TISKOVINA
POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 2250 PTUJ
Domoznanski oddelek
35
URADNI vestnik 2004
070.481(497.12 Ptuj)
LETO X
11. AVGUST 2004
ISSN 1318-900X ŠTEVILKA 9
6005839,9
COBISS ©
Vsebina
82.	ODLOK
o oskrbi s pitno vodo na območju Mestne občine Ptuj
83.	ODLOK
o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javneaa zavoda Regijsko višje in visokošolsko središče Ptuj
84.	ODLOK
o spremembi Odloka o priznanjih Mestne občine Ptuj
85.	ODLOK
o ustanovitvi javnega zavoda Center interesnih dejavnosti Ptuj
86.	POPRAVEK
82.
Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004),
3.	in 4. čl. člena Odloka o gospodarskih javnih službah na območju Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 12/95 in 7/97 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 1/98) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občine Mestne občine Ptuj, št. 6/99-prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03 ) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 20. seji, dne 26. julija 2004, na predlog župana sprejel
ODLOK
o oskrbi s pitno vodo na območju Mestne občine Ptuj
/. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Odlok določa pogoje in način obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, gospodarjenje z objekti in napravami ter pravice in obveznosti uporabnikov in izvajalcev javne službe oskrbe s pitno vodo v zvezi z dobavo in odjemom pitne vode iz vodovodov v Mestni občini Ptuj, vire financiranja gospodarske javne službe ter druge elemente pomembne za opravljanje gospodarske javne službe.
Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe)
je Komunalno podjetje Ptuj d.d., ki je registrirano za opravljanje te dejavnosti.
2.	člen
Uporabnik vode je fizična ali pravna oseba, ki ima za svoje potrebe izveden priključek na vodovod ali, ki s posebnim dovoljenjem izvajalca javne službe uporablja vodo ali koristi njeno požarnovarstveno funkcijo iz javnega vodovoda in drugih vodovodov.
3.	člen
Oskrba uporabnikov s pitno vodo se zagotavlja iz javnih vodovodov, s katerimi upravlja in gospodari izvajalec javne službe.
4.	člen
Za javni vodovod po tem odloku se šteje vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki zagotavlja povprečno več kot 10 m3 vode na dan ali oskrbuje več kot 50 prebivalcev in je v upravljanju izvajalca javne službe ter je v lasti občine.
II.	OBJEKTI IN NAPRAVE
5.	člen
Vodooskrbni objekti, naprave oziroma sistemi po tem odloku so:
1.	Magistralno omrežje in naprave:
-	cevovodi in objekti, ki oskrbujejo z vodo več občin ali regij,
-	tranzitni cevovodi in objekti od zajetja do primarnega omrežja.
2.	Primarno omrežje in naprave:
-	cevovodi in objekti, med magistralnim in sekundarnim omrežjem, oziroma cevovodi in objekti od zajetja do sekundarnega omrežja,
- cevovodi in objekti za večje naselje, med več naselji ter med večjimi stanovanjskimi ali drugimi območji.
3.	Sekundarno omrežje in naprave, ki služijo za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju ali za požarno varstveno funkcijo.
4.	Vodomerni priključek z vodomerno napravo.
5.	Interno omrežje, ki je v upravljanju in vzdrževanju uporabnika. Interno in javno omrežje razmejuje vodomerna naprava.
6.	člen
Javni vodovodi in objekti skupne komunalne rabe so v lasti občine. Za stanje javnega vodovoda je odgovoren izvajalec javne službe, ki izdela in da v sprejem Mestnemu svetu Mestne občine Ptuj tehnični pravilnik o javnem vodovodu. V tehničnem pravilniku se podrobneje opredeli pogoje in normative za gradnjo, priključevanje, dobavo, upravljanje in vzdrževanje javnega vodovoda.
III.	GRADITEV VODOVODA
7.	člen
Izvajalec javne službe izdaja mnenje k prostorskemu redu občine, občinskim lokacijskim načrtom, zbirni karti komunalnih vodov ter projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja in izdaja soglasje k pridobitvi gradbenega dovoljenja v skladu z veljavno zakonodajo.
Izvajalec javne službe načrtuje javne vodovode. Investitor sekundarnega ali internega vodovoda pa si mora za načrtovanje pridobiti smernice izvajalca javne
2. STRAN
11. AVGUST 2004
LETO X
ŠTEVILKA 9
službe.
8.	člen
Investitor del mora začetek gradnje vodovoda pisno priglasiti izvajalcu javne službe vsaj osem dni pred začetkom del.
Za novozgrajeni vodovod mora investitor pridobiti uporabno dovoljenje pristojnega organa.
V enem mesecu po pridobitvi uporabnega dovoljenja po zgraditvi mora investitor vodovoda zgrajeni javni vodovod brezplačno predati v last občini, na območju, katere je zgrajen, ta pa v upravljanje izvajalcu javne službe. Izvajalec javne službe mora zgrajeni vodovod prevzeti v upravljanje pod pogojem, da je pridobljeno uporabno dovoljenje. Prenos se izvrši na podlagi pogodbe o prevzemu, s katerim se opredelijo pogoji prevzema in medsebojne obveznosti.
Ob primopredaji mora investitor izročiti izvajalcu javne službe vsa soglasja in upravna dovoljenja ter projekt izvedenih del. Projekt izvedenih del mora vsebovati geodetski posnetek zgrajenega objekta, montažni načrt ter detajle križanj z ostalimi komunalnimi napravami.
9.	člen
Kdor se namerava priključiti na vodovod, mora izpolniti vse pogoje iz soglasij, poravnati vse obveznosti investitorju sekundarnega vodovodnega omrežja, kakor tudi plačati strošek izvedbe in prispevek po merilih in kriterijih, kot povračilo za zgrajeno primarno omrežje, predložiti potrebno dokumentacijo opredeljeno s tehničnim pravilnikom in ustrezna soglasja za posege na zemljišča. Kdor namerava povečati priključno moč obstoječega priključka, mora poravnati stroške pri izgradnji sekundarnega in primarnega voda.
Bodoči uporabnik vode mora plačati prispevek in vse ostale obveznosti pred priključitvijo svojega objekta na javni vodovod.
Uporabnik vode, ki sofinancira gradnjo vodovodnega omrežja s tem ne pridobi nikakršne pravice razpolaganja na javnem vodovodu.
IV.	POGOJI ZA PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD
10.	člen
Kjer je zgrajen javni vodovod, ki še ima proste zmogljivosti, je izvajalec javne službe dolžan priključiti uporabnike na vodovod ob pogojih, ki jih določa ta odlok in tehnični pravilnik o javnem vodovodu.

11. člen
Uporabnik sme vodo iz vodovoda odvzemati le v skladu z izdanim soglasjem izvajalca javne službe oziroma pogodbo o priključitvi.
72. člen
Priključek se izvede praviloma za vsakega uporabnika posebej, uporabnik pa lahko ima tudi več priključkov glede na potrebe in ob pogojih, ki so predpisani s tehničnim pravilnikom.
Možen je tudi začasni priključek na omrežje vodovoda ob pogojih, ki jih določa Tehnični pravilnik o javnem vodovodu.
Za stanovanjske objekte v katerih se opravlja tudi dejavnost je za potrebe dejavnosti obvezno ločeno merilno mesto.
13.	člen
Ob izpolnjevanju vseh predpisanih pogojev izvede priključitev na javni vodovod ter vgraditev, zamenjavo ali odstranitev vodomerne naprave, le izvajalec javne službe na stroške uporabnika.
14.	člen
Izveden priključek do vodomerne naprave, vključno z vodomerno napravo, prevzame v upravljanje in vzdrževanje izvajalec javne službe.
Za odjem vode mora imeti vsak priključek vgrajeno vodomerno napravo.
Merilno mesto in način vgradnje vodomerne naprave opredeljuje tehnični pravilnik. Uporabnik je dolžan zavarovati vodomerno napravo pred poškodbami in vremenskimi vplivi, vzdrževati merilno mesto, naprave in kode za odčitavanje, skrbeti za njihovo čistost in stalno dostopnost, ter pooblaščenim delavcem in upravljavcem izvajalca javne službe omogočati nemoten dostop. Uporabnik je, v primeru kakršnegakoli poškodovanja ali uničenja naprav navedenih v predhodnem odstavku tega člena, dolžan v roku 3 dni o tem obvestiti izvajalca javne službe, ki vzpostavi prvotno stanje in stroške zaračuna uporabniku. Prav tako je uporabnik dolžan v roku 15 dni izvajalcu javne službe sporočiti spremembo lastništva priključka z odčitanim stanjem vodomerne naprave na dan primopredaje lastništva.
15.	člen
izvajalec javne službe je dolžan izvajati redno menjavo in kontrolo vodomernih naprav ob predhodnem obvestilu uporabniku, skladno z veljavno zakonodajo. Izvajalec javne službe lahko poškodovano vodomerno napravo, v kolikor je to nujno potrebno, zamenja brez predhodnega obvestila uporabniku, dolžan pa ga je naknadno obvestiti v roku 15 dni po zamen-
javi.
V primeru, da je za poškodbo vodomerne naprave kriv uporabnik, je dolžan plačati stroške, ki jih je povzročil, izvajalec javne službe pa je poškodovano vodomerno napravo dolžan hraniti do zaključka dokaznega postopka oziroma plačila nastalih stroškov s strani uporabnika.
V.	ODJEM VODE IZ HIDRANTOV
16.	člen
Hidranti na javnem vodovodnem sistemu so javni.
Javni hidranti služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju.
Redno vzdrževanje javnih hidrantov opravlja izvajalec javne službe v skladu z letnim programom vzdrževanja. Zamenjave javnih hidrantov pa se vršijo na osnovi posebnega dogovora med Občino in izvajalcem javne službe. Izvajalec javne službe mora o hidrantih in hidrantni mreži voditi tehnične in druge pregledne podatke in jih na zahtevo posredovati občini, požarni inšpekciji, poklicnim gasilskim enotam, prostovoljnim gasilskim društvom ter drugim, ki izvajajo protipožarno varnostno funkcijo.
17.	člen
V skladu z Zakonom o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Ur.l. RS št. 52/2000) in Pravilnikom o higieni živil (Ur.l. RS št. 60/02) se pitna voda šteje med živila. Po določilih 17. in 19. člena zakona iz prvega stavka tega člena morajo pravne in fizične osebe, ki opravljajo proizvodnjo in stik z živili, izdelki in snovmi, ki prihajajo v stik z živili, izvajati notranji nadzor po načelih HACCP.
Upravljalec je v skladu z navedenim zakonom dolžan preprečiti vse nekontrolirane in nenadzorovane posege v omrežje vodovodnega sistema, ki ga upravlja.
18.	člen
Odvzem vode iz javnih hidrantov brez pisnega dovoljenja izvajalca javne službe ni dopusten. Gasilska društva, ki so zadolžena za izvajanje požarne varnosti v občini, morajo o vseh svojih posegih v omrežje javnega vodovodnega sistema predhodno, najmanj 3 dni pred posegom, obvestiti upravljalca vodovodnega sistema.
Omejitev odvzema vode iz javnih hidrantov ne velja za odvzem vode za gašenje požarov in za potrebe preventive.
Zaradi registracije nekontroliranega odvzema vode iz hidranta mora vsak uporabnik najkasneje v 3 dneh po zaključeni intervenciji iz drugega odstavka tega člena, o odvze-
' --
V E S T M I K
mu obvestiti izvajalca javne službe. V poročilu je potrebno navesti datum, količino, čas, mesto in razlog odvzema.
Uporabnik mora po uporabi pustiti hidrant v brezhibnem stanju. V primeru poškodovanja je dolžan povrniti vse stroške za vzpostavitev hidranta v prvotno stanje.
19.	člen
Interne hidrante vključno z omrežjem vzdržuje lastnik na lastne stroške.
VI.	VAROVANJE JAVNEGA VODOVODA IN VODNIH VIROV
20.	člen
Varovalna območja vodnih virov in varovalni ukrepi znotraj teh območij se na osnovi strokovnih podlag regulirajo z odlokom o zaščiti vodnih virov na območju občine.
21.	člen
Splošni pogoji glede gradnje in odmikov od vodovodnih objektov, naprav in cevovodov se določijo s tehničnim pravilnikom.
Izvajalec javne službe v soglasju predpiše pogoje, pod katerimi je dovoljeno graditi ob vodovodu.
Stroške za morebitne poškodbe vodovoda, ki jih povzroči izvajalec del po svoji krivdi, nosi izvajalec sam. Ti stroški zajemajo neposredne stroške za odpravo napak, izgubljeno vodo, stroške za zvišano električno konico zaradi dodatnega črpanja in vse ostale intervencijske stroške.
22.	člen
Na trasi izvedenega vodovoda ni dovoljena izgradnja podzemnih ali nadzemnih objektov, sajenje dreves ali trajnih nasadov, postavljanje garaž, barak, ograj, drogov javne razsvetljave ali gradnja drugih podzemnih instalacij, nasipavanje ali odvzemanje materiala, ki bi lahko povzročal poškodbe vodovoda ali oviral njegovo redno delovanje in vzdrževanje.
Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s pisnim soglasjem, ki ga na prošnjo investitorja izda izvajalec javne službe.
Kdor gradi objekte, opravlja vzdrževalna, rekonstrukcijska ali druga dela ob vodovodnem omrežju, mora pri opravljanju teh del poskrbeti, da ostanejo kape cestnih ventilov, vodovodnih jaškov in hidrantov stalno vidne, to je v višini okolice in dostopne. Pri trajni spremembi okolice kap ali nivelete terena mora investitor prilagoditi tudi elemente vodovodnega omrežja, sicer to stori izvajalec javne službe na njegove stroške. Lastniki zemljišč, preko katerih poteka vodovod, in izvajalec javne službe sklenejo služnostno pogodbo, s katero se izvajalcu
javne službe dovoli neoviran dostop do vodovoda za potrebe vzdrževanja in interventnih ukrepov.
VII.	MERITVE IN OBRAČUN PORABUENE VODE
23.	člen
Količina porabljene vode iz vodovoda se ugotavlja z odčitkom stanja vodomerne naprave in se meri v kubičnih metrih (m3). Osnova za obračun je stanje obračunskega vodomera na dan odčitka.
Pooblaščeni delavci, ki odčitavajo stanje števca na vodomernih napravah se morajo na zahtevo uporabnikov izkazati s pooblastilom.
Za nadomestilo stroškov vzdrževanja priključka in menjave ter kontrole vodomerov se obračunava vzdrževalnina priključka. Način obračunavanja je opredeljen v tehničnem pravilniku.
Uporabnik ima poleg rednih iz 15. člena tega odloka, pravico zahtevati izredno kontrolo vodomerne naprave, če meni, da meritev ni točna. Če se ugotovi, da je točnost vodomerne naprave izven dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa izvajalec javne službe, sicer pa uporabnik.
24.	člen
Če se vodomerna naprava pokvari, se količina porabljene vode ugotovi na podlagi povprečne porabe v zadnjih treh obračunskih obdobjih pred okvaro vodomera oziroma po zadnjih znanih podatkih.
Količina porabljene vode pri uporabniku, ki še nima vgrajene vodomerne naprave ali pri nedovoljenem odjemu brez vodomerne naprave, se določi na osnovi podatkov povprečne porabe drugih primerljivih uporabnikov (glede na število oseb, povprečno porabo na osebo, število živali, ).
Pri nedovoljenem odjemu vode se uporabniku zaračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka, oziroma največ za obdobje enega leta.
25.	člen
Izvajalec javne službe opravi odčitavanje vodomernih naprav, ki jih prevzame v upravljanje in vzdrževanje ter ugotavlja porabo vode v časovnem obdobju, ki ne more biti daljše kot dvanajst mesecev, ob zamenjavi vodomerne naprave. Izvajalec javne službe izstavlja račune za porabljeno vodo na podlagi odčitavanja vodomerov ali z akontacijo in kasnejšim poračunom. Uporabnik, ki stalno ne prebiva v objektu, mora določiti pooblaščenca, ki ga bo
zastopal, omogočal dostop do vodomerne naprave, zanj prejemal in plačeval račune za porabljeno vodo.
V	primeru, da vodomerne naprave zaradi nedostopnosti izvajalec javne službe ni mogel odčitati, je uporabnik dolžan sporočiti stanje vodomerne naprave v roku 8 dni po prejemu obvestila.
26.	člen
Za večstanovanjske objekte, ki se gradijo na novo, je treba zagotoviti priključitev in obračun za vsako stanovanjsko in poslovno enoto posebej (po posameznem lastniku).
V	objektih z več uporabniki, v katerih ni možna vgradnja merilnih naprav za posameznega uporabnika, izvajalec javne službe odčita in izda račun le za glavni vodomer. Lastniki posameznega objekta so na podlagi stanovanjskega zakona dolžni skleniti pogodbo z upravnikom, ki za njih sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo. Izvajalec javne službe lahko izdaja račune za posameznega uporabnika v objektih, kjer je več uporabnikov, če se vsi uporabniki strinjajo z načinom delitve porabe pitne vode, kar potrdijo s podpisi v ustreznem dokumentu. Stroški delitve bremenijo uporabnika. V tem dokumentu se morajo uporabniki zavezati, da bodo sporočali vse podatke, ki vplivajo na obračun porabe vode.
Vodomerne naprave v interni inštalaciji služijo uporabniku za njegovo lastno kontrolo in jih izvajalec javne službe ne odčituje in ne vzdržuje.
27.	člen
K ceni za porabljeno vodo oz. tarifam daje soglasje Mestni svet Mestne občine Ptuj. Predlog cen pripravi izvajalec javne službe skladno z veljavnimi predpisi, kalkulativnimi osnovami in sprejeto poslovno politiko. Cene, oblikovane v skladu s predpisi, morajo pokrivati priznane stroške (lastno ceno storitve) poslovanja nastale pri izvajanju javne službe.
Ob spremembi cene vode izvajalec javne službe praviloma ne odčita vodomerov, temveč se stanje vodomera na dan uveljavitve nove cene vode izračuna iz povprečne porabe vode v preteklem obdobju. Uporabniki lahko na dan spremembe cene vode sami odčitajo stanje vodomera in ga na posebnem obrazcu v osmih dneh sporočijo izvajalcu javne službe. V tem primeru se za obračun uporabi sporočeno stanje vodomera - odčitka.
28.	člen
Vode, ki je bila porabljena za požarnovarstvene namene oziroma za odpravo elementarnih in drugih katastrofah
nih posledic, ni potrebno plačati, če je bila poraba v roku določenem s tem odlokom prijavljena izvajalcu javne službe in jo je le ta označil za upravičeno.
Vlil. PRAVICE IN OBVEZNOSTI
29.	člen
Izvajalec javne službe je dolžan zagotavljati vsem uporabnikom vodo, ki mora ustrezati določilom Pravilnika o pitni vodi (Ur.l. RS št. 19/2004, 35/2004).
Kadar voda ni ustrezna, je izvajalec javne službe dolžan o tem obvestiti uporabnike. V obvestilu mora biti naveden predviden čas in vzrok neustreznosti, možen način uporabe in način začasne oskrbe z vodo.
30.	člen
Kadar zaradi izrednih okoliščin uporabnikom ni možno zagotoviti enakomerno in normalno oskrbo z vodo, mora izvajalec javne službe ukreniti vse, da se zagotovi čimprejšnjo normalno oskrbo.
31.	člen
Ob omejitvah je izvajalec javne službe dolžan ukrepati v skladu s sprejetimi načrti ukrepov ob izrednih razmerah. Uporabniki so v takih primerih vodo dolžni uporabljati le za osnovne življenjske potrebe ter za požarno varnost.
32.	člen
Uporabniki vode iz drugih virov oskrbe so dolžni uporabljati vodni vir na krajevno uveljavljeni način in pri odvzemu oziroma porabi vode ravnati tako, da ne bo prizadeto stanje vodnega vira. Pri nastopu izrednih razmer ali omejitvah so dolžni po potrebi dati svoje kapacitete na razpolago za koriščenje prednostne preskrbe za osnovne življenjske potrebe občanov in za požarno varnost.
33.	člen
Izvajalec javne službe ima pravico in dolžnost prekiniti dobavo vode uporabnikom na njihove stroške v naslednji primerih:
1.	če uporabnik ali njegov pooblaščeni predstavnik pisno odpove ali zahteva zaporo vode,
2.	če se uporabnik ni ravnal v skladu z ukrepi ob izrednih razmerah,
3.	če stanje interne instalacije ali vodomernega jaška ogroža kvaliteto vode v vodovodu ali je prostor z vodomerno napravo nedostopen, neustrezno zaščiten ali tako zanemarjen, da to ovira odčitavanje, uporabnik pa v roku, ki ga je določil izvajalec javne službe, te poman-
jkljivosti ne odpravi,
4.	če uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika na interno instalacijo, ali če poveča odjem vode brez soglasja izvajalca javne službe, ali če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik v roku, ki ga je določil izvajalec javne službe tega ne odpravi,
5.	če uporabnik ne omogoči izvajalcu javne službe odčitavanje ali zamenjavo vodomerne naprave, pregled priključka, ali če na kakršenkoli način ovira redno vzdrževanje in popravilo vodovoda,
6.	če pri urejanju okolice ni upošteval določil tega odloka in tehničnega pravilnika,
7.	če uporabnik odjema vodo na nedovoljen način oziroma odstrani plombo na spojnici vodomera,
8.	če uporabnik ne določi pooblaščenca ali ne sporoči stanja vodomerne naprave, kot to določa 25. člen tega odloka,
9.	če uporabniki v večstanovanjskem objektu ne uredijo medsebojnih razmerij, kot to določa 26. člen tega odloka in zaradi tega ne plačujejo porabljene vode,
10.	če uporabnik ne poravna računa ali položnice za porabljeno vodo v 8 dneh po opozorilu, da mu bo zaradi dolga prekinjena dobava vode.
Dobava vode je prekinjena dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Za ponovno priključitev mora uporabnik plačati stroške izterjave, prekinitve in ponovne priključitve, ki jih določi izvajalec javne službe.
34.	člen
Izvajalec javne službe je dolžan:
•	upravljati z javnimi vodovodi in skrbeti za varovanje vodovodov in jih vzdrževati,
•	vsem uporabnikom zagotavljati zdravstveno ustrezno vodo v skladu s Pravilnikom o pitni vodi,
•	zagotoviti zadostno količino vode in predpisan tlak,
•	spremljati in analizirati stanje oskrbe uporabnikov in virov oskrbe z vodo, pripravljati programe, načrte, predloge in izvajati ukrepe za tehnične in sanitarne izboljšave vodnih virov kakor tudi oskrbe z vodo v celoti,
•	ugotavljati stanje vodnih virov, ki jih koristi ter vzpodbujati in izvajati ukrepe za zavarovanje vodnih virov pred onesnaževanjem,
•	pripraviti program ukrepov oskrbe z vodo iz vodovodov ob izrednih razmerah in skrbeti za njihovo izvajanje,
•	pripraviti sanacijski program za sanacijo oporečnih vodnih virov,
•	voditi in dopolnjevati kataster vodovodnega omrežja,
•	skladno s predpisi obnavljati in kontrolirati vodomerne naprave,
•	občini posredovati poslovno in letno poročilo za področje vodooskrbe.
35.	člen
Izvajalec javne službe je dolžan v tehnološkem in idejnem pogledu pripravljati programe razvoja vodooskrbe in predlaga kratkoročne in dolgoročne vire za izvedbo teh projektov.
IX.	NADZOR
36.	člen
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo izvajalec javne službe, komunalni nadzornik in pristojne inšpekcijske službe.
O imenovanju komunalnega nadzornika je občina dolžna obvestiti izvajalca javne službe.
X.	VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE
37.	člen
Viri financiranja javne službe so:
•	vodarina
•	vzdrževalnina priključka •sredstva za varovanje vodnih virov,
•	prispevki občanov,
•	sredstva občinskega proračuna,
•	sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
•	takse,
•	dotacije in subvencije
•	ckuga sredstva namenjena za izgradnjo in delovanje sistemov oskrbe s pitno vodo.
XI.	KAZENSKE DOLOČBE
38.	člen
Z denarno kaznijo 200.000,00 tolarjev se kaznuje izvajalec javne službe:
1.	če ravna v nasprotju z 10. členom odloka,
2.	če ravna v nasprotju z drugim odstavkom 16. člena odloka,
3.	če ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 29. člena odloka,
4.	če ravna v nasprotju s 30. členom odloka,
5.	če ravna v nasprotju z 31. členom odloka,
6.	če ravna v nasprotju s 33. in 34. členom odloka.
Za prekrške iz prvega odstavka tega člena se z denarno kaznijo 60.000 tolarjev kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca javne službe.
39.	člen
Z denarno kaznijo 150.000,00 tolarjev se
-
Vestnik
za prekršek kaznuje posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1.	ravna v nasprotju z drugim stavkom 7. člena odloka,
2.	ravna v nasprotju z 8. členom odloka,
3.	ravna v nasprotju z 11., 12., 13. in 14. členom odloka,
4.	ravna v nasprotju s prvim, tretjim in četrtim odstavkom 18. člena odloka,
5.	ravna v nasprotju z 21. členom odloka,
6.	ravna v nasprotju z 22. členom odloka,
7.	ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 25. člena odloka,
8.	ravna v nasprotju z 31. in 33. členom odloka.
Z denarno kaznijo 200.000,00 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1.	ravna v nasprotju z drugim stavkom 7. člena odloka,
2.	ravna v nasprotju z 8. členom odloka,
3.	ravna v nasprotju z 11., 12., 1 3. in 14. členom odloka,
4.	ravna v nasprotju s prvim, tretjim, in četrtim odstavkom 1 8. člena odloka,
5.	ravna v nasprotju z 21. členom odloka,
6.	ravna v nasprotju z 22. členom odloka,
7.	ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 25. člena odloka,
8.	ravna v nasprotju z 31. in 33. členom odloka.
Z denarno kaznijo 60.000,00 tolarjev se kaznuje za prekršek iz drugega odstavka tega člena tudi odgovorno osebo pravne osebe.
Z denarno kaznijo 60.000,00 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če:
1.	ravna v nasprotju z 11., 12., 13. in 14. členom odloka,
2.	ravna v nasprotju s prvim, tretjim in četrtim odstavkom 1 8. člena odloka,
3.	ravna v nasprotju z 31. in 33. členom odloka.
Z denarno kaznijo 30.000,00 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če:
1.	ravna v nasprotju z drugim stavkom 7. člena odloka,
2.	ravna v nasprotju z 8. členom odloka,
3.	ravna v nasprotju z 21. členom odloka,
4.	ravna v nasprotju z 22. členom odloka,
5.	ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 25. člena odloka.
XII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
40.	člen
Z dnem pričetka veljavnosti tega odloka prenehajo veljati določbe Pravilnika o pogojih in načinu dobave in odjema pitne vode na območju občine Ptuj, ter za gradnjo in vzdrževanje vodovodnih objektov in naprav
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 22/82 in 7/83).
4 7. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 015-04-9/04-502 Datum: 26. 7. 2004
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
83.
Na podlagi 3. in 8. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, št. 17/91-1, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94-odl. US, 8/96 in 36/00) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-prečiščeno besedilo, 2/01 in 1 /03), je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 26. julija 2004, sprejel
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Regijsko višje in visokošolsko središče Ptuj
7. člen
V	5. členu Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Regijsko višje in visokošolsko središče Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 11/03) se doda novi tretji odstavek, ki glasi:
"V zavodu se za opravljanje posamezne dejavnosti ali dela dejavnosti ali za opravljanje dejavnosti na določenem območju lahko oblikujejo organizacijske enote, ki jih določi statut zavoda".
2.	člen
V	drugem odstavku 6. člena se črtajo točke
"H/55.309 Dejavnost drugih prehrambenih obratov, K/74.841 Prirejanje razstav, sejmov in kongresov, K/74.843 Druge poslovne dejavnosti, d.n.,	M/80.230
Vzgoja in izobraževanje v dijaških domovih", in dodajo točke:
"H/55.234 Dejavnost dijaških, študentskih domov, internatov
H/55.302 Dejavnost okrepčevalnic, samopostrežnih restavracij
H/55.304 Dejavnost premičnih in provizoričnih gostinskih obratov
K/74.852 Fotokopiranje in drugo razmnoževanje
K/74.871 Prirejanje razstav, sejmov in kongresov
K/74.873 Druge poslovne dejavnosti, d.n."
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 015-04-5/03-4 Datum: 26. 7. 2004
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
84.
Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 26. julija 2004, sprejel
ODLOK
o spremembi Odloka o priznanjih Mestne občine Ptuj
7. člen
V prvem odstavku 17. člena Odloka o priznanjih Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/95 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 12/03) se letnica "1773" nadomesti z letnico "1273".
2. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 015-04-18/03 Datum : 26. 7. 2004
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
85.
Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št.12/91, 17/91-1, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 - odločba US RS, 8/96 in 36/00) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na
seji, dne 26. julija 2004, sprejel
ODLOK
o ustanovitvi javnega zavoda Center interesnih dejavnosti Ptuj
/. UVODNA DOLOČILA
J. člen
S tem odlokom Mestna občina Ptuj (v nadaljevanju: ustanovitelj) ustanavlja javni zavod Center interesnih dejavnosti Ptuj (v nadaljevanju: zavod) za izvajanje javne službe na področju mladinskega dela in interesnih dejavnosti za otroke in mladino na območju Mestne občine Ptuj. Zavod deluje kot mladinski center.
2.	člen
V tem odloku uporabljeni in zapisani izrazi v slovnični obliki za moški spol, se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
3.	člen
S tem odlokom se ureja status, organiziranost zavoda in vsebina dela zavoda, dejavnost zavoda, organi zavoda, viri in način pridobivanja sredstev za delo zavoda, premoženje zavoda, nastopanje v pravnem prometu, varovanje poslovne tajnosti, splošni akti zavoda, ter medsebojne pravice in obveznosti med zavodom in občino ustanoviteljico.
II. STATUSNE DOLOČBE
1.	Ime, sedež in pravni status zavoda
4.	člen
Ime zavoda je Center interesnih dejavnosti Ptuj.
Skrajšano ime zavoda je CID Ptuj.
Sedež zavoda je na Ptuju, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj.
Zavod je pravna oseba s popolno odgovornostjo in odgovarja za svoje obveznosti z vsem premoženjem, s katerim razpolaga. Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ptuju pod številko Srg 199400615.
2.	Pečat zavoda
5.	člen
Zavod ima in uporablja pečata okrogle oblike s premerom 35 mm in 20 mm. V sredini piše CID PTUJ, na zgornjem obodu pečata JAVNI ZAVOD in na spodnjem obodu MESTNA OBČINA PTUJ.

lil. ORGANIZIRANOST ZAVODA
6.	člen
V zavodu se za opravljanje posamezne dejavnosti ali dela dejavnosti ali za opravljanje dejavnosti na določenem območju lahko oblikujejo organizacijske enote, ki jih določi statut zavoda. Zavod se lahko povezuje in deluje za druge lokalne skupnosti, kar uredi s pogodbo.
IV.	DEIAVNOST ZAVODA
7.	člen
Zavod opravlja dejavnosti za otroke in mladino kot javno službo, katere izvajanje je v javnem interesu.
8.	člen
Zavod opravlja javno službo, ki obsega:
-	izvajanje programov mladinskega kluba,
-	izvajanje dejavnosti informativnega in svetovalnega centra za mlade,
-	izvajanje dejavnosti spletne kavarne,
-	vzpodbujanje in izvajanje dejavnosti na področju neformalnega izobraževanja, mobilnosti mladih in mladinskega turizma,
-	vzpodbujanje in razvijanje prostovoljnega dela med otroki in mladino,
-	koordinacija dejavnosti in prireditev za otroke in mladino, ki jih organizirajo in izvajajo institucije, društva, klubi, neformalne skupine in posamezniki,
-	organiziranje in izvajanje interesnih dejavnosti,
-	organiziranje in izvajanje počitniških dejavnosti,
-	vzpodbujanje in organiziranje rekreativnih aktivnosti za otroke in mladino,
-	organiziranje in izvajanje prireditev širšega pomena in pridobivanje sredstev zanje,
-	nudenje prostorskih možnosti za organizacijo in izvedbo različnih aktivnosti za otroke in mladino,
-	nudenje administrativne, organizacijske in tehnične pomoči društvom, klubom, neformalnim skupinam in posameznikom, ki izvajajo dejavnosti na področju mladinskega dela in interesnih dejavnosti za otroke in mladino.
Poleg javne službe lahko zavod opravlja tudi naslednje dejavnosti:
-	prodaja blaga in storitev na drobno. Dejavnost zavoda je v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti razvrščena v:
DE
-	22.110 izdajanje knjig,
-	22.120 izdajanje časopisov,
-	22.130 izdajanje revij in periodike,
-	22.140 izdajanje posnetih nosilcev zvočnega zapisa,
-	22.150 drugo založništvo,
G
-	51.190 posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov,
-	52.120 trgovina na drobno v drugih nespecializiranih prodajalnah,
-	52.500 trgovina na drobno z rabljenim blagom,
-	52.610 trgovina na drobno po pošti,
-	52.620 trgovina na drobno na tržnicah in stojnicah,
-	52.630 druga trgovina na drobno zunaj prodajaln,
H
-	55.210 dejavnost planinskih domov in mladinskih prenočišč,
-	55.231 dejavnost otroških letovišč, počitniških in sindikalnih domov,
-	55.234 dejavnost dijaških, študentskih domov, internatov,
-	55.400 točenje pijač,
-	55.510 dejavnost menz,
-	55.520 priprava in dostava hrane (cater-
ing),
I
-	60.230 drugi kopenski potniški promet,
-	63.300 dejavnost potovalnih agencij in organizatorjev potovanj; s turizmom povezane dejavnosti,
K
-	70.200 dajanje lastnih nepremičnin v najem,
-	71.330 dajanje pisarniške in računalniške opreme v najem,
-	71.340 dajanje drugih strojev in opreme v najem,
-	71.401 izposojanje športne opreme,
-	71.403 izposojanje drugih izdelkov široke porabe,
-	72.100 svetovanje o računalniških napravah,
-	72.600 druge računalniške dejavnosti,
-	74.130 raziskovanje trga in javnega mnenja,
-	74.400 oglaševanje,
-	74.500 dejavnost posredovanja in zaposlovanja delovne sile,
-	74.810 fotografska dejavnost,
-	74.85 tajniška dela in prevajanje,
-	74.851 prevajanje,
-	74.852 fotokopiranje in drugo razmnoževanje,
-	74.871 prirejanje razstav, sejmov in kongresov,
M
-	80.421 dejavnost glasbenih in drugih umetniških šol,
-	80.422 drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d.n.,
N
-	85.32 socialno varstvo brez nastanitve,
O
-	91.330 dejavnost drugih članskih organizacij,
-	92.1 filmska in video dejavnost,
-	92.110 snemanje filmov in video filmov,
-	92.120 distribucija filmov in video filmov,
-	92.130 kinematografska dejavnost,
-	92.200 radijska in televizijska dejavnost,
-	92.310 umetniško ustvarjanje in poustvarjanje,
-	92.320 obratovanje objektov za kulturne prireditve,
-	92.340 druge razvedrilne dejavnosti,
-	92.400 dejavnost tiskovnih agencij,
-	92.511 dejavnost knjižnic,
-	92.623 druge športne dejavnosti,
-	92.720 druge dejavnosti za sprostitev, d.n. Zavod opravlja zgoraj navedene dejavnosti tudi za dopolnjevanje in izboljšanje svojega dela, kot tudi za racionalnejšo izkoriščenost svojih zmogljivosti.
Zavod lahko ob predhodnem soglasju ustanovitelja dejavnost razširi ali spremeni.
V.	ORGANI ZAVODA
9.	člen
Zavod ima naslednje organe:
-	direktor,
-	svet zavoda,
-	strokovni svet.
S statutom zavoda se lahko določijo tudi drugi organi.
1. Direktor
10.	člen
Direktor zavoda organizira in vodi delo in poslovanje ter strokovno delo zavoda, predstavlja in zastopa zavod, je odgovoren za zakonitost in strokovnost dela zavoda. Direktorja zavoda imenuje na podlagi javnega razpisa svet zavoda s soglasjem ustanovitelja.
Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki mora zraven splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	univerzitetni študijski program,
-	najmanj pet let delovnih izkušenj na vodstvenih mestih,
-	vidne dosežke na področju mladinskega dela,
-	reference s področja vodenja in organiziranja,
-	znanje najmanj enega svetovnega jezika,
-	predložitev strategije razvoja zavoda za pet letno obdobje.
Mandat direktorja traja pet let in je po preteku lahko ponovno imenovan.
Na podlagi sklepa o imenovanju direktorja, sklene z njim pogodbo o zaposlitvi, v imenu sveta zavoda njegov predsednik, po predhodnem soglasju ustanovitelja.
7 7. člen
Med začasno odsotnostjo nadomešča direktorja delavec, ki ga s pisnim pooblastilom pooblasti direktor. Pooblaščeni delavec ima v
času nadomeščanja vse pristojnosti določene v pooblastilu direktorja.
72. člen
Naloge direktorja so:
-	organizira delo zavoda,
-	sprejema strateški načrt,
-	sprejema program dela s finančnim načrtom,
-	sprejema akt o organizaciji dela,
-	sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest,
-	sprejema akte o varstvu pri delu in požarni varnosti,
-	sprejema kadrovski načrt,
-	sprejema načrt nabav in odprodaje osnovnih sredstev ter investicijskega vzdrževanja,
-	sprejema druge akte, ki urejajo pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem zavoda,
-	poroča ustanovitelju in svetu zavoda o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje zavoda,
-	pripravi letno poročilo in
-	druge naloge, določene z ustanovitvenim aktom in statutom.
K aktom iz druge, tretje, četrte, pete, šeste, sedme, osme in enajste alinee prejšnjega odstavka daje soglasje svet zavoda.
Direktor je dolžan o svojih ugotovitvah v zvezi s strokovnim delom obveščati strokovni svet zavoda ter sprejemati ukrepe za odpravo pomanjkljivosti in za napredek strokovnega dela.
Direktor je samostojen pri opravljanju poslov iz svojega delovnega področja.
Direktor je za svoje delo odgovoren svetu zavoda. Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika.
Pri izvrševanju svoje funkcije ima direktor v delovnem procesu pravico in dolžnost določati in odrejati dela in naloge posameznim delavcem ali skupini delavcev za izvršitev določenih zadev v skladu z določbami splošnih aktov zavoda.
V pravnem prometu zastopa in predstavlja zavod direktor neomejeno in je pooblaščen za sklepanje pogodb v okviru potrjenega finančnega načrta (letnega izvedbenega načrta), razen:
-	pogodb o investicijah, za katere je potreben sklep sveta zavoda,
-	pogodb, ki se nanašajo na nepremičnine, ki jih ima zavod v upravljanju, za katere je potrebno soglasje lastnika.
13. člen
Direktor sklene delovno razmerje za določen čas, za čas trajanja mandata.
Delavca, ki je bil pred imenovanjem za direktorja zaposlen v istem zavodu za nedoločen čas, se po prenehanju funkcije pre-
mesti v skladu s sistemizacijo delovnih mest in kadrovskim načrtom na prosto delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in za katero izpolnjuje predpisane pogoje. Pravice in dolžnosti delodajalca v razmerju do direktorja zavoda, izvaja svet zavoda, ki sklepa pogodbe o zaposlitvi.
74.	člen
Če direktorju predčasno preneha mandat, oziroma če nihče izmed prijavljenih kandidatov za direktorja ni imenovan, svet zavoda imenuje vršilca dolžnosti direktorja izmed strokovnih delavcev zavoda, oziroma izmed prijavljenih kandidatov, vendar največ za eno leto.
2. Svet zavoda
75.	člen
Svet zavoda (v nadaljevanju: svet) ima naslednje naloge:
-	sprejema statut,
-	nadzira zakonitost dela in poslovanja zavoda,
-	spremlja, analizira in ocenjuje delovanje zavoda,
-	predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji revizor ustanovitelja,
-	ocenjuje delo direktorja,
-	daje soglasje k strateškemu načrtu, programu dela s finančnim načrtom, k aktom o sistemizaciji delovnih mest in organizaciji dela, h kadrovskemu načrtu, načrtu nabav,
-	sprejema sklepe k pogodbam o investicijah, katerih vrednosti so višje od naročil male vrednosti po zakonu o javnih naročilih in so določene v zakonu o izvrševanju proračuna,
-	imenuje in razrešuje direktorja v soglasju ustanovitelja,
-	sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem,
-	potrjuje letno poročilo zavoda in
-	opravlja ostale naloge v skladu z določili tega odloka in statuta.
16.	člen
Svet zavoda šteje 7 članov. Sestavljajo ga:
-	3 predstavniki ustanovitelja,
-	1 predstavnik delavcev zavoda,
-	3 predstavniki uporabnikov.
Mandat članov sveta zavoda traja 5 let in so po preteku lahko ponovno imenovani. Predstavnike ustanovitelja imenuje mestni svet.
Predstavnike delavcev izvolijo delavci neposredno po postopku in na način, ki ga v skladu z zakonom določa statut zavoda. Predstavnike uporabnikov imenujejo Društvo prijateljev mladine Ptuj, Mladinski svet Mestne občine Ptuj in Dijaška sekcija Kluba ptujskih študentov, vsak po enega predstavni-
8. STRAN
11. AVGUST 2004
LETO X
ŠTEVILKA 9
-------
Vestnik
ka.
Podrobnejše delovanje uredi svet v statutu.
VII. KNJIGOVODSTVO IN FINANČNO POSLOVANJE ZAVO-DA
19.	člen
Zavod vodi knjigovodstvo in knjigovodske evidence po načelih in pravilih, ki jih določa zakon. Za pravilno in zakonito vodenje knjigovodstva in knjigovodskih evidenc odgovarjata računovodja in direktor zavoda.
ustanovitelj, uporabljati za namene, določene v proračunu.
23.	člen
Zavod je pravna oseba in nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun.
Za svoje obveznosti odgovarja z vsemi finančnimi sredstvi, s katerimi upravlja.
XI. VAROVANJE POSLOVNE TAJNOSTI
26.	člen
Ustanovitelj je dolžan zavodu zagotoviti sredstva za njegov razvoj oziroma razširjeno reprodukcijo in investicijska vlaganja v okviru sprejetega proračuna.
27.	člen
Zavod posreduje ustanovitelju, najmanj enkrat letno, podatke o izvajanju dejavnosti zavoda, podatke o poslovanju zavoda in o poslovnih rezultatih ter druge podatke, ki so neobhodni za izvrševanje funkcije ustanovitelja.
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
28.	člen
Svet in strokovni svet morata biti imenovana v roku 90 dni od uveljavitve tega odloka.
29.	člen
Direktor nadaljuje z delom do izteka mandata.
30.	člen
Zavod mora priglasiti spremembe vpisa v sodni register najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka.
31.	člen
Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Center interesnih dejavnosti Ptuj (Uradni vestnim občin Ormož in Ptuj, št. 5/94).
32.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 015-04-20/03 Datum : 26. 7. 2004
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
86.
V primerjavi z izvirnikom besedila Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj št. 8-72/04 z dne 31. julija 2004) dajemo
Vlil. PREMOŽENJE
20.	člen
Zavodu se dajejo v upravljanje premičnine in nepremičnine. Med nepremičninami je to: Center interesnih dejavnosti Ptuj, Osojnikova 9, Ptuj, pri vložku 2852/2 na nepremičnini poslovni prostor št. K2.2 v kleti v izmeri 225,84 m2, v poslovni stavbi "Drava" center Ptuj in vložku 2852/35 na nepremičnini poslovni prostor št. P. 13.2. z galerijo v izmeri 94,66 m2, v pritličju poslovne stavbe "Drava" center Ptuj, katere lastnik je Mestna občina Ptuj do polovice.
IX. VIRI IN NAČIN PRIDOBIVANJA SREDSTEV ZA DELO ZAVODA
21.	člen
Zavod pridobiva sredstva za delo oziroma za izvajanje dejavnosti:
-	iz sredstev ustanovitelja
-	s plačili za storitve
-	s prodajo blaga in storitev na trgu in
-	iz drugih virov.
Zavod mora sredstva, ki jih zagotavlja
24.	člen
Za poslovno tajnost štejejo podatki in listine, katerih nepooblaščena objava ali posredovanje bi škodovala interesom ali ugledu zavoda. Navedba listin in podatkov, ki se štejejo za poslovno tajnost, opredeljuje statut.
XII. SPLOŠNI AKTI ZAVODA
25.	člen
Zavod ima naslednje splošne akte:
-	statut zavoda,
-	akt o sistemizaciji in organizaciji delovnih mest,
-	akt o varstvu pri delu in požarni varnosti,
-	splošne akte o knjigovodstvu, finančnem poslovanju in drugih zadevah s področja materialno finančnega poslovanja in
-	druge splošne akte.
XIII.	MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI
3.	Strokovni svet
17.	člen
Zavod ima strokovni svet, ki ga imenuje svet zavoda na predlog direktorja zavoda. Sestavo, način oblikovanja in naloge strokovnega sveta določa statut zavoda.
VI.	SKUPNE DOLOČBE ZA SVET ZAVODA IN STROKOVNI SVET
18.	člen
Prvo konstitutivno sejo sveta in strokovnega sveta skliče direktor v roku 30 dni po imenovanju oziroma po izvolitvi predstavnikov delavcev in prejemu predlogov.
Svetu prične teči mandat z dnem konstituiranja.
Strokovnemu svetu prične teči mandat z dnem konstituiranja.
22.	člen
O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki, ki jih zavod doseže pri opravljanju dejavnosti kot javne službe, odloča na predlog direktorja svet. Ta sredstva se uporabljajo le za opravljanje in razvoj dejavnosti zavoda.
Sredstva od prodaje proizvodov in storitev ustvarjenih na trgu, lahko zavod deli v skladu z zakonodajo in sprejetim finančnim načrtom.
O načinu in višini pokrivanja primanjkljaja, ki nastane iz dejavnosti javne službe in ga ni moč pokriti iz razpoložljivih sredstev zavoda, odloča ustanovitelj na predlog sveta.
Če odhodki presegajo prihodke zavoda zaradi neizpolnjenih obveznosti ustanovitelja, primanjkljaj krije ustanovitelj.
X. NASTOPANJE V PRAVNEM PROMETU
ŠTEVILKA 9
11. AVGUST 2004
LETO X
STRAN 9
POPRAVEK
k 3. členu odloka, in sicer:
-	za drugo tabelo, ki navaja poselitvena območja na območju Mestne občine Ptuj izven mesta Ptuj (planska celota Pl 2), v besedilu, ki navaja obrazložitev kratic, se oznaka "SK" dopolni s črko P, tako, da besedilo pravilno glasi:
"SKP . stanovanjsko-kmetijska-poslovna namembnost"
-	na začetku podnaslova 5.2.22. Pll-S14/2 Budina se postavi narekovaj in se besedilo pravilno glasi tako:
"5.2.22 Pl 1-S14/2 Budina
Uredništvo