KULTURNO POLITIČNO GLASILO Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt p. p. b. LETNIK XXII. / ŠTEVILKA 21 CELOVEC, DNE 21. MAJA 1970 CENA 2.50 ŠILINGA Kulturna revolucija na Kitajskem in znanstveni razvoj Pred kratkim je ameriška znanstvenica Genevieve Dean, strokovnjakinja za kitajske probleme na univerzi v Sussexu, skušala analizirati kitajsko miselnost o znanosti. Izstrelitev prvega umetnega satelita v Sovjetski zvezi 1957, je vzbudila veliko zaskrbljenost pri Američanih; dve leti pred tem pa je tedaj še neznani profesor Tsien Hsuechen na tiskovni konferenci v Pasadeni pojasnil, zakaj se je odločil, da se vrne na Kitajsko; 15 let kasneje so Kitajci izstrelili umetni satelit (25. aprila), ki daje misliti tako Američanom kot Rusom. Profesorja Tsien Hsuechena imenujejo očeta prvega kitajskega umetnega satelita. Tako je Kitajska postala šesta država na svetu, ki sodeluje pri vesoljskem tekmovanju. Kitajci v imenu Mao Ce-tunga osvajajo znanost, z rdečo knjižico v rokah in z vzkliki poveličujejo njegovo ime, hkrati pa poš-ljejo v vesolje satelit in opravljajo atomske poskuse, pri tem pa ostali svet ne ve, za koliko je napredovala kitajska tehnologija. Že 3 leta je kitajska znanost ločena od ostalega sveta. Iz te dežele ne prihajajo več znanstvene knjige, ni mogoče vzpostaviti osebnih pisemskih stikov s kitajskimi znanstveniki, ker se vsak poskus ustavi že na meji. Vkljub temu — pravi Genevieve Dean — ne moremo reči, da je bila kitajska kulturna revolucija protiznanstveno usmerjena. Osamitev njenih znanstvenikov in pomanjkanje stikov z zunanjim svetom še ne pomeni nazadnjaštva v znanstvenem raziskovanju. Brezdvomno je Kitajska zadela na svoji poti pri raziskovanju na iste ovire, kot vsaka druga dežela, ki teži po znanstvenih raziskavah. Mao Ce-tung je hotel s kulturno revolucijo na novo ustvariti znanstveno strukturo svoje dežele po lastnem gledanju na moderno industrijsko družbo in priti do te družbe po svoji poti. V začetku je morala Kitajska z lastnimi močmi priti do lastne moderne znanstvene raziskave. Mao Ce-tung je pri tem napravil še korak naprej in se ni zadovoljil s trditvijo, da mora Kitajska sama razviti in najti pot do moderne tehnologije, pač pa da mora ta tehnologija biti samo kitajska. V šestdesetih letih so kitajski znanstveniki ta cilj zgrešili. Zato je začel Mao Ce-tung revolucionarno pot že 1964 in s tem spremenil celotno miselnost kitajske znanosti, ki je bila usmerjena k tujim izdelkom in je vrednotila svoje delo po tujih vzorih razvitih dežel. V zadnjih dveh letih je vodja partije ostro kritiziral kitajske znanstvenike, češ da se vdajajo preveč tujim vzorom, ki so dragi, namesto da bi uporabljali cenejše postopke, ki so primernejši za kitajske zahteve. Poudarek Mao Ce-tungove misli sloni na km, da mora biti raziskovanje praktičnega značaja, ne da bi prej delali le začetne raziskave, na katerih bi kasneje praktično gradili. Ta misel pa izhaja iz Mao Ce-tun-govega pojmovanja znanstvenega znanja. Znanost je po Mao Ce-tungu poznavanje zakonov, ki urejujejo naravo in družbo. Zaradi te povezanosti med proizvodnjo in znanostjo pa so na Kitajskem iskali način, kako bi še bolj povezali med seboj tovarne, Univerze in raziskovalne zavode. Mao Ce-tungov cilj je bil odprava specializiranih tehnikov. Tudi za to moramo iskati izvor v Mao Ce-tungovi filozofiji. Ker je znanost vsota izkušenj v gospodarski proizvodnji, morali v teoriji vse tehnično delovanje °pravljati tisti, ki so neposredno v stiku z gospodarsko proizvodnjo. Ker pa so na Kitajskem ljudje še razdeljeni v razrede, ker Moskva obtožila Maoa izdajstva S šest tisoč besedami obsegajočo ideološko bojno napovedjo Pekingu je moskovska »Pravda« v ponedeljek odgovorila na kitajske napade ob Leninovi stoletnici. Članek je izšel pod naslovom »Lažirevolucionarji brez krinke« in je najostrejši napad na »maoizem« doslej. Peking že leta nazaj zasleduje politično linijo v Aziji, katere cilj je izpodkopati progresivne (napredne) režime, izzvati spore ter osamiti nacionalna osvobodilna gibanja od njenih »resničnih zaveznikov«, komunistične skupnosti. S tem zadržanjem omogočajo »imperialističnim krogom« u-resničenje njihovih »ljudstvu sovražnih načrtov«, kot to pričajo najnovejši dogodki v Indokini. Vojna kot program »Pravda« obtožuje v tem članku Mao Ce-tunga priprav na vojno kot dolgoročni politimi iprolgraim za Kitajsko. Vojaško gonjo spremlja klic po pripravah na vojno proti Sovjetski zvezi in drugim komunističnim deželam. Vsa notranja in zunanja politika pekinških voditeljev se opira na težnje po gospodovalni vlogi. »Superrevolueionarnost« v besedah in izdajstvo .interesov delavskega razreda, je bi- stvo »uiaoiizma« na področju mednarodnih odnosov. Maoizem je »reakcionarno-uto-pistična malomeščanska zamisel«, protile-ninistično gibanje na podlagi »kitajske verzije« socialnega šovinizma in »javni poskus«, da bi nadomestili »marksizem-leni-nizem« z maoističnimi idejami. Proti »slovanski nevarnosti« Moskovski list primerja kitajske voditelje s Hitlerjem. Kot Hitler, govorijo tudi oni o nujnosti rešitve ljudstev pred »slovansko nevarnostjo«. Kosajo se z »nacističnim rajhom« ter poskušajo predstaviti Sovjetsko .zvezo kot »velikana na trhlih nogah« in kot »papirnatega tigra«. S tem silovitim napadom »Pravde«, se zdi, da so ovržene vse vesti, ki so se pojavile v zadnjem času v diplomatskih krogih obeh dežel, o ponovnem zbližanju med Moskvo in Pekingom. PRISRČNO VAS VABIMO NA NAŠ TRADICIONALNI MLADINSKI DAN KI BO PRI BOŽJEM GROBU NA PRAZNIK SV. TROJICE, 24. MAJA 1970. Od 10. ure naprej: Zbiranje mladine pred cerkvijo. Ob 10.30: Slovesna sv. maša, ki jo bo daroval naš g. škof. 9 Med sveto mašo priložnost za spoved. ® Po sv. maši se boste okrepili pri bogato založenem buletu. © Poskrbite si že doma pri farnih voditeljih bone za jed in pijačo! Ob 13.30: Popoldanski program s pestrim kulturnim programom. Ob slabem vrementi bo celoten program v Pliberku. PRISRČNO VABIMO DEKLETA IN FANTE IN MLADE ODRASLE, TER VSE PRIJATELJE MLADINE! NA VESELO SVIDENJE! Pokrajinsko vodstvo Romunija pod pritiskom Moskve V torek so se začela v Moskv.i pogajanja med sovjetsko' i.n romunsko partijsko delegacijo. Romune vodi državni partijski vodja Ceausesou, Zahodni opazovalci so s presenečenjem označili potovanje Romunov v Moskvo, vendar trdijo v Bukarešti, da je b.ilo to srečanje med oibama delegacijama določeno že prej. Po 'romunskih poročilih hočejo Sovjeti doseči, da bi Ceausescu podpisal sovjet-sko-roimunsiko prijateljsko pogodbo, ki so jo pripravili že leta 1968. Vsekakor je Kremelj že lami odklonil povabilo Romunov za podpis te pogodbe. Kot se zdi, pa hoče zdaj Kremelj od Ceausesca podpis pogodbe, ki vsebuje, kot pred kratkim s Prago, tri bistvene nove še zmerom ostaja različnost dela, so še zmerom potrebni tisti, ki obvladajo teoretično znanje in ki bodo vsem ostalim pomagali strnjevati znanje praktičnih izkušenj. Mao Ce-tung misli, da so tudi v kitajski družbi buržujski strokovnjaki, ki jih bo mogoče odpraviti le na tak način, da tudi delavec postane izvedenec, prav to pa je treba doseči in kako drugače, če ne s pomočjo teh buržujskih strokovnjakov? Leta 1968 je Mao Ce-tung pojasnil svoj znanstveni načrt, ki vsebuje dve glavni točki: delavci, ki so bili izbrani, da bodo sle- točke: Brežmjevovo doktrino o omejeni suverenosti komunističnih držav; vojaška pomoč v primeru odkritega -spora s Kitajsko; pridržek glede gospodarske integracije vzhodnega bloka po sovjetskem gledanju. Te tri točke so glavni problem, ki obstojajo med Romunijo in Sovjetsko zvezo in katerega naj bi obe delegaciji prerešetali na najvišji partijski .ravni. Ceausescu je pred kratkim na proslavi ob 100-letnici Leninovega rojstva v Kremlju zavrnil Brežin jevovo doktrino, .ko je iiz j aval, da Romunija vztraja na svoji popolni suverenosti in nevimešavanju v njene notranje zadeve. Tedaj je tudi izjavil, da želi njegova partija dobre odnose z vsemi komunističnimi partijami, vključno s kitajsko. dili posebnim izobraževalnim tečajem, morajo vsaj 2 leti delati na področju proizvodnje, ko pa opravijo tečaj, se morajo vrniti v proizvodnjo. Izobraževanje ne sme biti vob-čega značaja, pač pa posebno. Mao Ce-tung želi najprej usposobiti delavce za novo tehniko, čeprav bo ta še zmerom primitivna, pozneje pa se želi opreti na iznajdljivost delavcev, ki so postali strokovnjaki, da bi dosegli višjo in modernejšo tehnologijo. Milijoni kitajskih delavcev, naj torej najprej razumejo moderno tehniko 20. stol., nato bodo začeli opravljati nerazvitost. VABILO Državna gimnazija za Slovence prisrčno vabi na ŠOLSKO AKADEMII0 ki bo v nedeljo, dne 7. junija 1970, ob 14.30 uri, v Delavski zbornici (Arbeiterkammer) v Celovcu. Ravnateljstvo O B J A VA Sprejemni izpiti na Državni gimnaziji za Slovence bodo v soboto, dne 11. julija 1970, s pričetkom ob 8. uri. Sprejemni izpit za 1. razred obsega slovenščino, nemščino in računstvo. Izprašuje se snov 4. šolske stopnje. Za vstop v višje razrede je potreben oseben razgovor z ravnateljem šole. Prijave za sprejemne izpite lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa pismeno na naslov: Državna gimnazija za Slovence, 9020 Klagenfurt, LerchenfeldstraBe 22. Za izpit je treba predložiti tele dokumente: 1. rojstni list, 2. dokaz avstrijskega državljanstva, 3. spričevalo 4. šolske stopnje ljudske šole. Popis učenca posije vodstvo ljudske šole neposredno na naslov ravnateljstva Državne gimnazije za Slovence. Ravnateljstvo Wilson razpustil parlament -nove volitve 18. junija Britanski ministrski predsednik Harold VVilso.n je v ponedeljek v Londonu naznanil, da bo 29. maja razpustil parlament, 18. junija pa bodo nove volitve. Premier Wil-son je o tem sklepu vlade obvestil angleško kraljico Elizabeto in jo, kot določa tradicionalni protokol, zaprosil, naj razpusti parlament In dotoči nove volitve v spodnji dom. Sedanji parlament so izvolili na splošnih volitvah dne 31. maja 1966. Čeprav bi morala trajati petletna zakonodajna doba sedanjega parlamenta do aprila leta 1971, se je Wil-som okoristil pravice, da razpiše nove volitve, poletni ko sta nekaj zaporednih lokalnih volitev in javno mnenje pokazala rastočo popularnost laburistične stranke. Po najnovejših podatkih javnega mnenja, naj. bi Wilson imel v novem parlamentu 40 do 60 mandatov ve. čine nasproti konservativni stranki. Pri novih volitvah 18. junija bodo prišli k štirideset milijonov volilnih upravičencev v poštev še letniki osemnajst do enaindvajset. Samosežig ameriškega študenta V ameriškem mestu San Diego, v Kaliforniji, je pretekli teden umrl za posledicami samosežiga študent kalifornijske univerze George Winne. 23-letni študent se je polil s petrolejem in se sam zažgal. Reuter poroča, da je to storil iiz protesta proti voj. ni v Indokini. OD TEDNA DO TEDNA AVSTRIJSKI IN ITALIJANSKI NOVINARJI O JUŽNI TIROLSKI Mednarodni institut za tisk (IPI-Inter-nationales Presseimstitut) je v Zurichu organiziral sestanek med predstavniki avstrijskega in italijanskega tiska, ki naj bi dovedel do sporazumnega obravnavanja južno-tirokkega vprašanja. Ta institut je organiziral že 10 podobnih sestankov, to je med časnikarji iz različnih držav, da bi dosegel bolj: sporazumno obravnavanje važnih mednarodnih vprašanj. Talko so bili npr. sestanki med francoskimi in nemškimi časnikarji, med Japonci, in Indonezijci, med Angleži in Nemci, Angleži in Američani, Grki im Turki fcd. AvS'trijsko-i tali jamski sestanek v Zurichu je trajal dva dni ter se zaključil s skupno večerijo časnikarjev. Razpravo je vodil urednik za zunanje zadeve švicarskega lista Neue Ziiricher Zeitunig, Urs Schwarz, torej novinar iz nevtralne države. Po »koledarju«, glede katerega je bil dosežen sporazum med Avstrijo im Italijo, bo Italija izvedla zadnji sporazum o Južnem Tirolu v dveh letih, kar pomeni, da bo približno v tem času izdala potrebne zakone. Tako bo boizenska pokrajina, kjer živi večina Nemcev, uživala večjo avtonomijo kakor doslej. Sicer je imel sestanek časnikarjev v Zuriitihu namen s sporazumnim obravnavanjem južnotirolisikega vprašanja in poročanjem o življenju jiuižnih Tirolcev ustvariti ugodnejše ozračje im s tem tudi pripomoči k lajšanju trenja med obema narodoma, kakor tudi med obema državama. Brez posebnih težav so -se časnikarji sporazumeli glede naslednjih 'točk: Poslovanje uredništva na Južnem Tirolskem lalhko ibolj učinkovito kritizira sam italijanski; tiislk, to jje bolje kakor avstrijski, ker bi se avstrijska kritika utegnila razlagati kot vmešavanje v notranje zadeve. Avstrijski in italijanski tisk naj bi izavzela kritično gledišče glede pouka zgodovine in glede sestave šolskih knjig. Italijanski uradniki na Južnem Tirolskem naj se naučijo nemškega jezika. Pravice južnih Tirolcev, ki so izgubili italijansko državljanstvo, naj se vzpostavijo. Južni Tirolci imajo pravico dajati osebna imena po lastnem izboru. Sprejemanje televizijskih oddaj iz Avstrije, Zahodne N eimčijie in Švice na Južnem Tirolskem je trdba tehnično omogočiti. Južno tirolska ljudska stranka naj več poroča o svojih posvetovanjih in ukrepih; prisotni predstavniki te stranke so se obvezali, da se bodo prizadevali, da bi tem sestankom prisostvovali tudi dopisniki italijanskih listov. Italijanski časnikarji so prosili institut IPI, naj se pri italijanskih oblastvih zavzame za to, da hi dvema urednikoma jiužnotirolske-ga lista »Dolomiten«, ki sta bila izgnana, omogočili jrovratek. Italijanski tisk je to zahtevo podprl. Časnikarji so se tudi sporazumeli, da se olajša izmenjava poročil in mnenj med avstrijskimi in italijanskimi listi. Italijanski listi naj bi objavili o zasedanju v Zurichu poročila, ki bi jih napisali avstrijski časnikarji, in narobe. Jeseni naj bi se časnikarji zopet sestali. PRED POKRAJINSKIMI IN OBČINSKIMI VOLITVAMI NA PRIMORSKEM V ITALIJI Kakor napovedano, bodo tudi na Primorskem v Italiji 7. junija pokrajinske in občinske volitve. Deželnih volitev tam ne bo, pač pa bodo občinske volitve na Tržaškem in sicer samo v Zgoniku, Nabrežini, Repentaibru, Dolini in Miljah, torej ne v Trstu. V Gorici bodo pokrajinske ter občinske volitve v vseh občinah na Goriškem razen v Romkah, Villessah in Romanisti, torej tudi v števerjamu, Sovodnjah, Doberdobu, Tržiču, v Gorici in K rmanu. Komunistična stranka Italije j,e na Tržaškem že postavila svojo kandidatno listo za pokrajinski svet. V njeji so tudi Slovenci. Slovenska skupnost za skupen nastop V ponedeljek, 20. aprila, se je sestal svet Slov. skupnosti pod predsedstvom dir. Zorka Hareja. Po poročilu političnega tajnika dr. Draga Legiše je svet sklenil, da. vztraja pri pobudi za skupen nastop vseh slovenskih političnih skupin na bližnjih 'pokrajinskih m občinskih volitvah. V tej zvezi je zaupal izvršnemu odboru nalogo, naj takoj stopi v stik s Slovensko demokratsko zvezo in Slovensko levico, da ugotovi možnost takšnega skupnega nastopa. Svet jie nato razpravljal o aktualnih političnih problemih; pri tem je med drugim pozitivno ocenil samostojen nastop Slovenskega gospodarskega združenja pri prihodnjih obrtniških volitvah. Pozdravil jie hkrati tudi zagotovilo deželnega odbornika Stopperja, ki je na zahtevo deželnega svetovalca Slovenske skupnosti izjavil, da bo Društvo slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije gotovo zastopano v novi konzul ti za 'izseljence. Slovenska skupna lista Pogajanja med Slovensko Skupnostjo, Slovensko demokratsko zvezo in Slovensko levico glede sestave skupne liste za pokrajinske volitve so se v glavnem zaključila. Vse tri Skupine (v sami Slovenski skupnosti so tri skupine: Slovensko ljudsko gibanje, Slovenska demokratska zveza in Slovenska nairodnoolbramlbna skupnost) nastopijo s »slovensko skupno listo«. Spisek kandidatov še ni ib,i,l objavljen, znano je le, da nastopi v devinsko nalbrežinskem okrožju kot kandidat nalbrežinski župan dr. Drago Le-giša. Volilni znak bo lipova vejica, čeprav listično vojno, 'ki uničuje velike množice prebivalstva v južno vzhodni Aziji in ki je v izključno korist interesom in oblasti ameriškega imperializma«. KOSIGIN NE VE NIČESAR Dopisniki zdhodnih listov iz Moskve pripominjajo v zvezi z nastopom predsednika sovjetske vlade Kosigitna na tiskovni konferenci O' zaostritvi, položaja na Daljnem vzhodu, da jie Kosigin nastopil povsem mirno in isaimozavestno. Kaže tudi, da je povsem OjZdraivel. Ndki časnikar j;e načel tudi vprašanje vrhovnega vodstva v državi ter je pri tam namignil na glasove, da se namerava Kosigin umakniti, ,s čimer bi se še bolj otkirqpil položaji glavnega tajnika komunistične partije Brežnjeva. Kosigin je dejal: v zadnjem času je zahodni tisk pogosto namigoval in a možnost sprememb v Sovjetski zvezi, in to v vodstvu Sovjetske zveze. »Jaz ne vem ničesar o tam, rad pa 'bi vedel, od kod prihajajo te informacije,« je dejal Kosigin. Glede -nove gospodarske -politike je pripomnil, da to utemeljujejo izkušnje. Sama reforma je potrebna revizije, da bi zagotovila gospodarski razvoj, KAJ MISLIJO ANGLEŽI? Pristaši levega krila laburistične stranke, ki je na vladi v Veliki Britaniji, so zahte- je Slovenska levica izrazila željo, da bi vejici, dodali, še nagelj, torej njen znak. JUGOSLOVANSKI PREDSEDNIK O LJUDSKI OBRAMBI V Beogradu se je pravkar končal simpozij o teritorialni obrambi. Udeležencem tega .simpozija je vrhovni poveljnik jugoslovanske voj,sike Tito dejal: »Zasnova splošne ljudske obrambe pomeni dosledno, odločno in ustvarjalno uporabo bogatih izkušenj iz narodnoosvobodilnega boja v naših sedanjih razmerah in je izraz potreb naše samoupravne socialistične družbe. S tem se je začel in poglobil proces obrambe. Čeprav smo dosegli pomembne uspehe v razvoju splošne ljudske obrambe, si moramo nenehno prizadevati, da najdemo nove in boljše rešitve, če hočemo popolneje uresničiti zaisnovo splošne ljudske obrambe, pri čemer je naša znanost že dala vidne rezultate, mora le-ta še bolj sodelovati pri nadaljnjem razvijanju in krepitvi naše obrambe.« ZAHODNONEMŠKI SOCIALISTI OBSODILI ZDA Na Kongresu zahodnonemške socialdemokratske stranke (SPD) so sprejeli resolucijo, v kateri obsojajo razširitev vietnamske vojne na indoki tajski -polotok, podpirajo nedavno izjavo socialistične internacionale, ki izraža obžalovanje za Nixonov sklep, da pošlje ameriško vojsko v Kambodžo, ter pozivajo države vpletene v indokitajski vojni, naj pristanejo na ponovno sklicanje konference o Indokini v Ženevi. Pred izglasovanjem te resolucije je prišlo do ostrega spora med vodstvom stranke in opozicijo mladinske levičarske organizacije v stranki, ki je predložila v odobritev zelo ostro resolucijo proti ameriški politiki v Indokini. V tej resoluciji, ki je bila zavrnjena z večino glasov, socialistični levičarski mladinci zahtevajo takojšen ameriški umik .iz jugovzhodne Azije in obtožujejo ZDA, da »pod plaščem obrambe demokracije in svobode vodijo strahotno imperia- Zahodnonemški gospodarski minister Karl Schiller v pogovoru z avstrijskim finančnim ministrom dr. Hansom Androschom na kongresu zahodnonem-ške socialdemokratske stranke v Saar-briicknu. ■vali v parlamentu razpravo o poslabšanju položaja na Daljnem vzhodu, ki ga je izzvalo vkorakanje ameriških čet v Kambodžo. Voditelj tega krila Michael Foot jie zahteval, naj Velika Britanija odpove solidarnost z ameriško Nixonovo politiko. Razprava v parlamentu je trajala tiri ure. Ministrski. predsednik H aro Id Wilson je bil v svoji izjavi sila previden. Dejal je, da je ameriško vojaško posredovanje v Kambodži vznemirilo Veliko Britanijo, izrazil pa je upanje, da bo ameriško vmešavanje v Kambodži 'kratkotrajno.. Ameriški poseg ni v skladu -s prejšnjimi, Nixonovimi izjavami. Po Wilsonovem mnenju je treba poiskati rešitev po drugi poti, to je s pogajanji. Velika Britanija je storila vse mogoče, da bi prišlo do pogajanj :za rešitev sporov Izraelski tanki so vdrli v Libanon. Več tisoč vojakov je pretekli teden s podporo sto tankov in letalstva vkorakalo v Libanon, da bi uničili gverilska oporišča arabskih terorističnih organizacij v južnem Libanonu. Po tridesetih urah srditega boja s sirskimi, iraškimi četami in silami El Fa-tah, so se izraelske vojaške enote ponovno umaknile z libanonskega ozemlja. v Indokini. Wil.son je dodal, da se morajo vse tuje čete nujno umakniti iz Kambodže in Vietnama. Po njegovem mnenju se ne bo dal spor v jugovzhodni Aziji rešiti, dokler ne bo' Kitajska sprejeta v Organizacijo združenih narodov. NEONACISTI ZGUBLJAJO Občinske volitve v deželi Schlesvrig Hol-ste.iin so pokazale, da nacionalno-demokrat-ska stranka (NPD), v kateri so organizirani pristaši nacizma, zgublja; pač pa so napredovali .socialni demokratje, ki so se po številu glasov približali krščanskim demokratom (krščan&ko-demoikr atski uniji CDU). Socialni demokratje so dosegli 43,4 odstotkov glasov, leta 1966: 39,8 odstotkov, CDU 45,4 (45,1) odstotkov glasov. Velika je bila zguba svobodnih demokratov (FDP, liberalcev), ki so v vladi s socialisti, pa tudi nacionalno demokratska stranka, kakor rečeno, j,e nazadovala. FDP je padla od 9,8 na 5,7 odstotka, nacionalno-demokratska stranka pa na 2,4 odstotka (pri deželnih volitvah leta 1967 je zbrala še 5,8 odstotka glasov); danska manjšina — v njenem imenu je nastopila zveza Sudschleswigscher Wahlerverband (SSW) — je nazadovala od 2,2 na 1,7 odstotka. Volilnih upravičencev je bilo 1,8 milijona, izvolili so 3600 občinskih svetov. CAO KY OBISKAL KAMBODŽO Saigonske čete bodo ostale v Kambodži tudi po 30. juniju, to je po roku, ki ga je predsednik Nixon določil za umik ameriških lintervencionističnih sili. To je povedal podpredsednik saigonskega režima Nguyen Gao Ky na tiskovni konferenci v Neak Leumgu, kamor je prišel na obisk. To strar teško točko na Mekongu so pred kratkim zavzele ameriško-saigonske čete. Saigoinski podpredsednik je sicer na omenjeni tiskovni konferenci, v Neak Leungu dejal, da »ni gotovo«, koliko časa ipo 30. juniju bodo saigonske čete še ostale v Kambodži »bodo pa nedvomno ostale nekaj mesecev«, »če bodo Združene države Amerike nehate v zaledju podpirati naše čete ... moramo mi ostati in se boriti.« Rekel je tudi, da bodo saigonske enote prevzele kontrolo nad plovbo po Mekongu. Saigonske ladje že zdaj ustavljajo vse tuje ladje ob 'kaimboški obali, v dolžini 120 kilometrov med kamboškim pristaniščem Sihanuk-ville in južnovietnaimsko mejo, s čimer so praktično btekirale kaimiboško mejo in teritorialne vode. Flotilja saigonskih bojnih čolnov, ki plove navzgor po Mekongu, namerava doseči Koinipong Chaim, drugo naj večje mesto v Kambodži. Po zadnjih novicah so saigonske ladje že priplule na določeno mesto, ne da bi naletele na odpor. Njihov naslednji cilj utegne biti Kratic, 106 kilometrov severovzhodno od Phnom Penha, kar bi pomenilo, da bi se saigonske sile že povsem vgnez-dile v Kambodži. Kakor je dejal Cao Ky, se j užnovi e marnske in kam boške čete »trenutno ne borijo skupaj, čeprav delajo v povezavi«. Osvobodilne sile pa zdaj ustanavljajo nova oporišča v notranjosti kamboškega o-zemlja, pri čemer uporabljajo znano gverilsko taktiko, umikov in protinapadov. V Saiigonu pravijo, da gverilci manevrirajo, hoteč pridobiti čas za prestavitev oporišč globlje na kamboško ozemlje. ABA EBAN POZIVA PALESTINCE Izraelski zunanji minister Aba Eban je v arabščini po televiziji pozval Palestince, naj »pripomorejo k uresničitvi araibsko-izrael-sikilh pogovorov o miru, ker je že skrajni čas, da bi se ikončala mržnja, ki nas razdvaja«. Izraizil j,e »prepričanje«, da je Izrael pripravljen na '»ozemeljske koncesije« Arabcem v zamenjavo za mir. Izrael -bi se odpovedal »vsaji dela zahodne obale Jordana« in »da noče vladati milijonom Arabcev«. Izrael se ne bi umaknil s sedanjih črt brez sklenjenega miru, svoje sile pa bi premaknil na meje, določene v mirovni pogodbi, je dejal Aba Eban. R. H. BARTSCH IN SLOVENCI V ljubljanskem „Delu” (št. 105) je izšel članek pod gornjim naslovom izpod peresa književnika in kulturnega kritika Božidara Borka. Avtor tega članka razmotriva odmeve šušteršičevega predavanja v graškem tisku. Božidar Borko piše: Nedavno je v okviru graške Uranie predaval kustos mariborskega Zavoda za spomeniško varstvo Mirko Šušteršič. Za temo svojega predavanja si je bil izbral odnos avstrijskega pisatelja Rudolfa Hansa Bart-scha do Slovenskih goric. Ta pisatelj, znan zlasti po svoji zbirki »Zwolf aus der Steier-mark«, se je v ,nekaterih pripovednih spisih dotikal tudi Slovenskih goric im Pohorja, vendar lirično dojete pokrajinske podobe niso mogle zakriti Bartsehevega šovinističnega odnosa do slovenskega prebivalstva. V njem j-e videl inferiorne »Vindišarje«, ki naji hlapčujejo nemški gospodi. V tem je bil ta štajerski pisatelj somišljenik takih ponemčevalnih organizacij, kot sta bili »Siidmark« im »Schulverein«, ki ju je podpiral tudi štajerski pisatelj. Peter Rosegger. Mirko Šušteršič j»e torej, stopil pred graško občinstvo s kočljivim, vendar prav zanj privlačnim predavanjem, 'ki je — kakor posnemamo iz časniških poročil — privabilo mnogo poslušalcev, tem bolj, ker so predavateljeva izvajanja izpopolnjevale Slike. Tov. Šušteršič je očitno hotel ob koncu razvrednotiti tudi Bartschev šovinizem, kar je popolnoma pravilno, kajti sosedstvo med Avstrijo in mašo republiko, ki ga vsi želimo, je mogoče samo tedaj, če avstrijski sosedje priznajo objektivno stanje in docela zavržejo zoprne predsodke iz preteklosti, CELOVŠKA OPERA JE GOSTOVALA V LJUBLJANI V ponedeljek, 11. maja so v ljubljanski Operi gostovali celovški operni umetniki z Mozartovo komično opero v treh dejanjih »Beg iz seraja«. S tem delom je začelo Mestno gledališče v Celovcu svojo sezono za leto 1969/70. Gostovanje Celovčamav jie po pisanju slovenskega tiska prav lepo uspelo in je pravzaprav vrnitev obiska Slovenskega opernega gledališča iz Ljubljane v Celovcu. Kot je znamo, so ljubljanski pevci uprizorili pri nas 26. aprila krasno delo Petra Iljiča Čajkovskega »Pikovo damo«, ki jo je strokovna kritika in pa- ljubitelji operne umetnosti, ki so videli to predstavo, izredno pohvalili. Pod taktirko dirigenta Roberta Filzwie-serja in v režiji upravnika Herberta Wo-chinza, so nastopili: Hans Eybl kot paša •Selim, Nada Siriščevič v 1 v logi Konstanze, Ruth Rohner v vlogi Blornde, Sigurd Bjorn-son kot Belimonite, Hans Sojer kot Pedrillo, niedtem ko jie kot Osmin nastopil Georg Schnapka. predvsem pa ponemčevalno mentaliteto »Sudmarkinih« pristašev, med njimi tudi Bartseha, Žal, da je neki odmev šušteršičevega predavanja v Gradiču pokazal, da ta mentaliteta še živi kljub očitnemu napredku slavistike v Avstriji in spodbudnim pojavom dobrega sosedstva ma jugoslovamsko-avstrij-ski meji. V »Sudost-Tagespost« dne 21. marca je Hermann Candnssi (menda še študent) priobčil z naslovom »Ein schoner Vortrag...« (Lepo predavanje) poročilo o šušteršičevem slovenskem aspektu na Bart-sefaa. Kljub določenemu priznanju kvalitete tega predavanja je 'poročevalec graškega dnevnika zameril gostu iz Maribora, da je v zvezi z Bartschem omenil, kako je moralo slovensko prebivalstvo Slovenskih goric trpeti izaradi samovolje nemške gospode. Na tem mestu kakor tudi oib koncu poročila Candnssi docela v Bartschevem duhu razločuje med »Vindišarji« in »ljubljanskimi Slovenci«. Tako' je graški list znova pogrel etnografsko spako, ki je najbolj prijala nekdanjim germanizatorjiem, češ da so v Slovenskih goricah (kjer je pred prvo vojno mnogo graške gospode Izkoriščalo slovensko ljudstvo) in sploh na Štajerskem prebivali »Vindišarji«, nikar pa Slovenci. Tisti, ki smo se rodili med vinskimi trtami Slovenskih goric in ki smo v mladih letih sa,mi občutili zoprni duh »Siidmarke«, bi bili potemtakem celo v očeh mladega Avstrijca nekaj drugega, kot so Slovenci. Prijatelji kulturnega sodelovanja svobodnih narodov, kakor sta slovenski in avstrijski, gledamo s studom na to zdavnaj premagano, znanstveno neutemeljeno in človeško krivično delitev našega naroda med Slovence in Vindišarje. Vindišarji so zrasli na tleh renegatstva, ki je pač prijalo interesom nekdanje graške buržoazije, ki pa je nosil sramoten pečat izdajstva in sužnosti. Zato odklanjamo, da se v zvezi s sicer zaželenim kulturnim sodelovanjem med Mariborom in Gradcem spet pojavlja v graškem tisku grdi madež »vindišarstva«. O problemih, ki tarejo danes ves svet V Društvu Slovencev je imel inž. agr. Marko Bajuk ml. pred kratkem nadvse zanimiv ciklus predavanj, na katerih je govoril o najpomembnejših sodobnih problemih 'in težavah, ki dandanes pretresajo ves svet, Latinsko Ameriko še posebej, med njimi pa tudi Argentino. Predavateljeve misli so bile sledeče: Če se količkaj v mislih ustavimo pri današnjih razmerah, vidimo in na lastni koži čutimo, da dejansko živimo na prelomnici človeške zgodovine v vsakem oziru. Mi starejši priseljenci, ki smo pred dvajsetimi leti zapustili v natežjih okoliščinah domovino, smo doživljali in še danes doživljamo in čutimo težak prelom, ko v novi domovini dorašča naš novi rod. Pa je to le majhen del v primeri s tem, kar nam danes vznemirja razum in teži srce. Človek je pozabil danes na dvoje: da je sicer svobodno razumsko bitje, a ustvarjen in odvisen od svojega Stvarnika, in da je družabno bitje, ki mu za temeljni življenjski pravec velja Kristusova zapoved o ljubezni do bližnjega. Odtod vsi globoki pretresi, ki danes majejo svet v njegovih temeljih. Ko je referent govoril o perečih vprašanjih, je orisal današnji ,položaj socialnih problemov v svetu voibče, zlasti v Latinski Ameriki. S svojim obsežnim znanjem in široko razgledanostjo na vseh teh področjih, pa tudi z globokim razumevanjem medsebojne povezanosti vseh sedaj nastopajočih dogodkov, je oh zanimivih konkretnih statističnih podatkih predočil jasno sliko problemov, ki danes povzročajo na vseh koncih in krajih nemire, socialna gibanja in revolucionarne udare. Predavatelj je nadalje govoril tudi o gledanju Cerkve na vse te probleme. Najprej je postregel z doku- mentarnimi podatki izjav in navodil koncilskih odlokov. Navajal je besede, opomine in rotenje papeža Pavla VI. Nazadnje je govoril Marko Bajuk ml. o najbolj perečem problemu, ko človek v današnjem, pogosto neznosnem socialnem položaju, v prenašanju kratenja najosnovnejših človeških pravic in trpljenju v nebo vpijočih krivic, za svojo rešitev sega po nasilju in revoluciji. Razložil je najprej bistvo pojmov nasilja in revolucije, nato pa prikazal na dokumentarnih izjavah cerkvene hierarhije, papeža, vatikanskega koncila, škofovskih konferenc in uglednih osebnosti ter na konkretnih primerih zle posledice takšnih gibanj. Razmere kriče po nujni rešitvi, čeprav je njena uresničitev težka. Njen osnovni postulat je v osebni prenovitvi človeka in v prostmi krščanski ljubezni do bližnjega. LIKOVNA UMETNOST: PRODAJA VAN GOGHOVEGA DELA Van Goghova slika »Cipresa in drevo v cvetju«, ki je nastala leto dni pred slikarjevim samomorom (1890) je bila na dražbi newyorške galerije »Parke — Bernet« prodana za 1,300.000 dolarjev (ali okoli 32,5 milijonov šilingov). Kupec dela ni znan. To je rekordna cena, ki ga je kdajkoli doseglo slikarsko delo. 25 LET SLOVENSKE GRAFIKE V Moderni galeriji v Ljubljani so odprli razstavo »25 let slovenske grafike«. Pripravili so jo v okviru proslav 25- letnice osvoboditve in praznika mesta Ljubljane. SLOVENCI d&ma in metu Visoke obletnice Slovencev v Argentini 80-Ietnica Krajnikovega ata Nedavno je praznoval 80-letnico svojega rojstva v Buenos Airesu Krajnikov ata. Rodil se je na Suhi pri Škofji Loki. Kot 50-letnik je moral bežati iz domovine. Preko Peggctza in Spittala je prišel v Argentino. V taboriščih je bil znan po svojem „pritrkovanju” na „šine’' in je tudi napisal bro-šurico oziroma je napisana po njegovem strokovnem pripovedovanju „Slovenski pritrkovalec"’. V taborišču se je naučil „bogncrstva”. V Argentini je služil kot mizarski pomočnik pri slovenskih podjetjih. Zdaj uživa pokoj pri svojem sinu Tonetu. Pred pol leta mu je umrla žena Ivana, s katero sta malo prej praznovala zlato poroko. Rev. Matija Lamovšek 70-letnik še enega visokega jubileja ne smemo pozabiti, ki ga je praznoval prav tako v Argentini, to je sedemdesetletnico svojega življenja g. Matija Lamovšek. Rodil se je v župniji št. Rupertu na Dolenjskem. Po maturi v škofovih zavodih v št Vidu pri Ljubljani, je šel v bogoslovje v Ljubljano; za maš-nika je bil posvečen 1925. leta. Služboval je na različnih krajih, od teh naj omenimo samo težko delavsko župnijo v Devici Mariji v Polju. V tej župniji je jubilant dočakal 1941. leto in odhod v begunstvo 1945. Naprej je bil v Kellerbergu, nato v Spittalu, kjer je bil dušni pastir med slovenskimi begunci do odhoda v Argentino 1949. Ko ga je rajni nadškof dr. Solari sprejel v nadškofijo v La Plati, je bil nastavljen najprej kot kaplan v Baraderu in nato v Quilmesu, leta 1954 pa za hišnega duhovnika v zavod Sagrado Cora-zon v Castelarju. Leta 1969 ga je nadškof — koadju-tor dr. Aramburu sprejel v nadškofijo Buenos Aires in imenoval za hišnega duhovnika v zavod Divino Rostro v Parque Centenario. Vsa leta je rad pomagal v dušnem pastirstvu za Slovence v San Justu, Ramos Mejii in Moronu. Ko je bilo ustanovljeno samostojno središče slovenskega dušnega pastirstva za Moron-Castelar, je prevzel njegovo vodstvo in ga ohranil do danes. Zadnja premiera v Tržaškem Slovenskem gledališču Pred kratkim so uprizorili v Slovenskem gledališču v Trstu svojo zadnjo premiero letošnjega repertoarja, in sicer delo madžarskega dramatika Istvana Orkenyja „Totovi”, ki jo je lepo prevedel v slovenščino Jože Hradil. Dramo je dobro režiral Adrijan Rusija, igralsko ra je bila na višku. Gledališki repertoar pa bo Slovensko Tržaško gledališče dopolnilo še z dvema gostovanjema: gledališče Ivana Zajca z Reke bo priredilo Tijardovi-čevo opereto „Malo F!oramy”, drama Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane bo uprizorila Grumov „Dogodek v mestu Gogi” (delo Slovenca). Od zime sem zbežal v vigred (Kramlja Alojzij Vauti, selski Na domu Andreja Hoferja Takoj 'prvi popoldan sva z gospodom Pavletom izletela v avtu v Pasisaiersiko dolino na dom tiiro-ls;k-aga junaka Andreja Homerja. Kdo je bil Andrej Hofer, boste mnogi še vedeli, 'ker ste se o njem učili v zgodovini tuidi že v ljudski šoli. Živel je koit gostilničar p. d. Samdvvirt za žaisa Napoleona. Ta si je z zmagami razširil tiadarstvo po širni Evropi. Tudi Beljak z Zgornjim Rožem je pripadal njegovi Iliriji. Meja med Ilirijo in Avstrijo je v Rožu bil 'Potok »Suha« med Svečami in Podgorjami. Enonadstropna hiša olb cesti zunaj Sveč je 'bila talkrat avstrijska carinarnica. Avstrijski cesar Franc je moral odstopiti Tirolsko francoski zaveznici Bavarski. Tirolci pa so 'bili goreči avstrijski patriot j e in jim ni šlo v glavo; da. bi. Ibili ločeni od Av-s trije in priklopi jeni Bavarski. Sklenili so s silo se upreti in preprečiti zasedbo Tirolske od Bavarcev. Andreja Hoferja so postavili za vrhovnega poveljnika;, kot svetovalci in pomočniki v poveljstvu so mu bili podeljeni štirje odločni možje. Dobro so organizirali svoje strelce. V teh bitkah so Omagali in potisnili sovražnika nazaj. Slavka zmaga na gori. Isel blizu Innsbrucka je Pogum Tirolcev še ojačila. Toda v vojni župnik) (1. nadaljevanje) ne odloča samo. pogum, ampak tudi vojaška moč, število in orožje. Zato je -nazadnje udarna premoč sovražnikov le zlomila upor Tirolcev,'da so premagani podlegli sili sovražnikov. Voditelji so zbežali na Dunaj, Hofer pa ni hotel zapustiti Tirolske. Ostal je in skrit bival v planinski koči, dve uri oddaljeni od doima. Morebiti 'bi tam dočakal politično spremembo po padcu Napoleona, pa ga je sosed Raffi izdal za bogato plačilo. Prijeli so ga, ,ga gnali v Mantovo v Italijo, ga zaprli, obsodili kot puntarja na isimirt z ustrelitvijo. Ves čas se j.e junaško zadržal, niti oči, si, ni, pustil zavezati, dobro pripravljen je junaško zrl smrti v oči, celo sam je zaklical grenadirjem povelje: Ustrelite! Pa prve krogle mu niso bile smrtonosne, klecnil j.e na kolena in šele milostni strel mu je končal junaško življenje. To je bilo februarja leta 1810. Zdaj razumete, da sva želela videti dom tega junaškega moža, ki je ponos Tirolcev in res zgodovinska osebnost, svetal vzor ljubezni do domovine. Prevozila sva 15 km Passaierske doline proti severu, še čez most in že sva obstala pred gostilno Sandvvirt. Gostilna je v tej hiši gotovo že čez 200 let. Hiša je še stara po obliki, a čedna. Spominska plošča v zi- du pove, da je bil v tej hiši rojen in v njej gospodaril Andrej Hofer. Druga plošča pa v vznesenih besedah pove, da je slavnost blagoslovitve oh 90-lctnici bitke na gori Isel /blagovolil počastiti s svojo navzočnostjo sam njegovo' veličanstvo' cesar Franic Jožef I. No, če je v hiši gostilna, je že treiba pokusiti njene dobrote! Seveda ik mizi v veliki gostilniški sohi. Kot prigrizek k pijači naročiva trento. Pa morda ne veste, kaj je to? Stari Podjunčanii pa. se še spominjamo, kako nam je bila trenta zažeijena. Ko so mati pekli kruh, so najprej testo vložili v slamnice, da je shodilo in .ga, potem z loparjem iporinili v zakurjeno peč. Nato so postrgali še ostanke testa, male kose razgrnili, in potrentali, da iso bili komaj še za prst debeli. Z žlico so vanje vtisnili jamice, jih posuli s sladkorjem ali drugimi sladkimi dobrotami i.n jih spekli s kruhom vred. Te trente so bile ,za nas še inerazivaje-ne otroke prave slaščice. Odikar sem odrasel, jih nisem videl in jedel več. Glej, tu jih pa še celo v gostilni servirajo! Oh steni jie velika stara slika, ki, kaže Andreja Hoferja, ko prejema cesarsko odlikovanje. V drugem delu hiše pa je ohranjena družinska soba, kakršna je bila za časa Andreja Hoferja, pravi Hoferjev muzej. Za vstopnino 100 lir sva si z malo družbo smela vse ogledati in poslušati razlago vodiča. Ta mož je bil zelo zanimiv: krepke postave, s kosmato brado, oblečen v staro tirolsko narodno nošo, na glavi vi- sok, široikokrajen 'klobuk je zelo sličil Andreju Hoiferjiu iln je o njem tako navdušeno govoril, kakor da je vse to tudi on doživel. V tej družinski sobi stoji lesen kip Andreja Hoferja v naravni velikosti, z zastavo, na potezah obraza se kaže samozavest in junaški pogum. Poleg njega je pod steklom razstavljenih več predmetov, ki so se ohranili: klobuk s srebrnim napisom »Ober-koimmaindant«, irhaste obnošene hlače, dve obleki: lepa za nedelje, obnošena za delavnike, naramnice: prtene za nedelje, usnjate za delavnike, rožni venec, nož, škornji z ostrogami, širok -pas z uvezenim napisom »Oberkommaindant«. Tam j,e tudi fotokopija zadnjega pisma, ki ga je domačim pisal pred ustrelitvijo. Sredii sobe stoji velika okrogla, miza, v premeru poldrugega metra, okoli katere je zasedal Hoferjev generalni štab in koval načrte proti sovražniku. Bliiziu hiše stoji, domača kapela. Pozidal jo je že Hoferjev ded iz zaobljube, da bi bilo- njegovo- imetje obvarovano plazov. Rolmal jie celo v Jeruzalem in je potem kapelico pozidal v malem podobno cerkvi bolžj.eiga groba v Jeruzalemu. Za gradnjo druge, -večje spominske kapele leta 1899 je prispevala vsa Tirolska. V notranjščini predočujoče slike raznih bitk iz tirolskega1 osvobodilnega boja. Mnogo' zanimivega sva to popoldne videla in slišala. Zato sva -se zelo zadovoljna vrnila v Meram in sklenila: jutri zopet kam! (Dalj-e prihodnjič) Ob co&u povedano- ŽE SPET! Zgodil se, da človek poročaš včasih o kaki stvarni -malo pozno. To se ne pripeti samo maim, tudi drugim. Zato« naj nam naši bralci -ne zamerijo preveč, če -smo že spet za osem dni -zadaj. Drugi bodo poročali še -bolj -pozn-o. V soboto, dne 2. maj,a, je zasedala- v Pod-gorjalh ;nqka organizacija, kd -hoče rešiti Koroško -pred ostudno usodo slovenizacije; taista organizacija ima seveda -zelo -bistre oči in os-t-ra -ušesa. Sliši rasti na Koroškem iz dneva v dan z večjim bučanjem rastočo slovensko -narodno zavest. Nemška pada, pada, pada. Ge -si manj-šma malo opomore, -če se torej okrepi-, je seveda v nevarnosti -nemška- večina. In to- je pretresljivo, to se pravi, -da človeka pretrese. Ra-vijo se iz vsem, kar se tiče 1-e zadnjega lasa kakega plešastega koroškega Slovenca. Zopet ugotavljajo, da je neobhodno potrebno tajno (le kako tajno, gospoda?) u-gotavljainje koroških Slovencev. Ugotavljajo- nevarnost in zaskrbljenost, če ustanovi ka-ko- slovensko podjetje na j-užnem Koroškem tovarno. Toda, južna Koroška je vendar nerazvita pokrajina. Morail-i bi -biti veselil, -če ji hoče -kdo- -pomagati,. Tu pa čepi vrag za grmom. Nemci smejo, saj so vendar veliki bratje, slavni gosposki narod, izgubili so kar dva svetovna pretepa, pa si zopet opomogli. Da, Nemci smejo, Slovenci ne, ker ogrožajo bistvo in značaj južne Koroške. Da, če se okrepijo Slovenci, se -po mnenju gospodov iz tiste organizacije oslabi nemški živelj na južnem Koroškem. Nismo vedeli, da je zasadil svoje korenine na peščena tla. Pravijo tudi, da za koroške Slovence zadostujejo zagotovila iz državne pogodbe (do zdaj jih Avstrija še ni uresničila!). Posebne pravice j-iim potemtakem ne pr.istoj.ajo. Mi pa mislimo, če je izposlovala Avstrija poleg pogodbe Gruber—De Ga-speri za južne Tirolce še poseben paket, zakaj ne hi dala nekaj podobnega iin prav tako učinkovitega tudi nam koroškim Slovencem. A. kot i,zgleda, tega ne bo tako 'kmalu. Kajti za nas velja (?!) to merilo: Ge nisi Nem-ec, s-e moraš pač odpovedati marsikateri. ugodnosti, ki pa je za Nemce nekaj s amoume vn ega. Je tako. Položaj, na Koroškem je -ravno -tako raiztrga-n in nepregleden, kot vsebina tega izdelka. Nekdo »KLADIVARJEM!« (Glosa nadobudnim »perogrizom«) So neki »kovači« »Kladivo« skovali in krivo skovano so v »cajtenge« dali. Te »cajtenge« poslov je »vestnik« na ves; smo »cajtenge« brali, čudili se vmes. Kovači vi, čujte, kaj ljudje vam reko: »Kladiva« ne kujte, da rakve ne bo nam z žeblji kdaj zbilo! To bilo bi hudo! (Premalo soli ste sprejeli v glavo!) Res, škoda je »gase«,* kjer »majhni ljudje« »kladivo« vihtijo! V sramoto jim je! Pika * V „Skodagasse” na Dunaju je namreč uredništvo in založništvo tega zakotnega lističa »Kladivo” s -podnaslovom „Cajtenge (!) za -koroške .Slovence”. * GLOBASNICA V sredo, 6. maja, so izvoljeni občinski mandatarji volili v Globasnici župana. Socialistična stranka je kot najmočnejša stranka v občini stavila župana, ker so vse ostale frakcije obdržala svoje glasove zase. ALBERT SAD JAK je kot nosilec socialistične liste postal novi župan Globašanov, njegov namestnik pa je ALOJZ GREGORIČ, ki je kandidiral na krščansko demokratski listi. Iz predvolilne propagande je bilo razvidno, da imata obe stranki podoben program, zaradi česar verjetno tudi sodelovanje ne bo otežkočeno. RES PRAVI DEMOKRAT! Bilo je 10. maj-mlka -t. L, gojenke v St. Rupertu pri Velikovcu so- imele -zalkl-jiučno prireditev. Dvorana je bila polna. Silno blaigodlej-en vtis je napravilo, ko nas jie gosp o-d H osip, župan v-elikovški,, -slovensko pozdravil! Kako krepka lekcija je bila to vsem šovinistom, ki smatrajo slovensko besedo za manj vredno! In to v današnjem demokratičnem času, 'ko se ne dela več razlika med -narodnostimi; im rasami! Rajni gospod dekan Zebedi-n, po rod-u Nem-ec, ki. pa je dovršeno slovensko znal in -t-udi rad Slovansko govoril, jie nekoč rekel: »Ge bi bilo po mojem, 'bi se imo-ral na Koroškem vsalk Nemec, -ki študira, slovensko u-čit-i!« Zlata beseda! To bi -bilo demokratično! Jezik je izraz narodnosti! Vse narodnosti in vsi jeziki so enakopravni! -Poglejmo v Švico. Tam so res vse na-rodnolsti enakopravne! Tri glavne narodnosti Šviice: nemška, francoska im laška,' so četrti švicarski narodnosti, to je Retoromanom, omogočile, da- se tudi oni v šoli učijo svojega materinskega jezika! Vsi Re torom a m v Švici- ,se v šoli, u-čijo tudi retoromanščine! To jim j-e nekaj samo ob sebi umljivega! Talko razumejo Švicarji demokratizem! Vsi enakopravni, vsi enakovredni! Tako bi -moralo biti tudi na Koroškem. Vsi d troti -na slovenskem i-n dvojezičnem ozeml-jiu bi se morali v šoli učiti tudi slovensko! Zato imoraimo pozdraviti in odloibravati nastop velilkoVškega župana gospoda Hospa, ki je -prišel na slovensko -prireditev in je tam navzoče slovensko pozdravil! To je res pravi demokrat, ki se ne sramuje našega jezika in mu je izkazal čast, da je -navzoče -Slovensko nagovoril! Vsi jeziki in vse narodnosti so enako vredne in enakopravne! Tako se dela most med narodi-! Koliko pa je še talkih -šovinistov, ki mislijo, da -se ponižajo, če -s Slovencem slovensko govorijo! Ali če v javnosti slovensko govorijo! Ali če se udeležijo slovenske prireditve! T-o je še pravi- Hitlerjev duh. Toda Hitler je mrtev in Bog daj, da bi- tudi ta Hitlerjev diuih -kmalu umrl! Živel pravi demokratični duh, duh svobode in enakopravnosti! 25 let pevskega zbora „France Prešeren" v Kranju Pod tem naslovom je Pevski zbor »France Prešeren« v Kranju izdal jubilejni .zbornik, ki govori od prve do zadn-je strani o navdušenju im o- žrtvah skupine ljudi tega gorenjskega mesta i-n njegove okbli-ce na pevskem -področju. Kranjčani so- lahko ponosni na svoji -pevski -zbor; v letih svojega dosedanjega obstoja ni -namreč nudil kulturnega in -umetniškega; užitka le domačim poslušavcem, temveč je predstavil slovensko pesem in pevsko ustvarjalnost tudi po-slušavceim -v mestih Anglije, Francije, Nizozemske, Italije, Avstrije in Češkoslovaške. Petindvajset let »pom-enja -dotbo trdega dela, vsakovrstnih zaprek in t-rpkih preizkušen ji, a -zato tudi nič manj us-peihov, zmag i-n zadoščenj«. Moški zbor je od l-e-ta 1945 nastopal ,poid imenom »Pevsko- -društvo mesta Kranja«, leta 1947 sta se moški i-n leto -prej ustanovljeni ženski zbor združila, od leta 1959 ,-pa pojo moški, -ženski in mešani. -zbor -pod današnjim imenom Pev-ski zboir »France Prešeren«. -Od ustanoviteljev zbora sodelujejo -danes, le še štirje člani: dirigent Peter Lipar ter pevci Stane Abe, Niko- -Baj|d in Ivan Grašič. Radovan -Gobec, tudi, pri mas na Koroškem. -dobro znani skladatelj i-n dirigent, jev zborniku v si-cer skopam orisu,, pa vendar prizadevno predstavil dušo Prešernovega zborai, ravnatelja Glasbene šole v Kranju, pedagoškega svetnika Petra L i -par j a , ko- pra-vi: »Z imenom zbora- .France Prešeren’ je -nedeljivo povezano- ime njegovega dirigenta, profesorja Petra Liparja. Petindvajset let vodstva- pri enem zboru! Petindvajset -napornih i-n neutrudnih let zasluži, najmanj to, da orišemo vsaji njegov lik kot vzor slovenskega- glasbenika, -skladatelja, pedagoga, dirigenta in organizatorja na glasibeno-amaterskem' področju.« Pomembno je -skladateljsko delo prof. Liparja: »Diplomiral jena oddelku zakom-jpozici-jio na ljubljanskem konservatoriju -pr-i Slavku Ostercu, ki- je vzgojil -vrsto slovenskih najvidnejših skladateljev. Tu s-i je Lipar .izoblikoval svoj skladateljski, slog, ki je v neprestanem iskanju novih -kompozicijskih prijemov, v boju proti iizhojenim in cenenim učinkom v glasbi, čeprav mnogokrat za ceno svoje osebne populamo-sti. Lipar je v bistvu melodik, vendar se ne pusti vkleniti v gladko tekočo im poceni melodijo, marveč išče tako v melodiki kot v harmoniji svojo- pot, ki mu jo- narekujeta vsebina pesmi i-n napredni glasbeni nazor. Kljub temu pa ostaja peven, če-prav spadajo njegove skladbe po izvajalski stopnji v težjo kategorijo. Največ dela je Lipar po-s-vetil zborovski glasbi. V njegovem skladateljskem opusu najdemo okrog 125 skladb od otroških in mladinskih zboro-v ter samospevov, do moških, ženskih, -mešanih in množičnih zborov. Večinoma s-o bile njegove skladbe objavljene v revijah Naši zbori in Grlica im v drugih priložnostnih pulbl-ikaci-jialh, kot jie npr. Mednarodna edilcija iza sodobno- glasbo (SIMC — 1936). Kot samostojne izbirke so izšle »Šest zborov« (1939), »Pesem poljan« (1949) in trije zvezki mešanih zborov (DSS — 1965). Lipar piše tudi .instrumentalno- glasbo za klari- net, violino, čelo iin klavir ter za godalni orkester. Posebno po-zornos-t posveča Lipar narodni pesmi, ki, jo prireja -pestro-, zanimivo i-n duhovito, ne -da bi pri tam zabrisal osnovni značaj ljudske -melodike.« Zbornik opi-suje turneje Pevskega zbora »France Prešeren« v inozemstvu in .koncerte v -okviru sodelovanja nt-ad pobratenimi mesti svetovne zveze: turnejo- moškega pevskega -zbora po severni Italiji in južni Franciji (1964), turnejo- mešanega izbora po južni Holandiji. (1965), v severni Angliji in Nizozemski (1967), na Češkoslovaško (1968). Pestro sliko o zborov ih nastopih v inozemstvu -posredujejo citati časniš-kih poročil. Sledi zanimiva zborov a kronika, -seznam predsednikov, nekaji statističnih podatkov, seznam zasedenih -mest na pevskih tekmovanjih ter imenik -sedanjih pevcev im odlikovanj Ob 25-le-lni-ci. Spored jubilejnega koncerta, ki bo v petek, 29. maja 1970, v kinu Center v Kranju, bodo izvajali moški zbor, ženski zbor in mešani pevski zboir. Izvajana -d-ela- -segajo od renesančnega- skladatelja Jakoba Gallusa Peteli-na in Monteverdija do -sodobnih skladb slovenske -srednje skladateljske generacije. Vmes so dela Foersterja in Ravnika ter novejših skladateljev Mihelčiča, Gobca, Liparja, Simonitija pa tudi Lipovška, Švare, Šiivica in Kreka ter Ukmarja in Srelbo-tnj-aika, Mokranjica iin Gabrijelčiča. Odlični obisk V torek, dne 19. maja, so -se pripeljali na Koroško na majniški izlet in na romanje, mariborski bogoslovci zadnjih letnikov ter oba mariborska škofa, dr. Maksimilijan Držečnik in dr. Vekoslav Grmič. Najprej so obiskali Krko in v krški stolnici somaše-vali, 15 po številu. Mariborski škof dr. Držečnik je imel lep nagovor, v katerem je omenil bližajoči se jubilej 1000-letnice rojstva -sv. Heme, ki je po očetovi -strani bila slovenskega rodu. Tudi je naglasil velike i-n odločilne zgodovinske dogodke i-n osebnosti, ki so nadvse važni za celotni slovenski narod: sv. Modesta in njegovo delo pokristjanjevanja, nato čez 100 let nastop sv. bra-tov Cirila in Metoda in spet čez 100 let sv. Hrano, ki je velika žena krščanskega koroškega ljudstv-a in sv. Cerkve. Prevzvi-šeni. g. škof dr. Držečnik je s toplo besedo ori-sal vrline in zasluge sv. Heme, njeno vnemo za -češčenje Matere božje med slovenskim -naro-dom, -njeno darežljivo-st za ustanove s-v. Cerkve, predvsem za nastanek krške (celovške) škofije in njen globok socialni -čut do- bližnjega. Od Krke so mariborski izletniki zavili k Oiso-jis-kemiu jezeru, v Celo-vec v hišo Mohorjeve družbe, ki jo j-e pred skoraj 120 leti ustanovil škof Slomšek in nato še h Gospe Sveti-. Lepo vreme jim je bilo naklonjeno in so vsi bogoslovci, lanski in letošnji novo-mašniki (13 + 13) po številu bili zelo dobro razpoloženi. Njihov pevski zbor je odlično -prepeval tako v stolnici v Krki, kjer = Naše prireditve === Farna mladina Dobrla ves vabi na igro LEPA VIDA ki jo priredi v nedeljo, 31. maja, ob pol osmih (19.30) v frani dvorani v Dobrli vesi. Prisrčno vabljeni! * PLIBERK Farna mladina in otroci vabijo na igro SIROTA JERICA ki bo v nedeljo, dne 31. maja, ob 8. uri zvečer v farni dvorani. Pol ure pred igro bodo peli slovenski bogoslovci iz Celovca. Prisrčno vabljeni! # SLOVENJI PLAJBERK Vabimo na pevski koncert »GRAŠKIH ŠTUDENTOV« ki bo v soboto, 23. maja 1970, v Slovenjem Plajberku, ob 19,30 v gostilni »Feidl«. Ljubitelji lepega petja pridite, ne bo vam žal! * Slovensko prosvetno društvo »Zarja« v Železni Kapli vabi na PEVSKI KONCERT ki bo v soboto, 23. maja 1970, ob 20. uri v dvorani Glavne šole v Železni Kapli. Nastopil bo učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« iz Slovenije, ki bo pod vodstvom prof. Branka Raj št er j a izvajal slovenske narodne in umetne pesmi. Ljubitelje zborovske glasbe prisrčno vabi društveni odbor. * Slovensko prosvetno društvo »Zarja« v Železni Kapli vabi na LITERARNI VEČER ki bo v nedeljo, 24. maja 1970, s pričetkom ob 7. uri zvečer pri Branerju v Lobniku. Na tem večeru se nam bodo predstavili predstavniki slovenske besedne umetnosti iz Maribora. K številni udeležbi vabi odbor! SPREJEM V »KOROTAN« Slovenski visokošolski dom na Dunaju sprejema do konca maja prijave za študijsko leto 1970-71. Slovenski visokošolci in visokošol-ke ter maturanti, ki želijo priti v Korotan, naj se pravočasno prijavijo na naslov: Korotan Albertgasse 48, 1080 Wien na Koroškem je s škofoma -somaiševalo 13 gospodov, kot tudi- spotoma, kjer so se ustavljali. Mariborske goste je spremljal pisatelj prof. dr. Metod Turnšek, ki je goste tudi obdaril z bogoslovnimi in beletrističnimi knjigami Slomškove založbe. i ŽELEZNA KAPLA (Materinski dan) V farni dv-orani v Železni Kapli se cesto vršijo razne versiko-kulturne prireditve, tako domače kot raznih gos-tov. Tako j-e dne 10. maja bila združena prireditev domače ka-pel-sike župnije kot Podjunske glasbeno-pevske skupine, ki jo vodi rcbrški organist j in pevovodja g. Mirko Hajnžič. Farno prireditev je zasnovala č. s. Jelisl-ava z najmlajšo in starejšo mladino z zelo posrečenim programom. Podjunska glasbeno-pev-ska skupina pa se je predstavila s pevci solisti in z godbeniki. Soliste je vodil in tudi sam pel ig. Jožko- Starc iz Žitare vesi. Pel je j z gdč. H-rilbemikovo. Nastopala je pa tudi rebrška pevka, učiteljišenica -gdč. Ge-rtrud Woschitzeva, vsi s tako lepimi glasovi i-n z ' zavzetostjo. Materinska proslava, ki jo je o-tvoril kapelski g. kaplan Ignac David z -zelo posrečenim nagovorom, je vsie številno občinstvo v vseh točkah zadovoljila. Bližnja in daljna ■okolica si še želi podobnih prireditev. Zato na-j Podjunska glasbeno-pevska skupina le pogumno nadaljuje svoje šolanje! Kako preženemo voluharja? Voluharja uničujemo na več načinov, odvisno od letnega časa in površine, na kateri dela voluhar škodo. V večjih nasadih ^kropimo proti voluharju z endrinom, in sicer tako, da pozno jeseni (oktober, november) poškropimo vso površino do naravnih meja z 2 kg endrina na hektar. Z endrinom škropimo samo jeseni. Zgodnje spomladansko škropljenje bi sicer tudi uničilo voluharja, toda glavna škoda nastane Pozimi in jo lahko preprečimo le z jesenskim škropljenjem. Spomladi in poleti uničujemo voluharja na več načinov, bodisi s Pastmi ali pa s fostoxin tabletami ali pa z vabami grainquick. V žive voluharjeve rove (da so živi spoznamo takole: odprt nov rov voluhar najkasneje v 24 urah ponovno zapre) nastavimo pasti. Najboljše so žirov-ske pasti, vendar moramo biti za nastavljanje pasti izvežbani, sicer je boljše, da uporabljamo sredstva na bazi fostoxina ali pa vabe. Proti voluharju smo do sedaj uporabljali fostoxin tablete pod vodstvom strokovnjaka iz kmetijskih zavodov. Na voljo so tudi polytanol granule. Vabe granquick tudi lahko dobimo v trgovini. POLVTANOL ZA ZATIRANJE VOLUHARJA (VVuhlmaus) Polytanol je pripravek, izdelan na osnovi kalcijevega fosfida, ki razvija z vlago v zemlji strupen plin fosforovodik, ki zanesljivo uniči voluharja, pa tudi druge male škodljive glodalce, ki živijo v zemlji, kot npr. poljske miši, pa tudi krte. Polytanol uporabljamo v sadovnjakih, pa tudi v drevesnicah, vinogradih, hmeljiščih, vrtovih, parkih, travnikih in drugod. Polytanol je v prodaji v pločevinastih, neprodušno zaprtih dozah in polivinilastih vrečkah, ki jih smemo odpreti le na prostem, tik pred uporabo. Doz in vrečk ne smemo odpirati niti uporabljati v stanovanjskih in drugih zaprtih prostorih. Po-l>'tanol je pripravek v obliki temnorjavih kroglic in drobcev, ki jih polagamo v voluharjeve rove ali luknje, ki jih navrtamo v zemljo s kovinsko ali leseno palico do -5 cm globoko, v razdaljah 1 m ter nato zapremo z zemljo ali rušo. Na 1 kvadratni meter potrebujemo približno 1 gram (1 kavna žlička), v težkih zemljah do 2 grama 1- kavne žličke) Polytanola. Za 100 kvadratnih metrov ga torej rabimo V2—I kg °ziroma 50—100 kg na hektar. »Človek ne more nikdar imeti zadosti čevljev!« S tem geslom dela reklamo avstrijska čevljarska industrija — in dela to, kot kaže, zelo uspešno. Prodaja velikih čevljarskih podjetij se je 1969 povečala za 10 odstotkov. Promet velikega graškega podjetja čevljev HUM ANIC se je leta, 1969 povečal na »03 milijonov šilingov. Od tega odpade 50 odstotkov na ženske čevlje. Tovarne tega (x>djetja so lani izdelale 3,3 milijona parov, °d česar so prodali 15 odstotkov v tujino, v ‘glavnem v Severno Ameriko in Skandinavijo. Huimaniic zaposluje sedaj 2380 nameščencev. V glavnem za izvoz dela podjetje GA-HOR v Spittalu ob Dravi, ki je 1969 izvodi0 78 odstotkov svojie proizvodnje v de-/(-‘le EGS (Evropska gospodarska skupnost) 'n EFTA (Evropsko^ združenje za svobodno titigovino). G albo r se je 'specializirala za izde- Mohorjeva knjigarna v Celovcu išče vajenko z dokončano glavno šolo ali nižjo gimnazijo. Dekleta, ki imajo veselje za trgovski poklic, naj se javijo v Mohorjevi knjigarni, Celovec lO.-Oktober S trati e 27. V zemlji razvija Polytanol strupen in prodoren plin fosforovodik, ki prodre v zemljo in voluharjeve rove, kjer že najmanjše količine plina uničijo voluharja in njegovo zalego. Rastlinam oziroma koreninam ni škodljiv. Vrtnine, kot so solata, špinača, zelje, koleraba in pod. ter krmne rastline so takoj po polaganju Polytanola užitne. Pri gomoljčnicah in korenčnicah kot so krompir, repa, pesa, korenje, redkvica ipd., pa do uporabe počakajmo nekaj dni. Polytanol uspešno uporabljamo od zgodnje pomladi do pozne jeseni, ob lepem vremenu, kadar zemlja ni premokra. Ob deževnem vremenu Polytanol ne smemo polagati v zemljo, ker se v mokroti rad sam vžge (samovžig) in naglo zgori. Tedaj ni učinkovit. Polytanol prijemljimo le z gumijastimi rokavicami ter polagajmo z žličko. Na vsak kvadratni meter (eno luknjo) običajno za- Vpliv vremena na Začetek gojenja krompirja je pomenil bistveni preobrat v intenzivnosti vsega- poljedelstva in od nje odvisne živinoreje, ki je -s tem postala tudi naprednejša, V hribovitih področjih se je izkazal krompir kot najbolj donosna poljščina. Pridelek krompirja je odvisen od harmonične rasti vseh njegovih organov, na katere delujejo svetloba, toplota, vlaga in hranila, Med rastjo je toplota zelo pomemben dejavnik. Menijo, da je optimalna toplota za rast in razvoj krompirja 17 stopinj C (20 stopinj C podnevi in 12—14 stopinj C ponoči). Poskusi so pokazali, da krompir začne odganjati (»kaliti«) toliko prej, kolikor višja je toplota. Na razvoji 'kali vpliva torej toplota. Ugotovili so, da najbolj kali krompir pri toploti 15—22 -stopinj C. Ko pa vznikne, podpira visoka toplota rast krompirjevike, ne pa tvo-rbe gomoljev. Največ j i prirastek posameznih delov rastlin (listov, stebel, gomoljev) je pri 17 stopinj C in pri 21—22 odstotkov talne vlage. V času nastajanja gomoljev, t. j, pri večini sort v dobi cvetenja, pa je velikega pomena, da iima krompir dovolj vlage. Na ko- lavo damskih čevljev in zaposluje 645 delavcev. Lani je prodaja dosegla vsoto 173 milijonov šilingov, 23 milijonov več kol: 1968. Prav tako proizvaja sikoraj izključno damske -čevlje podjetje OSWALD v Atterseeju. Tudi to podjetje je 1969 izvozilo 40 odstotkov svojih izdelkov, in sicer v dežele EFTA in Severno Ameriko. Promet se je lani dvignil za 10 odstotkov. Koroško podjetje NEUNER, ki je pred Mnoge bralce zanima, kako bi doma brez 'koklje 'kar pod navadno žarnico lahko valili kokošja jajca. To vprašanje ni -tako enostavno, kot je videti na -prvi, pogled. Res je, da s kokljo, ki vali jajca, nimamo mnogo dela in če je -dobra koklja, bo izvalila 70 do 90 % podloženih jajc, seveda če so 'bila le-ta- sveža, od zdravih kokoši in qplojena. Koklja sama iposkihi, za pravilno ogrevanje, zračenje, ohlajevanje ter obračanje jajc. Površnemu opazovalcu se zdi to početje kaj enostavno, če pa bi hotel zamenjati kokoš z žarnico in svojo roko, bi kmalu videli, da ni dosegel želenega uspeha. Na naših kmečkih dvoriščih so stare nesne pasme kokoši že precej izpodrinile kokoši. bolj intenzivnih pasem, ki v povprečju znesejo na leto tudi do 100 jajc in več. Znano je namreč, da dobra -nesnica le redko ali -pa sploh ne koklja več, zato je razumljivo, da rejci perutnine vedno teže valijo piščance doma. Umetno valjenje terja mnogo skrbi in dela, zato je najenostavneje, da nabavimo dostuje 1 kavna žlička, v težjih zemljah pa 2—3 žličke. Spričo nevarnosti samovžiga Polytanola v mokroti je treba paziti na nevarnost požara posebno ob suhih gozdnih obronkih, suhemu senu, krmi, slami, stelji in podobno. Zaradi strupenosti seveda ne smemo prahu Polytanola in plina, ki ga razvija, nikoli vdihovati. Zato ga vselej jemljimo in previdno polagajmo v smeri vetra! Neporabljene količine Polytanola spravimo v pločevinasto dozo, ki jo zrakotesno zalepimo z lepljivim trakom (npr. s selotejpom) ter shranimo v suhem, hladnem in zaklenjenem prostoru, nikakor pa v stanovanju. Posebno pazimo, da ne pridejo otroci in nepoučene osebe do Polytanola. Polytanol je v zrakotesno zaprtih posodah uporaben več let. Čeprav je Polytanol strupen, le redko pride do zastrupitev, če ga previdno in pravilno uporabljamo. Najvarnejše pri tem je, da prah ali plin Polytanola ne pride v rane, usta in oči, pljuča ali želodec. Skozi zdravo kožo so zastrupitve praktično izključene. pridelek krompirja liči no pridelka vpliva več dejavnikov: vreme in agrotehnični ukrepi: primerna ali neprimerna prejšnja rastlina, gnojenje '(hlevski, gnoj in gnojila), razdalja in globina oranja (globoka, plitva i;n tudi škodljivci in bolezni). Bistveno vpliva na pridelek krompirja tudi pravočasna saditev. Pri pozni saditvi je znižan pridelek gomoljev ne le zaradi virusnih obolenj, ki se javljajo v večji meri pri pozni saditvi, -temveč tudi izaradi delovanja drugih dejavnikov, npr. krajše dobe za, tvorbo gomoljev in drugi. Neugodna je letina -za krompir, če je preveč padavin z velikim številom deževnih dni nn kadar je nizka temperatura, posebej še v času saditve krompirja do njegove ka-liitve. Nasprotni meteorološki dejavniki, všfevši veli-ko število ur, ko sije sonce, so za rast 1111 -razvoji -krompirja -ugodni. Pri ugotavljanju optimalnih razmer, ki so potorebni' ,za- rast in razvoj krompirja, pa je idtolgnaino, da z intenzivnim -gnojenjem lablko pa-railiiiziiramo neugoden vpli-v vremena in tako bistveno znižamo rizik-e slabe letine. B. K. Kmet in vrtnar ob koncu maja Dolga zima je zadržala rast vseh pridelkov; mnogih sploh ni bilo možno posaditi zaradi slabega vremena. Tudi seno je zaostalo v rasti. Posevke bomo podprli v rasti z dodajanjem manjših obrokov umetnih gnojil. O-kopavanje bo letos še bolj potrebno 1 kot sicer, ker se bodo rastline zaradi , zamude razvijale v dobi, ko ni preveč padavin, zato bo ohranitev še tako majhne količine vlage mnogo koristila vsem rastlinam. NA SADNEM DREVJU Tudi tu bomo morali pozorno sle-diti rasti, posebno glede na pojav raznih škodljivcev in bolezni. V tem mesecu se bodo pojavili razni škod- • Ijivci, ki bi utegnili napraviti občutno škodo na mladih brstih, ki so zaradi mrzle pomladi zaostali v rasti. NA VRTU bomo ob potrebi zalivali zelenjavo '' in začeli s saditvijo sadik paradižnika 1 in drugih vrtnin. V primeru vlažnih dni bomo zasledovali razvoj glivičnih bolezni tako na paradižniku kot na krompirju in bomo takoj škropili z modro galico. Paziti moramo na pojav koloradskega hrošča, ki utegne • napraviti občutno škodo tako na krompirju kot na paradižniku. V HLEVU Živino bomo puščali na prosto, da se privadi na sončne žarke. To privajanje mora biti postopno. S tem pripravljamo živino na pašno dobo. V VVelsu bo mednarodni 4 kmetijski sejem Kmetijski sejmi, zlasti pa tisti/‘kjer so razstavljeni manjši kmetijski stroji/ sb za naše bralce nadvse zanimivi. Izbira malih kmetijskih strojev za hribovite kmetije bo zelo pestra in bodo razstavljeni zares najbolj kvalitetni izdelki avstrijskih, nemških, francoskih, švicarskih, čeških ter sovjetskih tovarn. Napovedujejo, da bodo na voljo priročni stroji za poljedelce, živinorejce, vrtnarje, sadjarje in vinogradnike, pa tudi pripravno orodje za vrtičkarje. Mesto Wels leži ob reki Traun jugozahodno od Linza. To je prijetno mesto z veselimi in prijaznimi prebivalci, znano kot mesto za nakupe ter mesto šol. Že od davnine pa imenujejo Wels »kmečko mesto«, ker leži v gornjeavstrijskem kmetijskem prostoru. S sejmi so začeli že pred 91 leti, ko so meščani odprli prvo industrijsko in obrtno razstavo, ki je bila hkrati tudi ljudska slovesnost. Razstava je prerasla v mednarodni kmetijski sejem, ki se v Wel.su ponavlja vsako drugo leto. Letošnji mednarodni kmetijski sejem v Welsu bo odprt od 28. julija do 6. septembra. V tem času bodo posebne razstave naji boljše avstrijske plemenske živine, malih živali, razstava o dosežkih vrtnarstva, gnojenja, gozdnega gospodarstva ter sadjarstva. Nadalje bodo tudi posebne obrtne, razstave z naslovi »Tehnika v gospodinjstvu«, »Elektrogospodarstvo 70«, »Posebna razstava pohištva«. Vsekakor se nam v Welsu obeta zanimiva kmetijska razstava. Nudimo vam po ugodnih cenah SIBAU-odklopna vrata (Kipptore) razne velikosti. Kletna vrata, pocinkana, po S 820. - Vam dobavi na dom trgovina K. in A. KRIVOGRAD 9143 Šmihel nad Pliberkom Velika podjetnost avstrijskih tovarn čevljev Valjenje piščancev pod žarnico dvema letoma proslavilo 175-letnico obstoja, izdeluje poleg čevljev tudi usnje. Obrat ima 940 sodelavcev in je 1969 p-roda-l izdelkov za 226 milijonov šilingov, za 1 odstotek več koit 1968. Podjetje je 1969 izvozilo v tujino 14,8 milijona parov, za 18 odstotkov več kot 1968. Kot edino od avstrijskih velepodjetij čevljarsike stroke ima BALLY tovarno -tudi na Dunaju. Podjetje je -specializirano za izdelavo kvalitetno zahtevnih čevljev. Bally je lani izvozila dkoli 25 odstotkov -proizvodnje, v -glavnem v Anglijo, Severno Ameriko in Skandinavijo. Zaposluje 650 oseb. enodnevne piščance v eni izmed valilnic pri nas. Za uspeh umetnega valjenja je namreč odločilno, da za valjenje izbiramo le jajca o-d zdravih kokošjih jait, ki so pod stalno veterinarsko zdravstveno zaščito in kontrolo. Poleg tega zahteva umetno valjenje mnogo natančnega dela, ki ga ni moči o-praviti brez primernih naprav. Med valjenjem mora biti v viali-lniku stalna temperatura, kar dosežemo le z vgrajenim termostatom. Vlaga v valilniiku se menja med valjenjem. Prav tako je pomembno za u-spešno'valjenj e pravilno zračenje, hlajenje in obračanje jaj-c, kar v velikih inkubatorjih oiprav-ljajo vgrajene avtomatske priprave. Poleg tega v valilnicah prekontrolirajo vsa jajca v valjenju dvaik-ra-t, ob koncu pa izločijo vse slabotne, za življenje nesposobne piščance. Iz vsega navedenega sledi, da jie povsem brez smotra umetno valiti manjše število jajc doma. Za uspešno valjenj-e -so potrebni vsi prej našteti čin it el ji in koklje ne moremo enostavno ,zaimenj,ati :z žarnico. M. O. O. v Spod dama U% svetu AVSTRIJSKI NOGOMET Tri kola pred koncem avstrijskega nogometnega prvenstva je položaj na koncu tabele še precej zapleten. Po neodločenem rezultatu SK Eisenstadta z dunajskim Wackram 2:2 (1:1), je smatrati Eisenstadt za drugo moštvo, ki ima največ izgledov poleg Dorn-bi.nna, za izpad iz prve nacionalne lige. Kateri bo tretji klub, ki bo spremljal oba zgoraj imenovana v regionalno ligo, je še nejasno. Največja nevarnost preti seveda celovški Avstriji, ki je v soboto izgubila v Gradcu proti Sturmu z 0:2 (0:0). Korošci imajo od vseh ostalih kandidatov, iki bi prišli v poštev za izpad (GAK, Avstrija Salzburg, VoEST Linz, Wacker Wien in Adimira Enengie), naislabšo razliko v go-lije 80:55. Sturm Graz — Avstrija Celovec 2:0 (0:0) Za izpad obsojeni Celovčani so se v tej tekmi bojevali z vsemi razpoložljivimi močmi, še najbolj z nedovoljenimi sredstvi, to je z grobostjo. Račun vsega tega: dva gola v zadnjih dvajsetih minutah, ko so se Celovčani omejili le na obrambo, ker je bil napadalec Bahr (Avstrija) izključen. Če bi celovška Avstrija bolj smotrno igrala in ne toliko mislila na grobosti, bi lahko iztržila eno točko. Pri Gradčanih ni vse tako teklo, kot so si-v začetku tekme zamislili, zlasti je manjkala povezava med posameznimi igralci. V obrambi so se dogajali nesporazumi. Kljub temu pa je Sturm v zadnjih minutah dosegel dva gola in s tem dve gotovi točki (ugajali so vratar Grloci, Huberts in Kaiser). Pri celovški Avstriji sta igrala samo vratar Antrich in Repitsch brez napak. Mednarodni mladinski nogometni turnir UEFA Na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju UEFA na Škotskem so do-*pgli naslednje izide: A skupina: Italija — švedska 2:0; Bolgarija — škotska 2:2. B skupina: Francija — Norveška 3:0; Madžarska — Finska 4:0. C skupina: Z. Nemčija — Wales 3:2; Nizozemska — Švica 6:1. D skupina: Belgija — Romunija 3:2; V. Nemčija — Turčija 1:0. švedska — Madžarska 2:1 V mednarodnem prijateljskem nogometnem srečanju je švedska premagala Madžarsko z 2:1 (0:1). Švedska bo prva nasprotnica Italije na svetovnem prvenstvu v Mehiki. KOŠARKA Svetovno košarkarsko prvenstvo v Ljubljani V slovenski prestolnici so odprli 6. svetovno košarkarsko prvenstvo s slovesnostjo, kateri so prisostvovali predsednik Tito s soprogo, najvidnejši predstavniki jugoslovanskega javnega življenja .s predsednikom vlade Mitjem Ribičičem na čelu, predsednik mednarodne košarkarske zveze Abdel M on e im Wahby, vse reprezentance, ki so se uvrstile v finalno kolo (Brazilija, Združene države Amerike, Sovjetska izveza, češkoslovaška, Italija, Urugvaj in Jugoslavija) in mnogo občinstva. Otvoritveni govor je opravil Stane Dolanc, ki je predsednik organizacijskega odbora prvenstva, nato pa je med igranjem jugoslovanske himne ka- petan brazilske reprezentance Wlamir Mar-ques dvignil zastavo FIBA, jugoslovansko pa Ivo Daneu. V prvi ‘tekmi, v soboto je Jugoslavija koma ji premagala Italijo z rezultatom 66:63 (28:24). V drugi tekmi pa so Združene države Amerike z lahkoto porazile češkoslovaško 88:60. V tretji tekmi je prišlo do velike senzacije, ko so Brazilci premagali favorita za prvo mesto Sovjetsko zvezo 66:64 V nedeljo- je bilo drugo kolo finala letošnjega. svetovnega prvenstva v košarki v ljubljanskem Tivoliju. Po presenetljivem porazu -ekipe svetovnega prvaka v prvi tekmi z Brazilijo, je bilo pričakovati, da bo ,Sovjetska ekipa zaigrala z željo rehabilitirati se, kar ji je tudi povsem uspelo, čeprav -nasprotnik češkoslovaška ni bil enake moči kot prejšnji; Sovjetska zveza jo je premagala z 98:72 (51:34); Brazilija - Italija 69:59 im Združene države Amerike — Urugvaj 76:39. Na b in kostni ponedeljek so igrali: Sovjetska zveza — Urugvaj 95:43; Italija — Češkoslovaška 89:77; v tretji tekmi pa je Jugoslavija visoko premagala moštvo Brazilije 80:55. JUGOSLOVANSKI NOGOMET Olimpija — Maribor (2:1 (1:0) V slovenskem nogometnem derbiju, ki je bil v nedeljo v Ljubljani med domačo Olimpijo in SK Mariborom, je imela Olimpija malo več sreče: zmagala je z rezultatom 2:1 (1:0). Za Olimpijo sta bila uspešna Gugleta m Pejovič, za Maribor pa Kobe-ščak. Tekma je bila na trenutke zelo živahna, bilo je precej lepih akcij in razburljivih etvobojev za žogo. Olimpija ima s to zmago sedaj 17 točk in je še zmerom na predzadnjem mestu-Ali se bo rešila izpada, bo tokrat res odvisno od nogometne sreče? SK Maribor pa ima 25 toč,k in je trenutno na 12. mestu; zanj ni nevarnosti. V CANNESU SE JE ZAKLJUČIL FILMSKI FESTIVAL V Cannesu se je zaključil 23. filmski festival. To je ena med najbolj znanimi prireditvami v filmskem svetu. Že petnajst dni so vise vidnejše osebnosti in predstavniki te moderne umetnosti bili zbrani v Cannesu, kjer so sledili predvajanju 24 filmov. Od šele sedem let je stara in že tako pogumna: hčerkica lastnika posestva za gojenje krokodilov v Tajski (Siamu) se že zgodaj vadi v občevanju s temi nevarnimi živalmi. teh — vsaj po mnenju izvedencev — je vsaj 19 absolutno na višini prireditve, poleg seveda sedmih filmov, ki so jih vrteli v okviru »tedna kritike«, in 220, ki so jih vrteli na »tržni -razstavi«. Nagrado »Fipre-s-ci« :so podelili italijanskemu filmu Indagine su ni ittadi-no ali di sopra di ogni so-s-petto, ki ga je režiral Elio Petri. Komisija je podelila nagrado »L-uis Bu-nuel« brazilskemu filmu Azyllo muito luo-vo, katerega režiser je Nelson Pereira Dos Santos. Komisija je podelila še sledeče nagrade: »mednarodno nagrado« ameriškemu filmu M.S.H. Roberta Altmana; za najboljše žensko izvajanje Ottavie Piccolo italijanskemu filmu »Metello«, ki ga je režiral Mauro Bo-lo-gnim; za najboljše igrano moško vlogo Matrcella Ma-stroiannija italijanskemu filmu »Dramama della gelosia«; za najboljšo režijo Johna Boormama angleškemu filmu »Leo the last«; nagrado za najiboljše prvo delo francoskemu filmu »Hoa Bi-nh« Rou-la Co-ntarda. »Ex aequo« je komisija podelila nagradi še madžarskemu filmu Jastrebi Istvanaga in ameriškemu filmu The straw-berry statement Stuarta Ha-gm amina. WaJter Scott — Vladimir Levstik: llvanhoe S 11 četrtič so razglasili, da bo drugi dan obči turnir, katerega se morejo udeležiti vsi navzoči vitezi, ki se hočejo odeti s slavo; v dveh enako velikih četah se bodo moško borili med seboj, dokler jim princ ne ustavi boja. Viteza, kateremu -prisodi princ prvenstvo v turnirju drugega dne, ovenča izvoljena kraljica lepote in ljubezni z zlato lovorjevo -kronico. Viteške igre bodo s tem končane, ipač pa bo naslednji dan streljanje z loki, gonja na bika in druge poljudne zabave. S takimi prireditvami je skušal princ John -položiti temelj svoji priljubljenosti, katero pa je vedno izno-va ugonab-Ijal z nepremišljenim im objestnim žaljenjem ljudskih čuvstev in predsodkov. Sl-i-ka borišča je bila zdaj, sijajna. Poševne galerije so bile napolnjene z vsem, kar je premogla severna in srednja Anglija ve-likaštva ,odličja, bogastva in lepote. Raznolika Obleka teh gosposkih gledalcev je dajala prizoru pestro in bogato lice, -medtem ko je bil nižji, notranji prostor, v katerem se je gnetlo imovitejše meščanstvo in svo-bodnjaštvo vesele Anglije v svojih preprostejših nošah, okvir Ob -tej razkošni vezenini, ki je šele prav uveljavljal njen sijaj. Glasniki so končali svoj proglas z običajnim klicem: »Bodite velikodušni, hrabri vitezi!« in z galerije so se vsuli zlatniki in srebrniki; zakaj viteštvo si je štelo v posebno -dolžnost, izkazovati darežljivost njim, ki so bili v -tistih dobah tajniki im zgod-o-pisci časti. Dobrodelnosti gledalcev so odgovarjali vzkliki: »Damam ljubezen! Nasprotniku smrt! — čast velikodušnim! — Junakom slava!« s katerimi je družilo pre- prostejše občinstvo s;vo-je navdušeno vriskanje in mnogoštevilna četa trobentačev bučanje sv* j ih 'bojnih pihal. Ko so ti zvoki potihnili, so glasniki v pestro blestečem iz-prevo-du odjahali z borišča, kjer sta ostala samo še turnirska m-aršala; oborožena do zob in nepremična kakor kipa sta sedela na konjih, vsak na svojem kra-ju borišča. Ograjeni prostor na -severnem iko-ncu se -je medtem vzlic svoji velikosti ves napolnil z vitezi, želečimi pokazati svojo spretnost zoper izzivalce. Ako si jih gledal z galerij, so n,a-likovali valujočemu morju perjanic, izpod katerih so se bliskale svetle čelade in štrleča kopja, po-go-sto okrašena s pedenj širokimi zastavicami, iki so plapolale v vetru .in dajale obenem z nemirnim vihranjem peres vsej sliki še več živahnosti. Naposled sta se odprli zagradi in peto-rica vitezov, določenih po žrebu, je počasi prihajala na ipla-n; eden je jezdil spredaj, ostali pa za njim po dva in dva. Vsi sp bili sijajno oboroženi in moj saški kronist pripoveduje obširno o njihovih geslih, njihovih barvah in vezenju na odejah njihovih ikon j. Ni mi treba nadrobno ponavljati vseh -teh stvari. Izposodim naj si vrstice pesnika naših dni, -ki je prezgodaj odložil pero*: Vitezi so pepel, njihov -dobri meč — zarjavel; duše — upajmo! — Bog je vzel. Že davno so sprhneli grbi na stenah njihovih gradov; gradovi sa-mi so le -še mahovi ti okopi in porušene razvaline, in kraj, kjer so nekdaj gospodovali, jih več ne pomni. Marsikateri rod je od tistih dob izumrl in za-pal pozabljenju v njihovem bivališču, z vso svojo plemiško veljavo in fevdalno oblastjo vred. Kaj bi teda-j 'koristilo- čitate-lju, da ve -njih imena in pozna gineče like, ki so pomenili njihov voj niški čin! Tisti dan so jahali po borišču, ne sluteč * Verzi so iz pesmi Caleridgea. pozabljenja, -ki je bilo namenjeno njim in njihovim dejanjem; brzdali so -svoje iskre konje iin jih zadrževali, razkazujoč pri tem nji-h izvežbanost in -svojo lastno- spretnost in gracioznost. Ko je dospel sprevod na piano, se je oglasila za šotori izzivalcev divja, barbarska godba. Bila j-e jutrovskega izvora, prinesena iz Sv. dežele; prevladujoča mešanica cim-bal in zvoncev se je zdela, kakor bi pela vitezom hkrati dobrodošlico in izziv, čuteč, kako se upirajo vanje oči vse ogromne množice, so prijahali došleci na ploščad, kjer so stali šotori. Tu so krenili vsaksebi; sleherni je obrnil kopje in potrkal z njim na šči-t viteza, s katerim se je želel bo-riti. Vsi gledalci nižjih slojev in celo mnogi iz višje družbe — vmes baje tudi nekatere dame — so bili dokaj -razočarani, ko so videli, da si volijo borci »vljudno« orožje. Zakaj tista vrsta ljudi, ki dandanašnji najbolj vneto ploska razburljivim tragedijam, je kazala na srednjeveških turnirjih tem več zanimanja, čim več je bilo nevarnosti za bo-rilce. Ko so vitezi talko razode-li -svoj miroljubni -namen, so se vrnili v nasprotni konec borišča in se postavili v -red; -izzivalci so stopili medtem iz sv-oj-ilh šotorov, zajahali konje, zapustili pod vodstvom Briana de B-ois-Guiliberta- ploščad i-n se razvrstili tako, da j-e sta-1 sleherni proti vitezu, -ki se -je dotaknil njegovega- ščita. Med -bučanjem rogov in trobent so se zagnali v polnem diru drug proti drugemu; in premoč — ali sreča — -izzivalcev je bila tolikšna, da so zleteli Bois-Guil!bertov, Mal-voi-sinoiv in F-ront -de Boe-ufo-v proti v-mk v pesek. Gramitmesnilo-v naspro-tn-ik niti -ni pogodil s- ikopj-em iproit-ivnikove čelade ali ščita, kakor -se jie spodobilo, ampak j-e tako zelo- zgrešil smer, da je zlomil raitišče na--vpreik o|b njegovih prsih — nezgoda, -ki so jo šteli v še -večjo sramoto nego resničen pa-deic s konja; le- to- se je moglo zgoditi po nesreči, ono pa je pričalo o nerodnem ravnanju .s, -konjem in orožjem. Ugled svoje stranke j,e ir-ešil samo peti v-iit-ez, ki, j-e častno zlomil kopjie z -vi-tezom Sv. Ivana, ne da bi is tonila drug drugemu kako škodo. Vriskanje množice, vzklikanje -glasnikov in bučanj-e itrobemt j]e oznanjalo slavo zmagovalcev iin poraz premaganih. Oni so s-e vrnili v -svoje šotore, ti- pa so vstali, kakor je kateri -mogel, ter v nemilosti in sramoti izginili z borišča, da- bi se pogodili z zrna--galici glede -odkupa svojih konj in oprav, zakaj po turnirskih postavah -so izgubili oboje. Le peti se j-e pomudil na borišču vsaj, toliko, da j-e sprejel pohvalo gledalcev, iki jie nedvomno- še povečalo zlo volj n-o-st njegovih tovarišev. Naistopil jie -drugi, za njimi tretji oddelek vitezov, a d asi -so imeli ti nekaj sreče, je vendar ostal celotni uspeh -odd-o-čno pri izzivalcih; -nihče izmed njih ni p-a.l niti ni zgrešil cilja, medtem ko je zadela nasprotnike pri vsakem spopadu kaka podobna nezgoda. Ta neprestani u-speh je prativrnikoim vidno manjšal po-gum. Pri četrtem nastopu -j-e prijahala trojica vi-tezov; še ti trije so se o-gni-li Boiis-Guilbertovega in Front de Boeufovaga ščita in rajši pozvali o-stale tri -bojevnike, ki ni-so pokazali toliko spretnosti -i-n moči. Ta politična -izbira pa ni obrnila bojne sreče, zakaj uspe-h je bil tudi to pot pri izzivalcih; eden izmed -nasprotnikov je pal, ostal im a -dvema pa j-e izpodletel tako imenova-ni- afitai-nt ald poizkus, -za-deti nasprotnika z -ra-vin-o naperjenim kopjem -ta-ko silno v ščit ali šlem, da s-i zlomil orožj-e a-l-i pa vrgel v-i-teza -s konja. Po četrtem spopadu je nastopil dolg presledek; zdelo- -s-e je, da ne -čuti -nihče več posebne želje po obnovitvi boja. Gledalci so m-rmrali med seboj, zakaj, Malvoisima- i-n Front de Boeufa -so mrzili zara-di -njunega značaja, ostala dva — mimo Grantmesnila — pa sta bila tujca in inozemca. Nihče ni občutil splošnega -razočaranja huje od Gedirica Sasa, kateremu se je zdel vsak uspeh normanskilh izzivalcev le novo zmagoslavj-e nad angleško častj-o. Njegova vzgoja ga ni; -naučila spretnosti v viteških igrah, čeprav -s-e je izkazal z orožjem svojih DVA KANARČKA Letošnjo pomlad se je to .zgodilo, kar vam bom prepovedovala: o dveh kanarčkih, ljubkem iparčku, / v . in ANGELA JjidZtf PLIBERK—BLEIBURG Tel. 04235 - 394 (Dauerruf 302) ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Obzorja. Uredil Kurt Tozzer — 21.15 „Pre-saditev”, igra — 22.35 Čas v sliki. ČETRTEK, 28. maja (Presv. Rešnje Telo): 15.50 Koroški plesi. Ljudski plesi in njihov pomen — 16.30 do 18.50 Finale za avstrijski nogometni pokal — 18.25 „Quicky, Pingo, Cezar”, lahko noč za najmlajše — 18.30 Spomini ob 150. obletnici smrti Klemensa Marije Hofbauerja — 19.00 Servus sosed. Elfriede Ott obišče Graubiinden. 19.25 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Šport — 20.15 „Potovanje v Tilsit”, igra Gunterja Gravver-ta — 22.10 Čas v sliki. PETEK, 29. maja: 10.00 Televizija v šoli: Kaj lahko postanem? — 10.30 Gost pri Fritzu Hoch-walderju — 11.00 Program za delavce: Razmere kot v raju” — 18.00 Zeleni svet: števila, dejstva, perspektive — 18.20 „Quicky, Pingo, Cezar”, lahko noč za najmlajše — 18.25 Avstrija — slika — 18.41 Oddaja zvezne zbornice — 18.50 Očarljiva Ivanka — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Stari sodnik: „Spomenik” — 21.15 Časovni potek dogodkov — 21.15 Čas v sliki. TELEVIZIJA LJUBLJANA PETEK, 22. maja: 9.35 TV v šoli - 11.00 Angleščina — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 17.50 Sebastian med ljudmi — serijski film — 18.15 Obzornik — 18.30 B. Smetana: Vltava — mladinski koncert — 19.00 Mozaik — 19.05 V središču pozornosti: Za večjo storilnost kmetijstva — 20.00 TV dnevnik — 20.30 3-2-1 — 20.35 Gola džungla — ameriški film — 22.05. Malo jaz, malo ti — 23.20 Poročila. SOBOTA, 23. maja: 9.35 TV v šoli - 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 11.30 Oddaja za prosvetne delavce — 15.00 Svetovno prvenstvo v košarki: Panama — Brazilija — 15.40 Propagandna oddaja — 15.50 Nadaljevanje košarskega prenosa — 16.30 Motorne dirke v Preluki — 17.15 Obzornik — 17.20 Ohcet na kmetih — reportaža — 17.45 Greidianus: Zdravstveno -nevaren je tudi manjši, znosnejši 'hrup. Raziskave ,pov-edo, da hrup škoduje -celotnemu organizmu, najbolj -prizadeti organi pa -so srce, prebavila, mišičevje i-n -razne žleze. Pri otrocih v velemestih so ugotovili celo motnje v rasti. Zelo velik hrup poškoduje -notranje uho, lahko pa povzroči tudi bolezni centralnega živčevja.. Po mnenju strokovnjakov je zaradi hrupa talko ali drugače bolan vsak peti meščan v Zahodni Nemčiji. Stopnje fonov Prebivalce mest oblivajo- slapovi hrupa. Nešteta gradbišča imajo- sto, glavne ulice 110, stranske 80, tovarne pa spet sto fonov, medtem ko je v delavnicah povprečno 90 im v pisarnah 65 fonov hrupa. Meritve so -pokazale, da se je mestni hrup -povečal v primerjavi z letom 1936 povprečno za 110 odsto-tikov. Kdor dela na hrupnem mestu, čuti pri 75 fonih manjše, pri 80 fonih pa že precejšnje -motnje. Umski delavec potrebuje o!kolje -z manj -kot 50 foni hrupa; 65 -fonov iga moti, pri 76 fonih trpita delo in zdravj-e. Po statističnih podatkih se je v treh letih petkratno .zvišalo šte,vik>< -poklicnih -bolezni zaradi hr-upa. Raziskovalci so podatke strnili v vznemirljivo ugotovitev: zdravje -i-n življenje večine prebivalcev zaho-dnoinemških velemest sta v nevarnosti, ne da bi se ljudje tega zajedali. -Pristojne oblasti -so Sklenile nastopiti proti hrupu -z -vsem-i ra-zpololžljivimi sredstvi,. Denarna kazen, odvzem vozniške izkaznice i-n celo zapor grozi avtomobilistu, čigar vozilo -dela -nad 85 foin-ov hrupa. Na cestah so .se lže -pojavili pooblaščeni -merilci. Hodi de Bodi (dve vedri vode) — mladinska oddaja — 19.45 Mozaik — 19.20 S kamero po svetu: Ku-vvait — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Svetovno prvenstvo v košarki: Jugoslavija — ZDA — 21.10 Propagandna oddaja — 21.20 Nadaljevanje košarkarskega prenosa — 22.00 3-2-1 — 22.05 Skrivnosti morja — dokumentarna serija — 22.30 Močnejše od življenja? poljski serijski film — 23.20 TV kažipot — 23.40 Poročila. NEDELJA, 24. maja: 9.30 Pet minut po domače — 9.35 Kmetijski razgledi — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Mozaik — 10.50 Otroška matineja: Sebastian med odraslimi — Skrivnosti morja — 11.40 TV kažipot — 13.00 Nogomet Sarajevo — Hajduk — prenos — 14.00 Nadaljevanje nogometnega prenosa — 14.45 Motorne dirke v Preluki — 16.00 Sabrina — ameriški film — 18.00 Svetovno prvenstvo v košarki: ZDA — Brazilija — 18.50 Nadaljevanje košarkarskega prenosa — 19.30 Videofon — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Svetovno prvenstvo v košarki: Jugoslavija — SZ — 21.20 Nadaljevanje košarkarskega prenosa — 22.00 Deset zapovedi — humoristična oddaja — 22.45 športni pregled — 23.15 TV dnevnik. PONEDELJEK, 25. maja: 9.35 TV v šoli - 10.30 Nemščina — 10.45 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 16.10 Francoščina — 17.20 Lutkovna oddaja — 17.45 Obzornik — 18.00 Po sledeh napredka — 18.30 Mozaik — 18.35 Diapazon — glasbena oddaja — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Proslava dneva mladosti — 21.00 3-2-1 — 21.05 Ivo Andrič: Trpinčenje — TV drama Beograd — 22.25 Pogled nazaj — oddaja o češkoslovaški kinematografiji in njeni šoli — 23.05 Poročila. TOREK, 26. maja: 9.35 TV v šoli - 10.30 Ruščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 16.10 Angleščina (do 16.40) — 17.45 M. Šumelj: Jure — Slon — 18.00 Risanka — 18.15 Obzornik — 18.30 Toppops — zabavna glasbena oddaja — 19.00 Mozaik — 19.05 Otrok in tatvine — sodobna vzgoja — 19.30 Nepozabno poletje mladih raziskovalcev: Vrnitev k morju — 20.00 TV dnevnik — 20.30 3-2-1 — 20.35 Velika imena sodobnega filma: Andrzej Waj-da: Vse je naprodaj — poljski film — 22.10 400 let slovenske glasbe — 22.40 Poročila in reportaža atletike Alpc-Adria. SREDA, 27. maja: 9.35 TV v šoli - 11.00 Osno- Obramba proti hrupu Seseda niso saimo avtomobilisti ikrivi naraščajočega hrupa. V 'soteskah med modernimi železoibetoinslkiimi stavbami odmeva hrup avtobusov in cestne železnice. Ker pri OBLETNICA VARŠAVSKEGA PAKTA Ob 15. obletnici podpisa Varšavskega pakta so izšli v Moskvi uvodniki v glasilu Rdeče armade »Rrasnaja zvezda« in v »Pravdi«, v katerih se širi pristojnost Varšavskega pakta praktično na ves svet, ali točneje tudi glede odnosov med Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Do nečesa podobnega je že prišlo pri podpisu pogodbe o prijateljstvu med Sovjetsko zvezo in češkoslovaško, ko so prav tako uporabili globalno formulo' vojaškega sodelovanja, člen 4 pakta pa izrecno omejuje njegovo omejitev na Evropo. Glasilo- romunske partije -»Scintea« je objalviiilo ob tej, priložnosti uvodnik, v katerem podčrtujejo, da lahko romunski armadi u-kazujejo saimo nacionalni organi-zmi, partija in vlada. Romunija bo spoštovala svoje obveznosti, ki izhajajo od varšavskega pakta, vendar pa morajo pri tem temeljiti odnosi na enakopravnosti, medsebojnemu zaupanju iti sipoištovanju suverenosti vsake države. AMERIŠKO OROŽJE ZA GRČIJO V tukajšnjih dobro obveščenih krogih se je zvedelo, da je vlada Združenih ameriških držav sklenila ponovno dobavljati Grčiji IŠČEMO: pisarniško moč, vajenca, prodajalko, skladiščnika. Dopisi z življenjepisom na: PODJUNSKO TRGOVSKO DRUŽBO bratje RUTAR & Co„ Dobrla ves Telefonska številka 04236-281 ve splošne izobrazbe — 17.48 Napoved sporeda " 17.50 Rastinio — oddaja za otroke — 18.30 Obzornik — 19.00 Mozaik — 19.05 Variete — zabavna oddaja — 19.20 Kalejdoskop — 20.00 TV dnevnik " 20.30 3-2-1 - 20.35 Teh naših petdeset let - 22.05 Mednarodni jazz festival v Ljubljani — 22.30 Poročila . ČETRTEK, 28. maja: 9.35 TV v šoli - 10.30 Nemščina — 10.45 Angleščina — 11.00 Francoščina — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 17.45 Zapojte z nami: V. Lisinski, M. Vilhar — 18.00 Kratek fiiB> — 18.15 Obzornik — 18.30 Risanke in še kaj — 19.0® Mozaik — 19.05 Enkrat v tednu — 19.20 Ko sem bil vojak - 20.00 TV dnevnik - 20.30 3-2-1 - 20.35 A-Marodič: Mali oglasi: Ecimpeximpex — 21.30 Kulturne diagonale — 22.00 Mannix — serijski film — 22. 50 Poročila. preprečevanju naraščajočega hrupa v prometu praktično ni mogoče doseči pravega uspeha, so začeli strokovnjaki razmišljati predvsem o obrambi. Večina cestnega hrupa prihaja v stanovanja skozi okna. To vrzel je treba nekako zamašiti. Izvedenci predlagajo, naj graditelji opremljajo okna na cesto z dvojnimi šipami ali z izolacijskim steklom. Kot dušilce pa bi bilo dobro izdatneje izkoriščati razne -zavese in zastore, predvsem pa — arhitekti naj ne bi načrtovali prevelikih olken, kajti »steiklena moda« je tudi solkriiva naraščajočega hrupa v bivališčih. težko orožje. Med drugim nameravajo poslati grškim polkovnikom tudi najbolj sodobna vojaška letala. Funkcionarji Bele hiše in zunanjoga ministrstva niso hoteli ničesar povedati o teh vesteh. Nixonova uprava se boji, da bi uradno sporočilo o ponovni dobavi orožja Grčiji povzročilo, resne odmeve v nekaterih državah Atlantskega pakta (NATO), ki .so obsodile grški poltkovniški režim. EGIPT POKLONIL ŠPANIJI SVETIŠČE Agencija MENA sporoča iz Asuana, da so začeli s prenosom egipčanskega svetišča Dalboud iz Asuana v Aleksandrijo, od -koder ga bodo iz ladjo- prepeljali v Španijo-To svetišče je Egipt poklonil Španiji kot zahvalo za njeno sodelovanje pri reševanju staroegipčanskih spomenikov svetišča Abu-siimibel pni As-uanu. VES GRADBENI MATERIAL, kot npr. čistilne vodne naprave, betonske izdelke, ureditev poni-kovalnih jam in LECA-izdelke — tudi na obroke — ugodno dobavi FERLACHER BETONWERK J. P A GIT Z, Ferlach—Borovlje Telefon 04 2 27 / 375 (Dostavljamo tudi ob sobotah!) Hrup vdira skozi okna Velemestni trušč zdravstveno zelo ogroža prebivalstvo Nemški raziskovalci ugotavljajo, da hrup v središčih velemest nenehno narašča. Pred leti je znašal na primer v nemških mestih 60 do 80 fonov — to je merska enota za glasnost, šelest listov ima deset, glasen krik že 80 fonov — zdaj pa že presega sto fonov. Pri 130 fonih je meja, močnejši zvočni valovi lahko poškodujejo slušne organe. PO SVETU PO SVETU PO SVETU PO SVETU PO SVETU PO SVETU PO SVETU Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktrmger Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka '1/LfaJi l/ 84"3-58- Naročnina znaša: mesečno 10.— šil, letno 100.— šil. Za Italijo 3400,— lir, za Nemčijo 24.— DM, za Francijo 30,— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.—’ šfr., za Anglijo rl/lifO 3,— f. sterl., za Jugoslavijo 60,— N din, za USA in ostale države 7,— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktrmger Ring 26.