ff Ihrer làtXn v o; o ki, Cr&v&ovci ftaà --o a
Poštnina plačana v g*t»vi*L.
Narotnina
f.Baša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. 1 Bin
UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. Benko nar. poslancu v M. Soboti telefon številka 8.
Stav. rač. peštne hran. 12.549
izhala vsako nodello
ni car
cena oglasov
Na oglasni strani; cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% draijl. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraCalo
lil. LETO
Murska Sobota, 7. oktobra 1934.
ŠTEV. 41
I ». t m J *.>4-'ir»* v t.r.ifi' 012« : M
Hoya doba na Balkanu.
Dnevno časopisje celega sveta že teden dni prinaša dolge članke o veiepomembnem obisku našega kralja v Sofiji, glavnem mestu Bolgarije.
Zdi se, da sta se oba bratska naroda končno znašla v spoznanju, da bo obema v največjo korist, ako bosta živela v slogi in prijateljstvu. Upajmo, da so končno vsi uvideli, da pravih nasprotij med nami ni in da se vsa mala nesoglasja morejo z lahkoto premostiti.
Danes, ko se toliko govori in piše o veličastnem sprejemu, ki gaje bolgarski narod priredil naši kraljevski dvojici, je na mestu, da se nekoliko seznanimo z Bolgarijo in Bolgari.
Kraljevina Bolgarija je naša jugovzhodna mejašica. Po velikosti je precej pod polovico naše države, prebivalcev pa ima le nekaj miljonov. Bolgari so ravno tako južni Slovani kakor mi. Znani so kot trezni in marljivi poljedelci, posebno pa kot prvovrstni vrtnarji.
Pred 70 leti, ko so Bolgari še ječali pod turškim jarmom, je tedanji srbski knez Mihajlo že napravil načrt za njihovo osvoboditev in ustanovitev skupne srbsko-bolgarske države. Knezova smrt je, žal, uničila tudi vse načrte.
Rusko-turška vojna iz leta 1877-78. je osvobodila večji del bolgarskega naroda ter mu po skoro petih stoletjih vzpostavila državo.
Toda Habsburžani so s strahom in zavistjo gledali na lep razvoj držav južnih Slovanov. Zato so prav kmalu pričeli spletkariti med Srbijo in Bolgarijo. Naščuvali so kralja Milana Obrenoviča, da se je prav po nepotrebnem vmešal v bolgarske zadeve ter izzval bratomorno vojno, ki je za dolgo dobo sovražno ločila obe južnoslovanski državi.
Šele leta 1912., tik pred vojfip s Turčijo, sta se zopet obe državi zjedi-nili, da složno udarita na Turka. Sloga je pokazala najlepše sadove. Turške armade so pod udarci složnih bratov kopnele kot sneg na solncu. Toda zopet ni habsburška zavist mi~ rovata, dokler ni že v prihodnjem letu ponovno razprtila oba bratska naroda. To pot so pa pognali Bolgare v boj proti Srbom in vsi naši sovražniki so se škodoželjno smejali. Tudi svetovna vojna nam je bila grozna pri-
ča medsebojne borbe, ki so jo povzročili tujcu v korist in sebi v pogubo nahujskani Bolgari.
Naš kralj in kraljica sta bila v Sofiji nad vse veličastno sprejeta. Vsj očividci poročajo o lepoti in iskre-
nosti sprejema. Bolgarski narod je v svoji globini začutil, da prinaša naš kralj njemu globoka bratska čustva jugoslovanskega naroda. Bolgari so, kakor upamo, za vedno spoznali, da je le v slogi naša moč in da bomo v slogi nepremagljivi.

Domače veszi
—	V času kmetijske razstave v Murski Soboti t. j. od 13. do 16. oktobra 1934 se bo poskusno oranje nadaljevalo. Kmetovalci, ki bodo obiskali razstavo, se obenem lahko poskusnega oranja vdeležijo, kjer bodo imeli priliko opazovati vse olajšave, ki jih nudi moderni plug.
—	Vodnikove knjige. V kratkem izidejo Vodnikove knjige. Letna članarina znaša samo 20 Din. Za to malenkostno vsoto se dobi Vodnikovo pratiko ter še 3 druge lepe knjige. Kdor si jih želi še naročiti, naj se nemudoma zglasi pri poverjeniku g. Friedrichu, sodnemu uradniku v Murski Soboti.
—	Pomlad v jeseni. Gospa Šter Mimi, soproga sodnega uradnika, je pcs'ala uredništvu popolnoma zrele jagode. To je pač redek primer v letošnji jeseni. Za poslano izrekamo g-Šterovi iskreno zahvalo.
—	Tako ne moremo več dalje! V Murski Soboti imamo okoli 30 društev, katerih namen je vzgajati narod in ga voditi v občestvo jugo-slovenske ljubezni v skupen dobro-tvoren tabor. Ta društva, ki rastejo dan za dnem, prirejajo zabave in proslave, da dvignejo duh in ljubezen našega prebivalstva. Kakor da bi tekmovala med seboj v napredku in nöcfjonalnem čustvovanju za vse one čase, ki jih je ugrabila tužna preklost 1 Vsaka sila vstopa v to društveno življenje, da pomaga graditi našo ladjo. Vidiš mlade in stare kot igralce, glasbenike, telovadce in govornike I Vsi prinašajo duh in energijo v društva; pijonirji so naše domovine. Plemenite so te sile, plemenite so tudi podpore prebivalstva, katero vse podpira, kar trka na vrata — za dobro in pošteno stvar — za narodni dobrobit iri njegovo konstrukcijo, čeprav ne rožlja več toliko v žepu. In naš uspeh? Podobni smo igralcem na tekmi, ki se v vročini in znoju trudijo, da za-bijejo nasproiniku gol. Ali zastonj so njihovi napori — zastonj njihov trud 1
Med igralci ni harmonije, ni prave zveze in tudi ne pravega spoznanja. Tako padajo goli 1 Nešteto dobrin smo izgubili, ki bi jih lahko obdržali. Novi boji so se izjalovili. Prestriži na vse strani 1 Ali bi naštevali izgubljene dobrine? Menda ne, saj jih vsak pozna; vsak ve, da so izgubljene. Žal pa nam je za one kulturne ra-tarje, ki izrabljajo njihove sile z najboljšim namenom, da koristijo narodu. Lahko bi napisali o tem članek, ki bi obsegal ves list, vendar za danes samo opozarjamo na državno himno in njene pomembne besede: Složi našu braču dragu na vsak dičan slavan rad 1 14 miljonov nas je 1 Koliko od nas pojmuje pravilno našo državno himno? In prav raditega pada gol za golom 1
—	Izseljevanje. Zadnji čas je odšlo več naših deklet za delom v Francijo. Opozarjamo pa dekleta, Jci žele iti v tujino, da to prej dobro premislijo, kajti zadnje čase hodijo po Goričkom razni agentje, ki nagovarjajo dekleta in jim obljubljajo lepo, udobno in brezskrbno življenje, ako gredo z njimi služit v Francijo. Vsiljivost in zgovornost teh agentov je prccej sumljiva, zato naj dekleta dobro premislijo, predno se odločijo, da ne bodo pozneje razočarana.*
—	Beltinci. Dobrih 14 let je delal za dobrobit naroda v Beltincih brat ing. Fran Mikuž s soprogo, sestro Danico. Kot ravnatelj ban. kmetijske šole se je moral preseliti v Rakičan, ki ni sicer daleč od nas, vendar pa bo usmerjeno njegovo delo v drug kraj tako, da se je nai Sokol čutil primoranega, da se od iskrenega bratskega para primerno poslovi. Brat starosta je povdarjal ob slovesu, da je za Sokola ta odhod velika zguba. čeprav se ni mogel brat Mikuž udej-svovati v Sokolu kakor bi hotel radi prevelike zaposlenosti, vendar je s svojo iskrenostjo in pravim sokolskim bratsvom utrjeval bratstvo in pravo vzajemnost v društvu. Z vestnim iz-
vrševanjem svojih stanovskih dolžnosti v prid naroda, je izvrševal tudi najvišje nacijonalno delo. Brat Mikuž se je zahvalil starosti za izredno pazljivost. Obljubil je, da se bo v Sokolu še večkrat zglasil, zlasti ob prireditvah. Šolski upravitelj, brat Gumi-lar, je podčrtaval posebno zasluge, ki jih ima brat Mikuž na gospodarskem polju v delu za našega kmeta. Želel je, da bi se brat Fran j o in sestra Danica tudi v novem okolišu počutila srečna in zadovoljna. V bratskem razpoloženju so prebili -člani nekaj ur v družbi odhajajočega para.
—	Žrtev jetike. V četrtek, dne 27. sept., zjutraj so naznanili tišinski zvonovi, da se je za vedno poslovil od nas dijak šestošolec: Gomboc Viktor iz Gederovc. V cvetu mladosti ga je kruta jetika vrgla iz šolskih klòpi v posteljo, katere ni več zapustil. Res, preden je prišla jesenska slana, je ovel toliko obetajoči cvet. Pogreb se je vršil 28. sept. ob asistenci preč. g. Radoha in domačih bogoslovcov. Na pogreb je odposlal ravnatelj ptujske gimnazije dr. Kovačič 12 tovarišev iz naše Krajine. Baš ti udeleženci so privabili vsem domačim soize v oči. Na domu se je poslovil od pokojnika z ginjenimi besedami njegov tišinski vzgojitelj g. Antauer, tovariši z Miškom Kranjcem so mu pa zapeli žalostinko : „Vigred". Dijaki s« ga nesli na poslednji dom, kjer mu je izpregovoril zadnje besede šestošolec Antauer Oton. Naj počiva v miru blaga duša!
—	Vlom v občinsko pisarno v Tešanovcih. V noči od sobote na nedeljo je bilo vlomljeno v občinsko pisarno v Tešanovcih. Drzrti vlomilec, ki je menil, da imajo sedanje združene občine kaj več denarja* je z dletom vlomil vrata ter odprl-v pisarni vse omare in predale. Zanj, nepotrebne uradne spise, je razmetal po tleh. Odnesel je nekaj več kot 100 Din. gotovine. V isti noči so poskušali vlomilci srečo tudi pri Rituper Francu. Radi bi prišli v klet, kjer se hrani dobra kapljica, a se jim ni posrečilo. — Pri Sukič Kolomanu so odnesli 2 plahti in eno obleko.
—	Nesreče. V Dobrovniku je 13 letnega pastirčka Ferencek Pavla brcnil na paši konj v glavo s tako silo, da so ga morali pripeljati v bolnico. — 7 letni sinček Klement Franc iz Motovileč je prišel po nesreči pod brano, ki-ga je-močno poškodoval?.
V NEDELJO, DHE 7.
Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
X. 1934
3.* DIN.
TOMBOLA SOK 0 LS HEB A DRUŠTVA.
— 2.000.* DIN
UIHIBIIIIIIIIHIHUUIHIIIIIIIHlimilllllllllUlIlllHIUHIIIHHimHIUUIIIIinHIlIHIIIIIHIH
—	Opozorilo 1 Šoferji tovornih au-tomobilov ne smejo prevažati potnikov. Kraljevska banska uprava je določila v primeru kršitve globo do 10 tisoč dinarjev. Ker vozijo automobili tovarne g. Benka dnevno na razne strani in so šoferji do sedaj prevažali potnike po lastnem prevdarku, opozarja lastnik podjetja v smislu gornje naredbe, da se ne obračajo več stranke s takimi prošnjami do Šoferjev, ker jim je izdana ojstra prepoved.
—	Lastno mater je ustrelil. V soboto, dne 29. septembra je pretresel Domajinski vrh nenavaden in žalosten dogodek. V našem kraju ne pomnijo, da bi se kaj takega zgodilo kakor navedenega dne. Posestnik Smodil Franc, rojen 1887. v Domajinskem vrhu štev. 48, je v jezi in sovraštvu ustrelil svojo mater Ano, staro 72 let. V soboto okoli 8. ure je sprožil z enocevno lovsko puško smrtnonosni strel v mater, ki je ostala samo še par trenutkov pri življenju. Kovač Alojz in Naček Peter sta prihitela, ko «ta slišala strel, takoj v stanovanje in sta jo našla v zadnjem zdihljaju. Borila se je s smrtjo in ni mogla več govoriti. Nesrečen sin je stal par ko rakov od nje s puško v roki. Navedena sta mu puško odvzela. Trdita, da je bil storilec pri pogledu na nesrečno mater popolnoma trezen, pozneje ga je pa najbrž pekla vest in se je opil. Obdukcija je ugotovila, da je bil strel smrtnonOsea in da je smrt nastopila takoj. Smodiš Franca so orožniki 29. sept. aretirali in predali sodišču, kjer sebo zagovarjal za storjeno dejanje.
—	Nesreča pri mlatvi. V torek je bil na mlatllnem stroju Domjan Stefana, posestnika in gostilničarja iz Bresovc štev. 1, za vlagača snopja Htrbaj Franc iz Predanovec, štev. 26 Stroj mu je potegnil v žrelo desno roko, katero Je takozvani „drumel zmečkal in pri komolcu odtrgal. Siromaka, ki se je zvijal od silnih bolečin, so pripeljali na kirurški oddelek bolnice, kjer se zdravi. Kakor pravijo, ni Ml Herbaj pravi vlagač» ampak se {• sa to delo sam ponudi), da bi bili prej gotovi in ae čakali na vlagača. Pri tem pa jo je tako izkupil, da bo pomnil vse življenje.
—	„Le Zlatorog arilo da belo perilo 1" pravi ljudski glas. Naše vrle gospodilje, ki dobro vedo, kako silno čistilno moč ima Zlatorog-ovo milo ia kako izdatno je ob enem, ga ne hvalijo zaman. Z Zlatorog-ovim milom oprano perilo je lepo kot novo. Poskusite z njim prati tudi Vi ia ae bete se kesali 1 Zlatorog-ovo milo je domač izdelek. Priporočamo ga aajtopleje 1
—	Oerlinci. O cestah proti nemški strani se je že mnogo govorilo, pa tudi pisalo, zato ni treba ponavljati, 4a so v slabem stanju. Krivda je pač v tem, ker je do komasacije občin bila sanosvoja občina tudi najmanjša vas. Taks občine so bile preslabe, da bi posvečale posebno pažnjo cestam Po združitvi občin so se razmere pre-drugačile. V kratkem bodo občlnsk odbori, sestavljali proračun la tu mora biti glavna skrb občii. ureditev cest
—	Griža v dolnje-Iendavskem srezu. V Murski Krajini smo že poročali kako se je razpasla griža v sosednem srezu radi prikrivanja obolenj, vendar se je ugotovilo, da je bil začetek te bolezni v Melincih. Danes moremo že Jažje dihati, ker je nevarnost v toliko odstranjena, da so vsi bolniki izolirani. Ker je bila banovin-ska bolnica prenatrpana, so otvorili v Odrancih zasilno izolirnico. Brez denarja pa ni bilo sploh mogoče misliti na kako pozitivno lečenje, zato je priskočila Kralj, banska uprava na >omoč z zneskom 30.000 Din. V 24 urah e prepeljal v Odrance auto higijenske-;a zavoda 60 postelj s slamnjačami. Da bi se pomnožilo zdravstveno osobje, je bil takoj ukinjen trahomski oddelek v Murski Soboti, osobje s potrebnim inventarjem pa prepeljano v Odrance. Iz Ljubljane so dospeli 3 zdravniki in sicer 2 iz internega oddelka splošne bolnice in epidemiolog higi-jenskega zavoda. Manjkal je še sanitetni auto za prevoz bolnikov in des-itfektor, kar je Ljubljana takoj poslala, zavedajoč se resnega položaja» v katerem se je nahajal srez. Sprejetih je bilo 125 bolnikov, a poslanih postelj je bilo samo 60. Trenutno stanje bolnikov je 90. Zdravstvenemu aparatu se imamo zahvaliti, da smo izven nesreče. Umrli so samo 4 oso-be in sicer 3 otroci in 1 žena, a še te so bile prepeljane v bolnico kot umirajoči, popolnoma onemogli, živi okostnjaki.
—	Več narodne zavednosti t Popotnik, katerega zanese pot v obmejno vasico O., obišče tudi pokopališče. Slednje je lepo urejeno, ima veliko grobov in tudi nagrobne spomenike. Tujec pa, ki ne pozna razmer v G., bo trdno prepričan, da je ta vas po polÉoma nemška, kajtj izmed številnih nagrobnih kamnov ima samo eden slovenski napis. Razumljivo je, da so se obmejni slovenski prebivalci sa čas madjarske oblasti raje posluževali nemščine, nerazumljivo pa je, da imajo po osvobojenju postavljeni nagrobni spomeniki razen enega vsi nemške napise, ko je vendar vas O. popolnoma slovenska in, kjer je od osvobojenja tudi slovenska šola. Kaj si mislijo tujci o nas, ko vidijo kako sami omalovažujemo materni jezik I Ni se čuditi raznim ševenistničaim nemškim statistikam, da prebivalce slovenske vasi štejejo med Nemce ia da v svoji nadutosti kar celo Slovenijo smatrajo za nemško kulturno območje.
—	Otvoritev samarijanskega te Sala v Murski Soboti. Dne IS. okt. 1934 ob 18. uri bo v prostorih otroškega vrtca otvorjen samarijanskl tečaj sireskega odbora dtuitva Rdečega krila v Murski Soboti. Vodstvo tečaja te po napresilu sreskega odbora Rdečega križa prevzel prim. bolnice g. Dr. Bresovnik Vladimir. Praktične velbe bo pod njegovem vodstvom de-monstriral g. Dr. GuliČ Vladimir, sekn. bolnice. — Za gasilce se bo otvoril tečaj dae 16. okt. 1934 ob 18. ari.
Naročajte in oglašajte 1 „MURSKI KRAJINI«
Z T7ASE BATKMRE
—	Goloblfi Lojze, umrl. V naj-epši dobi je v Ljubljani umrl 28. sept. Lojze Golobic, ki je bil urednik SIo-venčeve kulturne rubrike.
—	Automobilski karambot pri Celju. Podsterešina Jugoslovanske gasilske zveze, Jernej Vengust, mrtev! Gasilska četa v Veliki Plrešici pri Celju je blagoslovila dne 30. sept. gasilski dom. Na to prireditev je hi-el tudi podstarešina gasilske zveze, tovariš Jernej Vengust z nekoliko funkcionarji. Ko so se okoli 7. ure zvečer vračali t gasiskim avtom, 60 dohiteli na ce$ti nemotociklista, ki se kljub opozorilu ni hotel omakniti tako, da bi avto lahko vozil naprej, temveč e v vijugasti črti vozil dalje. Ko je privozil avto tik njega, je isti obrnil motoclkel naravnost pred avto. V renutku je šofer ustavil avto z vso silo, da bi se na ta način izognil ka-rambolu. Posledice so bile tako hude, da se je auto zasukal proti Petrovčem, a gasilce je vrgla sila na vse strani. Tovariš Vengust je bil na mestu mrtev, ostali pa so dobili le lahke poškodbe.
—	Samomor dveh zaljubljencev v Savinji. Pekovski pomočnik Vinko Škafar iz Žalca in Milka Grilčeva sta se tako močno zaljubila, da sta sklenila iti skupno v smrt. Ker jima starši niso hoteli dati dovoljenja za poroko, sta skočila v Savinjo in našla smrt v mrzlih valovih.
—	Tatvine. Znani uzmovič Kosov Stanko iz ljubljanske okolice je bil pred kratkim izpuščen iz zapora. Komaj je zadihal zlato svobodo, je že
pričel z vlomi in tatvinami raznovrstnega blaga. Pa ni imel dolgo sreče. OroZniki so ga zopet spravili
v zamrežena okna.
—	Mati z dvema otrokoma v svinjaku, v Ptujski okolici ima neka sirota dva otroka. Ker ni mogla dobiti dela, se je pred meseci podala v okoliški gozd in je tam živela z otrokoma do sedaj. Ker so pa noči hladne, se je vrnila sirota zopet v vas in prosila pri ljudeh za stanovanje. Ker so bile njene prošnje zaman, se je začasno naselila v svinjak. Tu so jo našli .sosedje. Upamo, da ji poliče občina primerno stonovanje.
—	Obesil seje. Zloglasni vlomilec Centa, kije dolgo časa strahoval ljubljansko okolico in Dolenjsko, je o-bupal nad življenjem in se je v zaporu obesil.
—	Zopet automobllska nesreča. Predsednik velesejma g. Bonač, njegova soproga in ing. Hihor, so se peljali pred kratkim z automobilom. V Ljubljani pa je zavozil auto v obcestni železni drog s tako močjo, da je priletel v kostanj. Najhujše je bila poškodovana soproga g. Bonača, ostali gostje so pa dobili le lahke poškodbe.
IZ DRUGIH BAT70VIN
—	Poljedelska razstava. V Bosanskem Novem je ban Vrbaške banovine otvoril pred kratkim poljedelsko razstavo, ki je imela nenavaden uspeh. Pri otvoritvi je bilo navzoBb, okoli 3.000 kmetov. Lep uspeh obiskal ' so povzročila sistematična izobraževalna dela med narodom.
IWöLeD P0 SVETU

Na Dunaju so te dni slavnostno prenesli v novo zgrajeno grobnico oba znana avstrijska kanclerja msg. Seipia in nedavno ubitega dr. Dolfusa.
Angleška, Francija ia Italija So sé V Ženevi zedinile, da bodo v slučaju ponovne nevarnosti za avstrijsko samostojnost takoj povzele pri-merne korake v obràmbo Avstrije.
V Španiji narašča napetost med Katalonijo in centralno vlado v Madridu. Bati se je, da pride celo do oboroženega spopada.
Poljska se vedao bolj oddaljuje francoskemu ter približuje nemškemu sistemu. Nekateri dnevni časopisi govore ie o nemško-poljskem bloku.
Med Rusijo ia Japonsko je po zadnjih poročilih prenehala vsaka napetost. Poroča se celo, da bosta obe državi sklenili nenapadalno pogodbo.
Nemčija se po razkritjih nekega dr. Klotza menda zelo močno oboro-žuje. Po njegovih poročilih je leios v maju imela nemška zračna sila nad 2500 modernih letal ter 7500 prvovrstno izurjenih pilotov; nadalje razpolaga ie danes, kljub prepovedi, s 24 podmorskimi čolai najmodernejše koaltrukcije.
Na Anglelkem je priUo do strahovite železniške nesreče. Ekspresni vlak, U je tetil U Londeaa, je trčil t polnem Urit v neki osebni vlak. Juaekje bil strahovit, učinek nič
manj grozen. Osebni vlak jé odletel kakšnih 100 m daleč od tira, dva vagona sta se zarila drug v drugega. Lokomotivi obéh vlakov sta popolnoma razbiti. Iz razbitih vagonov so potegnili 14 mrllčev in 50 hudo ranjenih oséb. Najpretreslivejšo sliko je nudila skupina dveh mrtvih otročičev, ki sta ležala v objemu na tračnicah.
Vso Ameriko drži v napetosti preiskava proti nekemu Hauptmannu,' ki je težko obremenjen, da je svoje-časno odvedel in umoril Lindbergho-vega sinčka.
Prof. Piccard se pripravlja aa nov stratosfera! polet z balonom v višino 30.000 m. Sedaj študira tehnične možnosti svojega nameravanega vzleta. Startal bo v Svici. Mi mu pa želimo, da bi tudi on srečno pristal pri aas v Prekmurju.
Nemčija. V Vestfalski pokrajini živi močna jugoslovanska kolonija. Jugoslovani so v zadnjih letih organizirali razaa društva, ki pospelajejo poleg prosvete la domoljuba, tudi dobre odnošaje med nalo in aemlko državo. V zadnjem času pilejo ugledni nemški listi o naši koloniji prav lepe Člaake. Naie ljudstvo smatraje kot zelo polteno, delavno la trezaé.
a.»«. inozemtV* listi slasti francoski in nemški, Se pntv marljive bavijo i - konsolidacijo Balkana. Pod-črta vajo velevažen pomen obiska n*š«
raljevske dvojice v Sofiji, ki se je iriil zelo svečano.
Velikodušnost kralj« Alek
indra. Naš kralj nam ni poznat sa
10	kot junak, kije vso svojo mladost porabil za svobodo domovine, am ak tudi kot vladar izredno mehkega i plemenitaga srca. Koliko otročičev i že obdaril na Bledu in koliko 2e icam je že osušil solze t Kamurkoli otuje, povsod prihajajo poročila, ka-:o otira bližnjemu solze ! Svet nas ivida, da imamo tako demokratičnega ladarja, katerega diči junaštvo, mod nt In dobrota. Tako prinašajo bol-arski časopisi poročilo, kako je naše eličanstvo nagradilo železničarja.
0	se je vračala kraljevska dvojica iz ofije, je prispela z vlakom na posta-» Petrič pri Slivnici. Tu se je zgo-
11	slučaj, da je kraljevi vlak prav ihko ranil postajnega načelnika Di iftrija Mihajlova, ki je, zavedajoč se elike odgovornosti, sam nadziral rèfnice. Ta dogodek pa ni ostal krit vladarju. Nobene reči ne ceni kko visoko kot vestno izvrševanje lužbe. Da bi dokazal to, je odredil,
1	se izplača Mihajlovu znesek 30.000 ■ tvev kot nagrado za vestno službo ! lačelnik prometnega oddelka je vče
ij odšel v Petrič in izročil Mihajlovu 9.000 levov. Obenem mu je izrekel udi kraljevo zahvalo.
Svetovno gospodarstvo se ■i op»vt|i. Društvo narodov je iz lalo podatke o svetovnem gospo-irskem stanju, iz katerih je razvid ), da je nazadovanje svetovne trgo-Ine prenehalo. Izdelava sirovin je ipredovala v primeru s prejšnjim om za 9%.
— Edini slovenski odvetnik v Ploven umrl. Odvetnik Tevže Haf ir je umrl v Celovcu. To je bU edi-sloveaski odvetnik, ki je uiival pri ilem narodu v Korotanu popolno lupanje. Do smrti je ostal zvest sin roje matere.
Naie terjatve. Za izvoženo Matita prijeti tifi država od Nim e Še 7 miljonov 276.852.50 Maric, ir znaša v našem denarju 126 mil-inov dinarjev.
Poljska vlada znižala poltae irifa. Poljska vlada je v korist obče idukcije cen, izuzemši cen poljskih idelkov, znižala poštne tarife
Trgovska kapčija med Jago-Ivijo ffl Egiptom. V najkrajšem tsu bodo zaključili trgovska kupčijo led Jugoslavijo in Egiptom. Jugoslavi je izvozila v letu 1033. za 16 illj. Din. blaga, predvsem cementa, Jtttbmega lesa in vole. Pričakuje se povečanji jugosl. izvoza. Izvoz iz Igipta v prošlem letu v Jugoslavijo znašal la 5 milj. Din.
Evropa se nabaja v mrzlič-itta stanja. Ali se ponové zopét groll« is leta 1014 ? Curih : Ob priliki «jaške proslave v Le Rangiers je gomil zvezni predsednik Pttet. Med rughe ji tadi izjavil, da bo smatra téviea za prvo aalogejda be bud-
no pazila na njeno obrambno silo. Zlasti čudno so jeknile njegove besede, ko je povdarjal, da se Evropa
nahaja v nekem mrzličnem stanju in da je prav veliko vprašanje miru. Izgleda, da se bodo povrnile grozote iz leta 1914 in dvomi, ako se bo v novem pokolju vpoštevaia švicarska nevtralnost. Švicarska zvezna vojska bo imela v bodočnosti veliko nalogo, da ohrani domovino močno in neokrnjeno.
Poljska se noče mešati v avstrijsko nemške spore. Kakor smo zvedeli, je posetil ob priliki poslednjega bivanja na Dunaju poljski ministerski predsednik Beck tudi kanclerji Schuschniga. Razgoverjala sta se celo uro. Minister Beck je prepričeval Schuschnigga, da se ne bode Poljska mešala v avstrijsko-nemški spor in to radi zveze med Poljsko in Nemčijo. Pripravljena pa bo kakor druge države stati vedno na stališču, da se mora ohraniti samostojnost Avstrije. Izrazil je tudi željo, da bi prišlo do tesnejših trgovinskih pogodb med obema drŽavama.
Itaijonsia trgovska statistika.
Pravkar je izšla statistika italjan-skega finančnega ministra, carinske generalne direkcije in statistika o neposrednih davkih za čas od 1. jan. 1034 do 31. jul. 1934. Italjanskih uvoz iz Jugoslavije je znašal v prvih 7 mesecih 115.2 milj. lir, izvoz v Jugoslavijo pa 81.20 milj. lir. Pri italjaa-skem uvozu odpide na navaden les 62.6 milj. lir ali 310.24t ton, na živo perutnino 13.9 milj. na govedo 10.27 milj, na jajca 2.9, na kurivo ia oglje pi 5.4 milj. Lir. V Jugoslavijo pa je uvozila Italija za 36,2 milj. Lir bombaža in za 9,9 milj. sirovega bombaža. Drkgè uvozne količine io bile: ril, zelenjavi in kern, produkti.
Nazadovanje kulture.
Vsi naši slovenski časopisi obsojajo neprijatelja, ki tako kruto ravna z našimi 600.000 brati. Prav res je to obsojanja vredno in krivično, da ni pravice na svetu, vendar pa imajo neprijatelji nekaj, kar je slovenski narod takoj pograbil in že povsod uveljavil — to so kletve. Kako je prišla ta ostudna navada med nas Slovence, ne moremo prav ugotoviti; morda je prinesla vojna seboj. Naj bo kakor hoče, vendar grdo je to in naravnost sramotno. Danes slišimo že med mladino kletve, ki pačijo detinska usta in ponižujejo nas Slovence v taki globoki meri, da je že škandal. Starši, ki v svoji strasti in razburjenju ne morejo najti utehe, bruhajo kakor iz vedra ploha najhujših kletev v navzočnosti otrok. Prav tako delajo že otroci. Prisluškuj samo za mladino in boš strmel.
Hočemo 11 s kletvami dvigovati kulturo našega naroda? Menda vendar nel
Izjava.
Podpisani izjavljam, da ni resnica, kar sem govoril o S. K. Muri v
Murski Soboti, preklicujem to, ter ie zahvaljujem imenovanemu klubu, da je odstopil od zasebne tožbe.
RODÉ KAROL.
TON-KINO
Lastnik II. OlTtftlClH
V MURSKI SOBOTI
Magda Schneider in Willi Forst v veleoperétl
NE POZNAM Ti A LJUBIH TE
Režija: Géza v. Bolvàry. Glazba: Franz Grothe.
Zunanja trgovina i avgusti.
Na podlagi složbenih podatkov je znašal naš izvoz v mesecu avgustu 332415 ton v vrednosti 366,648.395 Din. V primeru z avgustom lanskega leta se je povečal izvoz zi 53.285 ton ali za 99,311.700 Din. Uvoz v avgustu pa je znašal 74.230 ton ili v Din 287,813.923 ter je bU za ll,123«/0 manjši od uvoza v avgustu Moškega leta. IZ tega sledi, da je bfli trgovska bilimia v avgustu aktivna za celih 78,834.472 Din.
Olivni predméti izvoza v avgustu so bili : koruza, stavbéni lei, sveže sadje, bakrena ruda, sviaje, ostale rude. Predmeti uvozi sei pi ostili kakor vedno : bombažno predivo, kože, sirovi bombaž, svila in stroji.
lavna iona Mi ■ ekspozituri
Pregled stanja na delovnem trgu. Ščejo delo moški: 24 hlapcev in polj. delavcev, 2 kovača, 1 klepar, 2 stroj. kljuCav. pom., 8 mizarjev, 4 krojači, 1 čevljar, 1 mlinar, 2 peki, Zidarjev, 1 slikar, 2 tesarja, 5 trgov, pom., 6 težakov, 3 uradniki, skupaj 39 moških delavcev. Ženske : 1 polj. delivka, 9 služkinj in kuharic, Skupaj 10 ženskih delsvk.
pRiReßicve, K0NceF£i IN PROSIL
V proslavo 15 letalce osvobojenja Prekmurja priredi glasbeni odsek Sokolskega društva v Murski Soboti dne 6 oktobra 1934 v Sokolr skem domu slavnostni koncert z nagovorom staroste brata Pertota. Proizvajale se bodo skladbe : Auber, Čajkovski, Stolz, Svendsen, Beethoven, Pucclnni, Korsakov, Wiedoeft in Gounod. Koncert nam obeta izredni užitek, zato naj ne zamudi nihče lepe prilike 1
— Bodonel. Gasilska četa v Bo-doncih ji dne 30. sept. blagoslovila novo nabavljeno brizgalno. Ob tej priliki ie je zbralo okoli 200 gasil' cev. Ób 14. uri Je prispel k svečanosti tudi starešina župe, naroda! poslanec g. Benko Josip, kateremu je poveljujoči inšpektor g. Titan Joško iznesel raport. Blagoslovitev je potekla zelo svečano. Prav prijetno so doneli besede g. župnika in starešine župe. V ognjevitem govora sta po-vdarjala pomen gasilstva in zvestobi do države ia kralja. Pozdravni govor šolskega upravitelja Vukana je bil
jedrnat Predsednik gasilske čete ie je prisrčno zahvalil vsem udeležencem in obljubil, da bo četa uporabljala brizgalno z največjo točnostjo. Slišnosti sta se udeležili tudi obe četi iz Murske Sobote z zastavo. Vsa Mft-čanost je izražala posebao vnemo do gasilstva iu izredno ljubezen do domovine.
Goraja Lendava. Streljačka družina. V zadnji štev. je pod tem dopisom pomotoma izostalo, da je pri nagradnem streljanju dai 23. sept. ob hudi konkurenci zasedel tretje misto g. Hfll Julij ter si siem priboril tretjo nagrido. — Društvo Jadranske straže priredi v nedeljo 14.okt. ob lepem vremeàa propagandni izlet v Boga-ševce k gospodu Mekišu. Polnoštevflna udeležb« bo pokazala slogo la moč •našega društva. Zato naj nihče de izostane. Odhod aa vozovih db 13. uri izpred trgovine HOL Dobrodošli so tudi prijatelji društva. Pevci naj ta teden pridno poaečajo pevske vaje, trto* da bo aber ai izlila zmožen alatili svojo dollaosl
Koliko |c Židov i Jugoslaviji?
V novoletni številki »Zidova« (te dni se je začelo 5695 židovsko leto) e objavil David A. Levi-Dale pregledano statistiko o številu Židov v Jugoslaviji. Po tej statistiki je v Jugoslaviji 68.485 Židov, ia sicer 34500 moških ia 33.900 žensk. Vsi ti Zidje so organizirani v 120 židovskih cerkvenih občinah. Od vseh teh Židov živi 9500 v Beogradu, 8500 v Zagrebu, 8300 v Sarajevu, 5700 v Subotici, 3650 v Novem Sada» 3280 v Osjeku, 3200 v Skoplju, 1550 # Vernim Bečkereka, 1400 » Viraždteu, 1400 t Siati, 1300 v Somborn in v Zemunu okoli 1000. V teb glavnih občinah živi 52.000 Židov, ostalih 16.000 je razkropljenih > 100 maajših krajih. Največ Židov je v Savski banovini, kjer jih je 19/400, nato pride Beograd z Zemunom, kjer jih je 11.000. Najmanj jih je v Moravski baaoviai, ki šteje samo 410 Židov.
Zelo zanimiva je tudi statata» Židov po njihovih poklicih. VsefcŽIdor s poklicem je 14.000. Ogromaa veäaa teh je zaposlena v trgovini, namreč 9000. V intelektualnih poklicih je zaposlenih 1500 Židov, od katerih ji 790 zdravnikov, 300 advokatov, 200 laže-nerjev, 00 lekarnarjev, 30 veterinarjev, 9 učiteljev in 1 profesor. Rasate dragim poklicem pripada 50 Židpv. V obrtu je zaposlenih okoli 2000 Židov, od katerih živi samo v Sarajevu Koncem leta 10» je bile a« ffjpfe sah vpisano okoli 700


gimnazijah okoli 3300, na ljudskih šolah pa okoli 4000. Od visokošolcev je 90 tehnikov, 130 medicincev, 220 juristov, 90 filozofov in 15 farmacev-tev. Vidi se, da ogromna večina vseh židovskih študentov študira na visoki šoli. Visoko število židovskih dijakov ter visoko število Židov v intelektualnih poklicih dokazuje, da se godi Židom v Jugoslaviji naravnost odlično. Kje je še okraj v Jugoslaviji, ki bi pri 60.000 prebivalcev imel 9000 trgovcev in 700 visokošolcev 1
Iz židovske vere je izstopilo 9 oseb (3 moški in 6 žensk), v židovsko vero pa je prestopilo U oseb, in sicer same ženske, ki so'se poročile z Židi.
A,
1SSK Maribor : SK Mura 8:4 (3:2)
ff ( V nedeljo se je namesto napovedane prvenstvene tekme radi suspendiranja SK Panonije, ker je proti SK .Dravi nastopila z neverificiranimi igralci, odigrala prijateljska tekma, ki se je končala z zmago ISSK Maribora.
Rezultat absolutno ne odgovarja poteku igre, ker bi bil lahko tudi obraten, če bi Murin napad vsaj deloma izkoristil ogromne šanse, ki so se mu nudile pred nasprotnim golom. Sploh pa je celotno moštvo SK Mure odpovedalo in obramba z vratarjem Kosem na čelu je delala neodpustlji-ve napake. Pomisliti je treba, da je večina igre potekla pred vrati Mariborčanov, kar dokazuje tudi razlika kotov 11:4 za SK Muro in dve neizrabljeni enajstmetrovki, a kljub temu so domačini dobili 8, golov. Skoro sleherni napad gostov se je končal z zgobitkom. Vzrok temu je bila, kakor že povedano, nemogoča obramba; levi branìlèc^ je rad delal „avanture", a držal nobene žoge. Edini, ki jé ugajal, je bil Kardoš II.« v napadu. Pa tudi od Mariborčanov smo mnogo več pričakovali.
V • Sodnik g. Türk je sodil preveč
•WHÉ*^*' -	• • < —ki.
; ANEKDOTA. Mednarodna komisija In Črnoflorei.
' Takoj lpo berlinskem kongresu je prišla mednarodna komisija, da določi mejo med Črno goro in Turčijo. Pri tej priliki je vas Velika pripadla črni gori, ali vse planine v •nVoHci, ki so bile last prebivalcev te vasi, so morale pripasti Turčiji, Črnogorci pa,1" ki so zelo pametni in 'prebrisani, so začeli pomišljati, na kakšen hačfti bi mógli prevarati ko-1 misijo, dà bi' one- planine z velikimi pašniki ostale njihove.
Krsj, kjer je komisija opravljala '-svoj posel, je bil oddaljen od Velike tri äre hodä Pri obedu so Vdičani, med ostalimi stvarmi, prinesli komisiji tudi vročo pito. Francoski poslanec vprašk Veličane :
~J2£ Odkod je ta vroča pita? •C&J : _ prinesli so'jo seljaki iz Ve-Hke, odgovori črnogorski délegat.
—	Kako je to mogoče, ko je Velika odtod oddaljena tri ure hodä, a pita je še vroča ?
—	Prav to je ono, pravi črnogorski delegat, ker si Turki pogreSno predstavljajo, da je tri ure daleč, a po tej piti vidite, da ni niti četrt ure.
Na podlagi tega, je komisija z večino izglasovala pašnike Veličanom.
Resnična zgodba.
Preprost možak, ki ni bil še nikoli v kinu, je šel gledat detektivski film. V nekem prizoru je iskal detektiv zločinca v sobi. Zločinec, ki je dolgo iskal zatišja, je uvidel, da je najboljše, ako se skrije pod posteljo. Ko je detektiv iskal po sobi, se naš stric iz dežele ni mogel premagati, da ne bi vstal in zavpil: „Pod posteljo tiči." Ko pa se je hotel spet vsesti, se je dvignil sklopni sedež in mož je telebnil na tla,
Ves divji se je obrnil in prismolil za njim sedečem gledalcu krepko zaušnico, misleč da mu je izpodmaknil stol.
KMETIJSTVO
Sreska kmetijska in vrtnarski razstava v M. Soboti
bo 13., 14. in 15. oktobra v Sokolskem domu.	,
Slovesna otvoritev bo v soboto 13. oktobra ob »/2 10- Po otvoritvi bo razstava odprta do 18. ure, v nedeljo in ponedeljek pa od 8. do 18. ure. Vstopnine ni.
Med razstavo bodo tudi strokovna predavanja o travništvu, poljedelstvu in sadjarstvu in sicer v nedeljo ob 11 in 16. uri, v ponedeljek pa ob 10., 11. in 14. uri v mali dvorani Sokolskega doma. Predvajali se bodo tudi kmetijski filmi.
Za to razstavo je vsepovsodi veliko zanimanje.
Poverjeniki že prav pridno zbirajo razstavni materijal, posamezne občine se že kosajo med seboj, katere bodo razstavile boljše in lepše pridelke.
Razstavljene bodo tudi opaže (modeli) za gradbo silosev treh tipov.
V času razstave, v ponedeljek dne 15. IX, bo poskusno oranje z novim plugom „Lesce" na parceli med Soboto in Černelavc'.
čržne
cene;
Živina.


Mariborski sejem 25. septembra. Prignanih je bilo 8 konj, 12 bikov, 90 volov. 346 krav in 14 telet. Cene so bile sledeče : debeli voli 1 kg žive teže Din 3.50-4, poldebeli 2-2.75, voli za delo 3 3.75, biki za klanje 3-3.50, klavne krave debele 2.50 do 3 50; plemenske krave 2 - 2.50, krave za klobasarje 2—2.25, molzne krave 2 50-3. breje krave 2,50—3, mlada živina 3—4. — Meso; volovsko I. vrste Din 8—12, II. vrste 6-8, meso bikov, krav in teile 5- 6, telečje meso I vrste 8-12, II. vrste 6-8, svinjsko meso sveže 10—12.
Mariborski svinjski sejem 28. septembra 1934. Cene : mladi prašiči 5
do 6 tednov stari Din 40 do 70,7 -9 tednov 80—90, 3-4 mesece 130 -180, 5—7 mesecev 250-300, 8—10 mesecev 350-400, 1 leto 600 700, 1 kg žive teže 5-6, mrtve teže 8 50—10.
Žitni trg.
Novi Sad. Pšenica: bačka okolica Novi Sad, srednje in gornje bačka Din 112 50 115, bčka okolica Sombor 110-112 50, bčka ladja Tisa 122-124, bačka ladja Begej 121 - 123, slavonska 112- 114, sremska 110 do 112 50, gornje banatska 112 50-115, južno banatska 110—112 50, bačka in banatska ladja Dunav 120—122. — O v e s : bački sremski in slavonski 65-67.50, bačka ladja 70-72 50. — Rž: bačka 107.50-110. Koruza: bačka okolica Sombor 87 - 89, bačka 86—88, bačka in sremska nova sušena 74—76, bačka in sremska sušena za oktober 72-74, banatska 83-85, banatska nova sušena 70 - 72, banatska sušena za oktober78-80. Moka: bačka in banatska Og In 0gg'190 do 210, II. 170 190, V. 150-170, VI 125-145, VII. 110-115, VIII. 105 do 110, sremska in slavonska Og in OOg 187.50-197.50, II. 167.50-177 50, V. 147.50-127.50, VI. 122.50-132 50, VII. 107.50—112 50, VIII. 105-110.
malega Rati er psička V%(l|iJllll ki lovi podgane. - Na; pove PREKMURSKA TISKARNA M. Soboti
J. 178/34-7
Dražbeni oklic
Dne 9. novembra 1934 ob J/2 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin : deležev do hiše, travnika in njive.
Zemljiška knjiga Rakičan 1/8 vi. štev. 50.
Cenilna vrednost : 1687 D 90 p.
Vrednost pritikline 131 D 25 p.
Najmanjši ponudek: 1125 D 30 p.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču nsj pozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več Uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sresho sodišče v M. Soboti,
dne 11./9. 1934.
J. 813/34-6
Dražbeni okli«
Dne 6. novembra 1934 cb 1/2 K uri bo pri podpisanem sodišču v sob št. 18 dražba nepremičnin hiše, nji' gozdov.
Zemljiška knjiga Ropoča 5'16 štev. 2.
Cenilna vrednost: 12.711 D. 75 p,
Vrednost pritikline : 1625 Din.
Najmanjši ponudek : 8474 D. 50 p
Pravice, katere bi ne pripuščal« dražbe, je oglasiti, pri sodišču naj< pozneje pri dražbenem naroku prec začetkom dražbe, sicer bi se jih m moglo več uveljavljati glede nepre' mičnine v škodo zdražitelja, ki j< ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na draži beni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sresho sodišče v M. Soboti«
dne 11 /9. 1934.


■ i
J 1875/32-1
Draibeni oklk
Dne 6. novembra 1934 ob 1/2 uri bo pri podpisanem sodišču v sob št. 18 dražba nepremičnin hiše, dvori travnikov itd.
Zemljiika knjiga Gradišče (1/2 št. 3, 187; Tropovci 1/2 vi. št. 104; Črnci 1/2 vi. št. 153. Cenilna vrednost: 76 469 D. 50 Vrednost pritikline : 5160 D. Najmanjši ponudek : 50 979 D. 40
Pravice, katere bi ne pripuščal dražbe, je oglasiti pri sodišču naipo^i zneje pri dražbenem naroku pred z« četkom dražbe, sicer bi se jih ne! moglo več uveljavljati glede neprea mičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražji beni oklic, ki je nabit na uradni des*-ki sodišča.
Sresko sodišče v M. Soboti,
dne 6./9. 1934.
.. & -f •
J 1298/32
Dra2beni oklic in poziv k napovedi
Na predlog zahtevajoče stranke dr. Vesnika bo 8 oktobra 1934 ob 1/210. uri na licu mesta v Selu na pedstavi odobrenih dražbenih pogoje* dražba sledečih nepremičnin:
Občina Selo:
vi. št. 69 pare. št. 517 (a) 14 gozd 1303 se?, najm. ponudek 5212 Din.
4952 „ 4888 m 5040 „
18 _ 122fi _ _ „ 4904 »
j 4860 . 5700 ^ 4516 . 40072- Din
Dne 12 oktobra 1934 ob 9. uri pri sodišču v sobi št. 18 Občina Kupšinci: vi. št. 308 p št, 860 in 917 graba, nasip najm. ponudek 531 Din 50
Občina Šalamenci: vi. št. 12. pare. št. 292 (b) 1 grmovje 1001 sež. najm. pon. 500 Din 50:
?s i ,- 702HWÌ
. .v mm ■

15	a	"1238	n	»
16	„	1222	»	n
17	1»	1260	M	m
18	»	1226	*	n
19	»	1215	n	»
20	» ■	1425	»	n
21	n	1129	*	n


>i*p

P v :
2
3
4
5
6
7
8
1105 1121 1121 1121 1121 1099 1643
n
:
552 560 560 560 560 549 821
50 50 50 50 50 50 50
4666.— Din
Prodaja se tudi po parcelah 1
OTOg

Sresko sodišče v Murski Soboti,
odd. IV. dne 2/10. 1934, >