8. JUNIJ glasilo delovnega kolektiva zf iskra - INDIJ. RTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE; ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ Obisk romunske delegacije v Iskri Minulo sredo so se sestali v kinodvorani kranjske tovarne: predsednica IS republike Hrvaške dr. Savka Dab-čevič, sekretar izvršnega komiteja CK ZK Hrvaške Mika Tripalo, predsednik IS republike Slovenije Stane Kavčič, sekretar izvršnega komiteja ZKS Franc Popit, generalni. direktor tovarne NIKOLA TESLA v Zagrebu inž. Petar Kovač, preds. OS Kranj, Slavko Zalokar, sekretar občinske ZK v Kranju Martin Košir, od predstavnikov našega podjetja pa pomočnik generalnega direktorja ZP inž. Jože Prezelj, predsednik DS ZP Rok Ždbert, sekretar Državna in partij sika dele-, gacija SR Romunije, ki je bila: diva tedna v Jugoslaviji, je "obiskala med drugim tudi paše podjetje. V sredo popoldne, natančno ob napovedanem času, so pred glavnimi vrati kranjske tovarne pričakali ugledne goste: inž. Jože' Prezelj — pomočnik generalnega direktorja ZP, Boris Kryštufek — direktor v imenu kranjske ELEKTRO-MEHANIKE, Rok Žibert — predsednik DS ZP, inž. Jože Bauman —‘ predsednik UO ZP in drugi. Rpmunsko delegacijo so sestavljali: Nicolae Ceausešcu — generalni sekretar, CK romunske komunistične partije, in predsednik državnega sveta kot- šef delegacije s soprogo, Ion Ghorghe Maurer — San izvršnega komiteja in stalnega predsedstva CK romunske komunistične partije in predsednik ministrskega sveta, Paul Niculescu — Mizil — član ' izvršnega komiteja CK romunske komunistične partije in podpredsednik ministrskega sveta, Gheorghe Radulescu — član izvršnega komiteja CK romunske komunistične partije jin podpredsednik ministrske; Sa sveta, Gheiorghe Masove-šcu — prvi namestnik ministra za zunanje zadeve in ^Aurel Malnasan — izredni in dpolnom-očeni veleposlanik SR Romunije v Jugoslaviji. Poteg navedenih so bili 'z de-čelegacijo navzoči še šefi posameznih oddelkov raznih ministrstev. SR Romunije in deset novinarjev oz. fotoreporterjev ter televizijskih in filmskih snemalcev iz Romunije. Po prisrčnem rokovanju so si gostje ogledali proizvodnjo v kranjski tovarni, zlasti obrat ATN, kjer jih je posebej še pozdravil šef obrata inž. Jože Unk, nato proizvodnjo elektrtčeih števcev in kinoprojektorjev. Posebno je ugledne goste zanimala majhna, a z izrednim okusom urejena demonstracija naših najpomembnejših izdelkov v prostoru pred kinodvorano, ki jo je v prav ta namen pripravila propagandna služba PSO. V kinodvorani so nato gostje pošedli, si ogledali barvni film o ISKRI, zatem pa je prisotni predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Kreigher predstavil romunske goste našim predstavnikom. V kratkem nagovoru je nato pomočnik generalnega direktorja inž. : Jože Prežeij orisal dosedanji ‘ razvoj združene ISKRE, njen integrirani sestav in proizvodni program ter zlasti delež našega izvoza v SR Romunijo. Ob konou obiska je direktor ELEKTROMEHANIKE izročil predsedniku Nicolae-ju Ceausescu-ju darilo mali osemmilimetrski kinoprojektor in avtomatski telefon, nato pa so se člani delegacije zahvalili za prisrčen sprejem ter se poslovili. Marjan Kralj Posnetek z obiska romunske državne in partijske delegacije v »Elektromehaniki« Visoki gostje iz Slovenije in Hrvatske na ogledu v kranjski tovarni Poslovni razgovor glede financiranja gata z zadostnimi kapacitetami za proizvodnjo telekomunikacijskih naprav, da lahko zadovoljita vse potrebe razširjenega plana PTT podjetij v Jugoslaviji. Generalni direktor ISKRA — RIZ Krešo Piškulič je pojasnit smisel integracije ISKRA — RIZ in razširjano proizvodnjo zlasti televizorjev. . .Inž. Petar Kovač, generalni direktor NIKOLE TESLE je še podrobneje razložil plan sodelovanja med ZP ISKRO in NIKOLO TESLO z ugotovitvijo, da za ta dogovor s finančne plati vsaj do sedaj ni bilo pravega razumevanja od vseh. Inž. Jože Prežeij kot predsednik začasne uprave v ELEMENTIH je govoril o velikem izvoznem uspehu ISKRE: tar še večjih možnostih plasmana.-saj bi tovarna lahko vsak mesec samo v Anglijo prodala 20 milijonov uporov, če bi seveda povečala proizvodne kapacitete. Direktor ZZA Franc Dobnikar je poudaril važnost financiranja razvoja zlasti dolgoročnega, ker je to pogoj za poslovno tehnični razmah v prihodnje. Direktor NO Vlado Sodin je kritiziral spremenjeni devizni režim oz. predpise, ki nišo z ničemer premagali dosedanje težave, anlpak le-ta še povečali. Tako še do danes nismo, dobili odloka o režimu GDK in ima podjetje silne probleme zaradi nabave reprodukcijskega materiala in surovin iz uvoza za normalno, redno, proizvodnjo. Za nadaljnji razgovor je bila najpomembnejša razlaga finančnega direktorja ZP, Alojza Vidmarja, ki je sodil, da je podlaga za načrtovanje proizvodnje koncentracija kapitala; žal posamezne organizacije ZP v minulem obdobju'niso mogle iz svojih sredstev organizirati lastnega (Dalje na 2. strani) Integracija med ISKRO in RIZ ter dogovor o poslovno tehničnem sodelovanju z zagrebško tovarno NIKOLA TESLA z ustrezno razširitvijo proizvodnje sta poslovna dogodka, ki sta pridobila povsod ngoden sprejem in odobravanje. Zal pa je naletela ta široko zasnovana poslovna ekspanzija že pri prvem koraku na neprer mostljivo zapreko, kajti nobena od teritorialno zainteresiranih bank'v obeh republikah ni zmožna financirati te povečane proizvodnje. Kako pa najti rešitve in pota iz te zagate, je bila osrednja tema razgovorov med najvišjimi predstavniki oblastnih in političnih forumov republik Hrvaške in Slovenije na eni in predstavnikov združenega podjetja ISKRA in tovarne NIKOLA TESLA na drugi strani. aktiva ZK ZP Iskra Pater inž. Tribušon — generalni direktor ISKRA — RIZ Krešo Piškulič, direktor ELEKTROMEHANIKE Boriš Kryštu-fek, finančni direktor ZP Alojz Vidmar, direktor ZZA Franc Dobnikar, direktor PSO inž. Ljuban Artič, direktor NO- Vlado Sodin, sekretar ZP Pavel Gantar, finančni direktor ELEKTROMEHANIKE Slavko Fatur, direktor zagrebške filiale ISKRA Slavko Tatomir Tema razgovora je bila — kot je v uvodu povedal pomočnik gen. dir. inž. Jože Prežeij, ki je vodil razgovore — razčlenitev situacije . in možnosti glede financiranja integracije ISKRA — RIZ in razširjene proizvodnje po dogovoru o poslovno tehničnem sodelovanju med ZP ISKRO in zagrebško tovarno telekomunikacijskih naprav NIKOLO TESLO. Da bi se ugledni' hajvišjr hrvaški- in slovenski republiški ■ predstavniki seznanili, s splošnim phšlovnim in finančnim položajem v ZP ISKRA in NIKOLA TESLA, so vodilni, predstavniki -obeh podjetij obrazložili navzočim sedanjo situacijo vsak s svojega delovnega področja. Tako je direktor Boris Krystii-fek na kratko pojasnil bistvene, dele' pogodbe o poslovno ■'tehničnem sbdelbvanju ISKRE z NIKOLb TESLO. Ugotovljeno je bilo,, da ISKRA in NIKOLA TESLA razpola- SEJA UPRAVNEGA ODBORA ZP IZ TOVARNE ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO Poročilo o poslovanju za prvo četrtletje 68 Uspešno sodelovanje v pretekli mandatni dobi £ Torkova seja UO ZP na Bledu v našem počJtni- © škem domu je bila formalno zadnja v tej mandatni dobi. UO se bo sicer, sestal še enkrat in razpravljal • posebej o tovarni MIKRON, bo pa ta razprava po- vezana hkrati z obiskom članov UO v tovarni GOJI RENJE v Velenju. Zato pa zadnja seja ni imela na • programu samo zaključka minule mandatne dobe z običajnim pregledom dosedanjega dela in neizvršenib • sklepov/ temveč po vsebini bogat in obširen dnevni red, o katerem so člani UO razpravljali ob manjši • opoldanski prekinitvi kar 9 ur. Predsednik TJO inž. Jože Bauman je predlagal na začetku seje deset točk obsegajoč dnevni red, od katerih sta bila le dva predloga za dokončno obravnavo delavskemu svetu, preostale točke Pa so obsegale le poročila iz minulega obdobja poslovanja, oz. pojasnila, ks jih je terjal UO glede na svoje prejšnje sklepe. Najprej je pripravljalni odbor za proslavo Dneva borca pojasnil namen letošnje pri-prirediitev.Proslava bo v Beli krajini z obširnim sporedom in ob množični udeležba članov ISKRE. Finančni sektor ZP bo za to priliko in še za letošnje športne igre ISKRE uredil kritje stroškov 'tako, da bosta obe prireditvi lahko potekali nemoteno. Dopolnitev poročila odbora za začasno upravo vtovar-r: ELEKTROMOTORJI in podrobno pojasnilo glede pred- Po vseh uradnih' formalnostih, kakršne so v navadi na prvi seji, je DS izvolil za zapisnikarja tov. Mileno De-jak, za overovatelja pa Jožeta Goloba in Julija Brinac. Sejo je vodil do izvolitve predsednika najstarejši član v DS — tov. Daniel šefman. Predsednik volilne komisije je poročal o rezultatih voli- loga organizacijskih dopolnitev v ZP so člani sprejeli brez pridržkov, medtem ko bo UO sporočil pismeno obrazložitev sindikalni podružnici ELEKTROMEHANIKE glede na njen dopis o podelitvi nagrad za sestavo elaboratov o integraciji. Zaradi izrednega pomema. enotnega sistema analitskih ocen'v celotni iSKRI je UO ukazal organizacijsko kadrovskemu oddelku naj izdela'predlag. (na seji UO so ga sestavljalci posredovali kot informacijo), hkrati pa priporoča organizacijam naj sodelujejo pri sestavi tega tako potrebnega enotnega sistema analitskih ocen. Pregled izpolnitve plana proizvodnje za prve štiri mesece, p katerem je poročal generalni direktor Vladimir Logar, prikazuje za celotno podjetje (brez RIZ) 92 odstotno realizacijo glede na (Dalje na 8. strani) tev, nakar je DS na predlog predsednika verifikacijske komisije potrdil mandate izvoljenim članom DS, ki so bili navzoči. Za predsednika DS je bil izvoljen Leopold Škan-der, vodja oper. priprave dela, za namestnika pa Jože Golob, koordinatni vrtalec. V nadaljevanju seje, ki jo (Dalje na 8. strani) Pri oceni rezultata poslovanja za prvo četrtletje lahko rečemo, da je proizvodnja celotne tovarne dosegla zadovoljiv uspeh, saj je bil dinamični plan dosežen s 102 %, letni plan pa z 22,7 %. Na proizvodni rezultat je v pretežni meri vplival poln zagon že v mesecu januarju, kar ni bilo običajno v preteklih letih. Nekoliko drugačna slika se nam pokaže, če gledamo proizvodne rezultate vsakega obrata posebej. Obrati so svoje proizvodne plane dosegli takole: S % ’S li •rH § A 9 - .3 tj % - , %. Magneti 20,4 75,6 Žarnice 26,8 98,0 Keramika 16,3 65,4 Keramični kand. 29,1 109,6 Feriti 8,1 61,5 Upori in potenc. 21,9. 112,7 . Vzroki za nedoseganja plana posameznih obratov so zelo različni. »Magneti«.so v letošnjem letu delno spremenili svoj asortiment in tako tudi menjali nekatere tehnološke postopke, kar pa. ne predstavlja ovire za izpolnjevanje plana v naslednjem obdobju. Obrat »Keramika« — Vižmarje predstavlja z zaostanki v proizvodnji uporovnih telesc resno oviro- za izpolnjevanje plana končnih izdelkov — uporov. Prilagajanje spremenjenemu tehnološkemu postopku uporov teče zelo počasi in z velikim izmetom, kar povzroča poleg zaostanka proizvodnje tudi dodatne stroške. Razvoj se prepočasi prilagaja zahtevam trga, oz. lahko rečemo, da kupec diktira spremembe, ki bi jih razvoj že v preteklem obdobju moral- predvideti. Talko bo vprašanje razvoja keramike in angažiranje no-. vega kadra za . razvoj potrebno rešiti še v letošnjem letu, sicer si bo končni izdelek moral - najti drugo pot za nabavo kvalitetnega- polizdelka. Nizko doseganje proizvodnega plana obrata »Feriti« je podobno kot v obratu »Keramika« rezultat nedognanih tehnoloških postopkov. Tako velja za razvoj obrata »Feriti» prav tako „bot za ■ »Keramiko« — treba je angažirati dodatni strokovni kader in zagotoviti finančna sredstva za razvoj. Doseganje ugodnega rezultata proizvodnje tovarne je predvsem zasluga izredno uspešnega starta obratov »Upori«, »Žarnice« in »Keramični kondenzatorji«. Ob primerjanju rezultatov z lanskimi, je obrat »Upori« uspel precej povečata produktivnost dela, saj je dosegel večjo proizvodno o ob zmanjšani delovni sili. Ob velikem izpadu proizvodnje v lanskem letu je letošnji rezultat ‘še toliko bolj pomemben, saj je plod polne angažiranosti kadrov tovarne in obrata, boljše organizacije proizvodnje in izboljšanja tehnoloških postopkov. Če upoštevamo, da so bili polizdelki precejšnja ovira za izpolnjevanja plana v obratu »Upori«, lahko ob rešitvi . problema polizdelkov pričakujemo ugodne rezultate. Omembe vredno je tudi povečanje proizvodnje obrata »žarnice« v primerjavi s preteklimi leti. Sprememba v asortimentu in zadostna naročila kupcev, so povzročili dodatno zaposlitev obstoječih kapaoitet in tako vplivali na zelo ugoden rezultat obrata. Da je trg tisti, ki narekuje tempo proizvodnje, še nobeno leto ni bilo tako očitno kot letos. Pri sklepanju pogodb z domačimi kupci smo letos naredili velik pritisk za znižanje cen vseh naših iz- (Nadaljevanje s 1. strani) kapitala zaradi kronične nelikvidnosti, ki jo sedaj še povečuje obvezni kliring. Tako je imel RIZ lani zaradi nelikvidnosti 500 milijonov stroškov, ZP ISKRA pa 1,5 milijarde S dinarjev dodatnih stroškov, torej oba skupaj dve milijardi. Predsednica dr. Dabčeviče-va je pripomnila, da imata zlasti Slovenija in Hrvaška ugodne pogoje za razvoj elektronske industrije in, da je treba vse napore v tej smeri le podpreti. Glede na sedanjo razdrobljenost bank je morda odlična ideja o konzorciju slovensko — hrvaških bank za financiranje tako velike proizvodne dejavnosti kot je ZP ISKRA in skupaj NIKOLA TESLA. Vsekakor pa je treba napraviti konkreten' predlog financiranja in najti ustrezno rešitev, morda tudi z udeležbo tujega kapitala. Po obširni debati raznih variant so se navzoči strin ja- delkov. Prav tako je ve™ pogodbenih kupcev vztrajali na tem, da bd izdelke dobav Ijali v setih iii s tem" vezali i tudi plačila. Tako je v pr. vem četrtletju zaradi neb. j pokijevanja proizvodnje ne. [ katerih obratov prišlo do de datne vezave obratnih sred-[ štev, saj nas pogodba veže, f na upravičenost, plačila šele po dobavljenem celotnem ». ■ tu. Kako neugodno vpliva h na likvidnost poslovanja, je! povsem jasno, saj morami po -drugi strani izpolnjevali-, svoje obveznosti do doba? teljev pravočasno,'' sicer ne dobimo pravočasno • materi*' la. V izvozu izdelkov je p» memfona tudi vse večja vključitev nekaterih Izdelkov v: mednarodno delitev dela; V največjih količinah izvažamo,11 upore in potenciometre. Naš i največji odjemalec v tujini,, je Guest-London za upore, hi potenciometre,' nekaj manij (Dalje na 8. strani) » li s predlogom predsednici dr. Dabčevičeve za čimprejšnji konkreten in celokupen’ predlog financiranja,. ki" gi I bodo predložili ustreznim organom v razpravo.. Celotna razprava1 je poka' zala, da uživa združena: »ISKRA« velik ugled, hkrati pa da se najvišji predstavni-¡ki izvršnih svetov in polt j tičn-ih organizacij Slovenija in Hrvaške zelo zanimajo za j napredek in probleme inte- [ grirane »Iskre«. Glede na to, da •' so zagotovili svojo pomoč pri reševanju najtežje problematike — financiranju in širjenju proizvodnje, je zdaj potrebno tudi znotraj: •»ISKRE« strniti vse napore za .dosego postavljenih cfljsv in s tem opravičiti tudi zaupanje, ki ga uživamo, f »al i - Ob koncu razprave se, ie j pomočnik gen. dir. inž. Jože .Prežela zahvalil navzočim » . izčrpno , razpravo,, zlasti uglednim predstavnikom . sosedne republike Hrvatskc. Marjan Kralj I Popravek V 17. številki glasila »Iskra« (11.5.1968) smo v rubriki »KRATKE VESTI« (na 6. strani) med drugim objavili tudi vest, da bo »Rudi čajavec« prenehal izdelovati TV sprejemnike, proizvajal pa bo kompleten asortiment avtoelektrične opreme. Tajnik poslovnega združenja ČIS (Čajavec, Iskra, Saturnus) tovariš Anton Seljak in vodstvo za informacije »Rudi Čajavec« sc nas obvestili, da vest ni točna, ker se Rč ni odpovedal proizvodnji televizijskih sprejemnikov in tudi ne bo proizvajal kompletnega asortimenta avtoelektrične opreme. Vse kaže, da je bila priobčena vest netočna, zato se tov. Seljaku in vodstvu odd. za informacije RČ za pojasnilo iskreno zahvaljujemo, hkrati pa se kolektivu RČ opravičujemo za objavljeno vest. Uredništvo še en posnetek učinkovito urejenega razstavnega prosto Iskre na sejmu tehnike v Beogradu S prve seje delavskega sveta tovarne orodja —Ljubljana Za direktorja tovarne je DS imenoval tov. Milana Regovca, inž. org. Delavski svet Iskrine tovarne orodja v Ljubljani šteje 15 članov. Na prvi seji je bil za predsednika izvoljen tov. Leopold škander, za namestnika pa tov. Jože Golob. Poslovni razgovor... Proizvodni start nadvse zadovoljiv Naša tovarna polprevodnikov v Trbovljah se čedalje bolj uveljavlja na domačem in tujih tržiščih. Ta 257-član-skl delovni kolektiv bo letos dosegel proizvodnjo v vrednosti nad 22 milijonov novih dinarjev, na inozemska tržišča pa bodo poslali že za 600.000 dolarjev izdelkov. ¡.Posebej je še letošnji prehodni start nadvse zadovoljili in je mogoče zaradi , tega jpravičeno pričakovati, da ¡¿do planske naloge, tako glede obsega proizvodnje kot hidi izvoza, 'zanesljivo dosege, verjetno pa tudi prese-Iene. Kolektiv tovarne polprevod-aiiov iz Trbovelj si veliko obeta od pridružitve. RIZ Zagreb k združenemu pod-jetju Iskra Kranj, kar se bo ¡godilo 1. julija. RIZ Zagreb je namreč velik potrošnik polprevodnih elementov in v Trbovljah so prepričani, da se bo zaradi tega prodaja polprerodiniškili elementov povečala. Sicer pa sta že doslej tesno sodelovali trboveljska tovarna polprevodnikov in tovarna polprevodnikov RIZ; sodelovanje je bilo tako uspešno, da je prišlo do delitve dela med obema' tovar- . nama. Tovarna polprevodnikov iz Trbovelj proda trenutno na domačem tržišču okrog 30 % celotne proizvodnje (polovico . jo,porabijo v drugih Iskrinih tovarnah, drugo polovico pa drugi potrošniki), 70% celotne proizvodnje pa pošiljajo v izvoz, zlasti na tržišča Velike Britanije, Zahodne Nemčije, Avstrije,. Poljske, Madžarske iitd. Med izdelki, ki si čedalje bolj utirajo pot na svetovna tržišča, je nedvomno na prvem mestu plastična silicijeva dioda, ki jo uporabljajo vi proizvodnji televizijskih sprejemnikov, za signalne naprave in v telefoniji. Tehnologijo za proizvodnjo pla- : stičnih silicijevih diod so Trboveljčani sicer prevzeli od zahodnoneriiške , tvrdke' SE-MICRON, vendar je zdaj obseg proizvodnje, teh diod v Trbovljah mnbgo večji kot pa v matični tovarni. Leta 1966 so v Trbovljah dnevno izdelali 2.000 plastičnih silicijevih diod, na začetku lanskega leta 8.000, ob koncu leta 1967 pa že 13.000 kosov diod dnevno. Zdaj jih dnevno izdelajo že 22.000 kosov, kmalu pa bodo prešli na proizvodnjo 30.000 plastičnih diod dnevno. To povečano proizvodnjo od 22.000 na 30.000 kosov plastičnih diod dnevno bodo dosegli brez investicijskih vlaganj in zaposlovanja novih delavnih moči; le za povečanje proizvodnje od 30.000 na 40.000 kosov dnevno, kar naj bi dosegli ob koncu tega leta, pa bi bila potrebna manjša vlaganja ter delno povečanje števila zaposlenih. V Trbovljah pa računajo celo na to, da bi v prihodnje povečali proizvodnjo plastičnih silicijevih diod na 60.000 kosov dnevno. Tovarna polprevodnikov Trbovlje se pojavlja na svetovnih tržiščih v primerjavi s Philipsom,. AEG, Semicro-nom in drugimi, kot manj znani proizvajalec. Vendar pa' jahko prodajo izdelke, predvsem zaradi konkurenčnih cen. Sicer so se.s plastičnimi silicijevimi diodami Trboveljčani še zlasti uveljavili na tržiščih Velike Britanije. Uvozniki diod so po devalvaciji funta pristali na zvišanje cen, nedvomno zaradi kakovosti, Saj reklamacij praktično ni. Kmalu pa se bo pojavil na tržišču nov izdelek : — visokonapetostna dioda; teh izdelujejo v laboratorijih dnevno-okrog lOO do 200. Posebej je treba omeniti, da. so ta nov izdelek razvili domači strokovnjaki, z linijsko proizvodnjo visokonapetostnih diod pa bodo začeli že v kratkem, in sicer bodo nekaj časa pošiljali celotno proizvodnjo na tržišče Velike Britanije. Vzorec* visokonapetostnih diod iz Trbovelj se je med televizijske sprejemnike, saj zamenjajo, elektronke.' . V začetku bodo izdelali na teden okrog 10.000 kosov visokonapetostnih diod; Skorajda celotno -.proizvodnjo P.a bodo pošiljali, sprva, v .Veliko Britanijo. Podobno veliko serijsko proizvodnjo, kot jo bodo vsaj za naše razmere dosegli pri, proizvodnji plastičnih silicijevih diod in visokonapetostnih diod, pa. želijo v Iskrini tovarni polprevodnikov v Trbovljah vpeljati še pri ne- katerih drugih izdelkih. Eden od teh bo nedvomno planar-na dioda, ki jo bodo izdelovali po licenci ameriške tvrdike General Electric, uporabljiva pa ,bo v ogromnih količinah ‘ pri izdelavi ' računskih strojev, raznih računalnikov pa tudi pri proizvodnji televizijskih sprejemnikov. Računajo pa še na velikoserijsko proizvodnjo krmilnih diod, ki bodo prav tako vsestransko uporabljive, med drugim za regulacijo jakosti svetlobe in podobno. Pogled na zunanjost tovarne polprevodnikov v Trbovljah testiranjem v Veliki Britaniji dobro izkazal, računajo pa, da bodo s tem, ko bodo visokonapetostne di^de plasirali: na tržišče Velike Britanije, odprli tudi pot za izvoz visokonapetostnih diod v Skandinavijo. Visokonapetostne diode uporabljajo predvsem pri proizvodnji barvnih televizijskih sprejemnikov, uporabne pa so tudi za navadne ÍBBBBBBHBBBBBHIlBBBBBBBaBBBBBBBBBHBBBBBÍlBB' »*'. * Obvestilo počitniške skupnosti Počitniška skupnost ZP ISKRA, Trg prekomorskih brigad št. 1 — Ljubljana, obvešča vse, ki so se prijavili za. letovanje na Dugem otoku, da bo reden prevoz organiziran šele s 1. julijem in sicer zato, ker ni dovolj prijavljencev pred tem datumom. Od 1. junija do 1. julija naj se prijavljenci vozijo v to «mer z rednim avtobusom, ki tudi vozi v nočnih urah, zjutraj pa je v Su-košanu. Za organiziran prevoz od 1. julija dajemo naslednje obvestilo: — prevoz z avtobusom v obe smeri stane 100 N din; — vsak ponedeljek ob 22. uri odhod avtobusa izpred restavracije »Iskra« v Kranju, ob 22,30 uri pa iz Ljubljane, Miklošičeva cesta 28 (nasproti stavbe, kjer je finančni sektor »Iskra« oz. na prostoru podrte sodiščne zgradbe). Da bi uprava Počitniške skupnosti imela točen seznam ljudi, ki se bodo vozili z avtobusi na dopust, prosimo vse zainteresirane, da se takoj prijavijo »Počitniški skupnosti«, v Ljubljani ter nakažejo denar za prevoz. Prevoz z motornim čolnom iz Sukošana v kamp »Mir« in nazaj stane 10 N din za odraslo osebo (za člane »Iskre«) in 5 N din za otroke. Novost pri letošnjih prevozih z avtobusi v Poreč je v teni, da lahko podpišemo pogodbo s Sapom za prodajo voznih kart skupaj z rezervacijo pri »Počitniški skupnosti — Iskra« v Ljubljani, če bo dovolj prijav, bodo naši člani lahko tudi v bodoče rezervirali te prevoze pri »Počitniški skupnosti«. Uprava »Počitniške skupnosti« ZP ISKRA *z Proizvodne hale trboveljske tovarne polprevodnikov Na iniciativo aktiva ZZB NOV ISKRA so se zbrali dne 31. maja predstavniki družbeno političnih organizacij združenega podjetja v Ljubljani. — Cilj sestanka: priprave za dan borca, ki je obenem tudi letošnja javna manifestacija integrirane Iskre. Sestanka so se udeležili tudi najvidnejši predstavniki delovne organizacije ISKRA-RIZ. Preden stopiš v Iskrino tovarno kondenzatorjev v Semiču, se najprej srečaš s prijaznim vratarjem, ki v lepi dolenjščini odgovarja na stavljena vprašanja LETOŠNJI PRAZNIK ISKRE NAJ PREKOSI VSE POPREJŠNJE Predsednik organizacije ZZB NOVJ ISKRA tov. Miro Mihovec je v svojem nagovoru pojasnil navzočim pomen letošnjega praznika združenega podjetja, ki se v nekaterih ozirih razlikuje od poprejšnjih manifestacij podobne vsebine. Ni zgolj slučaj, da so se družbeno politične organizacije odločile, da bodo praznik Iskre združile ž dnevom borca in da so organizacijo proslave zaupali ravno bivšim vojnim veteranom. Tudi kraj proslave ni bil izbran slučajno: Bela krajina -— simbol najvišjih človeških vrednot'in trdega boja za temeljne človeške pravice — bo tokrat odprla svoja gostoljubna vrata delovnim ljudem podjetja, ki je njenim prebivalcem omogočilo lažji kos kruha in zagotovljeno eksistenco na' skopi zemlji. Vse to daje proslavi v Semiču povsem novo vsebino in pomen: kajti v tem primeru ne gre več za tradicionalno vsakoletno srečanje delovnih ljudi, ki pripadajo istemu podjetju, temveč za mogočno manifestacijo, ki naj poveže preteklost s sedanjostjo, slavne tradicije očetov z ustvarjalnim poletom novih, generacij. In kje bi lahko našli primernejši kraj za takšno praznovanje, če ne v Semiču, kjer so slavne tradicije iz časov NOB našle svoj dostojen epilog v modemi tovarni, v kateri se odvija uspešen boj za boljše življenje in. ki nosi- ponosno ime ISKRA. . Tovariši iz RIZ so odločitev, da bo praznik integriranega podjetja v Beli krajini, sprejeli z odprtimi simpati- jami: Ne samo zato, ker so se nekateri tovariši iz njihove delovne organizacije borili, z ramo ob rami s slovenskimi brigadami, ravno na tem ozemlju v času narodno osvobodilnega boja: morda tudi zato, ker ravno to ozemlje predstavlja tudi prirodno teritorialno vez med dvema narodoma, ki. ju mimo narodnostnega povezuje tudi proizvodno bratstvo. Tovariši iz Zagreba so zagotovili polno udeležbo svojih ljudi na šemi-š:kd proslavi. (Neki šaljivec je pripomnil: pa menda ne zato, ker nosi zgodovinsko najpomembnejši hrib Bele krajine — Kučar — ime predsednice IS Hrvaške, tov! Savke Dapčevič-Kučar?). Mimogrede naj omenimo, da bo doživela Bela krajina istega dne tudi obisk pripadnikov italijanskih partizanskih brigad in še nekaterih podjetij, ki so se odločile praznovati dan borca v teh zgodovinsko tako pomembnih krajih. Veliko ljudi bo torej prihitelo izpovedat svojo ljubezen tem krajem), ki so nudili v času NOB brezmejno gostoljubje vsem partizanom in revolucionarjem, ne-glede odkod prihaja in kakšni narodnosti pripada. Vse to postavlja proslavo praznika »ISKRE« v posebno luč in terja posebno obravnavo: solidno organizacijo in smotrne priprave. Kar zadeva gostitelje — kolektiv samiške tovarne — ni bojazni, da bi odpovedala tradicionalna belokranjska gostoljubnost: (»Pripravili vam bomo miting ih piknik, kakršnega ISKRA še ni videla«, zagotavlja prvoborec in direktor selniške tovarne Franc Košir. In kdor pozna njego- ve organizacijske sposobnosti ter partizansko iznajdljivost ve, da se mož ne šali). ENOGLASEN: ZA! PREDSTAVNIKOV DRUŽBENO POLITIČNIH ORGANIZACIJ Ko so člani pripravljalnega odbora obrazložili temeljne smernice in pomen semiške proslave, so predstavniki družbeno političnih organizacij tovarn in obratov obljubili polno podporo -nakazanim idejam o izvedbi letošnjega praznika združenega podjetja. In ne samo to: mimo množične udeležbe svojih kolektivov, so predstavniki -tovarn obljubili tudi; ustrezne darove, s katerim nameravajo obdarovati svoje, gostitelje —- v prvi vrsti šole in mladinske organizacije na tem področju in se jim na ta način oddolžiti za gostoljubje: (»Največje darilo za nas bo vaš obisk in vedro razpoloženje«, je izzvenelo iz govora direktorja Koširja, ki je v grobih obrisih orisal priprave za praznik ob dnevu borca tudi iz širših aspektov.) Podoba je, da bo praznik Iskre prerasel začetne okvir--je, ki so jih začrtali iniciator-ji proslave. Kajti razen kolektivov Iskre, kažejo zanimanje za udeležbo na proslavi tudi različna kulturno-umetniška društva izven Bele krajine. Nekatere tovarne ponujajo svoje godbene . ansamble za poživitev kulturnega dela proslave. Značilen primer navezanosti bivših partizanov na te kraje je ponudba še živečih članov Frontnega gledališča VII. korpusa NOV Slovenije, zaslužnih umetnikov naše operne in dramske hiše v Ljubljani, ki so pripravljeni ponoviti nekaj originalnih točk, ki so jih uprizarjali prav na tem ozemlju — sredi okupirane Evrope! Vse kaže, da tudi naša JLA ne bo stala ob strani in sodelovala na šemi ški proslavi samo s svojimi — sicer vse časti vrednimi — kuharji, ki bodo pripravili obvezni partizanski golaž. Kaj pripravljajo tovariši, gostje iz RIZ, še ni znano. Toda —• »Nečemo doči praznih ruku« je obljubil .tovariš., iz RIZ, kj je prisostvoval sestanku pripravljalnega odbora. POSPEŠEVANJE IMENA ISKRE ' Sestanek predstavnikov družbeno političnih organizacij je pokazal veliko zani-' manje za proslavo Iskre v Semiču. ’ Seveda se ob tem porajajo različna ' vprašanja tehhične plati, fci rezul-tirajo v končni liniji v vprašanje financ in stroškov v zvezi z udeležbo nekaterih precej oddaljenih kolektivov. Nedvomno bodo tudi ta vprašanja rešena na zadovoljiv način, kajti zamuditi, to enkratno priložnost — videti Belo krajino v slavnostnem razpoloženju — bi bilo skoraj neodpustljivo. Kar zadeva finance . tem pogledu je bito sprejeti načelno in logično stalili prevozne stroške za j0ii' mezne kolektive • nosijo nji ' hove sindikalne podružni« i organizacijske stroške » združeno podjetje, oziroijj S njegova propagandna služit Kajti — ali si moremo misli j ti boljše in učinkovitejše pj i ložnosti za pospeševanje im, [ na ISKRA, ki postaja inJ gracijska vez — ne samo mej istorodnimi podjetji,, teavt tudi med narodi. Mirko Ljubi j Pripomba uredništva, ([ pripravah za proslavo Isb. bomo obveščali člane1 ko® [ tivov sproti. Končni program> pa bomo natisnili v .24. štp: ■volki »Iskre«, posvečeni pred j vsem velikemu praznila Iskre in dneva borca,-dne II julija v Semiču. UO ZFl ISKRA je na svoji seji duel! junija odobril potrebna sredi stva —■ pod edinim pogojem, da organizatorji pripramjtl manifestacijo, ki bo vredni imena združenega podjetji »ISKRA«. V navijalnici semiške tovarne Upravno poslopje Tovarne kondenzatorjev v Semiču O delu upravnega odbora v mandatni dobi 1967-1968 Obsežna gospodarska problematika, ki je vplivala na poslovanje tovarne v preteklem obdobju, je zahtevala tudi od UO, da se je v večji meri posvetil'njenemu reševanju. Da je temu tako, kažejo številne ra2jprave in sprejeti sklepi, ki so prav gotovo vplivali na smotrnejše gospodarjenje, ' dasiravno nismo dosegli najboljših rezultatov. Ob tem moramo seveda tudi upoštevati ¡gospodarsko reformo, ki je dokaj sprostila delovanje ekonomskih zakonitosti, in tržna gibanja, ki so v precejšnji» meri vplivala tudi na poslovanje naše delovne skupnosti; ,• §f Poleg 'gospodarskih zadev, kot šo periodični obračuni, realizacija plana proizvodnje, stanje zalog in drugo, je upravni odbor obravnaval in posredoval delavskemu svetu v .obravnavo in,.odločanje; vit,, sto internih aktov, ki regulirajo delovanje znotraj to-1 varne kot so:. gospodarski pSain, Pravilnik o dodeljevanju stanovanj in posojil, Pra_ vilnik o izumih in tehničnih' izboljšavah. Pravilnik o varstvu invalidov in še nekaterih drugih aktov. Poleg internih aktov je UO obravna. val in skleipal še o celi vrsti zadev. Med zelo pomembne ’sodi zlasti sklenitev pogodbe s firmo Bosh, sprejetje sanacijskega načrta, programa štipendij in plana dopustov, vsklajevanje norm in vrsto odločitev s področja kadrov-, skih zadev in delovnih odnosov znotraj tovarne. Ob koncu poslovnega leta- , so bili sprejeti. in potrjeni;«-tudj zaključni račun-in elaborat centralne inventurne komisije. Ti, »akti« so samoupravnim organom dali končno .stanje o poslovanju tovarne v preteklem letu.. Upravni odbor je v pretekli mandatni dobi imel 148 rednih in izrednih sej, na katerih je obravnaval 134 točk, ki so bile ;na dnevnih redih in sprejel 442 sklepov. Vidimo torej, da je bila problematika dokaj pestra; in zahtevna talko, da je od članov UO po, . gosto terjala zelo smele odločitve. - Pri- primopredaji je. prav, . da seznanimo nove člane DS z nekaterimi obveznostmi, ki •izvirajo iz gospodarskega plana tovarne za tekoče leto. k Fizični obseg proizvodnje to v primerjavi: z realizacijo preteklega leta povečuje za “.7%. Sorazmerno predvide. Vkmo povečanje realizacije, ; ostalih finančnih postavk kot so: masa osebnih dohodkov, ki se povečuje za 24,4% in ostanek dohodka na sklade, ki 'se povečuje za 32,6 %.: Skladno s povečanjem obsega proizvodnje se povečuje tudi štev ilo' zaposlen ih. .Od poprečno 802 zaposlenih v letu 1967 bbmo predvidoma le. . los zaposlili poprečno 850 ' delavcev alj, 5,8%' več kot: V letu 1967. Hitrejša rast proizvodnje od zaposlovanja bo ustrezno vplivala na povečanje produktivnosti, ta bi morala v letošnjem letu narasti za 19,6%. Zelo neugodno je gibanje OD., Tovarna se nahaja nekje v polovici lestvice poprečja OD v industriji na Goriškem. Dela se na novem pravilniku, ki naj bi. vsaj odpravil urav-nilovko, medtem ko je višje... poprečje' - psebnih dohodkov predvsem odvisno od povečane storilnosti in ekonomičnosti (poslovanja. ' ' Problem" zase,' kl'; tiaš tare ' vsa ta mm so sredstva ih .njihova vezava. Hitremu razvoju tovarne ni sledil enakomerni : dotok virov obratnih sredstev#: zato ., smo se vsa. pretekla leta borih za tekočo Slikvidnost, da bi obdržali ravnotežje j med zalogami in včri sredstev. ’ . Problemi kreditiranja, ki jih imajo naši; 'komitenti, zelo .neugodno vplivajo na naš' in se zato nahajamo vedno na meji likvL dnos.ti. Kazalniki letošnjih prvih mesecev kažejo na zelo 'ugoden razvoj realizacije fizičnega obsega proizvodnje, vezave zalog in realizacije dohodka. Problematična ■ je vezava terjatev, 'gibanje izko. ristka delovnega časa in gibanje stroškov poslovanja. Tovarna dosega, .v. letošnjem letu maksimalno možne proizvodne rezultate. Razvoj avtomobilska industrija iz dneva v dan veča potrošnjo na_ Združeno podjetje ISKRA KRANJ „STROKOVNE SLUŽBE- objavlja prosta delovna mesta k ORGANIZATOR PROJEKTANT pogoji: dovršena ekonomska fakulteta ali, Višja-šola za organizacijo dela z nekaj let prakse v;računovod-skih poslih. * • ;. 2. VODJA REFERATA ZA IZOBRAŽEVANJE Pogoji visoka ali višja šolska izobrazba z nekaj let delovne dobe. Ponudbe pošljite na ZP ISKRA KRANJ, Ofganižacijsko kadrovsko področje, Kranj, Oldhamska 2, najkasneje do 15. 6. 1968. ših izdelkov, imamo vse možnosti za nadaljni napredek, zato je tudi nujno, da že tekom letošnjega leta realiziramo nadaljnja investicijska vlaganja na osnovi katerih bomo povečali proizvodnjo, zadostili povpraševanju po naših .izdelkih in dvignili naš dohodek. Poročio je po svojem obsegu sicer kratko. Menimo namreč, da smo tekom mandatne dobe potom gradiva za zasedanje člane, delavskega sveta sproti; seznanili s tekočo problematiko tovarne. Zato vsebuje zakjučno poročilo le kratek prerez najpomembnejše problematike, ki jo je tl O. tekom svoje mandatne dobe razreševal. UPRAVNI ODBOR TOVARNE Tovariš Vladimir Zoran je zaposlen osmo leto v »Iskri« Nova Gorica. Uravnava gredi za rotorje, in kot pravi, je z delom zadovoljen Odprodaja tovarniških stanovanj koristnikom Naša tovarna za elektrotehniko .in avtomatiko na Prža-nu je zgradila 74 stanovanj za svoje delavce. To je sicer lepo število, vendar pa s tern še. ni bilo rešeno stano-. .vanj s ko- vp raš aoj e vseh zaposlenih. Koristniki so ta stanovanja doboli brez lastne udeležbe. Nekaj stanovanj zasedajo nekdanji člani delovnega kolektiva, ki zdaj delajo bodisi v drugih organizacijah Iskre, ali pa celo izven nje, vendar, so glede na predpise in na to, da so v stanovanjih že nad dešet let upravičeni do njih. . Skladno z zakonskimi predpisi je pod kc-nec 1. 1965 tovarna »Avtomatika« omenjena • stanovanja, prenesla v upravljanje in vzdrževanje Stanovanjskega podjetja Bežigrad, ki je tedaj nudilo naj-, ugodnejše pogoje. Tako tovarna iz naslova amortizacije, ki- se ustvarja iz 'teh stanovanj letno prejema 30.000 N dinarjev. Ker so se v zadnjem času v nekaterih podjetjih začeli ogrevati za to, da bi koristni- Šolski center Iskre se uveljavlja Dobro uspel seminar V našem počitniškem- do- • mu na Bledu je bil v dneh od 15. do 30. maja seminar, na katerem, so strokovnjaki tovarne Elektromehamka seznanili predstavnike PTT podjetij iz-Beograda, Novega Sada in Čačka z novimi izdelki obrata za avtomatske telefonske-naprave, zlasti pa z delovanjem javnih - "rajonskih telefonskih central ISKRA 585-1. Udeležba' je bila ■; nadvse zadovoljiva^ saj je prišlo na seminar kar dvaindvajset predstavnikov- povablje-. hih PTT podjetij. - ' , Seminar je organiziral Šolski center ŽP Iskra, po naročilu Prodajno servisne organizacije ZP Iskra.' in ■ obrata ■avtomatskih telefonskih na- ' prav. tovarne »Elektromeha-iiiia«. Program seminarja je bil želo dobro- pripravljen. Predavanja so bila dopoldne in popoldne z vmesnim odmorom za kosilo. Vsak udeleženec je dobil podrobno dokumentacijo za vsako ob-■ ravnavano temo: Po vnaprej pripravljenem programu so , sj udeleženci ogledali tudi javne avtomatske telefonske -centrale v obratovanju v Kopru, Mariboru in ' Kranju, poleg tega pa še proizvodni proces obrata ATN v Kranju. . Strokovne ekskurzije so bile organizirane tako, da so si tečajniki ogledali , še zgodovinske in turistične znamenitosti: Portorož, Predjamski grad, Pohorje, Kropo in Vogel.. Pri zaključku seminarja so bili, navzoči tudi predstavniki ZP Iskra. Udeleženo- so se ob tej priložnosti zahvalili za zelo dpbro. -strokovno pripravljen . seminar,, za organizacijo seminarja in. osebju počitniškega, doma na Bledu za prijetno,, počutje. Pri tem so poudarili, da so si na seminarju pridobili bogato znanje na tem področja. kom stanovanj, ki so jih podjetja dala v upravljanje in vzdrževanje stanovanjskim podjetjem ta stanovanja odprodali. O tem je bilo pred časom govora tudi v ZP Iskra, vendar je pozneje stvar zamrla. Odprodaja stanovanj bi bila vsekakor za tovarno ugodna, saj bi na ta način tova-rna postopno spet lahko r iz teh sredstev dajalk kredite iiadaljnim prosilcem za stanovanja, ker .-stanovanjskega vprašanja še niso rešili vsi zaposleni. - '> Iz vrst koristnikov „stanovanj pržanške, tovarne je prišlo nekaj želja, da bi odkupili stanovanja. Te želje so :.sprožile, skupilo z . željami koristnikov drugih podjetij* obravnavo te zadeve na 'samoupravnih organih ,stanovanjskega- podjetja Bežigrad. Tu bodo v kratkem izdelali predlog, pogojev, po katerih naj bi tekla odprodaja teh stanovanj. Vsekakor je; pričakovati, da bo stvar sprožila še večje zanimanje pri ostalih, ki zasedajo’ tovarniška stanovanja, seveda pa je pri tem odločilen pogoj, da mesečni obroki za odplačevanje ne. bodo bistveno večji od najemnin, kakršne bodo v letu 1970. V tovarni »Avtomatika« odobravajo to pobudo in je pričakovati, da se bodo tistim, ki so že izrazili pripravljenost za odkup stanovanja; pridružili še številni drugi. -ko- Dopisujte v »Iskro!« Izvršni komite ZKS je na seji dne 27. maja v okviru razprave o aktualnih družbenoekonomskih in političnih vprašanjih obravnaval tudi nekatere negativne pojave v naši družbi. /¡JiS Ko je analiziral vzroke prekinitev dela v nekaterih delovnih organizacijah, je menil, da komunisti ne bi smeli ocenjevati le pojavnih oblik zaostritev v delovnih skupnostih in družbi, marveč bi morali proučiti tudi njihove vzroke in posledice. Videti je. treba, zakaj v delovnih organizacijah ne rešujejo težav, ki izvirajo iz zaostrenih materialnih pogojev, sproti in s sodelovanjem celotnega kolektiva. V vrsti delovnih organizacij, kjer je prišlo do prekinitev, so se težave že dolgo kopičile, širši kolektiv pogosto ni vedel zanje, preden niso prišli s predlogi za njihovo učinkovito reševanje ali pa so mu jih prikazovali zgolj kot posledice zunanjih vzrokov. V mnogih primerih se je zato pri delavcih utrjevala miselnost, da rešitve niso odvisne tudi od njihovih lastnih prizadevanj in sil, pač pa da' jih je treba iskati le zunaj delovne organizacije. Vzrok za kopičenje težav so pogosto, neurejeni odnosi v kolektivih. Gre za pojav; da si posamezne neformalne skupine jemljejo samoupravljanje v zakup in ga podrejajo svojim ozkim interesom. V takšnih delovnih organizacijah so družbenopolitične- organizacije premalo dejavne; premalo ofenzivno se spoprijemajo z raznimi tehnokratskimi, -v bistvu apolitičnimi težnjami, ki podcenjujejo vlogo'samoupravljavcev ter jih poskušajo omejiti le na formalnega pritrjeval-ca že vnaprej pripravljenih sklepov. Ko pa se zaostrijo težave in pride do prekinitve dela, takrat tehnokratske birokratske metode odpovedo, samoupravljanje pa se tudi ne more —. potem ko so ga prej izigravali in podcenjevali — čez noč utrditi in uveljaviti. Mnoge težave, s katerimi se soočajo delovni kolektivi in ki tudi porajajo konflikte, so posledica pogosto preveč nedelavnega in neodgovornega odnosa čini tel jev zunaj delovne organizacije. Tudi ti se pogosto zganejo šele takrat, ko jih zaostrena politična situacija prisili k temu. Takšen . odnos do nalog- je nujno odločno obsoditi. Komunisti na vseh ravneh, v državni 'upravi, zbornicah, združenjih in drugih organih, se .morajo odločno zavzemati za hitrejše in boljše sistemske . rešitve. Imeti je treba več posluha za opozorila in predloge občanov, ko ti kažejo na očitne deformacije, ki jih je pogosto mogoče učinkovito zajeziti le z določenimi ukrepi, spremembami predpisov, strožjimi sankcijami in podobno. Komunisti se morajo odločno zavzemati za to, da bi sproti razreševali aktualne družbene probleme: biti morajo na čelu akcije za utrjevanje in nadaljnje razvijanje čimbolj racionalnih oblik učinkovitega samoupravljanja na vseh ravneh — od delovne organizacije do federacije. V samoupravnih organih naj se zavzemajo za takšne rešitve, ki bodo vodile k intenzifikaciji, racionalizaciji, demokratizaciji in humanizaciji vsega družbenega življenja, vseh dejavnosti, s tem pa tudi k premagovanju težav, ki izvirajo iz zaostrenih razmer gospodarjenja: To je naj učinkovitejša pot za preprečevanje tega, da bi probleme in težave razreševali z metodami in sredstvi, ki škodujejo ne samo ugledu posamezne samoupravne skupnosti, marveč celotnemu druž-benosamoupravnemu sistemu. Takšne metode, kot so na primer prekinitve dela, v svojih končnih posledicah krepijo birokratskoetatistične težnje, ki odrekajo delavcem sposobnost, da bi sami upravljali svoje tovarne in odločali ¡tako o pogojih kot tudi o rezultatih svojega dela. V nekaterih prekinitvah dela je prišla do izraza tudi izrazita mezdna, protlsamoupravl j alska miselnost, po kateri naj bi poiskali rešitve mimo reforme ali proti njej., Toda tudi takšna miselnost je najpogosteje ■'le posledica premalo razvitega, , preveč formalnega ^. samoupravljanja, ki poglablja pri delavcih občutek, da’ ne morejo vplivati in spreminjati nezadovoljivega stanja, češ- .da njihovih opozoril - in zahtev tako in tako nihče ne upošteva; Vodstva nekaterih delovnih organizacij kažejo - premalo političnega posluha ža razpoloženje ljudi, ko pa v kolektivu prekipi, zelo hitro reagirajo na dogodke in takoj najdejo rešitve. Takrat se pokaže, da le nišo bile vzrok samo objektivne težave,-na katere so se vedno sklicevali, temveč da je bila rešitev • marsikaterega problema odvisna predvsem od večjega angažiranja upravnega vodstva in družbenopolitičnih organizacij kolektiva. Komunisti v delovnih organizacijah še bodo lahko sproti odzivali na pojave in probleme ter oblikovali najnaprednejša stališča le, če bodo znali analizirati idejne in politične, razmere v sv-sjem kolektivu. Sposobni morajo biti razločevati tiste sile, ki ' se zavzemajo zà ' dosledno izvajanje'referme • in za poglabljanje samoupravljanja, od teženj, ki ovirajo samoupravni razvoj in s tem ..'perspektive delovne organizacije in delovnega človeka. Odločno morajo razbijati kakršnekoli poskuse uveljavljanja posebnih interesov neformalnih skupin, ki škodijo koristim kolektiva in zmanjšujejo samoupravno vlogo delovnega človeka. Uveljavljanje samoupravljanja pri nas je tudi izrednega mednarodnega pomena, zato je treba biti še toliko bolj občutljiv ob pojavih, ki škodujejo ugledu samoupravnega sistema. Pray sedaj smo priča dogajanju v svetu, ki želo očitno razkriva krizo starih metod in vladajočih struktur, ki z monopolnih pozicij urejajo družbo, najsi bo kapitalistično ali socialistično. Delovne množicema vzhodu in zahodu zahtevajo utrditev takšnih proizvodnih in družbenih odnosov, ki jim bodo omogočili aktivno vlogo pri urejanju družbenih zadev in jih ne bodo potiskali v položaj pasivnih volivcev. Pri nas samoupravljanje že imamo, le da povsod še ni zaživelo . tako, kot bi bilo treba. Toda samoupravljanja ni mogoče, utrjevati in ga naprej razvijati z nesamouprav-nimi, nedemokratičnimi rešitvami. Samoupravljanje se lahko uveljavlja le ob spoznanju delovnega člo- " veka, da mora razreševati svoje probleme po samoupravni, demokratični poti in v okviru možnosti, ki jih sam ustvarja. To pa pomeni, da je nujno treba pomanjkljivosti našega samoupravnega sistema odpravljati sproti in ne dovoliti, da sé kopičijo in prerasejo v oster konflikt, ki privede do prekinitve dela. To tudi pomeni, da moramo biti 'sposobni realno oceniti, kdaj so 'težave take narave, da jih.ni mogoče razrešiti naenkrat, ker so posledica nedovoljenih materialnih možnosti. POJAVI, KI NISO V SKLADU S SOCIALISTIČNIMI NORMAMI Izvršni komite CK ZKS je na svoji seji obravnaval nekatere pojave neupravičenega bogatenja, ki tudi ustvarjajo neugodno razpoloženje med ljudmi. Takšno razpoloženje sicer kaže, da se v ljudeh že utrjujejo, pogledi in merila, kaj je v skladu z našimi socialističnimi odnosi in moralnimi normami in kaj. jih pači, hkrati pa poraja tudi konflikte, zlasti takrat, kadar ni učinkovite akcije, da bi deformacije - zajezili in jih odpravili. Zato se komunisti nikakor ne bodo zadovoljili le s kritiko negativnih pojavov, temveč: se bodo zavzemali tudi za njih odpravljanje. Neupravičene bogatitve so bolj moralno politični kot pa materialni problem naše družbe. Največkrat so posledica tega, da še nismo povsod dosledno razvili načela delitve po delu, ki bi ga morali uveljavljati ne le pri nagrajevanju v delovnih organizacijah, marveč v vseh družbe-; , nih dejavnostih in tudi y davčni politiki. Deformacije so pogoste posledica preveč -stihijnega, družbeno néobvladoyam-ega delovanja . bla-govnotržnih ' zakonitosti ali njihove fetišizacije. . Družbena': neenakost, ki jo povzroča, načelo delitve po delu, je že sama. po sebi vir raznih družbenih in idejnih konfliktov, čeprav je v prehodnem - obdobju socialistične graditve objektivna nujnost.. Socializem jè prehod v družbo enakosti, v njem so objektivno nujne razlike; ki 'so odvisne od delovnih rezultatov, sposobnosti itd. Teh razločkov ni mogoče preskočiti, ker so gibalo napredka in s tem uresničevanja našega ideala — družbe enakosti. V naši, družbi pa so tudi neenakosti, ki ne 'izvirajo iz načela delitve po delu, temveč so prej posle-■ dica njegove odsotnosti oziroma njegovega nedoslednega uveljavljanja. V številnih . kolektivih je nagrajevan po dejanskem delovnem prispevku le del -kolektiva, medtem ko dohodki drugih niso odvisni od delovnih rezultatov. Reakcija na to so uravnilovske. težnje, ki učinkujejo negativno in-ovirajo hitrejši napredek. Komunisti morajo ustvarjati razpoloženje za to, da bi .hitreje razvijati in uveljavljali načelo delitve po delu ter; socialistično, samoupravi javsko solidarnost. To je obenem tudi najučinkovitejša pot za to, da zajezimo' neupravičene razločke, ki bi lahko, če bi jih dopuščali;, bistveno .popačili odnose v naši družbi Pri ocenjevanju pojavov neupravičene družbene neenakosti se moramo nujno varovati dveh skràj- nosti. Ena je; da del komunistov dokaj neobčutljivo in neprizadeto spremlja in opazuje deformacije in jih vrednoti le kot obrobne pojave blagovnotržnih odnosov. Druga skrajnost pa je posploševanje negativnih pojavov in negativno vrednotenja celotnega sistema, ki temelji na načelu delitve po delu in samo-.-upravljanju. Tako nastopajo razne -primitivne teorije o popolni socialni enakosti, uravnilovki in podobne težnje, ki jih poznamo že Iz zgodovine delavskega gibanja. Zveza: komunistov je dolžna, da ugotavlja vzroke teh pojavov ter da s svojo idejno In politično akcijo mobilizira vse delovne ljudi za preprečevanje deformacij v naši družbi. Izvršili komite ZKS želi opozoriti; le na '.nekatere pojavne oblike neupravičenega bogatenja, katerih posledice' so v socialni neenakosti; kot so zlorabe, neizpolnjevanje družbenih obveznosti, neučinkovita davčna politika, neustrezna delitvena razmerja in-drugi vzroki. S tein-želi izvršni komite spodbuditi ko'-muniste, da resno analizirajo sta- I nje, organizirajo ustrezno politično, akcijo in se zavzema-jo za učinkovitejše delo organov in služ-b, ki sp poklicane, da preprečujejo -neupravičeno bogatenje. Če je potrebno,: I je treba spremeniti tudi veljavne predpise, ki sedaj zaradi določenih vrzeli in pomanjkljivosti celo omogočajo razne negativne pojave. ' Viri neupravičenih razlik Uravnilovske'" težnje so pogosto naperjene proti visokim razponom med osebnimi dohodki. Pri tem teko razprave preveč samo okrog vprašanja, kako omejevati" visoke osebne dohodke, namesto da bi. se tudi vprašali, kaj je z najnižjimi. Premalo resno si’ zastavljamo vprašanje, kje so vzroki, da še precej ljudi prejema povprečno le okoli ■50.000 S din mesečno, kakšna je produktivnost, kako je z organizacijo dela v takšnih delovnih organizacijah itd. Ali ima delovna organizacija, ki ne more bolje plačati svojih delavcev, sploh kakšno, perspektivo? Eden izmed vzrokov za razločke v osebnih dohodkih je v ražličhr osebni .-storilnosti ih ustvarjalnosti/ Zastavlja se vprašanje, kako spremljati te razločke in jih upoštevati v sistemu nagrajevanja. Nekatere izkušnje-kažejo, da bi bili premijski sistemi, kljub nekaterim slabostim, vseeno boljši od sedanjih, pogosto povsem nezakonitih sistemov. Prizadevati -bi si morali, da. vsepovsod, kjer je to-le mogoče, čim-bolj natančno ugotavljamo. delovne prispevke posameznikov in jih temu ustrezno nagrajujemo. Naj-bolj kritične pripombe . vsebujejo osebni -dohodki,-ki jih ni mogoče utemeljiti in opravičiti s kolikor toliko razumnim-utemeljenim delovnim prispevkom in njegovim vplivom na.delovne rezultate drugih zaposlenih. Prizadevati bi si morali, da bi P0-stavili meje tudi tistih razlik, ki Izvirajo iz pomanjkljivosti pri ugotavljanju dohodka. Gre za delovne organizacije, katerih sestava sredstev j e. takšna, da načelo dohodka, kakršno je uveljavljeno drugod, ni upo-. . ratono. To so tako imenovani veliki izvozniki in uvozniki, velike hidro centrale, banke in druga podjetja. “ razpolagajo z ogromnim družbenim kapitalom in zaposlujejo ¡majhno število delavcev. V teh podjetjih je delitveno razmerje. po merilih dohodka odpovedalo, tu logika dohodka ne deluje normalno in bi jo morali dopolniti z ustreznimi družbenimi merili delitve. Vir razlik v materialnem položaju ljudi so tudi zaslužki iz dodatnih zaposlitev. Medtem ko imamo na eni ptrani precejšnjo nezaposlenost, imamo na drugi strani razširjeno dodatno zaposlovanje, bodisi v lastnih, bodisi v tujih delovnih organizacijah. Skoraj praviloma intelektualnih storitev ne opravljajo strokovnjaki doma, v lastnem podjetju, temveč jih naročajo v drugih podjetjih ali. inštitutih, kjer so honorarno zaposleni. Znani so tudi primeri opravljanja obrti v »prostem času«. Medtem ko je to bilo opravičljivo v času, ko je bila obrt slabo razvita, ¡jé takšna- »dodatna« zaposlitev marsikje.že postala pomemben vir neu-, ipravičenega bogatenja s špekulacijami, davčnimi utajami, izkoriščanjem neprijavljene, delovne ¡sile in podobno. So primeri, da vodilni ljudje v podjetjih organizirajo sebi ali ožjim sorodnikom dejavnost iz predmeta poslovanja svoje delovne organ iza ci_ je. Dogaja se tudi, da vodilni -delavec zapusti svoje podjetje, potem pa se začne .privatno . ukvarjati^z dejavnostjo, ki jo je prej opravljal v podjetju. Tildi sicer koristno in potrebno sodelovanje med socialističnimi podjetji in zasebniki, je nemalokrat vir raznih korupcij, podkupovanj in podobnih nemoralnosti, ki vzbujajo pri ljudeh upravičeno 'nevoljo in zgražanje. Pri tem najbolj ¡vzbuja Skrb to, da takih prime-rovjjpgpsto kazensko ne preganjajo, Izgovarjajoč se na pomanjkanje predpisov,in sankcij. Zato je-nu-jno čimprej. zakonsko urediti ta in podobna vprašanja in tako preprečiti, da bi posamezniki zlorabljali svoj položaj v delovni organizaciji in se tako neupravičeno bogatili. Komunisti morajo imeti izostren politični posluh tudi za probleme delitve in nagrajevanja, ki izvirajo iz položaja različnih vplivnih1 neformalnih skupin v delovnih organizacijah, fci se povezujejo med seboj in ki si prisvajajo dohodek neodvisno od rezultatov dela. Preprečevati je treba pojave, ko se posamezne . skupine med seboj primerjajo in jtako izsiljujejo višje osdbne dohodke. Nujno je treba opozoriti na druge viré neupravičenega bogatenja: ■oddajanje Stanovanj in letoviških hišic za visoke najemnine, včasih celo za devize, ne da bi lastniki“ plačevali ustrezne davščine. Nekateri posojajo denar za oderuške obresti. So tudi primeri, ko posamezniki špekulirajo z zemljišči, se ukvarjajo z nedovoljeno trgovino, nelegalno posredniško dejavnostjo in podobnim. Pomemben vir bogatenja so davčne utaje, ki so mogoče predvsem zaradi nekaterih pomanjkljivosti v davčnem sistemu, posebej še zavoljo kadrovsko šibkih, davčnih služb. Le-te ne ustrezajo več sodobnim potrebam. V novejšem času, ko se izredno hitro razvijajo nove dejavnosti, zlasti tudi zasebna obrt, gostinstvo, prevozništvo in druge, se vedno bolj kaže pomanjkljivost v načinu ugotavljanja in evidentiranja dohodka. Cimprej bi morali ustanoviti ustrezne davčne inšpekcije; Davčno službo kaže bolj osamosvojiti in jo vertikalno bolj povezati, predvsem pa jo posodobiti in kadrovsk-o okrepiti. Razvijati je treba tudi večje sodelovanje med občinami in republikami, da bi z usklajevanjem davčne politike in ukrepov preprečili najrazličnejše špekulacije, izrabljanje, pomanjkljivosti v delovanju davčnih služb itd. V javnosti pa je nujno, bolj, kot doslej utrjevati zavest o tem, da mora biti izpolnjevanje davčnih oziroma družbenih obveznosti osnovna dolžnost slehernega občana. Storiti je treba vse, da bodo delavci v javni upravi, v davčnih, inšpekcijskih, in drugih podobnih službah čimbolj neodvisni pri opravljanju svojih dolžnosti. Dogaja se namreč, da posamezniki iz teh služb opravljajo . razna knjigovodska in druga dela, na primer 'bilance, analize,- poslovna poročila, za tista podjetja, kjer sicer opravljajo inšpekcijske preglede, a-li celo za" zasebne davčne zavezance. Takšna »dodatna« zaposlitev je neupravičena in nemoralna. So tudi primeri, da to počenjajo celo člani Zveze komunistov, ki s ' tem razkrivajo svojo moralno problematičnost, zaradi katere vsekakor nimajo pogojev za članstvo v tej organizaciji. Ko delovni ljudje opozarjajo na pojave neupravičenega bogatenja s špekulacijami, davčnimi utajami in drugače, se pristojni organi pogosto izgovarjajo, češ da so kazni preblage. Čeprav bi bilo zares nujno ta -ali oni predpis izpopolniti, poostriti nekatere sankcije, je pa tudi res; 'da so že z obstoječo zakonodajo- predpisane, zelo ostre kazni, ki pa jih pristojni organi ne izvajajo. Opozorimo naj le na možnost kaznovanja s trikratnim zneskom utajenega davka. Po obstoječih predpisih je možno ukrepati tudi proti posameznikom, za katere se sumi, da so si nakopičili premoženje, ki ni bilo ustrezno obdavčeno. Nedosledno izvajajo tudi kazenske sankcije proti prekupčevanju, nedovoljeni trgovini, korupciji, podkupovanju itd. Seveda pa niso vsi problemi rešljivi le z izboljšanjem davčne službe in poostritvijo predpisov in kazni za davčne utaje in druge zlorabe. Možnosti za razne neupravičene dohodke so tudi v nerazvitosti nekaterih dejavnosti, nekaterih panog obrti, gostinstva itd. Neupravičeni dohodek izvira iz monopolnega položaja posameznih dejavnosti. Zajeziti in odpraviti ga je mogoče predvsem z razvijanjem obrti in drugih dejavnosti, ali bolje, z odpravljanjem njihovega monopolnega položaja. Več samoupravljavske solidarnosti Zadnje čase stopa v ospredje problem zaslužkov glede na številčnost družine. Potem ko smo skoraj povsem odpravili posredne dohodke, kot so otroški, dodatki, neekonomske najemnine, nižje cene električne energije, nismo našli drugačnih, ustreznejših, rešitev, ki bi vendarle upoštevale, tudi socialne probleme družine. Veliki razločki v osebnih dohodkih, četudi so rezultat "različne produktivnosti,, porajajo, socialne probleme, ob katerih socialistična zavest in družbena akcija ne smeta biti brezbrižni. Z ‘akcijami''samoupravljavske solidarnosti hi morali krepiti družbeni standard. Socialne razločke bi morali blažiti z izdatnejšimi skladi za štipendiranje, celodnevnim, bivanjem v šoli, otroškim varstvom, družbeno prehrano itd. Takšna solidarnost bi ustvarjala ugodne razmere, v katerih bi dobivala reforma še več zagona, upravičena socialna diferenciacija pa bi imela manj kritikov-- , D - Komunisti se morajo zavedati, da ob pojavih neupravičene neenakosti nastajajo številni idejnopolitični in moralni problemi, ki zaostrujejo politično situacijo in ovirajo prizadevanja za hitrejše in uspešnejše izvajanje gospodarske in družbene reforme, za razvoj samoupravljanja. Takšni pojavi deformirajo človeka in pačijo odnose med ljudmi* zato jim je treba napovedati odločen boj. Takšne deformacije nikakor niso združljive z osebnostjo komunista. Kdor ustvarja dohodek z zlorabami in izkoriščanjem . družbenega premoženja, s privilegiji in podobnim* mora takoj zapustiti Zvezo komunistov. Takšni ljudje niso vredni* da nosijo ime komunista, saj s svojim početjem škodujejo ugledu Zveze komunistov in idealom, za katere se bojuje. Komunisti v Zvezi borcev se morajo odločno spoprijeti s primeri* ko nekateri posamezniki;s svojim početjem škodujejo ugledu revolucije'in mečejo senco na večino poštenih, revoluciji zvestih in predanih borcev. Gre za resda izjeme* vendar pa moralno zelo; škodljive pojave, ko posamezniki zlorabljajo družbene, sklade na primer s tem, da uporabljajo posojila za stanovanje za druge namene, za nakup avtomobila, vikenda ali za obrt, potem pa zahtevajo od. družbe novo stanovanje. Velika večina borcev tako početje obsoja in zahteva odločne ukrepe v interesu varovanja ugleda svoje organizacije in idealov revolucije, za katere so se borci vedno borili nesebično, ne da bi terjali kakršnekoli materialne 'privilegije. Ko se spoprijemamo z negativnimi pojavi bodisi v lastnih vrstah bodisi v širši .družbi, moramo imeti stalno pred očmi, da nikakor ne gre za to, da bi zavirali zasebno dejavnost, ki nam je nujno potreb- 1 na in je celo še premalo razvita. Nujno pa je, da vemo, kaj je koristno. za naš razvoj in v sklada s socialističnimi odnosi, kaj je treba podpirati, in kaj je tisto, kar pači naše .odnose in proti čemur se je treba odločno boriti. Komunisti morajo imeti o tem jasna stališča, kajti le tako bodo lahko učinkovito delovali. Predvsem se je nujno zavzemati za učinkovitejše delovanje samoupravnih organov, da bodo ti vsak pojav neupravičenih razlik* .bogatenja, zlorabe itd-, že v kali preprečili in onemogočili. ililllllillliillilllllll!IIIIIIIII!|||||||||||||]||lIIII||||||||||||||||||i|||||||||||l|||||||I||||III|I||||||lilI|||iIillil.\ili!iillllllillillinilllllIIiI!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIilllllllillliriIlillIIIIIIimilIllltlltIIIIiiIllllilllll!lllilliIIIlllilllllíIiIlllillilllIlliiiHit!lltlililllllliiiliHl!iiillliHI Poročilo o poslovanju za prvo (nadaljevanje z 2. strani) sih naročil za upore smo preidi tuidi od drugih kupcev k Zahodne Evrope, za potenciometre pa iz Vzhodne Nemčije. Za keramične kondenzatorje je dokaj šen interes pri inozemskih kupcih, vendar so domačo proizvodnjo zasedene vse kapacitete iin bo ta-ko, izvoz možen sede v prihodnjih leitih. Feriite in ma- Siete izvažamo v Zahodno Nemčijo in Avstrijo, obrat Zannice pa zaključuje lansko-■etno naročilo za Kubo. Vključitev v mednarodno tv®Bv deda je za tovarno hhjha, čeprav so izvozne cene za večino izdelkov še vedno Pod lastno' ceno Tako ~°oo za izdelke, ki so za iz-T® Perspektivni, ki pa krito z izvozno ceno le di- rektne stroške, nujne investicije v stroje in opremo. Prilagajanje kupcem, znižanje prodajnih cen, podaljšanje plačilnih rokov po eni strani, po drugi strani pa novi bančni predpisi v letošnjem letu za uvoz materiala, so narekovali precejšnjo neskladnost pri nabavi materiala. Tako smo- se morali posluževati tudi manj ugodnih dobaviteljev, da proizvodnja ni zaostajala. Temu se sicer nismo mogli povsem izogniti pri obratih- ki uporabljajo v proizvodnji pretežno večino uvoznega materiala. Omejena likvidna sredstva je bilo, potrebno kar najbolje obračati in tako zagotoviti vsaj izplačilo osebnih do- četrtletje 68 hndkov in ostalih nujnih obveznosti. Osebni dohodki se v letošnjem letu niso povečali,’saj tega ni dopuščal finančni rezultat, čeprav so osebni dohodki strokovnega kadra relativno nižji kot v ostalih tovarnah Iskre. Poslovni stroški so bili doseženi v mejah, ki jih je postavil gospodarski' plan. Fiksni stroški tovarne so izredno visoki in tako vsak izpad proizvodnje, ki povzroča ne-izkoriščenost kapacitet, slabša finančni rezultat tovarne. Finančni rezultat tovarne je sicer v primerjavi s planom. ugoden, , vendar pa bo treba glede na velike obveznosti, ki jih bo morala tovarna pokriti, finančni rezultat do konca leta izboljšati. Doseganje planirane strukture celotnega dohodka in dohodka nam kaže naslednji prikaz: Plan Realizacija CD 100 100 PS 55,79 52,83 D 44,21 47,17 D 100 100 OD 95,87 89,24 Ostanek 4,13 10,76 Z doseganjem rezultatov, ki nam jih kažejo poslovni pokazatelji, smo sicer lahko do. neke mere zadovoljni, vendar pa nam je za nadalj-no afirmacijo na domačem in inozemskem trgu potrebno predvsem naslednje: — boljša raziskava domačega in tujega trga — pravočasen razvoj in pravočasne investicije v perspektivne izdelke — izpolnjevanje prevzetih proizvodnih obveznosti ob ustrezni kvaliteto izdelkov — izboljšanje likvidnosti' z zmanjšanjem vezave obratnih sredstev. Vse te obveznosti pa zahte-* vajo polno angažiranost vseh zaposlenih, predvsem pa strokovnega kadra v celotni tovarni, kajti Me tovarna kot celota lahko kljubuje vse ostrejšim zahtevam trga. M. P. DOPISUJTE V »ISKRO«! Naslov uredništva: Kranj, Savska loka 4 Tel. 22-221, tat. 333. S prve seje delavskega sveta tovarne orodja — Ljubljana Uspešno sodelovanje v pretekli mandatni dobi (Nadaljevanje z 2. strani) je po izvolitvi vodil predsednik, je DS na podlagi poročila in predloga razpisne komisije soglasno sprejel sklep, da se za direktorja tovarne orodja imenuje tov. Milan Regovc, inž. organizacije. Na isti seji je DS sprejel tudi statut tovarne. Z ozirom na ugotovitev, da so vsi stroji in naprave montirani in pripravljeni za obratovanje, je DS predlagal razširitev poslovne' dejavnosti tovarne, tako kot ga določa 6. člen Statuta tovarne in sicer: — proizvodnja vseh vrst orodij in naprav ter specialnih strojev za potrebe organizacij ZP Iskra in za zunanje naročnike; — opravljanje storitev za potrebe organizacij ZP Isikra in za zunanje naročnike, kot so: termična obdelalva kovin, ročne in strojne storitve, iz- preds. — inž. Dušan PoH ter člana Jože Kumer in Vladimir Gorenc. V stalno komisijo DS za osebne dohodke za mandatno dobo enega leta so bili izvoljeni: predsednik — Viktor Blagotinšek, namestnik preds. — Daniel Šefmam in člana Bojan Ovčak in Jože Urh. Po obširni obrazložitvi sistema in prednosti »GEORGA« sistema (planiranje, ter-miniranje) je DS ugotovil, da je za potrebe az. specifičnost tovarne smotrno uvesti »GEORGA« sistem. Na predlog predsednika je DS pooblastil direktorja tovarne, da do sprejema _ pravilnika o delovnih razmerjih tovarne izrednih primerih na prošnje sodelavcev sam odobrava zaprošeno odsot-' nost z dela z nadomestilom OD in brez nadomestila OD do 7 dni,v letu, s tem, da o teh odobritvah naknadno seznani DS. ABC (Nadaljevanje z. 2. strani) kumulativen plan. Od tega so samo štiri organizacije presegle planirano vrednost, vse ostale pa so si ji le bolj ali manj približale. Primerjava z minulim letom istega obdobja pa ni povsod realna, ker so ponekod spremenili cene proizvodov. Najbolj je zaposlila člane UO obravnava predloga gospodarskega plana za letošnje leto. Pojasnjeval ga je finančni direktor Alojz Vidmar, pripombe gospodarske komisije pa je posredoval njen predsednih Anton Bukimis: Zaradi izrednega pomena bomo povzetek iz tega načrta in obravnavo posredovali v posebnem sestavku oz; v poročilu z DS ZP. Ponatisnili pa bomo tudi celotno poročilo UO ZP za minulo mandatno obdobje, ki ga je podal predsednik inž. Bauman. O pregledu neižvršenih sklepov organov upravljanja ZP je poročal generalni direktor. Zakasnitvi je botrova- lo precej več objektivnih kot subjektivnik vzrokov. Vse te teme bodo osnova ža načrtovanje dela novemu upravnemu odboru ZP. Ob koncu dnevnega reda je UO sprejel še ostavko direktorja investicijskega sektorja inž. špilerja in imenoval za v. d. direktorja_ dosedanjega njegovega namestnika inž. Štrausa. Ob zaključku seje in dela sedanjega upravnega odbora je .spregovoril generalni direktor in se zahvalil vsem članom v svojem imenu in imenu sodelavcev za ? plodno sodelovanje zlasti pa predsedniku inž. Jožetu Baumanu. Naglasil je:, »da je bilo .minulo obdobje značilno zaradi izredno težavne problematike poslovanja, ki pa jo je UO skladno s prizadevanji uprave reševal objektivno, demokratično in parlamentarno brez slehernih tudi najmanjših sporov. S tem si je nedvomno pridobil ugled in tudi vsestransko spoštovanje.« delovanje konstrukcij in po- dobno. DS je ugotovil, da so podani vsi pogoji v smislu 148. in 149. člena Temeljnega zakona o podjetjih, zato smatra, da je tovarna sposobna redno poslovati v okviru svojega poslovnega predmeta. DS je predlagal Gospodarskemu sodišču, da opravi dokončno konstituiranje ZP Iskra Kranj, Organizacija: Tovarna orodja Ljubljana — Stegne in da se le-ta vpiše v register podjetij in obrti. Na predlog predsednika je DS izvolil kadrovsko komisijo kot stalno komisijo DS za mandatno dobo enega leta v sestavi: predsednik — inž. Pavel Prinčič, namestnik Prvenstvo Slovenije za republiški srednješolski pokal Z ZMAGO NA GORENJSKEM ATLETSKEM PRVENSTVU SI JE EKIPA ŠC ISKRA PRIBORILA PRAVICO NASTOPA NA PRVENSTVU SLOVENIJE ZA SREDNJE ŠOLE. Prvenstvo je bilo 27. maja v Kranju na stadionu »Stanka Mlakarja«, šolski center je bil favorit št. 1, saj je na področnem prvenstvu zbral kar 200 točk več kot druge ekipe v Sloveniji. Toda na tekmovanju bi skoraj prišlo do preobrata. Nekaj spodrsljajev je bilo dovolj, da je tekmovanje postalo zelo izenačeno. Tako je bila najbolj Združeno podjetje ISKRA KRANJ Organizacija: TOVARNA ELEKTRONSKIH INSTRUMENTOV HORJUL razpisna komisija za imenovanje direktorja razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA Kandidati morajo izpolnjevati poleg z zakonom določenih pogojev še naslednje pogoje: 1. visoka ali višja strokovna izobrazba, s 5-letno prakso na vodilnem delovnem mestu v gospodarstvu; 2. srednja strokovna izobrazba, z 10-letno prakso na vodilnem delovnem mestu v gospodarstvu. Kandidat mora imeti sposobnost za uspešno vodenje poslovanja v skladu s temeljnim zakonom o podjetjih in statutom tovarne, zaželeno pa je tudi znanje vsaj enega svetovnega 'jezika. Rok prijave je do vključno 22. junija 1968. Prijavi na razpis priložite: — potrdilo o izpolnjevanju z zakonom predpisanimi pogoji, — dokazilo o strokovni izobrazbi, — opis dosedanjega dela v delovnih organizacijah. Pismene prijave pošljite v zaprti ovojnici ha' naslov: ZP ISKRA KRANJ — Organizacija: Tovarna elektronskih instrumentov HORJUL — razpisna komisija. ogorčena borba med ŠC Iskro in Tš Jesenice, šele zadnja, disciplina, štafeta 4x100 m je prinesla zmagovalca. Prvič, odkar se prireja republiško prvenstvo za srednje šole, je bila zmagovalec ekipa SC Iskra. S to zmago so se ji odprla vrata za Varaždin, kjer bo državno prvenstvo srednjih šol. Kljub povprečnim rezultatom je zbrala ekipa kar 185 točk več kot drugouvrščena ekipa: Rezultati: 100 m: 5—6 Dušan Babič 1'1,8; Brane Lojk 11,8;, 300 m: 2. Matej Kleč 37,2; 5. Franc Eržen 38,7; 1000 m: 4. Anton Špik 2:38,6; 6. Polde Veško-vič 2:43,4; daljina: 5. Janez Dolenc 573; 8. Mojmir Faganel 523 cm; višina: 4. Dušan Prezelj 170 cm; 6. Jože Jurjevčič 160 cm; krogla: 4. Miloš Obid 13,23 m; 6. Boris Mokič 12,76 m. štafeta 4 x 100 m: 46,0 (Babič, Lojlk, Pclanšek, Prezelj).-čas špika je obenem nov šolski rekord, štafeta 4x100 m pa je šolski rekord izenačila. ZP ISKRA KRANJ organizacija: tovarna za elektroniko in avtomatiko LJUBLJANA-PRŽAN razpisuje prosti delovni mesti 1. VODJE GOSPODARSKEGA SEKTORJA 2. ORGANIZATORJA Pogoji: L fakultetna izobrazba II. ali I. stopnje ekonomske ali tehnične smeri š 3-letno komercialno prakso ali srednja Šolska izobrazba ekonomske, ali tehnične smeri s 7-letno komercialno prakso. Poleg navedenih pogojev je potrebno znanje enega svetovnega jezika ter izkušnje pri sodelovanju z inozemskimi firmami. 2. fakultetna izobrazba II. ali I. stopnje s 3-letno prakso v industriji ali srednješolska izobrazba ekonomske ali tehnične smeri s 7-letno prakso, v industriji. Poleg navedenih pogojev je potrebno, da ima kandidat nekaj izkušenj s področja mehanografije in organizacije proizvodnje. Poleg vloge morajo kandidati predložiti dokazilo o strokovni izobrazbi in opis dosedanjih zaposlitev. Prijave naj kandidati pošljejo na naslov do 20. junija 1968. Na te besede je spregcwgl ril v imenu UO inž. Jože Bau.: mam in se zahvalil general, nemu direktorju za priznanje. Odvrnil je: »da je' UOJ skušal skupno reševati prob leme im se ni spuščal v po. drobno problematiko, kar je pravzaprav osnova za učinkovito vodenje podjetja. Ras •smo včasih ¡kritizirali idelo skupnih služb vendar ob sočasnem razumevanju težav ki jih imajo te službe glede kadrovskih problemov im organizacijske raznoterosti. Lahko govorimo o plodnem Sodelovanju hkrati pa sem prepričan, da se je začel pri nas proces odvijati v taki obliži in smeri, da bo olajšal delo novega UO. Reševanje skupnih problemov in ne podrobnosti naj, bi bilo tudi v prihodnje cilj samoupravnih organov, tako da bi ISKRA postala močno podjetje in nadaljevala svojo začeto gospodarsko ekspanzijo ob podpori celotnega kolektiva za boljši standart de lavcev. še posebno pa se zahvaljujem vsem članom dosedanjega UO za sodelovanje in pomoč in jim želim veliko uspehov pri nadaJj-nem delu.« PRVENSTVO V KOŠARKI IN ROKOMETU PRVI ŠC »ISKRA« Po tekmovanju je ekipi ŠC Iskra Milan Napudnik izročil pokal ARZ Slovani je. Ekipni vrštni red: 1. Šolski center Iskra 8886 točk; 2. TŠ Jesenice 8701 točk; 3. Gimnazija Novo mesto 8598 točk; 4. Gimnazija Nova Gorica 8436 točk; 5. Gimnazija Bežigrad 8431 točk; 6. Gimnazija Celje -7735 točk. V okviru praznovanj a dneva mladosti sta bila na igrišču ŠC Iskra prirejena košarkarski in rokometni turnir. V obeh pa so bili igralci ŠC Iskra prvi. 'Tako je I. ekipa ŠC Iskra v postavi I Prezelj, Sodni-kar, Obid, Cc- I lan, Ažman, Kušar ih ¿eho- l vin zavzela prvo mesto pred ekipama TT Šc Kranj .in | Gimnazijo Jesenice. Ekipa Šc Iskra II. pa je zavzela predzadnje mesto. V rokometu pa so rokometaši premagali oba nasprotni: ka in upravičeno zš-vzeu pnvo mesto. Sodelovali sta de ekipi Gimnazije Kranj in^fl ŠC Kranj. ZAHVALA Ob sm-rti mojega dragesa očeta MIHE URBANCA se iskreno zahvaljujem delavcem kontrole prod»: cije za izraze sožalja, pok*®" njeni venec in spremstvo na njegovi zadnji poti. Lovro Urbahe ISKRA- glasilo delovne ga kolektiva Iskra industrij* za elektromebaniko teleko munikacije elektroniko ® avtomatiko — Urejuje urednt ] škj odbor — Glavni urednik i Pavel Gantar - odgovorili urednik: Igor Slavec — ^ ja tedensko — Rokopisov P vra^mn —- Ti .Or in .