10
ZVEZA
1034 V LETNIK-10 Z5
Novi Rod
izhaja prve dni vsakega šolskega meseca in stane^na leto 10 L. Posamezne številke so po 1 L. — V inozemstvo 12 L. — Izdaja .Zveza slovanskih učiteljskih društev' v Trstu.
Vsebina:
Rabindranat Tagore : IZ ŽRTVENIH SPEVOV Str. 149 Josip Ribičič: MEFISTOV IZUM. (Konec.)	. 150
Karel Širok: JEZUŠČEK MED ANGELI . .	„153
Ksaver Meško: POVODENJ . .....	„ 154
7.RNA	...
KOTIČEK . . . ... ... '	.	.	v 165 .
Kdor da Novi rod vezali, naj skrbi, da prideta str. 165 in 166 na konec knjige !
''r?'v -'■■.S
Urednik: Pahor Jože, Trst, ul. Udine, 35. 111. — Uprava: Novi rod, S. Gic>vanni - Trieste (Casella poslale.) — Uprava za Jugoslavijo: Marija Kmetova, Ljubljana, Bleiweisova cesta 21.
Tiska Tiskarna „Edinosti“ v Trstu.
NOVI
LETO V.	V	TRSTU,	julija	1925.	ŠT.	10.
Rnbinciranat Tagore:
lz žrtvenih spevov.
Tvoji darovi krijejo vse potrebe nas umrljivih in se vračajo k tebi nezmanjšani.
Reka mora dan za dnem opravljati svoje delo in hiti med polji in seli, vendar se vije njen nezadržni tok ob tvojih nogah, da bi jih umival.
Cvetica poji zrakove s svojim vonjem, vendar se nje slednje poca-ščenje ponuja tebi.
Služba tebi ne obuboža sveta.
lz besed pesnika poiščejo ljudje oni smisel, ki jim ugaja; vendar razodeva tebe njih zadnjih smisel.
Ali bom dan za dnem, o gospod mojega življenja, stal pred teboj iz obličja v obličje?
S sklenjenimi rokami, o gospod vseh svetov, ali bom stal pred teboj iz obličja v obličje?
Pod tvojim velikim nebom v molku in samoti z vdanim srcem ali bom stal pred teboj iz obličja v obličje?
In ko bo moje delo na tem svetu opravljeno, o kralj kraljev, ah bom stal, sam in nem, pred teboj iz obličja v obličje?
© © © ©
iosa, Rib,m, Mefistov izum. (Ko“c)
Mladinska igra v treh dejanjih po Tolstojevem motivu.
LUCIFER: In sedaj pripoveduj!
MEFISTO (si hladi obraz s cilindromJ: Ni mnogo! Šlo je vse kakor po olju. Izbral sem si najmehkejše testo med ljudmi! Tako, ki se da izobličiti za vse, samo za dobro ne! Ko sem stopil na površje zemlje, sem poiskal človeka, ki živi najrajši od tujih žuljev — cigana. To ti je človek, vihrav, nemiren; vedno škili na tujo lastnino; vedno sanjari o lepem življenju, in kar je glavno: ne boji se greha! No, temu sem pokazal moč moje čudotvorne tekočine, pa je koj izračunal, kolik bo njegov delež. «Razpečaj to blago po svetu», mu dem, ko mu pokažem kako se čudotvorna pijača skuha. Pa je šel in razpečaval. Na mah si
je pridobil mnogo pomočnikov po svetu. (Brcne Satana): Zakaj
se smehljaš, Satanče? — — Ti pomočniki so odprli točilnico in prodajali ljudem pijačo! In ljudje so se kaj radi privadili novemu življenju. Prihajali so, izpili požirek: postali veseli in pozabili vse skrbi; izpili dva — postali razposajeni; izpili tri: začeli grešiti; izpili štiri: umrli v grehih. (Brcne Zlodeja): Kaj škiliš tako na mojo nogo,
Zlodejček?----------- No, to pa ni motilo živih, pili so dalje in pijo še
danes, dan za dnem več! Še malo, pa bo moj alkohol gospodar sveta in mi gospodarji vseh duš! (Brcne oba ministra): Kaj ne verujeta7
MINISTRA: Seveda verujeva!
MEFISTO: Zakaj pa zmigujeta z glavo!
ZLODEJ: Čudiva se tvoji modrosti!
MEFISTO: Hehe! Zlodejček predragi, daj da te pobožam za dobro besedo! Hehe! (ga sune pod rebra). O pa nate bi skoraj pohabil, Satanče! Daj da te pogladim! (ga trese za ušesa). Ti moj predragi!
LUCIFER: Nadaljuj!
MEFISTO: Sem že pri koncu! Od sto ljudi, ki so potrkali v tem letu na tvoja vrata, je devedeset takih, ki so priplavali po naši pijači v pekel!
LUCIFER: Hm! Malo si govoril, a veliko povedal! — A še to povej: Kaj pa s tistim — s tistim ciganom? Rad bi ga poznal!
MEFISTO: Spoznal ga boš! Pred dobro uro je umrl! Morda že čaka pred durmi! Prebrisan je bil! Drugim je ponujal, sam pa je pil le po požirkih. A končno sem ga ugnal! Preizkusiti je hotel moč štirih globokih požirkov — pa je šel!
LUCIFER (vragom): Pripeljite ga!
TROJE VRAGOV (odhiti skozi ozadje).
BARA (pokuka iz odprtine): Kaj ga še ni?
MEFISTO: O, stara! Pozdravljena! Kako je tebi?
BARA: Kaj ga še ni mojega cigančka?
MEFISTO: Kmalu, kmalu bo tu!
PEKLENŠČEK (je bil velel 1. vragu odpodili BaroJ.
1.	VRAG (priteče z bičem): Ajdi!
BARA (izgine).
PERO (zunaj): Joj, prijateljčki, nikar tako, saj grem, saj sem pokoren, zakaj me drezate. (Prisopiha iz ozadja, otepajoč okolo sebe. Roke se mu tresejo in je podoben pijancu. Ko zagleda Mefista): O, prijatelj, predragi! Tu si? Sedaj bo pa dobro! Ali se dobi kaj pijače pri vas? Žejen sem! Ves gorim od žeje! Samo požirek! Usmili se!
LUCIFER: Pravzaprav gre tudi njemu hvala! Daj mu požirek, Mefisto, če imaš!
MEFISTO: O, imam! (Privleče steklenico iz žepa): Na!
PEKLENŠČEK (priteče in nese steklenico Peru).
LUCIFER: Daj mu dva, potem pa na vekomaj nič več!
PERO (pije in se trga z vragi za tretji požirek).
PEKLENŠČEK (mu iztrga steklenico in jo odda Mefistu).
PERO (si obriše ustne z rokavom, postaja živahnejši): O, zahvaljeni prijateljčki tudi za dva samo! Saj sem vedel, da mi bo dobro med vami! Da, tako je! Svoji k svojim, kaj ne? (Obrnjen k vragom poje):
Kaj je vam, bratci vi, da ste tak žalostni?
Morebit’ pa v glažku več ni?
Pojte po svežega, bolj po korajžnega, mer'ca res majhna je!
LUCIFER: Hehe!
MINISTRA: Hehe!
MEFISTO (leze napol vznak in brcne ministra, da ko j obmolkneta): Hehe! VRAGI (se tudi smejejo).
PERO: No, kaj pa je? Ali ga bomo, kaj?
LUCIFER: Dovolj! (Vragom): K sodbi!
PEKLENŠČEK (odpre knjigo): Pero je velik grešnik!
PERO: O, tisto pa, tisto! Polomili smo ga neštetokrat! Lc škoda, da je bil čas prekratek! Še bi ga lahko!
PEKLENŠČEK: Kradel je kakor sraka!
PERO: Seveda, seveda, kradel pa, kradel. Dober tovariš vam bom! PEKLENŠČEK: Umoril je s pijačo svojo babico, staro ciganko!
PERO: Seveda, njo sem jaz, gospoda moja! Jaz lastnoročno! Kaj je ni tu! Ali bo gledala, ko jo bom mučil, jaz najmlajši vrag!
PEKLENŠČEK: Zapeljeval je ljudi, da so se udajali pijači in ugonabljali sebe in svoje; posojcval je denar in zarubil premoženje tistemu, ki ni mogel vrniti.
PERO (bahavo): No, vidite, kakšnega bratca ste si pridobili?
LUCIFER (vstane): Pahnite ga v najglobokejše peklo!
Naj mu poka glava, kot v poletju zemlja, kot v poletju zemlja, ko je dežja žejna!
Naj mu sahne grlo, kot v poletju trava, kot v poletju trava, ko jo kosa vrezava!
PERO (presenečen): Kaaj? Meni naj poka glava od žeje? Meni, ki ste mi dolžni hvalo? (Mefistu): Tako držiš besedo? Ali ne veš več, kaj si obljubljal: «Za vse kar napraviš na svetu za nas, te čaka v peklu plačilo!«
MEFISTO: No saj si čul plačilo! Haha!
PERO (sede na tla in joka): U-u ...
VRAGI (plešejo okrog Pera):
Hejsa-li, tulili,
Hej-tuli, tulili, to je velika norost!
Praznike smo vse zapili, zdaj prišel je velik post!
Trepetale ti bodo tvoje slabe n<*>ge, trepetalo ti bo
PERO (joka): U-u...
BARA (je bila med petjem pokukala iz odprtine in se zmagonosno smejala, ko je zagledala Pera).
LUCIFER: Dovolj! Odpeljite ga!
VRAGI (hočejo odpeljati Pera skozi ozadje).
BARA: 0, čakajte, počakajte! Dajte ga meni! Dajte! Skrbela bom zanj kakor nihče izmed vas!
VRAGI (se ustavijo).
PERO (se ozre in se prestraši): Proč, le hitro proč! Kamor hočete, le k stari čarovnici ne!
LUCIFER: Haha! Izpolnite ji željo!
PEKLENŠČEK: 0 mogočni kralj Lucifer. Ta del pekla je prepoln!
BARA: 0, ni, ni! Zanj je še dovolj prostora! Tako se bom prižela nanj, da ne bova nobenemu v napotje (pokaže skrčene prste).
LUCIFER: Izpolnite ji željo!
PERO (se brani): Joj, joj, usmiljenje, usmiljenje!
VRAGI (ga tirajo k Bari).
tvoje grešno telo, trepetale ti bodo tvoje slabe roke; škripali ti bodo tvoji beli zobje, kapljale ti bodo krvave solze;
ježili se bodo tvoji črni lasje.
BARA (ga prime za lase in vleče navzdol): Le k meni, le k meni, prijateljček. Ti mene v življenju, jaz tebe po smrti! (Se pogrezne s Perom
navzdol.)	'
LUCIFER (stoje Mefistu): In	sedaj, Mefisto,	si	izprosi,	karkoli	želiš!
Govori, s čim naj ti plačam tvoje delo za blagor pekla?
MEFISTO (vstane, se prikloni): 0, mogočni moj gospodar, da je le tvoje obličje jasno, ko me	gleda, drugega plačila	si	ne želim!	Le to	mi še
dovoli, da razveselim	svoje bratce s čudotvorno	pijačo.
LUCIFER: Zadovoljen sem s teboj, napravi po svoji volji!
MEFISTO (stopi med vrage in jih napaja): Samo dvakrat, samo dvakrat, da bo pekel odmeval vašega veselja. Samo dvakrat, prijateljčki! Če vam dam tri požirke, se stepete! Po troje požirkov hranim za nekoga drugega. Naj lepše pride nazadnje! Tako! Sedaj pa le veselo! (Zlodju in Satanu): No, še vidva! Stopita bliže, da praznujemo ta lepi dan!
SATAN IN ZLODEJ (se obotavljata).
SATAN: Nekaj namerava!
ZLODEJ: Pri njem nikdar ne veš, kaj hoče!
MEFISTO: No, stopita!
LUCIFER (jezno): Ubogajta!
SATAN IN ZLODEJ (se približata Mefistu).
MEFISTO (jima da piti):	Vsak trikrat! Eden, dva, tri!	Tako! Sedaj še ti
Satanče! Tako!	(Vsem): Sedaj pa veselo!	(Gre k	Luciferju, ki
ga je bil medtem vabil k sebi, in mu da piti. Nato gre v ozadje in da piti zmaju, ki je prikukal iz votline zadaj.)
VRAGI (ki so se živahno	kretali v skupinah, stopijo	v	krog,	zapojo svojo
pesem kakor v prvem	dejanju plešoč).
LUCIFER (zaniha z nogami in končno zadremlje na prestolu).
SATAN IN ZLODEJ (spredaj se kregata, se končno spoprimeta in stepeta, valeč se po tleh).
MEFISTO (stoji sredi stopnic, s steklenico v roki, si pomakne cilinder na uho in gleda ponosno pred se).
© © © ©
Karet širotc Jezusček med angeli.
„Knj naj povem vam,	krilatci,	brž, ji hitite naproti,
kaj naj zaprosim vas,	bratci I	v raj jo spustite,
Zunaj, pred rajskimi vratci,	sem pripeljite:
dušica joče,	rožic ji bomo nabrali,
v raj priti hoče ...	posteljco mehko postlali,
Vi. ki imate peroti,	trudni vsi skupaj zaspali!“
© © © ©
Povodenj.
I.
akor bi se bilo dogodilo včeraj, tako živo mi je še v spominu.
V	drugi, manjši sobici je pravkar grulila grlica, katerih smo imeli v kletki vedno vsaj po eno dvojico, ko sem se zbudil. Leno in zaspano sem se razgledal po sobi. Zaspane in težke, zato tudi neurejene in nejasne so mi bile v prvem hipu tudi misli. Polagoma pa se mi je zasvitalo, da je nedelja, in sem se silno začudil, ko sem videl pri mizi mater. Da bi mati ostala ob nedeljah in praznikih med rano sv. mašo doma, se ni zgodilo vse leto, razen če je bila kdaj resno bolna,
A danes, glej čudo, stoji mati pri mizi ter reže s polovice velikega hleba v lepo belo skledo tenke zaplate domačega kruha.
Na klopi za mizo sedita Lojze in Tone, moja mlajša brata. Pozorno spremljata z očmi materino delo, že težko pričakovaje, kdaj bo kruha dovolj in odide mati s skledo v kuhinjo, da nam nalije toplega mleka za zajtrk. Sestra, najstarejša med nami, briše z veliko capo hodnega platna klopi ob peči. Druge nedelje nam je kuhala zajutrek ona.
«Mati, ali niste šli k maši?» povprašam iz postelje.
«Nisem. Ni mogoče. Travniki so vsi pod vodo, ni mogoče priti čez.»
Šele sedaj sem posluhnil, za kar se v prvem začudenju niti zmenil nisem, kako šumi zunaj dež, kako škrebeta ob okna, kako pljuska na zemljo.
«Oče pa so š 1 i?»
«Š1 i. Tudi stric. Po veliki cesti naokoli sta šla. A je zelo daleč. In še tam bo najbrž treba gaziti po vodi.»
Utihnil sem, se zamislil, prisluškoval, kako curkoma lije s kapa.
Dežilo je že v soboto ves dan; proti večeru nevzdržno in silno, kakor bi se bilo nebo razsrdilo na svet in bi v tem srdu odprlo vse zatvornice, da razlije na zemljo vse vodovje, kar ga hrani v sebi. Lilo je najbrž vso noč — jaz, ki sem spal kakor polh pozimi, seveda nisem slišal. In čuj, pljuskoma lije še sedaj; polmračno je v sobi od silnega naliva zunaj.
Mati je odšla s skledo in kruhom v kuhinjo. Tedaj sem brzo zlezel s postelje. Z le napol omočeno roko, kakor bi bila voda naj dragocenejša tekočina pod milim Bogom, sem si v vsej naglici potegnil čez zaspane oči in toplo lice ter si urno nategnil hlače. Pa takoj k oknu, da bi bolje videl, kaj se godi tam zunaj!
«Molil pa boš jutri?» je jedko vprašala sem od peči sestra.
Na ta malo prijazni opomin sem se postavil pred mizo, se pokrižal in povzdignil roke in oči proti razpelu, v kotu nad mizo visečemu. Toda misli
so mi blodile bolj zunaj po dežju in vodi nego se dvigale k Bogu. Še oči so mi kar proti volji uhajale proti oknom.
Nisem še domolil očenaša, kar je prijetno zadišalo po mleku: mati je prinesla zajutrek.
Ko smo se odteščili, smo vsi trije bratje pokleknili na klop ob oknu proti cesti, da bi si natančneje ogledali burjo in naliv.
Čuj, kakor bi ga kdo z bičem podil, drvi in bega veter okoii hiše. V divjem teku se zadeva ob ogle, da se stresa streha in zidovje. Kakor bi ne le s prstom trkal, ampak s plosko roko udarjal ob steklo, treska ob okna, srdito klopota z njimi. Ko mu jih nihče ne odpre, cvili ob njih kakor tepen pes. Ves besen se zaletava od oken in oglov v murvo, hruške in slive pred hišo, da se trpinčene veje v silnih bolečinah krivijo in ječijo, pod neusmiljenimi udarci glasno stokajo in ječijo. S strehe pa, glej, curlja deževnica v tako gostih curkih, da skozi nje komaj vidimo čez široko dvorišče na cesto in na vaške travnike onkraj ceste. Glej, okrogli kupi otave, navli jim pravimo pri nas, mole na travnikih iz kalnega vodovja le napol, mnogi samo z vrhom, da se zdi, kakor bi dvigale velikanske žabe iznad kalne vodne površine svoje sive in rjave glave.
Naš je bil med temi travniki le eden, najvišji, cesti in našemu domu najbližji. Na srečo smo tam že posušili in pospravili.
Pač pa je bila vsa košnja še zunaj spodaj ob mlinu, na takozvanem «velikem travniku«, ležečem zelo nizko, da se je skoraj vsako leto ob pomladnjem in jesenskem deževju razlila voda čezenj ter ga hudo poplavila z mlajem in peskom.
«Jutri že ne bo mogoče iti v šolo,» je čez nekaj hipov molka, ko se je vsak bavil s svojimi mislimi, povzel Lojze.
«V takšnem vremenu že ne. A če poneha, morebiti,» je pripomnil Tone, ki je rajši hodil v šolo ko Lojze.
Mene take skrbi niso vznemirjale. V šolo sem hodil šele od velike noči; ker sem pa bil za čudo majhen, sem cb slabem vremenu tako navadno ostal doma.
«Moj Bog, kaj bo le z našo otavo?» smo nenadoma zaslišali od drugega okna, obrnjenega doli proti dolini, skrbi polni materin glas. Hipoma smo se vsi ozrli proti tistemu oknu, Mati je stala tam ravna in trda ter strmela vun v naliv in doli proti «velikemu travniku». Ni pa bilo v njenih očeh le zanimanje za to, kar se godi zunaj, kakor v naših; ne, velika tesna skrb ji je plašno gledala iz oči, ji je zresnila obraz, še iz glasu je trpko odmevala.
V	hipu je legla materina skrb na misli in na srce še nam. Nekako skl j učili smo se vsi trije pod težo te skrbi. Umolknili smo, v tihem premišljevanju smo strmeli skozi okno. Želeli smo tedaj vsi trije pač le eno in isto: «Ko bi vendar kmalu ponehalo!«
Za pozno sv. mašo se ni napravljal nihče. Sestra, ki je sicer ni izpustila nobeno nedeljo, je danes malodušno priznala: «Ni mogoče iti».
II.
Oče in stric sta prišla od maše pozno, vsa premočena, blatna, molčeča in resna. Videlo se je, da na obeh gloje skrb.
«Kaj bo s košnjo?» je menil oče. «Če ne bo kmalu ponehalo, nam voda vso odnese.»
Pa ni ponehalo! Lilo je zdržema, z nezmanjšano, srdito silo.
Oče je slekel nedeljsko obleko in se je takoj odpravil doli proti travniku. Mi otroci smo gledali skozi okno za njim, kako je počasi, ne-kako sključen, a z odločnimi, širokimi koraki stopal čez dvorišče proti lesi in potem po blatni cesti doli; po krajši pešpoti doli po dvorišču in čez prelaz na cesto že ni bilo mogoče več iti: ves spodnji del dvorišča je bil že pod vodo. Potok ob dvorišču je narasel namreč že v pravi hudournik z zvrhano polno strugo. In kjerkoli se je jez malo zniževal, je vrela in kipela voda čez breg ter se razlivala na levi strani potoka doli čez sosedov pašnik in dalje tja širom čez njive, da je stala koruza na niže ležečih ogonih že do latovja v vodi. Na to stran je silila sem na naše dvorišče, sicer precej višje od sosedovega sveta. Vsake pol ure je segala že dalje gori po dvorišču.
Stric si je med tem prinesel pol litra vina; imel je svoj vinograd, svoje vino. Sedel je za mizo, počasi srkal iz male kupice vino, mračno se ozrl zdaj zdaj skozi okno. Videlo se mu je, da je utrujen in slabe volje. Najbrž ga je pil nekoliko že v kleti; ob upehanosti po dolgi in težavni hoji je pijača še bolj in hitreje delovala, pa je bil čemeren in sam svoj kakor ob takih prilikah navadno.
«Kaj bo?» je nenadoma vzdihnil Tone m se obrnil proti stricu.
«Kaj naj bo? Občni potop, sodni dan! Saj drugega tudi ne zaslužimo!» je ostro odvrnil stric in udaril ob mizo, kakor bi hotel s tem podkrepiti resničnost svojih besed in že naprej zabraniti vsak ugovor.
Še sedaj pomnim grozo, ki me je ob tem navdala. Torej boš res, o Gospod Jezus, že prišel nad svet s svojo silno jezo, pred katero se bo tresla zemlja in bo pokalo gorovje, kakor nas je učil ob večerih stric, naš prvi učenik v sv. pismu, katekizmu in raznih drugih čudovitih dogodbah. Bil je, kakor sem pozneje spoznal, poln čudne mračnosti, ki jo je vsajal tudi v naša srca. Bil pa je tudi praktičen vzgojevalec, ki je vse dogodke sv. pisma zvezal z življenjem, v vsem videl predpodobo sedanjega življenja ali vsaj nečesar, kar bo kmalu prišlo. Bil pa je tudi odločen in njegova težka, kladiva vajena roka ni, ako si česa nismo zapomnili, malokdaj padla z vso težo na naše razkuštrane lase ter jih mikastila in nategovala, da smo v bridkostih ječali in kričali in milosti prosili! Kako
težko in strašno bo padla na svet šele tvoja roka, o Gospod Jezus, ki te stric imenuje «kovača sveta«!
Ko se je oče vrnil, je odločil kratko: «Ni druge pomoči, takoj po obedu gremo, da rešimo, kar bo še rešiti mogoče. Kar precej nam pripravi obed!»
«Ali nedelja j e!» je ugovarjala mati. Vidno jo je bolj skrbelo skrunjenje dneva Gospodovega kakor izguba otave.
«Če pa je sila!» je branil svoje oče. «Zmeni se voda za nedeljo! A da ne bo kdo pozneje govoril kdove kaj hudega, povprašam, kaj nameravajo sosedje. Če bodo delali ti, tudi mi!»
<:Ko bi bili le prej kosili! Skuhalovi so že vse pospravili,« je še tožila mati.
«Vsega nismo mogli kar en dan,» je tolažil oče s svojim vedno mirnim, a tudi vedno resnim glasom. «Delali smo dan na dan, iz noči v noč; lenobe ni nihče pasel.»
Oče je odšel v vas. Četrt ure pozneje se je vrnil s sosedom Skuhalo.
«Pa gremo nad njo, nad otavo, Mica,» je pogumno in mogočno govoril stric Matija že na pragu ter se otresal mokrote, katere ga tudi dežnik ni mogel kaj prida obvarovati.
«Še nikoli nismo delali ob nedeljah,* je branila mati.
«Pa bomo danes, draga moja! Brez greha, ker je sila! Toliko pa sem vendar študiral, da take reči razumem.«
Izučen učitelj je bil sosed Matija, pa je zdaj doma gospodaril. Kaj rad se je postavljal s svojim znanjem, tako tudi sedaj. Ko je videl, da mater še vsa stvar teži, je mogočnozgovorno razkladal dalje: «Gredo tudi drugi na delo, vsa vas. Jaz grem z vašimi, pri nas imamo že vse pod streho, Bogu bodi hvala! Vesela bodi, da le še kaj rešimo. Greha ne bo imel nihče; to vem jaz bolje ko ti, zakaj pa sem študiral!«
Tedaj se je mati vdala.
III.
Poobedovali smo naglo kakor ob petkih, kadar je bil na mizi sam fižol z repo, in še ta slabo zabeljena!
Takoj po kosilu smo se napravili za na delo, Podsukali smo si hlače čez kolena, oborožili se s krampi, z železnimi in lesenimi vilami, razsohami in grabljami. Tako oboroženi smo se napotili na boj z ogromno rjavo kačo, zibajočo se in šumečo od hribov na zapadni strani doline sem do vasi.
Za nas deco je bila ta borba precej nova in nenavadna, zato malo da ne prijetna in zabavna. Pač smo imeli poplavo skoro vsako leto; a takšne povodnji še, ni bilo, kar sem pomnil.
Delali smo veselo in krepko. Vmes smo z zanimanjem opazovali bele ribiče, ki so drzno poletavali nad jezerom; zdaj se je ustavil ta, zdaj drugi
v zraku, napeto meril z očmi, venomer naglo plahetaje z dolgimi krili, na plen pod seboj, brzo, kakor da je pal kamen iz višine, treščil doli nanj, bliskoma čapnil po njem in se v veselem, ponosnem poletu spet dvignil v višavo, vso zaprašeno s padajočim dežjem. Njih kratki ostri kriki so od vseh strani zveneli v šumenje dežja in voda.
Oče, stric kovač in sosed Matija so reševali navle, ki so v ogromni, polagoma se naprej valeči reki deloma že plavali, na plitvejša mesta. Od tam smo jih vlačili in porivali mi otroci z združenimi močmi na njivo, ležečo precej visoko nad travnikom, ki pa je bila v razorih tudi polna voda.
Za one tri je bilo delo težavno in naporno. Marsikak navel jim je voda kar raztrgala, ko so zasadili kramp ali vile vanj in ga s tem zvabljali. S trudom so lovili plavajoče kose, s težavo jih iztrgavali valovom, dostikrat brez uspeha — tok jih je nesel s seboj doli po dolini,
Vračali smo se šele proti večeru, do kože premočeni, upehani, da se nam še govoriti ni ljubilo.
Ko smo šli proti vasi, smo videli Brumnovo gospodinjo, ki je šla z deco doli proti mlinu. Brumnova hiša stoji v vasi najniže, že povsem notri v travnikih. Za njo je bila nevarnost največja.
«Ti že bežijo! Gori v vrhu bodo pač varnejši«, je počasi govoril stric Skuhala ter si zamišljeno sukal črne mustače, uporno mu štrleče navzgor in navzdol. «Tone, tudi ti boš moral svoje kam poslati. Sam Bog ve, kaj nam prinese noč. Brumnova in tvoja hiša sta najbolj v nevarnosti.«
«Sem že sam mislil na to. Najvarneje bi res bilo», je zamišljeno pritrjeval oče,
«Če bo lilo vso neč tako, bo vsa dolina v vodi. Kdo ve, kaj se lahko še zgodi. Morala boš z deco kam», sta se stric Matija in oče lotila matere, čim smo prišli domov.
«Ali kam naj gremo?»
«Če bi gori k ujni Neži, sem mislil*,	je	prigovarjal oče.	«Res,	bolj
lesno imajo; a eno noč vas že prenočijo.*
Videl sem, kako so se materi zameglile oči, ko so begale po nas, ki smo stali v krogu okoli nje. Pa se je naglo obrnila v stran in odvrnila s tihim, skoro prosečim glasom:	«Malo še počakajmo! Morda vendar
poneha. Fantje pa se morajo tako preobleči, so do kože mokri.»
«Tudi jaz se moram», se je nenadoma domislil stric Matija in se stresel, da je voda kar škropila iz obleke. «Če bo le mogoče,	pogledam
zvečer še kaj k vam. Z deco pa le kmalu	na	hrib! Zbogom!»
IV.
Vsi smo spet željno in napeto pogledovali skozi okna, v vednem hrepenenju: «Da bi vendar prenehalo!« Pa je lilo in lilo, šumelo in šumelo, kakor bi se na glas in nalašč rogalo našim željam.
Po trati za hišo, nalahko nagnjeni doli proti potoku, zasajeni s sadnim drevjem, se je voda valila, da so drobnejša drevesa kar drhtela. Valila se je tudi sem iz potoka. Oba toka sta se pred hišo združila in tvorila že celo jezero. Tudi gori po dvorišču je lezla voda bliže in bliže. Lizala je že ob hruško kakih trideset korakov od hiše. V nekaj urah bo voda pred stopnicami v hišo!
Resnično, ni mi bilo prijetno pri srcu ob tej misli!
Mračilo se je že, ko je stopil v sobo oče, še bolj resen, kot je bil ves dan.
«Most se nevarno maje, voda že vzdigava mostnice. Skrajni čas je, da se napravite.»
«Pa v božjem imenu«, se je zdaj vdala mati. In je takoj zaskrbela: «Kako odejo in posteljne rjuhe vzamemo s seboj, da ne bomo preveč v nadlego.»
«Pa brzo delajte! Če most odnese, smo vsi vjeti.»
«Kaj pa vi, oče?» smo povpraševali otroci, ki so nas nenavadni dogodki napol begali, napol nas navdajali s svojo novostjo z neko slastjo.
«Ako bo skrajna sila, poskusiva priti s stricem na konjih čez potok in	za vami.	Spat tako ne poj deva. Le naredite, naredite!»
Res se	je most že nevarno tresel, ko smo stopali čezenj. Do	mostu
sta nas spremila oče in stric, da se nam ne bi prigodila kaka nesreča. Potem smo šli sami: mati z mlajšim bratom v naročju, mi trije bratje pod enim ogromnim dežnikom, stiskajoč se tesno drug k drugemu, sestra pod	svojim	dežnikom. Odejo in dva posteljna prta nam je	nesla.
Poti ni	bilo. Umazana voda je širom drvela in šumela	tam, kjer	je
bila v navadnih časih cesta in ob njej pot.
Tako smo po šumeči vodi čofkali gori proti hribu. Z zanimanjem in s srčnim nemirom sem ga ogledoval izpod dežnika. Ni bil to namreč navaden hrib kakor drugi hribi naokoli, vsaj po pripovedovanju stričevem ne, in stričeve besede so mi bile tedaj evangelij. Da je pod tem hribom že tisočletja, izza davnih poganskih časov, vklenjen strahovit zmaj, nam je pravil stric. Ob svojem času pa bo zdrobil verige, razsul ves hrib. «Kdaj bo to, stric?» smo povpraševali otroci, enako vseverujoči kakor radovedni. «Pred sodnim dnevom!» se je vedno glasil stričev odgovor, tako odločen, prepričan in prepričevalen, da je izključeval vsak dvom. «Torej zdaj bo to!» sem razmišljal s prav neprijetnimi čustvi, da sem komaj slišal, ko je mati opominjala: «Pazite! Počasi stopajte!* Šli smo že gori pod hribom, po nekakem jezu med sosedovo njivo in globoko izvoženo cesto, ki je bila zdaj struga kalnemu, deročemu potoku. Globoko so se vdirale bose noge v premehčana tla, in mastna ilovica je pod negami mlaskala, kakor kadar mesi krepka kmetica v velikih nečkah testo. Oziral sem se izpod dežnika po gozdiču, položenem po hribu kakor lepa
belozelena igračica. Same vitke, belooblečene, zelenolase breze so stale po holmu, zato smo gozdič imenovali kar kratko «brezje». Zelo ljub in drag jel bil ta les nam otrokom, vse leto nam je nudil kaj lepega in posebnega. V prvi pomladi smo s svedri navrtavali bela debla, da je iz zevajočih ran curljala ali vsaj kapljala v podstavljene lončke bela kri brez, sladka mezga. Poleti je bil gozd poln rdečih jagod. Pozimi je bilo po poti skozi brezje na hrib najlepše sankališče, romarska pot za nas vaško otročad.
Pa se mi je storilo inako, ko sem razmišljal, da bo tega gozda in vsega mladostnega veselja še to noč konec, če se zmaj zgane in hrib razruši. Čudil sem se, zakaj gremo prav na ta hrib, kjer bo najnevarneje. Sprejeli in prenočili bi nas pač tudi kje drugje!
Tako smo prišli do treh jablan kraj gozda, kjer zavije s ceste pešpot po ozarah med njivami navzgor. Tam je zijala nad cesto iz hriba ogromna odprtina, da bi odrasel človek lahko porinil glavo v njo. Skozi to luknjo da zmaj diha, je trdil stric. Z daj je hahljala iz nje blatna voda s tako silo, da se je kar dušila. «Ko bi se mrcina v tej mlakuži zadušil!» sem zaželel v svoji nevolji nevidnemu jetniku najhujše, ker se mi je smilil gozd in hrib in mati in sestra in bratje in sam sebi sem se smilil, če nas bo to noč res vseh konec!
V.
Pri ujni na hribu so nas sprejeli prav prijazno. «Dobro, da ste prišli! Toliko prostora že bo, da vas eno noč prenočimo. In vsaj varni boste tu na hribu.»
Slame so nam nanosili v zadnjo sobico in jo pregrnili s prti, ki smo jih s sabo prinesli. Ko so nas še prisilili, da smo z njimi večerjali, smo legli.
Komaj sem ležal, sem tudi že spal. A spal sem nemirno, prebudil se večkrat, kar v tistih letih sicer ni bila moja navada. Morda je bil vzrok nenavadna postelja; morda ker so tako šumeli in ječali gozdovi za hišo in pod hišo; morda zle sanje: vedno me je odnašala silna voda, in sem se brez uspeha boril zoper njo; plaval sem, rešiti iz nje se nisem mogel!
Kadarkoli pa sem se zbudil, sem videl mater klečečo ob dolgi klopi, ki smo bili zložili zvečer obleko na njo.
«Moli. A bo	že kmalu legla»,	sem pomislil	prvič in se obrnil na	drugo
stran. Slišal sem še, kako zunaj	lije dež še	z	nezmanjšano silo	in	da
strahotno šumi vihar z gozdom ob hiši. Skoro strah me je postalo in sem mislil: «Če v tej	šumi pogostoma	šumi, ne bi bil	rad tukaj doma!»
A žie soi sej	zapirale trudne	mlade oči.
«Pa še ni legla!» sem se začudil materi, ko sem se zbudil drugič. A sem spet zaprl oči, niti zgenil se nisem, da mati niti vedeli ne bi, da
Letnik V.	Novi	Rod	Strun	161.
 :  - ■ ■ “ <
sem se zbudil in jo videl. Da je zunaj že tiše, se mi je zazdelo to pot. Le od kapa da kaplja na gosto, velike, težke kaplje. A sem bil prezaspan, da bi dolgo poslušal.
«Mati, ali ne boste nič spali?» sem vprašal, ko sem se zbudil tretjič; v začudenju in skrbi sem se nekoliko dvignil iznad slamnatega ležišča.
«Le lezi in spi!» je odgovorila mati poltiho.
Molče sem legel, kmalu zaspal.
Ko so me zjutraj zbudili, je bilo zunaj tiho in mirno. Le s kapa je še kapljalo, počasi, v presledkih. Na slivah pred okni je na slednjem lističu visela deževna kapljica; krasno so se lesketale v žarkih vzhajajočega solnca. Nebo je bilo skoroda povsem jasno, krasno kakor na novo umito. Le tu pa tam je še plahe tal kak oblačec, samoten, nemiren kakor ptica, ki je tovarišice izgubila.
«Pa pojdemo zdaj domov, mati?»
«Pojdemo. Oblecite se!»
Na mizi v sprednji sobi nas je že čakalo dehteče mleko. Vijugasta meglica se je dvigala iznad velike sklede. Lepa rumenkasta mezdra je pokrivala mleko čez in čez. Doma ne bi dobili boljšega zajtrka!
«Zajmite, boste laže hodili!» nam je prigovarjal ujec Jakob, visok, dobrodušen starček. «Hvala Bogu, lepo se je zvedrilo! Hodil sem že. gledat, kako je spodaj v vasi. Voda pada, a most je odnesla. Pa Vam položijo kako desko čez jarek, in že pridete čez.»
«Da le ni kaj hujšega, Bogu bodi hvala!» se je razveselila mati. Isto smo mislili mi malčki.
Zahvalili smo ujca in ujno,a zvili odeje in prte, vzeli še napol mokre dežnike in se napravili na povratek.
Ko smo prišli do mesta, kjer se hrib prevrne in se odpre razgled v dolino, smo kar nehote vsi obstali in se zagledali v domači dol. Videli smo vas nepoškodovano, vse hiše v solnčnem mladem jutru lepo bele, dvakrat prijazne. Ob hišah je voda že padla, pri nas je segala le malo čez sredo dolgega trikotnega dvorišča. A na travnikih onstran vasi, glej, ogromno blatno jezero, nemirno valovajoče v blestečih solnčnih žarkih. O navlih pa, ki so še včeraj dopoldne molili svoje lepo zaokrožene vrhe iz vode, ne duha ne sluha.
«Vso otavo je odneslo!» je nenadoma z obžalovanjem vzkliknil v naš čudeči se molk Lojze.
«Naj jo je! Da je le vas rešena!» je toplo vzdihnila mati.
Ozrl sem se v njo. Videl sem, da so ji iz oči silile solze. Pač solze veselja in sreče!
Čudno me je pretreslo. In nekje v globini srca se mi je srečno in hvaležno oglasilo:
«Kako bi ne bila, ko pa ste vi vso noč zanjo molili!»
Kolumb pred učenjaki v Salamanki.
ZRNA
Suženjstvo.	sami s trgovino sužnjev, dasi jim je za-
Še predno se je človek stalno naselil, k”n 1° branil. Ko je prišel Baker z vo-je pričelo suženjstvo. Prvi sužnji so bili jaštvom v Sudan, so mu delali vse mo-premaganci in otroci zasužnjenih žensk. £°če ovire. Vsie so storili, da bi mož Ž njimi niso imeli usmihenja,	gospodarji	ničesar ne	dosegel Na svoji	poti ;e
so jih lahko pobili. Raje pa	so ž njimi	poletel	na tri ladje v severnem
kupčevali, ker je to	donašalo velikan- Nilu. Bile so last visokega uradnika, ki
skih dobičkov.	!e zatrjeval, da vozi — davke, Preiskali
Sužnji sami so se včasi uprli z oro- so ladje in našli v njili 70 sužnjev; drugih žjem v roki. V stoletju pred Kristusom 80 so pa^ našli skritih na bregu, kjer so je bilo največ takih uporov, znamenje, !‘h hoteli vkrcati. Angleški guverner ie da je bilo zasužnjenih veliko število. Naj- j>‘ leden izmed onih, ki so Bakerju zatr-večji voditelj upornih sužnjev je gotovo jevali malo prej, da se v njih kraje nit: Spartak, po rodu Grk, ki je	pa živel v	pokazati ne	upa noben trgovec s	sužnji.
Italiji in ki je padel v boju za svobodo	Drugič so	ustavili ladjo, ko je	hotela
sužnjev,	odriniti na široko. Povel n k je bil ves
Krščanstvo si je veliko prizadevalo, ogorčen in je izjavil, da vozi žito. V ladji da bi sužn e osvobodilo. Sužnji so bili je res bilo žito. Ko pa so podrezali vanj med prvimi, ki so sprejeli Kristov nauk, s palico, se je začul vzdih in se je poka-ter so se ga oklenili s silno stanovitno- zala zamorka. Preiskali so žito in našli stjo. Vendar ni bilo mogoče kupčevanja v njem zakopanih nad 50 črncev, s sužnji popokoma zatret . Cerkev je Niso le uradniki, večinoma častniki, izobčevala prekupčevalce s sužnji, vzlic trgovali s sužnji, vlada sama je dajala temu se je suženjstvo ohranilo tudi v poedinim trgovcem dovoljena za zbira-novem veku in se je preneslo celo v nje sužnjev v posameznih krajih! Zato Ameriko, ko jo je odkril Krištof Ko- nj£ čudnega, če so se izneveral' čast-‘ulT,b.	_	niki, prideljeni Bakerju v pomoč, če so
V Ameriko so najraje vozil: zamorce, se mu upirali po njih nahujskani vo’aki ki so jih lovili v Afriki Še sredi 19. sto- ter ga hoteli zapustiti. S 500 možmi je letja je cvelo v Ameriki suženjstvo, ki nadaljeval pot proti jugu ter je dospel ie popisano _ v znameniti knjigi proti ^o ;czera Viktorja Nianza. Tudi tu je temu nečloveškemu počenjan u, v «Stric bn0 namreč razširjeno suženjstvo. Kralj 1 cmovi koči». Velika vojna med seve- krajev je Bakerja slovesno sprejel lom in jugom današnjih Zedinjenih dr- jn mu izkazoval čast, da bi zakril usodo zav v Ameriki (1. 1P60,- 1864.) se je bila sužnjev. Toda Baker se ni dal podkupit .
udi v znamenju suženjstva oziroma f0 je fjjj vzrok, da so ga rekega večera, osvobojen a sužnjev.	ko se je sprehajal z ženo, napadli iz
Danes je suženjstvo še najbolj razš r- skrivališča. K sreči ga streli niso zadeli, jeno v Afriki. Velikih zaslug si je ker sc je še o pravem času zatekel v Pridobil v boju proti njemu Samuel svo’e stanovanje. Tudi to so napadli kra-Baker, Anglež, ki mu je angleška vlada ljcvi privrženci, vendar so Bakerjevi vo-naročila, naj ustavi trgovanje s suženj- jaki napad zavrnili.
stvom v Egiptu :n Sudanu.	Koder	je	Baker hodil, je zatrl kupče-
V Sudanu je bilo to posebno težko, vanje s sužnji popolnoma. To je njegova lu so namreč bogateli angleški uradniki velika zasluga. Kako je dosegel svoj člo-
vekoljubni namen, je popisal v posebni knjigi. Pri tej veliki ekspediciji mu jc bila vedno ob strani njegova žena, ki je bodrila vse, v največjih nevarnostih in težavah ter je zdravila bolne, ko so bili brez zdravnika. V zgodovini bojev proti suženjstvu v Egiptu in Sudanu bo vedno blestelo ime velikega Bakerja.
Lep uspeh.
Prebivalci majhne dežele Irske so bili še pred 75. leti silno vdani opojnim pijačam. Kjer pa se veliko pije, tam je tudi veliko hudodelcev. Tudi na Irskem je bilo takrat nad 12.000 razbojnikov v ječali. Prepotoval pa je tedaj neki pridigar pater Matthew vso Irsko in povsod ljudi navduševal, naj puste nesrečno pijančevanje. S svojimi iskrenimi govori jc spreobrnil dva milijona ljudi, da so se popolnoma odrekli vsem opojnim pi-
jačam. Ko se jc zmanjšalo število pivcev, sc je znižalo tudi število hudodelcev, in sicer že v treh letih od 100% na 6'A%, to je od 12.000 na 773.
Koliko se zapije?
Slovenci smo izdali pred vojno vsako leto okoli 100 milijonov K za opojne pijače, v Nemčiji se je zapilo na leto nad 3.000 milijonov in na Angleškim povprečno tudi tri milijarde K. Tako jc bilo pred vojno, po vojni se pije pa še več. V Jugoslaviji se izda za aLcoholne pijače 4.202,400.000 D. Štiri milijarde dinarjev, to je velikanski kup denarja. Ako bi postavili dečka k morju ali Soči, da bi metal vanjo novce, in sicer vsako sekundo po enega, bi lahko metal 1000 let dan in noč in bi ši ne izmetal toliko denarcev v vodo, 'kolikor jih zapijejo ljudje v enem samem letu. — Izračunaj!
Vino je povod veselju, a ključ grehu in zločinu. Voda je najcenejša in pri tem najboljša. (Grki). Pijača vzame skrbi, pa le do jutri.
Pred nevihto.
u
KOTICKARJEM
Lastovke, oj Bog vas sprimi!
Mcsec maj nas je obiskal. S seboj je prinesel mnogo košev z zlatim in srebrnim cvetjem. Kamor je potipal z drobno ročico, je zrastla čudovito lepo dišeča roža, bela lilija, zlatica, vijolica, trobentica, spominčica i. t. d. Kamorkoli se je ozrl, povsod so žgolele drobne ptičke, med njimi lepa lastovička. Drobila je čudežno pesem o ljubi svobodi, o ljubeznivem domu in o zlatem maju. Sedela je na zeleni vejici in čakala prihoda svojih tovarišic. Kar naenkrat je začula šum iz daljave. Jata lastovic se pripodi z veliko naglico v svojo ljubljeno domovino. Na zeleni vejici čepeča lastovička se jim globoko prikloni in jih prijazno pozdravi. Nato pa vesele sfrče na cerkveni zvonik. Tja so prišle še druge ptice pevke. Služabniki — vrabci so prinesli lastovicam sladke medice, da si po-gase neizmerno žejo. Kuharice — črnoglavke so jim prinesle medene potice, da potolažijo svoj veliki glad. Služabnice pa so jim spoštljivo postregle z vsemi dobrotami lepe prirode. Potem ise je začela vesela družba pomenkovati. Že drugi dan pa so se lastovke poslovile od svojih prijateljic in začele iskati svoja bivališča. Ena se je naselila v lepi beli hišici in lam si je začela graditi svoje stanovanje. Ko so jo otroci zagledali, so zavriskali veselja. Mrvili so ji drobtinice kruha in sc veselili ž njo vred. Ona pa je veselo pobirala mrvice. Še bolj so bili otroci veseli, ko jim je oče pripovedoval, kako koristna je lastovka. Ako bi ne bilo ptic pevk, bi sadno drevje ne rodilo toliko sadu, kakor sedaj. Lastovke so človeku najljubše prijateljice med pticami. Zato jih vesel sprejme pod svoj krov in zanje skrbi. V bridkosti ga tolažijo, ž njim delijo žalost in veselje ter ga vzpodbujajo k pridnosti. Lastovke, oj Bog vas sprimi!
Ožbot Helena, Miren 6. šolsko 1.
Naša mala Dari.
Z našo malo Darinko imamo pravi pekel. Zjutraj, ko vstane, hitro: «Kje je moj tatica?« Ko vidi, da gre tata v šolo: «Kam Greš?» sploh, kadar gre kam, je že za njim. Včasih je pridna, včasih poredna, tako da Vse prevrne in razmeče. Sestri pobere zvezke; na moji pisalni mizi vse razmeče.
Včasih jo ima rada mamica, včasih pa ne. Zvečer, ko jo spravlja mama spat, govori: «Pojdi še ti, sama ne grem,» mora ji pravili povestice, med tem pa zaspi. Kadar kaj prevrne v kuhinji, jo krega mama. Tedaj jezna odide, gre v šolo k tatu, kjer slopi takoj na oder. Ko jo tata pošlje k mamici, gre v drugi razred. Nekaj časa sedi mirno v klopi in piše; pa ker ji žilica ne da miru, začne nagajati. Tedaj jo gospodična učiteljica pošlje ven, ona se pa užali in razjezi. Enkrat je v svoji jezi gospodično z otroci vred zaprla v razred; ključ je vzela ven in ga skrila v klet, potem je šla v vas. Ko je nehala gospodična pouk, je hotela izpustiti otroke, a je videla, da je zaklenjeno. Gospodična je hitro vedela, da jo je Darinka zaprla; iskali smo ključ, a nismo ga dobili. Še le ko je prišla ona domov, je vzela ključ iz kleti in odklenila sama šolo. Naša Darinka ima 4 leta.
Joško Humar, učenec IV. r. v Biljah.
Bogatin.
Živel je bogatin, ki je imel skrinjo, v skrinji pa zabojček. V lem zabojčku je hranil najprej slanino, pozneje pa denar. Miši pa so naredile luknjo v skrinjo in zabojček. Bogatin pa, ki je navadno ležal na skrinji, tega ni zapazil. Kadarkoli se je skrinja zagugala, se je vsulo iz nje nekoliko denarja. Ko je zapazil, da mu manjka denar, je osumil soseda, da mu ga krade. Šel se je jezit k sosedu, toda sosed mu je trdil, da je nedolžen. Denarja pa je bilo vedno manj v skrinji in bogatin je šel soseda tožil radi tatvine. Vsled tožbe so prišli orožniki preiskat bogatinovo hišo in našli pod skrinjo cel kup dcnarja.Nalo so bogatina zaprli, njegov denar pa razdelili med reveže. Nekaj so ga dali tudi sosedu, katerega je bogatin po nedolžnem obdolžil tatvine.
To zgodbo je pravila v Čekovniku stara mati mojemu atu.
Križič Hilda, učenka 6. š. 1. v Sp. Idriji.
Součenki Ivanki Habe.
V	našem kraju razsaja huda bolezen škarlatinka. Pobrala je že več otrok.
Pred časom nam je ugrabila našo so. učenko Ivanko. Samo par dni je bila bolna. Skoro nismo mogle verjeli, da je umrla — saj je bila pred tremi dnevi še v šoli. Vsi smo bili žalostni, ko smo izvedeli za njeno smrt. Bila je najmarljivejša učenka v našem oddelku. Še zadnji dan, ko je bila v šoli, nam jo je gospodična učiteljica stavila za zgled in jo pohvalila rekoč: «0, da bi imela saj deset takih Ivank v šoli.» Bila je tudi naročnica Novega Roda, ki ga je prav vneto čitala.
Jako žal nam je bilo, da nismo smele k njenemu pogrebu, ker je imela nalezljivo bolezen. Tudi cvetja ji nismo mogle pokloniti, kajti ležal je še sneg. Toda njen grob okrasimo s svežim pomladanskim cvetjem.
Za sedaj ti pa kličemo:	Spavaj mirno
v hladni zemlji, naša draga, nepozabna Ivanka!
Učenke IV. oddelka v Zadlogu.
Vojska, kuga in kolera.
Neki človek je šel s Hrvaškega. V gozdu ga je zalotila noč. Ustavil se je v gozdu, da bi prespal. Potem je zagledal luč, šel je proti luči. Ko je prišel blizu, jc videl majhno hišico. Potrkal je na vrata, odpre jih bela žena. Prosil je za prenočišče, žena je dovolila. Zjutraj mu povedo, da so tri sestre: vojska, kuga in kolera, in mu povedo, kam bo šla katera.
Jenko Franc, učenec v Trnovem pri II. Bistrici.
Moj ptiček.
Na Hrvaškem je bilo po zimi zelo dosti ptičev, kadar je	bila velika burja.	Ako si
ga hotel prijeti,	ni zletel,	ker	se	je bal,
da ga ne vrže burja ob steno in ubije. Kako zimo jih je bilo vse' polno po tleh mrtvih ali pa hudo ranjenih. Tako je neko zimo prišlo vse polno ptičev v našo vežo, a ko sem prišel jaz z žage, so vsi zleteli, le eden je ostal. Ko sem odprl kuhinjska vrata, je takoj zletel v kuhinjo. Dali smo mu jesti in piti.	Črez nekaj	dni	se	je privadil in oče mu	je naredil	lepo	kletko, ki
jo je imei	vedno odprto, pa	tudi	okno	je
biio lahko	brez skrbi odprto,	ker	je bil	že
toliko navajen, da ni hotel zleteti ven. Bil je gozdni	ščinkavec. Zelo lepo	perje	je
imel. Keki dan, ko jc bilo odprto okno, je kar nenadoma zletel. Bilo mi je žal, ker je lepo pel. In glej, drugi dan	smo	ga našli
vs>;ga raztrganega blizu morja. Poznali smo ga po traku, ki ga je imel na nogi. Najbrže ga je raztrgala podlasica in pojedla, le noge in perje pustila.
Vičič Bogomil, Trnovo.
Čas je zlato.
Človek ceni zlato in druge dragocene bisere, tega pa ne pomisli in ne preudari, da je čas zlato.
Kako jedernat in resničen je pomen tega starega pregovora za naše vsakdanje življe-
nje. Učenec, ki točno in vestno uporabi zlati čas svoje mladosti, >si pribori največji zaklad, si pribori srečo in zadovoljnost za vse svoje življenje. Z veseljem in radostjo i-.e bo vedno	spominjal svoje	mladostna
dobe. Oni pa, ki pusti, da utone toliko zlatega časa v	brezbrižnosti in	lenobi, bo
razmišljeval v	poznejših letih	v grenkih
samoobtožbah zapravljeno dobo svojih mladostnih dni.
Pomlad našega življenja nam kmalu mine. Mlada leta so draga in zlata leta. Vestno in točno izpolnjujmo svoje dolžnosti, ter zavedajmo se izreka, ki nam pravi, da je čas zlato, da čas	hiti in se nikoli več ne
povrne.
Viljem Kindler, učenec v Trnovem pri II. Bistrici.
Knjige naše prijateljice.
Kakor daje dobra hrana telesu moč, tako si dober človek pridobiva iz dobrih knjig nauke, ki mu jačijo voljo in ga vzpodbujajo k napredku.
Že v zgodnji mladosti se nam vcepi veselje do knjig. Poglejmo malega otroka! Če tudi še čitati ne zna, ga vendarle zanimajo knjige. Kako rad brska po njih! Ko pa nekoliko odraiste, rad čita šolske knjige ter si pridobiva iz njih znanja in vede. Saj nam pravi že stari izrek, da je knjiga človeku najzvestejši prijatelj.
Kakor pa slaba tovarišija pokvari otroka, tako so tudi slabe knjige strup za otroke, ki ga zapeljejo lahko v pogubo in nesrečo.
Čitajmo torej dobre knjige z veseljem, saj one nas razvedrujejo, nas tolažijo, nas poučujejo. Dobre knjige imajo veljavo za vedno, ne samo za en čas. One naj nam bodo dobre prijateljice vse naše življenje.
Viljem Kindler, učenec v Trnovem pri II. Bistrici.
Naš teliček.
Dobili smo mladega telička. Hlapci so nas prišli zaklicat po noči. Vstali so in šli v hlev pogledat. Zjutraj smo ga šli pogledat in videl sem lepo telce. Prinesli so mu posevkov in popoldne smo mu prinesli vode pit. Več dni sem ga hodil gledat. V petek smo bili žalostni, ker smo ga prodali. Krava ni nič mukala po njem. Zdaj bo imela druga krava telička. Tistega ne bomo prodali, v hlevu imamo tri krave. Visako leto ima telička.
Hodnik Anton, učenec v Trnovem pri II. Bistrici.
Krištof Kolumb v Salamanki.
Slika na str. 162 predstavlja Kolumba, ko je na povabilo španskega kralja razložil učenjakom na slavnem vseučilišču v Salamanki svoje načrte. Izvzemši enega meniha so se mu učenjaki posmehovali. Kolumb pa ni izgubil poguma in je svoje načrte izpeljal, odkril je Ameriko in dokazal, da je zemlja okrogla.
Jelen, riba in ptič.
Ko sla Jezus in sv, Peter hodila po svitu, ni bilo še zidanih mostov. Ljudje so se mnrali voziti s čolni preko reke. Neki oče je imel tri sinove brodarje. Bili iso reveži, ki so imeli pri reki malo kočo. Sinovi so se naveličali čolnarstva in so sklenili napraviti most. Rekli so, da bodo pobirali mostnino. V' par dneh je bil most ?e narejen. Najstarejši sin je šel prvi pobirat mostnino. Crez most sta hotela iti Jezus in sv. Peter. Vprašala sta mladeniča, koliko znaša niostnina. Mladenič reče: *Sto goldinarjev!« Kristus jc rekel »Nočeš drugega.?* Kristus mu da sto goldinarjev in gresta dalje. Ko pride najstarejši sin domov, reče očetu: »Danes .-sem dobro zaslužil. Črez most sta hotela ilva človeka; zahteval sem od njiju sto goldinarjev.« Ko začuje drugi sin, jrečc^ « Jutri j|rem pa jaz pobiral mostnino.	Nastavil bom	dvesto
goldinarjev.* Drugega dne je šel drugi sin pobirat mostnino. Prišla sta zopet Jezus in sv. Peter. Jezus vpraša:	Koliko	je most-
nine?” Mladenič reče: *;Dvcšto goldiraar-tev.» »Nočeš nič	drugega?* ga	vpraša
Kristus. Nič drugega kakor suhp zlato in srebro. •Kristus mu našteje dvesto goldinarjev in odideta.	Ko pride brat	zvečer
domov, pokaže dvesto goldinarjev in reče: Jaz sem dobil več nego moj brat. Tretji dan reče najmlajši	sin: »Danes pa	pojdem
jaz pobirat mostnino.' To slišita brata in rečeta: »Tebi ona dva človeka ne bosta dala nič mostnine.- A on odgovori: ^Pojdem poizkusit srečo. Lahko dobim sam jaz več, kakor oba vidva v dveh dhch.^> Drugega jutra gre mlajši sin pobirat mostnino. Zopet prideta sv.. Peter in Jezus.. Jezus vpraša: Koliko je mostnine?- Mladenič odgovori: ^Kolikor mi hočete dali v božjem imenu. Jezus mu reče:	Ali bi se rad naučil česa
od mene.?* «Rad» je rekel mladenič, ako nii bo koristilo. Jezus rečes; -Bodi -jelen!*
*
ribo in jo bil v vodi. Na Jezusovo besedo je bil zopet človek. A zdaj je Jezus rekel: •Rodi nlič!» Lep ptič sfrli proti nebu, peruti ie imel zlate in rep je bil pokrit z biseri.
Fn Jezus je rekel:	»Bodi	človek!- Nato
"dideta v Petrom.	Ko -ide /večer
domov se mu brata nasmejeta in rečeta: ■Si kai prinesel, mostnine? Brat odgo-’•■--.	•	e m dobil	k.ikoi , idv a ob 1
v dveh dneh.'> Starejši brat icče:	.Po-
kaži, kaj .znasi- In najmlaiš-i brat jc rekel: - »Dva človeka	sta hotela črez
most. Naučila sta me tri upictnosti, ki jih ne znata vidva.* *Hkh'ana!» sc mu nasmejeta brata; «pokaži ni) svojo umetnost!* In najmlajši brat se jc Začel izpreminjevati, da m je bilo strah in groza.■ Misjjla sta. da je čarovnik, in sta ga hotela ubiti, a on jima
jc ubežal. Prišel je v deželo, lijer ie živel kralj, ki je imel grado.ve iz biserov. Kralju je rekel, da bo za hlapca. Nekega večera jc bila veselica in kralj je rekel, naj vsak pokaže, kar zna. To'sliši mlajši brat in reče kralju, če sme pokazati svoje umetnosti. Mladenič stopi na .sredo in ukaže prinesti škai vode. Mladenič se spremeni v jelena. In hči kralja mu odtrže kos roga. Potem sc spremeni v ribo. Hči kralja mu vzame < plav.ulo. Potem sc spremeni v ptiča, kraljeva hči -mu. vzame eno pero. In \ se je shranila '\ skrinjo. Kralj je moral nekega dne v vojno in mladenič ga je spremljal. Ko sta bila že daleč, Se je kralj spompil, da je pozabil žezlo. Kralj je rekel: »Kdor mi prine>se palico, dobi mojo hčerko Za ženo.* Mladenič se spremeni v,- ptica in zleti v grad. Rekel jc, ‘naj mu dajo žezlo, Ivo se je vrnil v tabor, je kralj že spal, on je tudi legel k počitku. Pride kraljevski strežnik in ubije mladeniča. Kraljevi strežnik vzame žezlo in zbudi kralja ter mu poda žezlo rekoč: »Prinesel sem žezlo kakor sle naro ili h aj .-.j. Oni mladenič .slepar ■ vam je ubežal. Sama laž ga je bilo. Škoda, ker je bil toliko časa v gradu.- Tako je lagal strežnik in odšel, da bo zakopal mladeniča. Vojska jc že minil* in kralj je zmagal. Že
0 bili doma in kraljevski strežnik je mislil, da bo poročil kraljično. Mirno jame gresta Jezu: in sv. Peter. Jezus reče: .Mladenič vstani!* in mladenič pride iz groba. Vpraša Jezusa: “Alj se jc prebudil kralj?' Ježus reče: -(Kralj se je prebudil, vojska je minila ■
dvor!. Mladenič sc spremeni v ptiča in gre v grad. Tam se spi
na klop pred palačo, l-js pride strežnik in ga -vpraia: -Kaj delaš tukSj na klopi ?>• In mladenič ga vpraša, če sme ili v dvorano. Ako znaš kako umetnost, pojdi!* mu odgovori strežnik. Mladenič pride v dvorano in bi rad pokazal; kai zna. In kralj dovoli. Mladenič se spremeni v jelena. Kraljična mu vtakne kos roga, ki mu je manjkal, Potem
1 -premeni v ribo in kraljična ji vtakne erfo plavut o. . Potem se spremeni \ ptiča- In hčerka mu vtakne eno pero. Kralj je spoznal, da jc tisti hlapec, ki mu je ukazal prinesti žezlo. Strežnikovo* sleparstvo je prišlo na dan. Krali ga ostro pogleda, in mu reče:	Sam	sebe	rj izdal Ti nisi pravi ženin
moje hčerke.* In zapove hlapcem, naj ga obesijo. Ko se je to zgodilo, so naredili •potoko. Potem so bile velike gosti, na kateri
(• • tudi jaz Dali so mi mIi iz na, mka. kor ie zgolj resnica, ker imam še zdaj .moker jezik.	’
Milavcc Dušan, 1 učenec 5. razreda v Rojanu.
t •«#•*«»•••• •••*««• * * («<*•««« ««•••» •**««* * ■ » - < «'••••••• • « MM H » « ••*> »■♦•••♦•a * a**
REŠITEV UGANK V 9. ŠTEVILKI
I. Kelih: Visla,' Anica, kamen, krona, Dunaj, tiger, Boris, kreda, e,ga, u, r. č, 'mir, deček. (Po sredi čitaš: Simon Gregorčič.)
II. Posetnice; Dimnikar, fekarnar, kamnosek.
Hiša
111.
lil
IV
Mcgoie ludi drugercšilveJ
IV. Pohlep, oslepi.
V. Računska igra: vsote so 9, 98, 987 itd. do 987654321
Rešili so:
D u t o % ;	: Ugankarski krožek V. r	Idri;	.	\ . .
.kanje Frančiška, -— Lož i c e pri Plavah: Perfeta Perina Ljubljana: Preinfalk Tonček. — Sv. Jakob:	Koblar
Marij, Ban Josip, Ivančič Danilo, .Šavron Tezej, Runko ivan, Godina Marta, Jelušič Karla, Potrata Pavla, Božeglav Viktorija, Renar Vida in Ana, Cunja Viktorija, Obersnel Irma, Besednjak Alojzija, Pavletič Emilija, Lah Emilija, Gombač Zora in Ana, Bidovec Tončka, Marija in Rudi, Babuder Libfcra. Birsa Marija, Jamšek Ana in Andrej, Pertot Olga, Černigoj Danči, Breznik Štefi in Stanko, Simonič Henrik,.Pertot Aleksij, Vatovec Ana, Steinijerger Marija. Rudolf in Herman, Babič Ivan, Reiter Berta, Pavletič Ana, Jug Ana, Mrak Lidija, Reiter Maksi, Pavletič Karmela, ŠaVron Ljudmil, Ban Venceslav, Pertot Danilo; Dtško Viktor .in Danila. - Pasja k pri J e 1 š a n a h: Maslo Pav«l in Tonček. — Miren: Klančič Bogomil, Ferletič Milan, Rusjan Franc, Lcstan Ivan, Kogoj Oskar, Budin Julij, Mozetič David. . Mužič Danilo, Pahor Natalija, Uršič Vida, Budin Dora, Bon Ivica, Butkovič Jožica, Pahor Marija, Klančič Marija, Pahor Danica. (Od nekod smo prejeli še eno rešitev, le da se rešiles ni podpisal. Tudi svojega kraja ni navedel na dopisnici.)
Za 8. številko (prepozno) so se oglasili še ti le rešilci iz Mirnega:	l rsič Dragic. Kogoj Oskar, Lcstan Ivan'. Budin
Julij, Ferletič Milan,. Vouk Franc, Ožbot .Rudolf, Klančič Bogomil, Uršič Bojan, Pahor Marija, Budin Dora, Uršič Vida, Frančeškin Ivanka, Vižintin Alberta, Klančič Marica, Bon »Ivica, Butkovič. Jožica
I
»»«««»»«J
♦
;
»»«»»»*»*•« ♦