolgem pomišljanju stopila v krog onih držav, ki so se obvezale izveeti nekako socialno zakonodajo, je v juliju zagledal luS belega dne splošni zakon o zavarovanja delavcev, na podlagi katerega je izdal minister saobraćaja naredbo o osiguranju državnega prometnega osobja ter pravilnik k tej naredbi.
Pričakovali smo, da se bo nehal tedaj križev pot železničarskega osobja ter se ustanovila institucija,- ki bo odgovarjala dejanskim potrebam.
Kruto je bil prevaran železničarski proletariat. Kot se spomladi staja sneg, tako so železničarjem polagoma izginile pravica za pravico in danes so bolj brezpravni kot kedaj. — Naredba predvideva pravice in dolžnosti, ima silo zakona, a tam, kjer govori o dolžnostih, se kruto upošteva, ubirajo članski prispevki, diktirajo kazni, tam pa, kjer govori o pravicah, so te pravice le na papirju, kar je izkusilo že tisoč in tisoč železničarjev in njih družin, ko so prišli izmozgani in bolni, da dobe pomoč, pa so bili zavrnjeni — jer nema kredita.
Minister saobraćaja, mesto da bi razpisal volitve, je to odlašal, pustil bolniški fond brez vodstva, nato pa imenoval neke upravne odbore popolnoma proti smislu naredbe, ki izrecno reče, da se imajo vsa dela in predpriprave končati do 1. oktobra 1922. Preje so imeli železničarji prosto zdravljenje v bolnicah, toplicah, dobili so zobozdravljenje, branarino redno koncem meseca, dobili so prava zdravila itd., a vse to je sukcesivno izginilo.
Kaj pove poročilo upravnega odbora?
Oblastna direkcija je bila osnovana v Ljubljani dne 1. januarja 1924 in centralna uprava bolniške blagajne v Beogradu je ukinila svojo filijalo pri inšpektoratu ter odredila ustanovitev oblastne uprave bolniške blagajne v Ljubljani. Direkcija pa je dala nalog, da stavi predlog za imenovanje upravnika in upravnega odbora. Odredila je, da se mora osnovati pri direkciji za bolniški fond tekoči račun, v katerega se stekajo vsi prispevki članov in redni prispevek državne uprav«.
Leta 1923. izvršene volitve so bde razveljavljene, ker se je ugotovilo (kje?), da člani niso bili informirani o pravicah in dolžnostih ter je bila naredba in pravilnik v nasprotstvu. Računsko financijska služba je bila neurejena, ni bilo mogoče sestaviti bilanc ter se torej ne bi moglo pravilno razpravljati. —
Tako pravi poročilo! Kaj 80 Je ukrenilo, da se vse to odpravi? Kako je obvestil upravni odbor železničarje o pravicah, kako jih jim js zagarantiral? Alije dobil vsaj eden izmed nas predpise bolniške blagajne? Kje 80 statistike o raznih boleznih, izdatkih? Kje evidence? Kdaj so bili razglašeni rezultati volitev v bolniško blagajno? Zakaj se prikriva številke?
Nato, pravi poročilo, je minister imenoval upravne odbore. Kdo je predlagal
te odbore? Direkcija je imenovala predsednika. Po predpisih volijo podpredsednika izToljeni člani. Kateri izvoljen član je volil za podpredsednika gosp. Sovreta? Minister je nato na predlog centralne u-prave v Beogradu potrdil nek pravilnik o računovodstvu bolniškega fonda, ki centralizira vse premoženje, da celo prispevke članov v Beograd, ki z njim upravlja. In ta centralna uprava je za celo leto odobrila za celo ljubljansko direkcijo kredit -v znesku Din 1,645.500, torej svoto, ki ne. zadostuje niti za štiri mesece.
Kje je bil imenovani upravni odbor tedaj, ko se je sestavljal gornji pravilnik?
Kaj je ukrenil, da se gornji pravilnik
ovrže ?
Kaj je ukrenil, da se ožigosa in ukine odredbe, ki jih je izdelala centralna uprava, ki pa so pridržani sklepom rednih skupščin ?
Ka ta vprašanja poročilo ne da odg#-vor». Poročilo ugotovi, da te je nato pri-«člo neredno izplačevanje hranarine delavstvu, ki je moralo čakati po več mesecev. Upravai odbor je naredil »ato predstavko na direkcijo, da bi računski oddelek obravnaval to posle hitro in da bi so i*-plačevalo dajatve koncem meseea.
Kaj se jo s to prodstavko nadalje ukro-nilo? Kaj je delal upravni odbor nadalje? O tem porodile molči 1
Krediti eo bili premajhni. Kdo jo tak budžet predlagal? To poročilo ne pove. Pač pa ugotavlja poročilo, d« je prišla centralna uprava do tega, da »o članski prispevki premajhni in jih je povišala za celih 50°/o. Kaj je pa naredila centralna uprava, da iztirja dolg <i- avno upravo? Poročilo molči. Konštatira a, da je bilo 50% povišanje članskih prispevkov nezakonito, ker moro o povišanju prispevkov sklepati le redna glavna skupščina, kakor veli narodba ter obonom nepotrebno, ker stari članski prispevki in dolgujooi Prispevek državne uprave daleko sado-stuje za pokritje vseh rednih dajatev.
Zakaj se ni o »seh napadih na osobje železničarje obvestilo? Uradna tajnost no more biti ovira, ker nikdo mi ne mora vezati ust takrat, ko se gre za preprečiti krivice, ki Se nameravajo naprtiti osobju.
Zakaj imenovani upravni odbor ni pravočasno demigioniral, ampak je kljub napovedani ostavki, ko ta ni bila sprejeta, še nadalje vršil svoje posle ?
Ni je sile, ki bi me mogla prisiliti k sodelovanju pri stvareh, s katerimi so no .strinjam, ker bi to pomenilo omejevanje osebne svobode.
Poročilo nadalje pove, kake plače dobivajo specialisti v centralni ambulaaci. Zneski Din 500 do Din 1500 mesečno so naravnost smešno nizki ter se čudim, da Specialisti sploh še uradnjojo in sicer nekateri naravnost požrtvovalno.
Razpisana so bila nadalje zebezdrav-Piška mesta v Novemmestu, Ptuju itd., pa Je centralni odbor pogodbe zavrnil, kor baje ni mogel za nje izposlovati vozne Ugodnosti!
Kaj je nato v tem pravcu ukrenil naš imenovani upravni odbor? O tem poročilo ne govori!
In tako dalje navaja poročilo ukrepe imenovanega upravnega odbora, ne pove pa, kaj je ta odbor ukrepal, ako je bila Predstavka zavrnjena.
Poročilo upravnega odbora, ki smo ga čuli, nas nikakor ne zadovoljava, ker navaja številke, datume sej in razne manjše sklepe ter nerednosti, nikakor pa ne pove, kaj je ta imenovani upravni odbor sklenil in delal, da zavaruje člane pred poslabšanjem. Kaj je naredil, da varuje oziroma si izvojuje samoupravo? Ni povedal, kako je prišel do tega, da je vršil posle skupščine.
Krivda, da je položaj železnici ■dsnes neznosen, krivda, da so hira Padali skup naši delavci pri delu, ker mogli biti bolni, ker niso mogli pl svojih družin brez vseh sredstev, lež centralnem upravnem odboru v Beogr
nih oednbeomHb ^.im tudi na obll‘8tnil1 U1 osobja. n’ kl niso znali uveljaviti te
upravni odbor, d se upoštevali sanitetni predpisi? Poe naše kurilnice, delavnice u?	■
lati profesionisti in del^J“
nejših razmerah! Poglejte niše kasa kjer so ponekod vse odeje raztrgane stenice in celo uši, prostori pa nezakurj Kje in v kakem stanju so umivalnice Kaj je ukrenil za zboljšanje takih 10er imenovani upravni odbor?
, ' Kje je bil imenovani upravni odbor ® aj, ko je zdravil bolne ljudi načelnik al1 šolski uradnik?
Kje je bil upravni odbor tedaj, ko se je pustilo otroka, oparjenega z vrelo vodo, zdraviti po slugi?
Kje je bil upravni odbor tedaj, ko so se izdajale rasne stroge okrožnice in grožnje s kaznimi?
Ali je upravni odbor kaj ukrenil, da se te okrožnice ne izdajo?
Pogrešamo teh navedb v poročilu, ki zanimajo nas vse. Poročilo je nepopolno, ga ne moremo sprejeti, ker na tisoče so-drugov, ki nas je poslalo sem, nam je naročilo, da zahtevamo točne podatke. Ker tega nismo dobili, izvoljeni skupščinarji ne moremo odobriti poročila, obsojamo dosedanje delo ter smo proti sprejemu razrešnice.
Strokovni vestnik
Pomanjkanje kreditov.
Nešteto brezposelnih čaka na službo, v marsikateri družini dorastel in vojaščine prost sin čaka na kos kruha, od katerega je večkrat odvisno tudi vzdrževanje starišev, na stotine prošenj leži v rešitvi na direkciji, a na vse to prihaja vedno isti odgovor: Nema kredita, počakajte do 1. IV. 1926, ko dobimo nove kredite.
Kljub temu pa je na direkciji in posameznih drugih jedinicah zaposlenih večje število ženskih moči, ki so poročene. A mesto da bi skrbele za družinsko življenje in vzgojo otrok, si raje najamejo za par sto kron služkinjo, same pa hodijo v urad, kjer morajo z ozirom na svoj stan uživati privilegirano mesto. Po potrebi zbole in njih delo se tiste mesece navadno vrši brez posebnega nadomestila.
Ena od teh je soproga trdnega trgovca, druga bančnega uradnika, tretja železniškega ali finančnega uradnika itd.
Ali ne spadajo te gospe v prvi vrsti domov k svoji družini?
Ali ni na stotine brezposelnih na cesti, ki čakajo službe?
Kdaj bo uprava tu napravila red?
Delavci požor!
Sprejemanje v provizijski zavod.
Kljub opetovanim pojasnilom, ki smo jih izdali potom okrožnic in tudi v časopisu, še vedno nekateri niso na jasnem, kaj ukreniti.
Celo nevednost nekaterih službenih je-dinic je tolika, da ne vedo, ali bi odposlali prijave za sprejem v provizijski zarod že po enoletni službeni dobi, ali šele po treh letih.
Da se to uredi, naj se naši sodrugi ravnajo točno po naših navodilih. Takoj ko imaš eno leto neprekinjene službe, si 21 let star, vojaščine prost ter nisi pogodbeni delavec, vloži takoj pri svojem neposrednem načelniku dokumente (krstni list, vojaško odpustnico) ter prosi, da se izpolni prijava za provizijski zavod. Nat* moraš iti na zdravniški pregls .!, nakar gre vloga na direkcijo, od katero obiš rešitev o sprejemu v provizijski zavod.
Sedaj je na direkciji okoli 300 nerešenih prošenj (medtem iz kurilnice Ljubljana I okoli 50), ki pa bodo vse rešene tekom meseca febiuarja 1926. Nato se bodo prošnje redno reševale, kot bodo prihajale na direkcijo, zato pa drezajte pri neposrednih načelnikih, da vaše vloge čim preje odpočijete. •
Ako vam načelnik pravi, da morate čakati tri leta, ga opozorite na odlok št. 66.235/VI, razglašen v službenem listu direkcije št. 20 od 16. maja 1925.
Nadalje se je sedaj vložila primerna intervencija za one delavce, ki niso vsled lastne krivde zamudili prijavo v provizijski skkd ter so bili sedaj kljub temu, da imajo že po več let službe (po 6 — 8 let), sprejeti šele s tekočim mesecem v provi-zijski fond. Ker ni njih krivda, da niso pravočasno prosili, je dolžnost uprave, da jim všteje ves čas za nazaj, ne pa da bi morali ti delavci za to vštetje šele po petih letih članstva v fondu zaprositi.
Progovno delavstvo.
Že opetovano smo se obrnili v več nerednostih na gradbeno odelenje, ki pa zadeve bolj počasi rešuje. Ko pa se zmanjšujejo krediti, je progovna sekcija hitro na delu, da odpusti pogodbene in za njimi začasne delavce. Ako gre potem delo v redu naprej ali ne, to ne igra velike vloge. Pri zadnjem snegu so ležali po vseh postajah ogromni kupi snega ter so bili potniki cele tedne izpostavljeni nevanWim,
da pridejo pri izstopanju pod vlak. Danes navedemo nekaj nerednosti:
Pri prog. sekc. Zidanimost, zlasti v Brežicah in Savskem Marofu je pretežna večina progovnih delavcev, ki delajo že po več let, še vedno pogodbenih ter so izpostavljeni vsak čas odpustu iz službe. S tem se jim pretrgajo leta in ne pridejo nikoli do stalnosti, nimajo voznih ugodnosti in sploh nobenih pravic.
Ali niso ti trpini progarji upravičeni zahtevati stalnost? Nadalje progovni delavci skoro nikjer ne dobe izplačilnih listkov in ne morejo kontrolirati, ali sploh dobe pravilno izplačane svoje prejemke.
Tudi glede provizijskega fonda je pri progovnem delavstvu najslabše, čeprav pride odlok, da so v provizijski fond sprejeti, morajo čakati mesece in mesece, da se jim prispevek odtegne. Da bi se pri progovnih delavcih izvedla regulacija urnih plač, o tem še za misliti ni.
Pač pa se jih nažene, ako pride nenadoma sneg, delat čezurno delo, ki ga pa navadno ne dobe plačanega.
Dosti je temu kriva neorganiziranost progovnega delavstva, še več pa dejstvo, da si pusti progovni delavec od svojega progovnega mojstra usiijevati organizacijo ter je tako progovni delavec vezanih rok, ksr če se hoče pritožiti na organizacijo, dobi to v roke njegov progovni mojster, ki pač n* bo dalal sam čez sebe.
Zato prsgovni dtlavci, ako si hočemo »boljšati naš položaj, vstopimo v razredn* bojevn* organizacijo, da si easiguramo boljšo bodočnost in pravice.
Povrnitev davka delavcem.
V pr«t«kl*m m*s*cu in deloma v decembru je bil povrnjen delavcem neopravičeno odtegnjeni davek. Ta davek pa s* je povrnil le deloma.
Obračamo se na direkcijo, da povrne davek tudi tistim, ki so bili medtem odpuščeni iz službe ali šli k vojakom, v prvi vrsti pa vdovam medtem umrlih delavcev ter provizionietom.
Vdove umrlih delavcev dobe naravnost mizerno provizijo, enako tudi provizionisti. Ako so je lahko plačal davek aktivnim delavcem nazaj, se čudimo, kako da se zavlačuje izplačilo gori navedenim?!
Apeliramo na g. direktorja, da izda nalog za povračilo davka tudi vdovam umrlih delavcev, provizionistom ter izstopivšim.
Kaj je s starostnim zavarovanjem delavstva lokalk?
Pod bivčo južno železnico so uslužbenci in delavci lokalk (tako Ljubljana, Vrhnika, Grobelno, Rogatec itd.) redno plačevali prispevke za provizijski sklad ter so se ti prispevki odtegovali tudi po podržavljenju. Kar naenkrat pa je direkcija ukinila odtegavanje prispevko» tem delavcem, in sedaj ti delavci vise v negotovosti, kaj bo z njihovimi zagarantiranimi pravicami.
Denar, ki so v- vplačali, leži baje
sedaj deponiran ___ uirekciji in ta ne ve,
kaj bi naredila.
Podržavljenje se je izvedlo tudi na lo-kalkah ter se je nastavljeno osobje prevedlo na zakon o državnem prometnem osobju, delavstvu se redno odtegujejo prispevki za bolniški fond, enako redno se jih kaznuje za vsako malenkost.
Ko pa pridejo na vrsto njih pravice, pa se kar naenkrat nekdo spomni, da ti delavci pravzaprav delajo na lokalki, katero pa seveda upravlja državna uprava. Ubogi delavci pa si ne vedo pomagati, organizacije pa v pretežni večini ne poznajo.
Glede njih sprejema v provizijski fond se je obljubljalo, da bo razpravljal nek odbor, ker pa to vprašanje še do danes ni rešeno, se obračamo tem potom na g. direktorja, da zadevo uredi ter odredi, da se tudi delavce lokalk sprejme čimpreje v provizijski zavod.
Železniške nesreče in kretnik ?
(Od sekcije kretniškega osobja.)
Zadnje čase se vedno pogosteje čita v političnih časopisih o železniških nesrečah ter se ugotavlja kot vzrok: napačna lega kretnice, oziroma kretnik je zakrivil ter se £a je odpeljalo v zapor.
Kretnik je prvi in zadnji na postaji. Ako je kretnik napravil svojo dolžnost, gre ves promet v redu, drugače pa mora on kriti vse — od uradnika do delavca.
Res je, da je največ ali bi rekel skoro vsa točnost in varnost prometa v postaji ležeča na kretniku, nadkretniku oziroma blokovniku, ker je on glavni regulativ vsega premika posebno v večjih postajah, kjer je cela postaja vezana s telefoni in drugimi aparati.
Kretnik mora biti zanesljiva oseba, da se more prometnik zanesti na njega, ker z malo neprevidnostjo se zgodi lahko največja nezgoda, ne samo materialna škoda, ampak tudi življenska nevarnost preti osobju in potnikom.
Ali je gospodom v Beogradu znano, da je kretnik, nadkretnik in blokovnik v II. kategoriji zvaničnikov, toraj v najslabši v eksekutivni službi?
Gospodje, dajte kretniškemu osobju, kar zasluži in kar mu gre, to je vsaj prva kategorija zvaničnikov. Ne pa od njega zahtevati samo izpolnjevanje dolžnosti, pa mu ne dati nikakih pravic. Skoro vsaki kategoriji je dana možnost priti naprej, le ubogi kretnik nima nobenega izhoda.
Katero povelje moram upoštevati? Direkcija izda brzojavno okrožnico, sftatero uredi vršenje dnevnega prometa ter točno navede odhod skupin, vlake, ki jih mora skupina speljati, in točno številko vlaka, s katerim se vrne skupina domov!
Skupina vso službo izvrši točno po okrožnici direkcije. Kaj dobi? Pohvalo? Ne! Ampak kazen in sicer 30 Din ali celo več.
Premikačl — pozor! Da vam ne bo treba hoditi po sodnijah in biti obtoženi težkih poškodb po državnem pravdniku, pazite, da boste, predno boste začeli premikati, šli okoli in okoli celega vlaka, da ugotovite ali ne grozi komu nevarnost, nato poglejte v vse vozove, ako se morda ne nahaja kdo notri ali pa pod vozom, ko bo pa to izvršeno, dajte strojevodji, čeprav stojite zraven njega, znamenje s piščalko in z zastavico!
Seveda, če se bo naredila vsled tega zamuda, boste pač plačali kazen, na sodnijo pa le ne bo treba hoditi, ker ste upoštevali vse varnostne predpise.
(V obtožnici nekega našega sodruga so namreč navedena vsa ta dejstva, ki jih je on baje deloma opustil in sedaj ga drži državni pravdnih za vrat. Nas veseli ta slučaj, ker bomo enkrat lahko pred sodnijo dokazali, kje lezi krivda na nesrečah. Op. ur.)
S? Kako se postopa. Načelnik suspendira (?) delavca in ko pride koncem meseca po denar, mu da plačo za par dni, na to pa mu da podpisati neke pole za bolniško blagajno in ga tako naknadno napravi bolnega, češ da bo ostalo plačo dobil od bolniške blagajne. Ali je to v redu? Ali se na ta način varčuje s krediti? Ali pa hoče na ta način načelnik zdravega delavca obrnažiti za 30% plače.
Mi temu načelniku povemo, da se bo opekel.
Intervencije v Beogradu.
(Nadaljevanje iz 3. štev.)
Deputacija je nadalje intervenirala v naslednjih zadevah:
Zakon o drž. prometnem osobju ter ureditev delavskega vprašanja. Načrt zakona je bil izdelan in se sedaj lahko stavijo protipredlogi. Glavno pri sprejetju tega zakona bo „finančni efekt“ ter se bodo plače regulirale v mejah kreditov. (Od te pragmatike nam torej ni dosti za pričakovati.) Deputacija je predložila naš osnutek ter zahtevala sklicanje ankete vseh želez, strokovnih organizacij.
Delavski pravilnik je po izjavi g. Ne-deljkoviča že definitivno izdelan ter čaka sedaj le še na odobritev proračuna železniškega ministerstva za leto 1926, da se bodo petem vstavile notri plačilne stopnje in sicer v taki izmeri, da ne bodo prekoračeni dovoljeni krediti. Deputacija je stavila pri tem vprašanju zahtevo po nastavitvi delavcev in po zagarantiranju starih pravic ter izjavila, da ne bo opustila organizacija nobenih korakov, ampak se bo poslužila vseh razpoložljivih sredstev da se bo enkrat končalo vedno izrabljanje delavskega osobja. G. Nedeljkovič je nato izjavil, da od 1. aprila 1926 dalje ne bodo več posamezne direkcije razpolagale s krediti, ampak se bo vse centraliziralo v Generalno direkcijo Beograd, ki bo dajala posameznim direkcijam kredite; Sprejelo 'se bo ie toliko osobja, kolikor bo kredita na razpolago ter se potem ne bo več pripetilo, da delavci ne bi dobili plače.
Izplačilo diferenc delavcem in nastav-Ijencem. Gen. dir. Babovič je izjavil, da je saobraćajni minister vstavil v proračun za izplačilo diferenc nastavljeneem deset miljonov dinarjev in da stoji na stališču, da se ima ljudem izplačati, kar jim po zakonu pripada. Nedeljkovič pa je povedal, da je finančni minister kredit za nastav-Ijence črtal, ker on smatra, da je država kakor družina, ki mora z vsemi jednako postopati. Ako ne more dati vsem panogam državnih uslužbencem diference, jih tudi železničarjem samim ne more ispla-čati, ker bi bila zamera pri drugih. Glede izplačila diferenc delavcem pa je izjavil, da so bile te izplačane v par krajih, ker so uslužbenci napačno tolmačili naredbo. Naredba da je zahtevala, da se prevede le dobro ocenjene delavce, ostale pa se odpusti in na ta konto pa bi se ostalim po-
višale plače. To pa se ni zgodilo in ker kredita ni, se diferenca ne more izplačati. (Vedno stari odgovor, s katerim odpravlja generalna direkcija železničarje; to pa dela lahko le, ker so železničarji razcepljeni, večina pa neorganiziranih. Op. ur.)
Premije za delavniško osobje. Opozorili smo na dejstvo, da pri nas. premije po novem pravilniku do danes še niso izplačane, dasi je ta stopil že s 1. aprilom 1925 v veljavo. Zahtevali smo spremembo pravilnika o delavniških premijah, ki je reakcionaren. G. Nedeljkovič je pojasnil, da je v principu proti premijam, ker se te nepravilno dele. On stoji na stališču, da naj se delavcem povišajo plače, a od njih zahteva redno delo. Ker pa je pravilnik že tu in je nekod slab, se bo popravil. Strinja se s tem, da se določi za profesioniste enaka postavka za odmero premij (mi smo zahtevali Din 9 za uro), enako za pomožne delavce 'zopet ena postavka. Pripominja pa, da velja ta pravilnik le za velike delavnice.
Delavske legitimacije, Zahtevali smo, da se delavskemu osobju zopet povrnejo stare legitimacije nazaj, ker je to ne le v interesu delavcev samih, ampak tudi uprave, ker si pri starem sistemu prihrani dosti delavnih moči in precejšne denarne izdatke. Generalni direktor je izjavil, da je to za leto 1926 nemogoče, ker so tiskovine za lisne legitimacije že narejene, da pa se to lahko izvede v letu 1927, ker je le formalnega značaja. (Centrala je predložila generalni direkciji in ministarstvu saobračaja tozadevno že poseben s podatki utemeljen predlog ter bo delala z vsemi silami na to, da se za leto 1927 delavcem zopet dajo stare legitimacije nazaj.)
Zopetni sprejem leta 1920 odpuščenih železničarjev. Generalna direkcija in ministarstvo stoji na stališču, da se sme sprejeti osobje le v mejah kreditov. Ako bo s 1. aprilom 1926 budžetna možnost dana, bodo sprejeti nazaj dotični, za katere je izkazano, da so bili po nedolžnem odpuščeni. Prizadeti morajo narediti prošnje za pomilostitev na ministra saobračaja, nakar se bo zadeva naprej reševala.
Delavski zaupniki: Beograd se vedno izgovarja, da še ni tozadevnega pravilnika k „zakonu o zaščiti delavcev“ in da se radi tega volitve ne morejo vršiti. (Radovedni smo, če se bo našel enkrat en minister saobračaja, ki ,bi se postopil izdelati in izdati ta nesrečni pravilnik?)
Revizije prevedbe delavcev na urnine: Vedno enak odgovor, da nema kredita. (Za reprezentacijske cigarete, avtomobile, salonske vozove pa je kredit, samo za delavca ga ni. Op. ur.)
Stanovanjsko vprašanje: Kredit, ki se je ustavil minister saobračaja za zidanje stanovanjskih hiš, in ki bi se event. dal na razpolago zadrugam, je finančni minister črtal in ostalo bo vse pri starem.
Izplačilo diferenc — povodom ponovne prevedbe ako je drž. svet prvo prevedbo uničil. Diference tem uslužbencem se morejo izplačati in sicer od 1. aprila 1924 dalje.
Zadevo kasarn v Vinkovcih, Karlovcu, Splitu bo dala generalna direkcija preiskati in urediti. Zadnji čas je, da se enkrat postavi kasarna v Splitu in v Vinkovcih.
Službena obleka za leto 1924: Beograd pravi, kdor je dobil, je dobil, kdor pa ni dobil, naj mu bog pomaga. Mi pa pravimo: Bo že sodnija pomagala, uprava bo imela pa dvojne stroške.
Miloščinarji: Za nje ni rešitve od nikoder in vpliven višji uradnik v Beogradu je dejal: Kdini izhod je tožba. Žalostno pa je, da moramo državni erar tožiti za onih par fickov, ki pripadajo ljudem, ki so pustili vse svoje moči v službi, danes pa gladujejo in beračijo okoli, ko bi pač morala biti ena prvih dolžnosti uprave, da poskrbi za te reveže.
K proračunu bolniškega fonda.
(Prinašamo referat, v kolikor ga je držal na skupščini s. Kitek, ki je bil od predsednika iz neznanih razlogov prekinjen.)
Starejši sodrug izvaja k proračunu: Utrujeni smo od številk. Nismo pa še u-tegnili, si poiskati kot novoizvoljeni organ humanitarnega fonda najprimernejše izhodišče za svoje poslovanje. Humanitarni fond, lep naslov, hkratu izraža namero in sredstvo: to je fond za gojitev človekoljubja. V proračunski debati je obično, da
se o instituciji, za katero proračun glasi, prezre polje udejstvovanja, oceni sredstva, s katerimi je delovati, in poišče smernice za razvoj institucije z ozirom na njen zgodovinski postanek. Istotaka je treba prezreti milje, v katerem se institucija nahaja in preudariti, kakšne so vsled tega njene razvojne možnosti. — Statistično je ugotovljeno, daje delovni človek v delazmožni dobi od 20 do 60 let svoje starosti povprečno 800 dni bolan. V tem času nastanejo zanj izredni izdatki — zdravnik, zdravila, preskrba družine — ki jih je treba kriti. Tako se je pojavilo delavsko vprašanje, ki je postalo tem bolj pereče in razsežnejše, čim bolj je rastlo število delavstva. Poslednje je nastopilo osobito po gospodarskih in tehničnih preobratih okrog sredine prejšnjega stoletja. Poleg vprašanja oskrbe za čas bolezni nastopajo zapored vprašanja starostne oskrbe, nezgode, mezde, stanovanja i. dr. Iz teh delavskih vprašanj nastane splošno ali socialno vprašanje, ki zajame celokupen položaj pretežne večine človeške družbe. Tudi položaj onega, ki dobiva mezdo mesečno, in onega, ki na svoji grudi borno živi, kojih položaj je nevzdržen in sličen delavcu, vsi spadajo v socialno vprašanje ;n povzročajo postanek socialnih problemu . V socialnih problemih so zapopadene 'naloge družbe in države odpomoči vsem, kojih gospodarski odnošaji so nepovoljni. Niti posamezniku, niti celi plasti prizadetih ni več mogoče izzvati boljše odnošaje. Ta naloga pripada celotni družbi, državi. Vendar se pojavijo socialni problemi le ondi, kjer tvorijo žalostni odnošaji s splošnim nivojem svetovnega na-ziranja tako izrazito protislovje, da to na-sprotstvo preide v zavest gospodarsko zaostalega dela družbe. Zaveda se vrzeli med tem, kar je in kar bi moralo biti. Socialni problemi lahko izhajajo iz dejstev, po katerih so se razmere poslabšale, ali iz dejstev, po katerih se je nenadno dvignil družabni ideal. Oboje je pri nas združeno. Slovenci smo že videli lepše dneve, za nas so se v dosti pogledih razmere poslabšale, za Srbe očividno poboljšale, dočim ostajajo Hrvati nekam v nedoločeni sredini. Vzgoja in gospodarski položaj silita Slovence v trajno razglabljanje in rešavanje socialnih problemov, kakor je pač to pri Sredno-evropejcih v navadi. Problemi in njih re-šavanja pa proti vzhodu pojemajo. Se socialnih problemov s pridom lotevati, za to je pri nas Slovenec najsposobnejši. Raz-motrivati o nezdravih nasprotstvih, ki vladajo v gospodarskem, moralnem in socialnem pogledu, je predmet socialnih problemov. (Na tem mestu je g. predsednik poročevalca opozoril, da to ne spada k stvari.) Po tej nepričakovani opazki je poročevalec takoj krenil v drugo smer. Poudarjal je, da po danes zadobljenih informacijah oblastni humanitarni fond nima samouprave, da je samouprava centralizirana v Beogradu, kar nam ne more koristiti. Zavoljo tega je tem bolj potrebno, da skupščina kot nov po pariteti izvoljen organ te institucije poišče skupno smernico svojemu bodočemu delu. Voditi nas morajo evangelska gesla o bližnjem in najmanjšem v vseh primerih, kadar nam bo odločevati v prid članov. Sukcesivno in vstrajno si moramo izvojevati v to potrebna sredstva. Natančno je znano, koliko sleherni mesec za fond prispevamo, in natančno je vsled tega znana tudi vsota, ki jo mora prispevati delodajalec — prometna naprava. Pri čekovnem uradu naj bi bil otvorjen tekoči račun za humanitarni fond te direkcije, da bi se mogli kot samouprava uspešnejše udejstvovati. Z vprašanjem: Ste zadovoljni g. predsednik? je poročevalec zaključil. (Prekinjeni govor prinesemo v prihodnji številki.)
Dopisi.
Kranjska gora. Na progi Kranjska g0ra — Planico imamo mladega čuvaja, kateri si gladi svoja ne preveč gladka pota z blatenjem in denunciranjem čuvajskih namestnikov. Ker nismo prijatelji klevet, zato ga zaenkrat samo opozorimo, da naj neha s tem nečastnim in neproletarskim postopanjem, će pa ta opomin n« bo zadostoval, si ga bomo pa drugič malo bolj od blizu in malo bolj natanko ogledali. Da pa ta ogled ne bo preveč prijeten zanj, si lahko sam misli. Kajti tudi mi imamo oči zato, da vidimo, in ušesa zato, da slišimo.
Savski Marof. Tukaj smo imeli g. progovnega mojstra, kateri je bil pred
kratkem premeščen od tukaj. Ta gospod je nas delavce tako šikaniral, da smo njegovega odhoda zelo veseli. Letos je prilično huda zima, zato se temu gospodu lepo zahvalimo, ker nam je preskrbel knjižice za nabavo režijskega premoga, ob enem se mu tudi zahvalimo za njegovo poslovitev od nas, in nam ne gre v glavo zakaj smo morali sedaj vnovič brojiti pare za tiste že skoraj pozabljene knjižice za nabavo režijskega premoga, katere smo že enkrat plačali, ko je bil še on tukaj. Mogoče bo omenjeni gospod kaj vedel?
Vsi prizadeti delavci in čuvaji.
Pragersko - Čakovec. Po pravilih
koledarja je že konec januarja in zdaj pa pride februar. Kretnik pa/.i se vsegdar, da te čisto na tvojih gležnjih ne oglojejo drugi črevlji, in kaj pa nam bo to vse mar; ošpići uha in odgovori to stvar:
1.	Ali je to res, da je neki gospod načelnik na progi Pragersko-Čakovec se izrazil sledeče proti uslužbencem, da bo celo postajo razsul.
2.	ali je to res, da so nekateri kret-niki že stari in še prej nekaznovani sedaj bili pri novem gosp. načelniku kaznovani po 188 in po 170 Din.
3.	. ali je to res, da je neki delavec bil kaznovan za 1250 Din, brez da bi dobil kaj pismenega v roke.
4.	ali je še to res, da se čuvajnice in železni mostički za izkladanje morajo mazati s petrolejem in oljem.
5.	ali je res, da se uslužbencem ponuja redukcija? Kateri torej odgovori na vsa ta vprašanja, dobi primerno nagrado.
Prijatelj Železaičara.
Iz okrožnic.
Skladišče živil izplačuje 5°/o od skupne svote, za katero so posamezniki nakupili v preteklem letu blaga in živil proti takojšnjemu plačilu ali na kredit.
Komisija za pritožbe proti ocenam za
leto 1925 obstoji iz direktorja dr. Bork», dr. Faturja, načelnika Benedeka. Vsakdo dobi oceno pismeno v roke, ter se mora, ako ni z njo zadovoljen, pismeno pritožiti.
Dopusti za leto 1926. Službene jedinice morajo za letošnje leto narediti sezname dopustov za vse osobje. Pri izrabi dopustov je direkcija izdala navodilo, da se naj začne z izrabo rednih dopustov takoj po Novem letu; prve in zadnje mesece naj izrabijo prvenstveno samci, da se omogoči rodbinam odmor v času, šole prostem.
Nadalje odreja okrožnica, da se morajo najprvo izrabiti dopusti za leto 1926 in nato šele po izrecni odobritvi direkcije neizrabljeni dopusti za leto 1925.
Ustavitev denarne pomoči povodom zdravljenja v kopališčih. Centralni upravni odbor boln. blagajne v Beogradu je sklenil s
1.	januarjem 1926 ukiniti vse denarne podpore za hrano v kopališčih. (K temu se še povrnemo. Op. ur.)
Odgovori in pojasnila centrale
Društvo uradnih slug s sedežem v Ljubljani se je dne 17. januarja 1926 razšlo ter likvidiralo.
Podr. Maribor III (promet). Opozorite s. Samuda, Kebrič, Jakolič in Živko, da se za nje naredi vloga za obnovo postopanja, ker razsodbe državnega sveta niso pravilne. Glavna krivda, da se jim ni vštela doba, za katero imajo plačan provizijski oz. penzijski sklad, je, ker niso priložili dokumentov, ali pa so priložili dokument v nemškem izvirniku.
Naj se oglasi eden od prizadetih v centrali v Ljubljani dne 8. februarja 1926 ob 3. uri popoldne, da prevzame vloge. — Lebar Franc naj odpošlje vloge, ki mu jih dostavimo. Napaka je bila, ker se on ni pritožil proti odmeri pokojnine. Zato mora sedaj prositi za izredno rešitev pritožbe, ki leži pri državnem svetu.
Podr. Pragersko. Vloga s. Krištbf za provizijski fond leži med nerešinimi prošnjami na direkciji. Rešena bo v prvi polovici februarja 1926. (Skupno je še neiešenih okoli 300 prošenj)
Podr. Jesenice. Intervencija za vlakovodje (Hladnik itd.), ki so bili imenovani podurad-nikom še pred prevedbo, a niso bili prevedeni v status III, je izvršena. Direkcija stoji na stališču, da jih ne more prevesti, ker nimajo potrebne šolske izobrazbe. Ker je sedaj prevedla v Status III sprevodnike, ki niso na položaju, smo stavili sedaj za prvoimenovane enako zahtevo na ministarstvo saobračaja. Prepis pošljemo podružnici v vednost.
Vštetje 2'/2 vojnih let (po cirk. 108 A) bivše južne železnice. Tozadevne prošnje sedaj državni svet odbija, češ da pride to v poštev le event. pri odmeri penzije. Glede tega se bomo še enkrat informirali v Beogradu.
Podr. Pragersko: Premik v Mura Ke-resztur. Naše osobje ni obvezano vršiti ni-kakega premika, kakor da pridejo s strojem na vlak ali od vlaka stran. Le izjemoma, ako se gre za kako malenkost (n. pr. odstava enega voza), to naše osobje lahko izvrši. Isto velja tudi za Postojno. Premik na tujih postajah je tudi v škodo naše uprave, ker ako madžarski kretnik napačno postavi kretnico, a naše osobje
premika in pri tem iztiri, mora polovico škode plačati naša uprava.	-
Glede premika je naša direkcija že pisala v Budimpešto.
Opozarjamo naše osobje, da ne vrši premika v tujih postajah (Mura Keresztur in Postojna), ampak naj premik odkloni ter nas o tem obvesti in 'naredi obenem poročilo na direkcijo.
Izključenje iz organizacije.
1.	V smislu organizacijskih pravil člen-,7
točka 2 je centralni odbor USŽJ izključil člana podr. Borovnica Gosar Josipa, ker je zagrešil dejanje, ki je v kvar organizaciji ter je poleg tega zaostal s članarino.	^
2.	Iz istega razloga in ker je s falzifici-ranimi nabiralnimi polami pobiral še po razpustu društva uradnih slug okoli tvrdk denarne prispevke, škodoval s tem ugledu organizacij splon, se je izključilo pis. slugo Štajer Gregorja postaje Ljubljana gl. kol.
3.	Ignac Lapuh, bločni sluga, vdosedaj y Mariooru glav. kol., prestavljen v Čakovec, je bil iz USŽJ na predlog podr. Maribor ill izključen, ker je zagrešil dejanje, ki je ? častjo člana ter sodruga nezdružljivo.
Proti tem sklepom imajo prizadeti pravo pismene pritožbe v smislu člena 9 na glavno skupščino (kongres).
Centralni odbor USŽJ.
Gibanje članstva v januarju.
V času od 1. do 30. januarja 1926 je pristopilo na novo sledeče število sodrugov r podr. Maribor I (delavnia) 150 „	„ III (promet) .	14
sekc. vlak. osobje Ljubljana 13 Novomesto (Črnomelj) ...	36
Sisak ....................... 97
Niš........................... 2
Zalog......................... 9
Stična........................ 8
Jesenice..................... 18
Ptuj.......................... 6
Kuril. pom. delavci.........' 14
Ostale podružnice............ 67
434
črtanih je bilo:
izključeni	iz	oganizacije . .	3
črtani . vsled zaostanka na
članarini.............. —
Naše vrste smo pomnožili torej za 431: novih sodrugov v teku prvega meseca, na ras, sodrugi v podružnicah, je, da pomnožimo naše vrste v prvem tromesečju za ffefl ßofTTOTHioTOi Članov;
Centralni odbor.
VABILO.
Veseli ni odsek „Ujedinjenega saveza železničarjev Jugoslavije“ vLjubljani priredi na pustno nedeljo dne 14. februarja 1926 v veliki dvorani „Narodnega doma* v Ljubljani
internacionalno
maškarado
s šaljivo pošto, srečolovom in drugimi razveseljavanu. Igra godba na pihala. Začetek ob 18. uri. - Konec ob 3. uri zjutraj. Vstopnina:
Za osebo 10 Din, v spremstvu z damo 15 Din. Čisti dobiček je namenjen za društveno knjižnico. - Pijača in jedila v lastni režiji.
Zahvala.
Podpisani se najlepše zahvaljujemo za vsoto 50 Din, katero smo hvaležno prijeli od veseličnega odseka Ujedinjenega saveza železničarjev v Zidanem mostu.
Zidanimost, 10. jan. 1926.
Otroci smrtno ponesrečenega premogarja Martina Koritnik.
Veselični odsek Ujedinjenega saveza železničarjev Jugoslavije v Zidanemmostu pri" redi na pustno nedeljo dne 14. februarja 1926 v Zidanemmostu v gostilniških prostorih g. Drobniča (Moser)
maškarado
s šaljivo pošto, sreeolovom in drugim. Godba na log.
Začetek ob 20., konec ob 2. uri zjutraj.
Čisti dobiček je namenjen za društveno knjižnico. Za dobro kapljico in prigrizek
je priskrbljeno.
K obilni udeležbi uljudno vabi
veselični odsek.