C. C. Postale. - Esce ogm merculedi e sabato. - 9 dicembre 1925. Posarnezna Stevilk*. 2ä sionnk. Izhaia: vsako sredo popoldi in soboto ziatraj. . Stane za celo leto 15 L. I « pol leta 8 L. \ € četrt leta 4 L. \ In inozemstvo celo L leto 35 L Na na/očlla brez do- poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovomi urednik: Polde Kernperle. riffiB^1 ^ ^^^^^^^^ jiMh^i^^^^V* ^^^^^^H^^^^^^y ^^^^^^^E^^^^H^^Su^^fl^^^^ ^^^^^B^^^^^^^^^w ^K^^B št. 98 V GoricU v sredo O.Mecembra 1925, utovin. Nefrankirana pisma se ne sprejemoio. Oglasi sc računajo po dogo- voru in se plačajo v ;»L- prej. List izdaja kon- sorcij *GORIŠKE STRA2E* Tlsk Zadružne ttskarne v Qorici, Riva Piazzui- ta št. IS. Uprava in urednistv<- ulica Mameli štev. A, — (prej Scuole). — JVove razmere - nova poia. Pred kratkim smo sprozili v na? šem listu vprašanje o nasi učeči se mladini. Prikazali smo tcmne iz? glede, ki jih ima za bodočnost in po? udarili usodno pomembnost ic'a ža? lostnega deistva. Rekli smo tudi, da moramo to pereče prašanje resno vzeii v pvctrcs in iočno določiii smevnice, po kalerih naj bo urav? nana izobrazba in šolanje naše mla? dine. Naša članka sta vzbudila po? zornost v javnosii. Zlasti med star? ši, ki imajo za solo dorasle otroke, so naša razmoirivanja zadela v zivo. Pred dnevi smo imeli priliko govo? riti z nekim očetom, ki ima svojega desetletnega sina tu v Gorici v soli. M.OŽ je naobražen in se živahno za? nima za vse javne prilike. Pri srcu mu ni samo bodočnost lastnega sina, temvcč bodočnost celokupne naše mladine, kajti od nje odvisi naš na? rodni obstoj. »Vprašanje, ki ste ga načeli v onih čhtnkih, v katerih ste sc bavili z našim zorečim naraščajem, je ta? ko važno, da bi moralo tvoriti stal? no točko v našem časopisju. Naloga naših najboljših in najsposobnejših mož jc, da to prašanje rnzčistirno tev skrbno in previdno razpleiemo vozcl, pred katerim sedaj trepeče stojimo«, je zatrjeval. Potem je nadaljeval: »Pomisliti moramo, kaj tvori temelj naše na? rocine domačije. Brez dvoma je to naš kmečki stan. Veliko večino med našim liudstvom ima slovenski kmet. Dokler bo naš kmet živel, vztrajei in gospodaril na svoji last? ni, domači zemlji se nam ni treba bati bodonosli. Potrebno pa je, to moram ponovno poudariti, da je zemlja kmetova last, da je tedaj naš kmet pospodarsko močan in neod? visen. Vse narodno navdušenje se razblini, vsa narodna zavest omah? ne. če postanemo narod sužnjev in klapccv. Narod brez jakc gospodar? ske moči je svetla pena, ki se raz? topi v prvem solnčnem žarku. Ako ne varzjo vsa znamenja, so prišli do tega spoznanja tudi naši narodni nasproiniki. Njihova gospodarska politika stremi očitno za tem, da oi dosegli nad nami gospodarsko nad? moč. Urivemje njihovega kapitahi ¦¦ našo pokrajino, zanemarjanje nasih gospodarskih potreb, davki in se razni Jrugi ukrepi gospodarskega značaja pričajo glasno o tej nameri. Nevarnosti, ki nam preti, se more? mo izo&niti samo na ta način, da ljubosumno čuvamo svojo gospo? darsko neodvisnost in skušamo svo? jo gospodarsko silo čimbolj ojačiti. Ker pa sloni glavni del naše gospo? darske mod na našem kmetu, ker tvori bistveni del našega narodnega premozenja naša sveta zemlja, zato moramo tej zemlji posvetiti svojo največjo pažnjo, zato moramo skr? beii za gospodarski prospeh in na? predek nakega kmeta. Nadalnji za? kUuček; ki sledi iz teh predpostavk, je povsem jasen in neovrgljiv: izo? brazba naše mladine mora imeti za svoj cilj okrepitev našega kmečkega doma«. »Vem,« je zaključil naš prijatelj svoj a zanimiva razmotrivanja, »da bodo inoje misli marsikoga osupnile in mogoče tu pa tarn naletele celo na odpor, toda njihova resničnost je zame tako prepričevalna, da bodo gotovo prodrle. Vsa naša miselnost živi še v nekdanjih časih, ko smo vi? deli svojo bodočnosi v številni, na-- obrazeni narodni inteligenci in v krepkem, samostojnem trgovstvu in obrtnistvu. Skrb za podvig naše kmečkc domewije se nam je zdela pri iakralnih, povsem drugačnih razmerah nekam postranskega po? mena. Zato tudi še sedaj uravnava? mo izobrazho svoje mladine po teh nekdanjih časih. Zadnji čas je, da se zavemo svoje zmote. Ne podcen? jujem vrednosti, ki jo imajo za našo bodočnosi zuvedrd izobraženci in dobrcstoječi trgovci in obrtniki, toda neoporckljivo je, da je jam? stvo nače bodočnosti zasidvano v naši samostojni kmečki hiši. Kako zboljšati naša polja, kako dvi^niti v';ihovo produktivnost, kako po? Množiii kmetove dohodke, kako mcsirznsko okrepifi gospodarsko lL'DC nusega kmcčkega ljudstva, so .sv vörasanja, s katerimi se mora ba? \\'ti nusa mkidina. Kako ta vpraša? ria čimboljsi: rešiti, to bodi cilj pri ¦,.:obrnževimju nzšegti naruščaja. v tii.h smernicah sc mora Jibuti naše l )c/ore '.ohmje.«- Priobčujemo glavnc misli tega za? r •mivcJa rozilovora in vabimo še cvu.ee prijalelje, naj nam pcvcdo svoje mnenje. Vprašanje je brez d-soma resno in pereče. Kaj se godi po svetu? Zvcza narodov, ki pa še vcdno ni zveza narodov, marveč bolj zve* i za velesil, je krenila na novo pot. Lotila se je prašani, ki se tičejo vse,L{a sveta, ne le velikih držav. To? da preveč si še ne smemo obetati. Razorožitev držav je krilatica, ki odmeva po krasni palači Zveze na* rodov v Ženevi. Ta glas pa je že objel vso zemeljsko oblo s tako silo, za.^rabil v dušo vsch ljudi ta= ko globoko, da so državniki rcsno morali misliti, da se po^ovorc o raz« orožitvi. V pondeljek 7. decembra so pri« šli skupaj v Ženevi odposlanci dv? žav, ki so udje Zvcze narodov. Pod predsedovanjem italijanskeLa od* poslanca senatorja Scialoje je zače« 10 36. zborovanje Zveze narodov. Decembrsko posvctovanie bo še celo važno, ker so na dnevnem re= du prašanja, ki so razburiala duho* ve že na prejšnjem zborovanju. Med tern so se sprli še Grki z Bol* Ljari in se je še na Baikanu porodila nevarnost, da svißne na dan nov zubelj. Petrole.i. Anisleži so to pot poslali v Švico celo trumo politikov. Razen zuna* njeßa ministra Chamberlaina je prišel še minister za kolonije Ame* ry in lord Cecil. Vsak ima še s se* boj celo vrsto uradnikov in tajni* kov. Vse te priprave kažeio, da si jc An^lez zavihal rokave za pošte? no bitko. Že na zadnjem zasedaniu so se Turki in An^lezi prepirali radi Mo* sula. Pa ne radi puščavc in peska, šlo je za petrolejskc vrclce, za naj* bolj boqate v Aziji. Takrat se niso mo^li pobotati. ŠH so narazen in se zmenili, da se bodo o mosulskem prašanju menili v hladnih decem* brskih dneh, ko so možgani manj razgreti. Opisali smo že prej nekoč po* men petrolejskih vrelcev za sve* tovno #ospodarstvo. Tudi bo^astvo mosulske pokrajine smo že pokaza* 11 našim bravcem. Zato ni čudno, da se obe državi, turška in angle* ška, tepeta ne za pravicc Kurdov ali Turkov, ki prcbivaio ondot, ampak za mošnjičke petrolejskih družb. Zvcza narodov je pooblastila An« Ljlijo, da upravlja v njenem imenu Mosul. Tak mandat ima na primer tudi Francijji v Siriji. Turška vlada v Angori in njcn moderni voditelj Kemal paša pa zahtevata Mosul za se. V Ženevi se bo morda odločilo kdo bo gospodar tega spornega ozemlja. Toda ne bo se vsc konca* lo v lepih razgovorih ali ostrih be* sednih spopadih med britanskim ministrom Ameryem in turškim delegatom. Turki in Angleži so za* č^li premikati kulise tudi v ozadju. Angleški list »Westminster Gazet* tc« pa že kar javno pravi, da bo morala Baldwinova vlada iskati po« rivoči in zvez s Francozi, če bi Tur* ki z orožjem rožljali. Ni izključcno da bodeta Francija in Anglija skup* no branili svoje koristi in namislje* ne pravice v prednji Aziji. Kemal paša je pa tudi brihten. Da bi po* kazal, kako malo mu je mari mo* drih politikov v Ženevi, je že začel klicati polkc p^d orožje. Njegovo prijateljstvo z Moskvo mu tudi prav pride, da ne bodo Anglcži ta* ko samozavestni in objestni. Vsa ta ijiipanja in priprave so slabi znaki Zii mir na Vzhouu." Ob takut-gosj/u» " darskih nasprotstvih, kot ie to radi mosulskega petroleja, se kaj rada razbijejo razna mirovna pogajanja. Morda bodo pa zdaj v Ženevi sreč* nejši. Za drahme. Druga zadcva, ki beli te dni läse žcncvskim diplomatom ie grško« bolgarski spor. Naši bravei se bo* do gotovo še spominjali, da bi kma« lu imeli vojno na Baikanu, če ne bi Zveza narodov odločno poscgla vmes. Ko so se sovražnosti polegle je sama po sebi prišla na dan za* hteva po odškodnini. Preiskovalna komisija, ki ji načeljuic angleški poslanik v Madridu Rumpolt, je obsodila Grčijo na 30 miliionov lc« vov, ki jih mora plačati Bolgarom kot odškodnino. Bolgari so s to svoto zadovoljni. Grki so pa dru« gače mislili. Njih zastopnik pri zbo« rovanju minister Rendis ie vstal in izjavil, da iz grških blagajn ne bo niti vinar šel v Bolgarijo, marveč da še Grčija zahteva od svojega nasprotnika 50 milijonov drahem odškodnine. Obenem je grški diplo* mat tudi namignil, da ne smatra Zvezc narodov za pristojne, da raz« soja o tern sporu. To je pa že bilo za vse malo predebelo. Mesto da bi Grki plačali odškodnino. zahtevajo še oni 50 milijonov drahem! Cham* berlain je predlagal, naj vso reč še enkrat presodi posebna komisija. Ce se bodo Grki udali razsodbi te nove komisije pa tudi ni gotovo. Za puške in topove. Za vse je pa najbolj važna tretja točka dnevnega reda: razorozitev. Če bi v Ženevi le malo doprinesli k tej veliki mir ustvarjajoči ideji, bi Žveza narodov res postala to kar pravi njeno ime. Bila bi brat* ska zajednica vsch ljudstev, ki v skupnosti ohranjajo vsak svojo sa« rnobitnost. Toda pot do tja je še dolga in strma. Še predno so prišli zastop* niki raznih držav skupaj, se je že porajalo dvojno naziranie o razo* ro/evanju. Angleži pravijo, da mo* ra najprej ideja miru in bratstva prešiniti srea in duha vsega člove* štva, potem bodo države lahko mirno vrgle orožje iz rok. Franco* ska ideja o razorožitvi pa se glasi, da je treba takoj se lotiti razorožc* vanja. In ne samo to. Ustvariti je treba neke vrstc medseboino nad* zorstvo, da se ne bi katcra izmed držav vsled mogočnega razvoja svoje industrijc začcla skrivaj oho« roževati. Napadcnim državam pa je treba priskočiti na pomoč z de* narjem. Toda Angleži pravijo, da nc bo nobena država tako naivna, da bi pustila svojim sosedom vti* kati nos v svojo gospodarsko poli* tiko. In še tretji glas se sliši: Nem« cija zahteva, da si sme povečati armado, ker ona sama živi neobo« rožena sredi oborožene Evrope. To so bescue in j^iasovl o "rÄüoioSci a nju. Resnično življenje pa se ravna po starem rimskem reku: »Si vis pacem, para bcllum«, po naše: »če hočeš imeti mir, pripravljai se za vojno«. Prav te dni, ko čuiemo to« likokrat besedo »razorožitev«, je iznašcl angleški inženir Thurston novo vrsto vojnih ladij, ki imajo na krovu do 30 vojnih letal. Ladja ni torej več le plavajoča trdnjava, ampak kar cela armada. Druge dr« " žave gredo tudi po isti poti. Morda bodo v Žencvi tudi kako rekli o »načelnem razorozevanju«, toda do resničncga bo še nekaj precej da« leč. Bog daj, da bi nc bilo to res! V Zvezo narodov morata stopiti šc največja pomorska velesila Ame« rika in največja velesila na kop« nem Rusija. Nemčija bo najborže prosila za vstop še pred pomladjo. Ko bodo vse države zastopane v Zvezi, takrat bo njena beseda več zalcgla: ne kot sedaj ko niti Turki niti Grki nočejo priznati Zveze na* rodov kot sodnika. V tako izpopol« njeni Zvezi ne bo smcl imeti več vcljave kaksen zastopnik velesil kot sedaj. Okrog zelene mize bodo morali sedeti enakopravni poobla« ščcnci ljudstev in govoriti iskrene besede. V tistem hipu bodo tudi spori prenehali, o razorozevanju pa sploh ne bo več treba govoriti. V nas mora biti trdna vera, da se bo ustvarila taka visoka prižnica resničnega miru med narodi. DNEVNE VESTI. Osebna vest. V soboto je g. Ščuka Venceslav, ki je bil pred enim tednom promo« viran za magistra farmaeije, kot pr« vi Slovenec napravil državni izpit s prav dobrim uspehom v Padovi. Dragemu prijatelju in tovarišu vsi prav iskreno častitajo, posebno pri* jatelji v »Nanosu«. Zahvala. Akademski klub »Nanos« v Pa* dovi, se čuti dolžnega ,da se tem potom najiskreneje zavaljuje gosp. . poslancu dr.ju Besednjaku za us« pešno posredovanje glede visoko« šolskih pristojbin. S tem, da smo tudi letos popolnoma oproščeni, je omogočil mnogim revnim sloven« skim akademikom da nadaljujejo in tako končajo svoj Studij v Italiji. Odlikovanje Goriške Mohorjeve družbe. Kakor jc že znano je sv. Oče po* delil Goriški Mohorjevi družbi prav posebno odlikovanje. Poslal ji je Stran »GORIŠKA STRA2A« krasno in vcliko svojo sliko z last* noročnim podpisom. Pod sliko sc bere v latinskem jezikn: »Goriški Mohorjevi družbi, ki ima namen ohraniti krščansko vero in varovati značaj Slovcncev, prebivajočih v Italiji, podelimo z vso ljubeznijo apostolski blagoslov Pij XL z vso ljubeznijo v Gospodu.« Slika je razstavljena v izložbi Ka* toliške knjigarne v Gorici sredi le* tošnjih Mohorjevih knjig. Zvezin zbor — Goriški krožek. V nedcljo ob 9. uri vaia v zgor* njih prostorih Trg. doma. Vadi se program zadnjcga koncerta v Go* rici. Odbor. Korijera. Ribijcv potniški avto je >pl-..ui(.>- menil s pondcljkom 7. t. m. na pro* gi Gorica — Komen svoj vozni red kakor sledi: Odhod iz Komna ob 7.45 — prihod v Gorico ob 9.15, odhod iz Gorice ob 16.30 — prihod v Körnen ob 18. i I Opozarjamo čč. ccrkvena oskrbništva in pevske zbore na slovcnsko izdelovalnico orgelj in harmonijev g. Ivana Ka* cina na Placuti v Gorici. I Škofovski opomin. j Ljubljanski knczoškof, vcdno sveži borec za uveljavljenje kr* ščanskih načel v vsem javnem živ* ljenju, je izdal proglas, v katerem govori tudi o dobrem tisku. »Važna pomoč,« pravi, »so dobre knjige in razne novine. V cerkvenem duhu in prav po božji volji se ravnajo slovenski duhovniki in izobraženo svetno razumništvo, 'ki ustanavlja razne organizacije in nudi ljudstvu knjige in celo vrsto pouenih listov. »Žal,« opominja prcsvitli naprcj, »da se ljudem nudijo tudi slabi li* sti, ki pise jo v takem duhu, da vlis vajo v bravca odpor proti Bogu, mržcjo proti Cerkvi in zaniceva« nje duhovskega stanu. Nekateri listi delajo to očitno, drugi pa skris vaj.« Skof opomin ja in svari ver* nike pred branjem takih listov. Ti opomini so zlasti zdaj silno potrebni, ker so tudi mcd nami listi, ki brizgajo svobodomiselni in brezverski strup v bravca, tako, da ta niti ne ve kdaj. Pred iavnostjo se pa taki svobodomiselni listi tr* kajo na katoliška prsa. Ljudjc, proč j s takimi hinavskimi listi, vživajte raje dobro duševno hrano. ki vas bo resnično krepila v borbah za vero, jezik in dom. Dolarji. Mussolinijev poziv, nai narod prostovoljno kaj žrtvuje, da se po* krijejo dolgovi v Amcriki, je bil uslišan. V vsej Italiji so baje na* brali 80 milijonov lir, Samo v Tr* stu je bilo nabranih 2 miliiona 600 tisoe lir, ki jih je dalo 80.000 ljudi. Sam snoparski »Popolo di Trieste« poudarja, da so se Mussolinijeve* mu pozivu odzvali tudi Slovenci. Čez par dni, boste videli, pa se bo morda bralo v istem listu, kako so Slovenci protidržavni in nelojalni. Dolarska zbirka. Iz kraljeve podprefckture smo dobili: Dolarska zbirka je zakljuee* na. Vse nabrane svotc nai se takoj nakažejo po pošti zakladnim ura* dom (Tesoreria). Goriški dolarji. V Gorici so nabrali za »dolarje« 129 tisoč lir. V seznamu darovalcev je vse polno slovenskih imen. Poljski Homer umrl. V soboto ponoči jc umrl slavni . poljski pisatelj Ladislav Reymont. Za romanopiscem Sienkiewiczem je bil Reymont najboljši poljski pi* satelj. Lansko leto jc dobil Noblovo nagrado za svoj roman »Kmetje«. Tu je življenje poljskega kmeta nc opisal, marveč z živo bcsedo kar na? risal. Zato so ga nazivali »Homer poljskega kmeta«. Na Danskem je 3,700.000 prebivalcev. Ta majhni narod ima 320 dncvnikov in 750 ted* nikov ter mesečnikov. Slovencev nas niti ni trikrat manj. Pa imamo vsaj 100 dnevnikov? Radič ima Slovence rad. Novi prosvetni minister Radič namerava še ta mesec sklicati v Za* greb posvet ali naj slovenska uni* verza še obstoji ali naj se zapre. Najvišji slovenski prosvetni za* vod je ogrožen. Tako se izpolnju* jejo Radičevi obeti Slovencem. Besede in videz. Rimski mestni komisar je dolo* čil, da mora trideset ulic v novem mestnem ostijskem okraju nositi imena slavnih rnisijonarjev. Pot Ofl uličnega napisa do resničnega kr* ščanskega duha je še zelo dolgä. Dvomimo, če jo bo rimski komisar zmagal. Framasoiiska doslednost. V Mexiki gospodari predsednik Calles, ki je strupen svobodomi* slec. V državi je prepovedal celo polagaojc redovnih obljub. Svoje hčerc pa je le poslal v zavod sester sv. Jožefa v San Diego, »ker se bodo tarn dobro in pošteno vzgo* jile«. Tudi pri nay hočejo biti ne* kateri Ijudje »yeliki«; rohnijo pro* ti »farjem« in redovnicam, svoje otroke pa po|iljajo prav k njim, da ostane jo dobri in pošteni. Ena diktatura zlomljena. Iz Španije pošiljajo vesti, da se je prejšnji teden izvršila nekrvava revolueija. Vojaštvo samo in višji generali so baje zahtevali, da se neha nasilna vlada Primo de Rive* re. Ta je moral popustiti. 2. decem* bra je že prcdložil kralju listo no* vih ministrov. Dveletna diktatura na Španskem je končana. Nekateri listi pa že pišejo, da španski dikta* tor le slepi kralja in Ijudstvo. Spet izhaja. Republikansko glasilo »Voce Re* pubblicana«, ki je bilo po namera* vanem umoru Mussoliniia tudi u? stavljeno, je v soboto spet začelo izhajati. Nedeljska štcvilka pa je že bila spet zaplenjena. Prva števil* ka poroča o sklepu republikan* skih poslancev, da se ločijo od ostale opozieije in da bodo vodili poiitiko na svojo pest. Nova ofenziva. Ko je »Crcmona nuova«. Fari* naeeijevo glasilo zmagovito izvoje* valo boj z listom »Corriere della Sera«, je začel fašistovski »Impero« silovito gonjo proti listu »Becco Giallo«. To je širom Italiie znani humoristični list, ki si privošči fino popoprane »špase« na, račun seda* njega političncga položaja. Kakor kaže bo tudi ta sei za »Corriere*om«. Resnica v oči kolje. Nasilstva Rumunov nad manjši* nami v Sedmograški in Besarabiji, so sc razsirila po svetu. Francoski kulturni krogi so poslali v Rumuni* jo znanega pisatelj a Barbussa, naj se na lastne oči prepriča, ali je to res. Gin silo rumunskih fasistov »Facia« je pa takoj spravilo na no* ge svoje pristaše. Pravijo, da je sam pravdni minister imel tu vraes svoje prste. In res se je zgodilo, da so študentje napadli pisatelja in njegovo spremstvo. Barbusse se je komaj rcšil v neko hišo. S tem je hotela vlada njegovo preiskavo preprečiti. Toda pisatelj se je zdaj na najboljši način prepričal, da je res kar pravijo o rumunskih na* siljih. O Danteju, najslavnejšem italijanskem pesniku je izšlo že veliko število študij. Sa* mo z njegovo »Božansko komedi* jo« se bavi 4000 spisov. Slovenci imamo o Danteju krasno knüßo, ki jo je uredil naš rojak dr. Lojze \ Res. O njej so s hvalo govorili vsi Italijani. Iz misijonov. V različnih misijonskih deželah dcluje danes 14.585 duhovnikov, 5000 bratov, 24.000 sester (izmed teh je 11.000 domačink) in 65.000 katehistov. Lepa armada vnetih Kristusovih bojevnikov, a še pre* majhna, da bi se razširilo kralje* stvo božje po vsem svetu. Čigav je deček? Prefcktura iz Vidma nam pišc: Med vojno 1. 1916. so našli voja* ki nekega dečka, ki se menda kliče Prinčič Karcl. Sedaj ima 15 let. Ta* krat so malcka spravili v begunsko zavetišče v Vidmu, 1. 1919. so ga pa oddali v sirotišnico v Rubinja* ku. Sedaj skrbi za dečka pokrajin* ski odbor za vojne sirote. Te dni je pokrajinski odbor poslal župan* stvu v Rubinjak vlogo, nai se de* ček vpiae v anagrafiene sezname. To je pa odgovorilo, da po obsto* ječih zakonskih določbah ne more tega storiti, ker manjkajo o dečku vsakršni podatki. Ker je pa potreb* no, da se to ugotovi, so bila razpo* slana na vsa oblastva, cerkve in županstva v goriškem, videmskem in tarčentskem okraju vprašanja za podatke o dečku. Obračamo se zdaj pa tudi na širšo javnost. Po* datki naj se pošljejo pokrajinske* mu odboru za vojne sirote v Vidmu (Comitato provincialc per gli orfa* ni di guerra, Udine). Danske manj sine. Danska država, ena najbolj na* prednih na svetu, kaže lep primer, kako ravnaj država s svoiimi manj* šinami. Nemci, ki žive pod dansko vlado, vživajo dosti pravic. Zdaj so jim Danci dovolili, da smejo kor sami nastavljati svoje ljudskošol* sko učitcljstvo. To se sliši pri nas kot bajka. Obletnica odvetnic. Dan 1. decembra so vse franco* ske odvetnice zelo slovesno praz* novalc. L. 1900 1. decembra je namreč zbornica sprejela zakon, ki dovoljuje tudi ženskam advoka* turo. Prehitro svetnik. V Londonu je umrl neki gospod Spurpeon. Njegova družina je na* bila na vrata list: »Mr. Spurpeon je davi ob 11. uri sei v nebesa.« Ne* ki hudomušnež je spodaj pripisal: »Popoldne ob štirih. Mr. Spurpeo* na še ni v nebesih. Sv. Peter je v skr beh.« Letošnji mirovni apostol. Nekateri francoski listi pišejo, da je francoski minister Briand glavni kandidat za letošnio Noblo* vo mirovno nagrado. Kdaj je živel Abraham? Angleški učenjaki so našli nekje v Mezopotamiji par glinastih plošč, kjer se bere, kdaj so kraljevali stari kralji. S pomočjo teh tablic so dognali, kdaj je živel Hamura* bi, znameniti zakonodavcc. Dogna* li so, da je živel ta vladar med le* torn 2067 in 2025. Ü njem pa pravi* jo, da je bil Abrahamov sodobnik. Učcnjaki trdijo zato, da ie očak Abraham živel v 21. stoletju pred Kristosum. Čujte, reveži! Kino igralka Gloria Swanson izda vsako leto za svoje toalete v kateiih nastopa nie manj kot 875.0Ü0 fran* kov. Celo premožcnje, in vsako leto! Druga, Norma Talmadgc pol miljoni frankov. Marion Davies tri* ccti't miljona. Nižji sloji pa se na* trnajo v kino ter tako pomagajo te* mu blaznemu lazkošju s svojimi žulji in bedo. Dobra odškodnina. Nekdanji nemški cesar Viljem, ki živi na Holandskem v gradu Doornu, je ob svojem izgonu izgu* bil vsa svoja posestva. Zdai pa pri* hajajo vesti iz Nemčije, da mu bo zato dala država 30 milijonov zla* till mark odžkodnine. Mož je lahko vesel, zdaj bo mirno živel brez vladarskih skrbi. Konec petroleja. Po Ameriki se govori, da bodo ameriški petrolejski vrelci imeli le še za 8 let petroleja. Zato pravijo, da bo državni predsednik dal ukaz, naj povsod do skrajnosti štedijo s petrolcjem in naj rabijo raje pre* mog in elektriko. Živi pokopani. V zlatokopih v Koloradu v za* padni Ameriki je grozovita nesreča zahtevala žrtve med rudarji. Iz* bruhnil je ogenj. Zemlja se je se* sedla in zaprla rove. 40 rudarjev je 1 živih pokopanih. Do njih pa ne mo* rejo, ker se neprenehoma razvijajo strupeni plini. Letošnji Mohorjev dar. »Raste in se krepi«, tako rnora vzklikniti, kdor lista po zapiskih Goriške Mohorjeve družbe. To najvažncjše in največje književno podjetjc med primorskimi Slovani vrši častno svojo nalogo. 2e lani je bila vsa javnost, poseb* no Mohorjani, kar začudena, da zmore Mohorjeva družba za par li* ric dati tako lepega in izbranega bcrila v tako okusni opremi. Ena majčkena skrb mori vsakega vne* tega Mohorjana: da ne bi zašla na* ša ljuba družba v denarne skrbi ob tako skromni udnini. Saj so vsi Mohorjani, ki le malo in od daleč poznajo knjižni trg in cene papirja, pripravljeni dati več za udnino kot lc 5 ali 6 lir. Upajmo, da se ob po* žrtvovalnosti 20.000 Mohorjanov in po priprošnji družbinega zaščitni* ka ne bo zgodilo, da bi družba mo* rala svoje izdaje okrniti. Pa poglejmo, kaj nam je dala družba za Miklavža, božič in novo leto. Priznanje zasluži odbor (alii tiskarna?), da so letošnje knjige izšle dosti prej kot lani. To mora vedno biti, ker ljudska nestrpnost se včasih ne zadovolji le z godrnja* njem. Splošna sodba o letošnjih knjigah je in bo taka: so bolj smo* treno urejene in v okusni opremi. Koledar, nas ljubi stari znanec in prijatelj že iz predvojnih let, je do- bil v gospodu Beletu modrega očc* ta. Oprema je ostala z malimi spre* membami ista kot lani. Toda pozna se pa znotraj izkušnja, ki izmodri člo.veka. Tako lepo vrejenega, pre* gledno razvrščencga in živega ko* ledarja ne dobiš zlepa. To ni tiste sorte koledar ki ga prcbereš in vržeš potem za vedno na prašno polico. Ne, tu je literarna vrednost, ki bo ostala, čeprav bosta Mohorjeva družba in njen urednik še kaj bolj* šega dala. Za papeževo sliko in last* noročnim papeževim blagoslovom. je krasna poslanica sv. očeta, ki je Goriško Mohorjevo družbo tako odlikoval Za tem je urejeno gradi* vo. Vsako poglavje ima zgoraj de* bclo tiskan naslov, kar bo našim lju* dem veliko pripoinoglo do boljšega pre<5lcda. Prostor je tako spretno izrabljen, da je nakopičcnega v Ko* ledarju silno dosti gradiva. Toda, Mohorjani, vzemite, berite in sodi* te. Videli boste, da jc že sam Kole* dar vreden, da ste Mohorjani. Roman »Sunguis Murtyrum« v krasnem Rejčevem prevodu je jubi* lejna knjiga. Tega in onega bo v knjigi motila obilica novih besed. Pa ie malo se je treba vglobiti v bogas* tvo in vire našega jezika, pa boš vidcl, koliko miselnega bogastva se skriva za besednimi izrazi. Ome* nimo, da je to eden najveejih so* dobnih romanov. Ne boš ga sicer prebral kot kak časopisni podlistek; le beri ga počasi in z mislijo in boš priznal, da je pisatelj Bertrand vre* den, da je med francoskimi »ne* smrtniki«. Social no čitanko je uredil Janko Kralj. Potreba po poljudni socialni čitanki je bila jasna. Tudi naš kmet mora poleg gospodarskih listov bra* ti take rcči. Zato so vsi družbeniki zadovoljni, če bo družba Socialno čitanko nadaljevala. Imena posa* meznih pisatelj ev so dovoljno jamstvo, da bo Socialna čitanka Livršcena ne le kot čitanka, marveč kot celotno delo v slovensko litera* turo o socialnih prašanjih. »OORIŠKA STRA2A« Stran 3. V »Nevesti s Korinja« bo prišel na svoj račun fant ali dcklc, ki sc jim hoče vriska, petja, harmonik, rožmarina in nageljna, pa tiste lepc slovenske pristnosti, ki jo, žal, da? ncs že ni več po vseh selih. To vse je pisatelj Jaklič znal pri opisu do* lenjskih ženitovanjskih običajih kaj prikupno in mikavno povedati. Tu? di Kraljeve naslovne risbe, čeprav malce moderne za Mohorjevo druž? bo, so zadele domači ton. Kaj-ne, lepo darilo za mrzle, a lepe božične in novoletne dni, ko bo zunaj mraz, v izbi pri Mohorjevih knjigah pa tako lepo toplo- in pri? jetno. Družbin odbor na nam v svoji Koledarski »Listnici« obeta še več. To bo tudi storil, če bodo Mo? horjani tudi svoje storili. Bog daj, da bi scj Goriška Mohorjeva družba krcpila in naraščala tako, da je ne bo slovenske hiše na Primorskcm, | kjer n«j bi bili naročeni ali pa vsaj brali Mohorjevih knjig! Kaj je novega na cleželi? Solkan. Prihodnjo nedeljo ponovi »Kat. slov. izobr. društvo« v dvorani g. Al. Mozetiča »Miklovo Zalo«. Miren. Na naš zadnji dopis iz Mirna v »Goriški Straži«, kjer smo grajali komunistično upravo naše občine, sc je v obrambo naših komunistov postavil v »Edinosti« dobro znani, od komunistov plačani dopisnik, ki skuša prikriti resničnost naših iz? vajanj, V dolgi dopisnikovi. zmesi, kjcr bije resnici v obraz od prve pa do zadnje vrsticc ter dokazuje kako malo smisla ima o gospodar* > stvu, redu in čednobi, kipi nareko? vana, pritajena in onemogla jeza na neko osebo, ki je politično prelcva? jočim se grešnikom iz Mirna — trn v peti. Toda ne pomaga nič; oseba, ki dopisnika tako silno draži, jc in bo ostala tudi v nadalje predmet spoštovanja in uvaževania vseh do- bromislečih občinarjev naše vasi. Prispeval bi raje g. dopisnik k do? bremu imenu naše vasi s kakim sa? mostojnim dejanjem ali nasvetom, kar bi morda doprineslo občini vsaj desetino tcga kar prispeva za do* bro ime in blagostanje naših družin gospod, v katcrega se g. dopisnik tako kvantcrsko zaletuje. Z golim besedičcnjem in plačanimi nastopi, ne bo prikril nerednosti o katerih je tudi sam dobro prepričan. Sicer pa se v nadalje ne mislimo prerekati z ljudmi kovanih po načinu g. do? pisnika, ker nam je le za stvar o kateri smo že spregovorili in bomo tudi v nadalje ako naši opomini ne bodo uspeli. * :|: * Slovensko izobraževalno društvo v Mirnu vprizori v nedeljo dne 13. t. m. ob 3.30 uri popoldne Finžgarje? vo dramo »Veriga«. Domačini in okoličani pridite, jamčimo vam, da se boste vračali z zadovoljstvom. Iz srednje Vipavske. Modri oblastniki po naših vaseh tudi katero napak ukrenijo. Pri nas je treba vsako leto čistiti po bo? rovcih in drugem drevju predice. To je popolnoma prav in ljudje to radi store, ker vedo, da to le njim koristi. Je pa nekaj drugega pri tern. Posestnik očisti svoje drevje in si misli, da je naredil, kar je prav. Ne; črniški gozdar meni dni; gače. Pride v hišo list, da je treba plačati še toliko in toliko lir, ker ni gospodar iztrebil predic. Od vsa? ke po 1 liro. Pripetil se je celo slu? eaj, da je nekdo pred pričami oči? stil svoje drevje, a je moral plačati globo, češ, da ni izpolnil svoje dol? žnosti. Ljudje postajajo vsled ta* kcga postopanja vsevprek ogorče? ni. In kako tudi ne? Dva znana možaka z rdeeima nosovoma eden »edler von Freidcnreich«, drugi »zwei, drei« sta postavljena za »nadzornika«, da se vse predice očistijo! Če si črniški gozdar ne more boljsih dobiti, naj ta dva tu? di pošlje kamor spadata. Ljudje so od jeze in radi šikan kar začeli se? kali mladike mesto, da bi jih še sa* dili. Gospod gozdar in kdor je še prizadet delajo torej ravno obrat? no kar bi morali. Toda ljudstvo te? ga ne bo več moglo dalj časa pre? našati!! Sedlo. V soboto 28. novembra se je po? ročil Gabrijel Marcola iz Podbele s Cencič Suzano iz Sedla, ki je kot dobra pevka in igralka pri naših > družbenih in društvenih priredit? vah požrtvovalno sodelovala. Po? roka s sv. mašo, pri kateri sta bila i obhajana, se je vršila v vikarijski I cerkvi sv. Križa ob navzočnosti številnega občinstva. Po poroki sta se odpeljala novoporoeenca k sv. Antonu v Padovo, da mu razode* neta svoje zakonske želje. Novo* poročencema želimo obilo sreče in zadovoljnosti do skrajnih let v za* konskem življenju. V soboto, dne 28. novembra smo pokopali na pokopališču sv. Križa v Sedlu Katarino vdovo Sabotie iz Stanovišč, ki je doscgla visoko sta? rost 87 let. Bila je splošno znana in priljubljena jajčarica v »kobari? škem Kotu« in je ob sobotah s pre? kupčcvalnim blagom hodila v od* daljeni Čitad (Čedad). Gospod ji daj vcčni mir in pokoj! Iz Rakovca pri Podmelcu. (Požur.) V torek 1. t. m. krog 9. ure zju* traj je nenadoma izbruhnil požar v hiši Ivana Kovačiča št. 26. Goreti je pričelo nekje v podstrešju zra? ven dimnika. Do tal je pogorela hiša in hiev. Ker je bilo poslopje s slamo krito je bilo v hipu vse v ognju tako, da se ni dalo mnogo | rešiti, eeravno so ljudje takoj pri? tekli Kazven živine je skoroda popolnoma vse vnieeno. Nesrečnež si je ob skromnem posestvu in s pridnostjo svojih rok komaj pred enim letom popravil in uredil svo* je sedaj popolnoma vniceno po? slopje; zato bi bilo dobro, da bi mu priskočili na pomoč s kakoršnimi* koli srcdstvi. Bovec. Na dan sv. Miklavža preteklo nedeljo so se naši vrli mladi fantje in dekleta prav krepko postavili pr? vič na odru pred nabito polno dvo* rano. Nastopili so z enodejankami: »Gospa Kordula«, »V ječi«, »Križ kraž« in s prizorom »Planšarica«. Slcdnjič se je pa prikazal sv. Mi? klavž in obdaril pridne ter kaznoval hudobne. Vsa cast tern mladim fan? torn in dekletom, ki so zelo lepo iz? vajali svoje vloge. Videlo se je tudi na obrazih starišev zadovoljstvo, ko so videli svoje vrle sinove in svoje hčerke prvič na odru pred ob? činstvom. Igralci in igralke le vztrajno naprej, da se boste kmalu zopet pokazali na odru še z večjim programom kot sedaj. Skoraj nas je sram, da moramo dati v javnost nekaj nezaslišanega, kar se gotovo ni pripetilo še nikjer na Goriškem. Pretekli tedcn so na? ši prenapeteži »nadstrankarji«, ka? kor se ti nazivljajo, hodili od hiše do hiše in silili ljudi, da morajo vsi mladinski list »Naš čolnič« za? vrniti. To so kulturni delavci, ki ši? rijo slovenske časopise po naših družinah . . . Obžalujemo in pomi? lujemo! Bovčan. Krn. Malo je slovenskih krajev, ki bi bili toliko trpeli med voino kot na? ša vas. Ko smo se vračali iz vseh krajev sveta v rojstno vas, dobili smo kup razvalin, travnike in njive prekopane in premrežene z žičnimi ovirami. Le krepka narava zdrave? ga slovenskega naroda more pre? nesti toliko gorja. Delali smo noc in dan ter gradili domove, kateri še do danes niso vsi dovršeni. Pred vsem še ni bil obnovljen nuino po? treben dom, v katerem bi črpali duševno hrano. Vojna nam ga je vzela. Dolgo ni bilo misliti nanj radi neugodnih razmer, čeprav smo močno čutili potrebo po duševni hrani in duševnem razmahu. Člo? vek, ki ne sledi kulturnemu in go? spodarskemu razvoju v času, je ka? kor suha veja, ki kmalu odpade od debla. Zlasti velja to za današnjo dobo. Ako hočemo vztraiati v da? našnji borbi, stremiti moramo po izobrazbi, ki je najboljše orožje v življenjski borbi. Posamezniku je ta pot težavna, toda možna je skupnim moeem. Ta misel nas je združila 25. novembra, da smo zo* pet obnovili izobraževalno društvo »Planinko«. Trdna volja ie v nas čuvati ta mali dom in delati zanj. Ohraniti hočemo tradicije naših dcdov in očetov, ohraniti moramo spomin naših vrlih slovenskih mož; njih spomin izročimo mladi? ni in otrokom. Tudi njim naj osta? nejo vcliki narodni ueitelji, na ka? tere naj bodo ponosni pred vsem kulturnim svetom. Iz Idrijske doline. Pri nas teče voda skoro ravno po sredi doline. Polovica polj in travnikov je na desni, polovica na levi strani. Iz Slapa pa do svetolu? cijske postaje pa ni nobenega mo* sta. Zdaj so se pa zmislili in zbili skupaj en zaboj s katerim se pre? važamo sem ter tja. Pri tei vožnji pride le mladina na svoi račun. Pred kratkim bi kmalu neki deček utonil pri tej nerodni vožnii. Mo? stu pa kljub perečim potrebam prav gotovo še ne bo. Idrijske novice. Pvaznik sv. Cecilije je praznoval pevski zbor kat. dclav. družbe s tern, da je napravil ob 10. uri slovesno sv. mašo. Zvečer se je vršil koncert v dvo? rani hotela Didič. Dnevni red tega koncerta in oceno smo v Straži že objavili Posebno pohvalno mora? mo omeniti pevske točke, izvajane zares mojstrsko pod spretnim vod? stvom g. kaplana J. Žagarja. Vsled burncga aplavza sta se dve točki morali ponavljati. Prefekt v Idriji. Isti dan se je nahajal pri nas de? želni prefekt Ricci. Došel je kma? lu po 11. uri dopoldne. Sprejem se je vršil pred hotelom Didič. Po sprejemu se je razvil sprevod k novootvorjeni javni bolnici, ki se je prekrstila v bolnico kralja Yik? torja Emanuela III. Najprvo je ko* rakala godba, za njo občinska zasta? va, potem prefekt in uradništvo ter drugi udeležcnci, na koncu pa če? ta mestnih gasilcev v kroju z za? stavo. Kapelo v bolnici ter celo poslop? je je blagoslovil mestni dekan mon? signor Mihael Arko. Poslopje je temcljito prcnovljeno, kapela na novo prizidana, nad kapclo je prire? jena lepa terasa za bolnike, opera? cijska soba popolnoma na novo opremljena. Kot strežnice so na? stavljene strokovno izvežbane us? miljenke. V slepa okna na glavni strani poslopja bosta vzidana iz kamna izklcsana mestni grb in lik? torski sveženj. Po otvoritvi bolnice se je podal sprevod pred zgrajeni tcmelj ga? silnegii doma. Tarn je bil na slove? sen način blagoslovljen in položen temeljni kamen. V temeljni vogal se je vzidala bakrena doza s perga? mentom, na katerem je sledcči na? pis v slovenskem in italijanskem jcziku: »Ta temeljni kamen Gasilnega doma je bil slovesno blagoslovjen in položen dne 22. novembra 1925 v navzočnosti komend. dr. U. Ric? ci, deželncga prefekta, kav. dr. Dom. Morctto, podprefekta, dr. kav. Fr. Madirazza, prefekturnega komisarja idrijskcga, kap. Nino Scorzon, povelj. tukajšnje posad? ke, kav. inž. E. Ricci, rudniškcga komisarja, monsignora M. Arko, župnika in dekana, g. Fr. Hladnik, predsed. gasilske zveze, Ivan Žu* mer, stotnika požarne brambe, g. F. Kogej, tajnika požarne brambe.« Nato so bili odlikovani z brona? sto svetinjo za 35 letno zvesto izvr? ševanje gasilskega posla Tratnik Blaž, Božič Alojzij in Tukač Brnat. V slavnostnem govoru mestnega komisarja smo slišali v italijans skem in slovenskem jcziku izrcčes no obljubo, da se bo Gasilni Join takoj spomladi začel graditi. Prefekt se je podal nato v Mest* no hišo, kjer je sprejel več depu* tacij. Obenem je izročil mestnemu komisarju L 1Q00 kot ustunovo kralja Viktorja Emanuela III, iz katere naj bo vsako leto na kraljev rojstni dan obdarovan najzasluž? nejši izmcd gasilcev. Veliko zadoščenje ima razpuščeni mestni zasiop, ka? tcri jc zasnoval javno mestno bol? nišnico in gradbo gasilnega doma, načrte za slednjega tudi popolno* ma izvršil, za izpeljavo teh načrtov pa ni imel več časa. Možje, ki so se trudili za blagor našega mesta vidijo, da novi oblastniki upošte* vajo njihovo dclo. Depuiacije. Najprvo je bila od prefekta spre* jeta deputacija, ki je prosila za od* pravo občinskega davka na zakol na domu. Jaka Kavčič je dokazoval, da porabi idrijski rudar — hišnik, ki redi prešiča samo radi potrebe in ne radi dobička za enega prešiča na leto moke za L 480, krompirja za L 150, repe in korenja za L 380, mleka za L 30, kar se mora pri nas, ker nimamo dosti svojega sveta pove« čini le kupovati. Največkrat je Idrijčan prisiljcn kupiti tudi mla? de^a pujska, ki stane zopet svojih L 100. Ako vzamemo, da se zredi v Id* riji v takih razmerah prešiče na* vadno do okrogle čiste tcže kg 80, je jasno da je pri zakolu prešič vreden L 560 do 600. Kako je pla* čano delo in celoleten trud? Gotovo jet ako se davek ne od? pravi ne bo drugo leto pri nas no* benega prešička več. Gospod prefekt je odgovoril, da je zato potrebna pismena vloga, katero pa bo v najkrajšem času ugodno rešil. Pisma nasih izseljencev. Glasovi iz tujine. Buenos Aires: Malokdaj pridejo med vas glaso? vi iz teh daljnih krajev, a se ko pridejo, so žalostni. Danes vam moramo poročati, da je prezgodnja smrt poklicala v grob našega pri* jatelja Franca Lazarja iz Vrtovina ROB. BERKA se je PRESELIL ssvojim ZOBOTEHNIŠKIM ateljejem na Corso Verdi 3O, Gorica Pozor! Naša zavarovalnica ,L'UNION' — Gorica — se je preselila s svojim uradom v Via Barzellini St. 2 I nadstropje. St.ran 4, »OORISKA STRAŽA« št. 4. Zadnje dni septembra sc rau je ponovila njcgova bolezen. Mo* ral je v norišnico, kjcr ie 24. okto? bra ponoči izdihnil. Za pogreb so poskrbcli prijatelji, ki so med se* boj nabrali denar za sprevod. Ta= i ko bo lahko dostojen spomenik kazal, kje spi domačin med tujci. Pokojnik nam je zapustil cclo bre? me knjitf, ki jih je vedno s scboj nosil. Prebirati jih, mu ie bila naj* večia zsibava. Mi La bomo zelo po* grešali, ker nam je vedel dosti po? vedati o tujih krajih in domačiji. Njeßovi zadnji dnevi so pa bili ze* Io žalostni. Ni čuda, če mora člo- vek iz države v državo za koščkom kruha. Lepa pa je sloga in ljubczen naših izseljencev, ki so tako brat* sko skrbeli za pokojnika. Darovali so: Fcuče Jožef pesov 10; Lis.iak Petcr 5; PodRornik Karl 5; Podffornik Al. 2; Pod.crornik Al. 2; Podgrornik Al. 2; Šatej Jož. 2; Satej Ant. 1; Lozar Al. 1. Vrtovin. — Cijan Anton 10. Miren. — Vodopivec Ci- ril 1; Vodopivcc Al. 1; Petroveič Al. 1; Bizjak Karl 1. Kamnje. — Besednjak Jož. 4; Citroj Franc 2; Cigoj Anton 2; Besednjak St. 2; Vrtovec Kr. 2; Bavcon Karl 2; Bov- cot! Vajko 1; Bratina Ludv. 1. Gojačevo. — Črmelj Krit. 3; Malovše. — Jekše Ciril 1; Jckšc Oton 1; Bsučar Mih. 1. Selo. — Pla- huta Slav. 1; Krušič Al. 1. Batuje. — Rcbek Emil 2; Muhä! Poldi 1; Volčič Emil 1; Le- ban Ivan 1; Faganel Franc 1; Ušaj Marjo 1; Rijavec Stanko 1. Črniče. — Kosovel Ber- nard 1; Kosovel JVlaks 1; Morel Ivan 1; Kralj Jož. 1; Widan Karl 1; Bovcon Stanko 1; Hvalič Anton I; Radinja Anton 1. Ravne. — Ko&uta Vinko 1; Ličen Al. 1; Gleščič Fr. 1; Oleščič Filip 1; Rcmec Jak. 1; Rožič Vin- ko I. Osek. — USaj Rafael 3; Bele Mirko 3; USaj Mart. 2; Rovtar Silv. 1; Paušič Henrik 1; Badaliö St. 1; Karasan Polde 1; Lojk Fr. 1; Dovzik Vinko cent. 50; Šempas. — Špa- capain Peter in Mirko 2. Ozeljan. — Pečen- ko Fr. 1; Pečcnko Al. 1; Kodrič An^elj 1; Furlan Al. 1; Mihel Jož. 1. Brje, — Vidmar Franc 1; Brata Birsa, Riko in Anton 1. Ri- hcribcrg. — Žorš Franc 1; Vodopivec Franc 1; Stubcl Emil 1; Zivcc Al., cent. 50; Rija- vec Ivan cent. 50. Dornberg. — Juach Ivan 1; Pobcraj Jožef 1; Štrosat Polde 1; Toma- zinčič Jožcf 1; Peteaini Ivan 1; Makovc Ja- kob 1. Solkan. — Stekar Franc 1; Švilijroj Štef. 1; Vuga Alfred cent. 50; Tratnik Jo- žefa 3; Bajt Emilija 1. Kojsko. — Prinčič Aleks. 2. Podgora. — Lipu.šček Franc 1. Levp§a. — Pušnar Fran. 1. Pitšno. — Delfa- bro Pa vie I. Lokovec. — Batič Ciril /. Ce- sta. — Podffornik Jož. 1. Ustje. — Zvonik Jož. 2. Skrilje. Vsi ti pošiljajo vsem rojakom v domovini topic pozclrave. Pismo iz Francije. Giramond 26. nov. Mnogo pozdravov pošiliamo slo* venski fantje in možic starsem, bratom, sestram, priiateliem in znancem, fantom in dcklctom. Po= sebej se vsem čitateljcm »Goriške Straže«. Mi se nahajamo tukaj v tujini, a naše misli hitiio zmeraj v našo nepozabljeno domovino. Tii= kaj delamo, kakor veeinoma pov* sod, le na kontrat. Delo imamo te= žavno. 8 ur pod zemlio v večnem dimu, in vodi in še vedno v smrtni nevarnosti. Plača je še primerna, seveda po delavcu; dva nimata ena? keLa zaslužka. Kdor ni korajžen, zdravih pljuč in trdnih mišic, naj ne hodi sem. Zivimo sicer dobro, ali prihrankov pa ne bo, ker tudi tukaj cene rasejo. To v vednost vsem, kateri misiijo na izselitev. — Ccla družina Hoiak Jo/efa, §t. Ma* ver; Peršolja Mihael, Šmartno pri Kojskem; Pobreai Avgust, Solkan; Andrei Markič, Banišice; Poljšak Vladislav, §marje; Stepančie Jožef, Temnica; Tratnik Ferdinand, Idri* ja; Ivan Felc, Sp. Idriia; Abram Valentin Šempas. Fozdraui fanfou - vojohou Pismo iz Milana. Po dolgem easu se zopet oglasa* mo slovenski fantje, ki služimo pri 68. pešpolku v Milanu. Tukaj pre* ganjamo dolgeas kakor vemo in znamo. Pajek nam večkrat plcte mrežo v želodcu, ker ie večkrat prazen, kakor polen. — Za Božiče nasvidenje donia. Končno pozdrav? Ijamo starše, dekleta in fante, so* rodnike in znance, izobraževalna društva, »Goriško Stražo«. ki nam prinaša vedno novic iz naših kra? jev. Letnik 1906, ki pojdc spomladi k vojakom, naj si dobro napolni mosnjičke. — Furlan Franc, Manče; Rust Albin, Gradišee pri Vipävi: Pirc Stanislav, Budanje; Frank A* lojzij, Čelje; Černilo^ar Ivan, Še- brelje; Kacin Anton, Spod. Idrija; Pečer Ivan, Trst; Stekar Rudolf, Kojsko; Lapanja Alojzij, Ponikve; Bremec Leopold, Lokovec; Cerkve« nik Rudolf, Gradišče pri Divači, Prejlovec Anton, Spod. Idriia: 2o rovee Ignacij, Gorica; Skok Peter, Ravne pri Cerknem; Monkoč Peter, Kal; Hrovatin Josip, Meršče; Pri? možič Anton, Rakitnik; Abram Ivan, Dana; Zuder Ivan, Juršče; Dekleva Alojzij, Bistrica. Pozdrav iz Sardinije. Povsod so razkropljeni naši lju* dje. Danes smo dobili pozdrav celo iz Sardinije od pomorskega finance nega stražnika Vrtovca Antona: »Mnogo Slovencev je raztcpel živjenski boj po vsem svetu. Toda vsem tern je vedno ljub in drag naš materni jezik. To veljaj vedno in povsod. Tak naj bo moj božični pozdrav iz daljnega otoka Sardinia je. Tu na kršni Šardiniji se naha? jam prav na obali proti francoski Korsiki. Do danes sem menda tu edini Slovenec. Vroea ie sardinska zemlja, kakor njeni prebivalci, obo« roženi od glavc do pet, ki branijo svojo cast in se znajo osvetiti do smrti. Pošiljam topic pozdrave vsem ro* jakom posebno čitateljem »Goriš? ke Siraže« in njej sami, ki naj nas še nadalje budi, drami in brani. — Vrtovec Anton, Brigata Liscia. P. Sassari, Sardegna.« Darovi. O priliki svoje sestdesetletnice, ki jo obhaja te dni, je daroval g. Ignacij Križman, nadučiteli v po? koju, goriškim dobrodelnim ustano* vam kakor sledi: Aloziievišču L 60; Dijaški kuhinji L 60; Diiaški Mati? ci L 60: Dramatskemu društvu L 60; Knjižnici goriških mestnih društev L 60; Slovenskemu sirotišču L 60; Slovenskemu ženskemu udruženju L 60: Šolskemu društvu L 60. Za »Slovensko sirotišče«: P. n. Narodna tiskarna v Gorici 100 L; veleč. g. župnik Godnič v Dorn? bergu 20 L; v spomin pokojne A? lojzije Nanut iz Štandreža daruje njena hčerka Ivanka 20 L; p. n. Iv. Štrancar, Planina 11, 20 L; velec. g. Ignacij Križman, nadučiteli v pok. ob svoji 604etnici daruie 60 L. Na mnoga leta! Listnica uredništva. Bratina Ludvik, Buenos Aires: Ker naš list ne priobčuje slik, žal, tudi Vase ne priobeimo. Za dar le? pa hvala! Poročajte še kaj! Po? zdrav Vam in vsem rojakom! Zahvala. Podpisana si štejem za prijetno dolžnost, da se iskreno zahvalim blagorodnemu gospodu dr. Danilu Lokarju, zdravniku v Aidovščini, ki me je v dolgi bolezni z dobro? hotno in vestno vztrajnostio toliko časa zdravil, da mi je z božjo po? močjo vrnil zdravje, mene samo pa vrnil koristnemu in veselemu delu. Ko se imenovanemu gospodu zdrav? niku po srčnem nagibu očitno za? hvaljujcm, ga tudi pomoči potreb? nim bolnikom v zaupanjc priporo? cam. V Dobravljah, 22. nov. 1925. Marija Vrčon, hšt. 28. Kje dobite pristna domača vina? Pri »Vinarski zvezi« v Gorici, ulica Formica štev. 1 (tik Korna). Zveza ima v svoji zalogi izborna domača vina vseh vrst, po zmerni ceni. — Poskušajte! Vabilo na izredni obeni zbor Mlekarske zadruge v Št. Vidu pri Vipavi r. z. z omejeno zavezo, ki se vrši v ne? del jo dne 13. decembra 1925. v last? ni dvorani v mlekarni ob 3. uri pop. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadniega ob? čnega zbora. — 2. Poročilo načcl? stva. — 3. Razgovor o razpustu uli obstoju zadruge. — 4. Raznoterosti. Zadružniki, zavedajte se svoje dolžnosti; udeležite se polnoštevil? no, kajti v zadrugi imamo dobro prihodnjost! Načelstvo. Pozor kmetovalci in trßovci! — Na prodaj imam več posestev in grajščino (Čardak) v raznih delih Bosne. Cene so zelo nizke. zemlja plodovita. Da pa ne nasedete raz? nim koristolovcem, dajem pojasni? la vsakemu našemu Slovencu brez? plačno: Jernej Šinigoj, trgovački putnik, Vojvode Putnika ulica 57. Banjaluka, Bosna. Pekovski pomočnik išče službe bodisi v mestu ali na deželi. Naslov pove uprava lista. Iščem enega kovaskega pomočs nika. Nastop takoj. Kovač v Vr? tojbi. Različno kovaško orodie je na ]:-rodaj. Naslov pri upravi. Gorica — IVAN KACIN — Piazza N. Tomaseo 29. * Tovarna cerkvenih orgelj, harmonijev se pri? poroča preč. duhovščini in pevskim društvom. — Za vsako delo se jam? či. Plačila na obroke. Zahtevajte cenik. Gostilna na prometnem kraju se vzame takoj v najem. Ponudbc pod »Gostilna takoj« na upravo. Plačilna natakarica išče primer? nega mesta. Ponudbe pod »Plačil? na natakarica« na upravo. P lačam najvišje cene za kože lisic, podlasic, kun, zajcev,mačk, veveric, jazbecev i. t. d. i. t. d. Prodajam PAST! in POSEBNO MESO za lov na divjačino. DElavnica za strojenjc in barvanje =»"¦ Nihče nima pravice kupovati zame WALTER WINDSPACH ^^w. __ GORICA - Via Garducci 6 - GOBICA --— w~---------- Pozor n«a isepremenjeni iraislovl „Mundlos" šivalni stroji „Göricke" düofeolBsa, motoFlni „Flam" belgijske puške se vdobe le pri Josipu Kerševaniju-Gorica Piazza Cavour St. 9 Mehanicna (felannica, Piazza Cauour Sfev. S. CORSO VERDI 32 - - (hiia Centr. Posoj.) Velifca zaloga ötislißga platna iz znane tcyarne Regsnchart I Haymsnn, *safcn- vpsfno b!ap za purGčsncE hnhor tudi vciika izbirs mo^sga in zenshsga sukni. Blago solidno! Cene xitierneS PODRUJCNICA LjubljanshB krcdtfne hante y Dorics Corso Verflli „Trgovski Oourt" Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica in rezerve: Din. 50,000.000 CENTRALA LJUBLJANA Rezerva S H S Din. 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje: na vložne knjižice po čistih 4% (davek plača banka satna). Na tekoči račun ter proti odpovedi najbolje po dogovoru. Sprejema tudi dinarske vloge in jih obrestuje najugodneje. — — Izvršuje denarna nakazila na tu in inozemsrvo. — Nakupuje in prodaja svakovrstne valute, vrednostne papirje in srečke. Plača vedno priznano najvišje dnevne cene za obveznice vojne odškodnine (bone). Izvršuje sploh vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje.