L-lcq ., v
NO. 27

^•>7
947S ]/-Jes	5 ^M€RICAN IN SPIRIT
-kliffe^Q^Ootf	lH ^n©UAG€ ONLY
AMERISK? *4092 VlNA (ISSN 01G4-680X)
-	SLOVENIAN
Serving Cnicago, Milwaukee, Waukegan, Dulutii, Jolief, San Francisco, MORNING NEWSPAPER
Pittsburgh, New York, Toronto, MontreaT, Lethbridge, Wirinipe’g^Denver, Indianapolis. Florida, Ely, Fueblo, Rock Spring*, »11 Ohio
tMmsk
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 5, 1980
CYRUS VANCE: AMERIŠKI ZAVEZNIKI SO DOLŽNI, DA SODELUJEJO Z NAMI!
0 resoluciji v ZN predstavnik ZDA napačno glasoval
WASHINGTON, D.C.. — Pred dnevi je Varnostni svet Združenih narodov obravnaval in nato glasoval o resoluciji, ki je zahtevala od Izraela, naj ta država preneha z naseljevanjem Judov na a-rabskih področjih, ki jih ima zasedena. Resolucija je tudi zahtevala, da bodo morali Izraelci zapustiti vse naselbine, ki so jih doslej postavili, vključno vzhodni del Jeruzalema.
ZDA že dalj časa nasprotujejo izraelski politiki glede teh naselbin, ne zagovarjajo pa tako skrajnega stališča, kot je bilo začrtano v omenjeni resoluciji. ZDA so se u-deležile razprave v Varnostnem svetu in predlagale razne spremembe v besedilu resolucije. Te spremembe so pa drugi udeleženci razprave zavrnili.
Prišlo je do glasovanja. Skupno z vsemi drugimi člani Varnostnega sveta, med njimi take države, kot so1 Velika Britanija in Francija, je ameriški predstavnik Donald McHenry glasoval v prid resolucije. To je bilo prvič, da so ZDA javno in u~ radno podprle zahteve, da bodo morali Izraelci enkrat za , vselej zapustiti vse njihove : na novo postavljene naselbine na zasedenem arabskem področju, prav tako tudi vzhodni del mesta Jeruzalema, ki ga Izraelci smatrajo za glavno mesto njihove države, čeprav tega ne ZDA in ne druge države ne priznavajo.
Reakcija v Izraelu je bila silovita. Še posebno so se izkazale judovske organizacije v ZDA. Končno je predsednik Carter čutil za potrebno, izdati posebno izjavo o tej zadevi. V njej prizna Carter, da je veleposlanik ZDA v ZN McHenry storil veliko napako, ko je glasoval za omenjeno resolucijo. Do pomote je baje prišlo zaradi slabih komunikacij med McHenry jem in Washingtonom.
V resnici bi se moral McHenry vzdržati glasovanje, ko je ugotovil, da so propadle predlagane ameriške spremembe. Namesto tega je pa glasoval za resolucijo in s tem povzročil hud glavobol Carterju.
Politični opazovalci ne pomnijo, kdaj je moral ameriški predsednik javno priznati slično napako. “Najbrž, republikanci in sen. Kennedy skačejo od veselja! je z dokaj potrtim glasom rekel no-nivarju eden Carterjevih političnih svetovalcev.
Drugi pa opozarjajo, da bodo volitve v naslednjih tednih v državah Illinois, New York in Florida in da so volivci judovske vere posebno močni v vseh treh.
*************** **+********+'
VREME
Oblačno in vetrovno danes z možnostjo dežja ali snega. Naj višja temperatura dopoldne okoli 40 F, popoldne okoli 3,2 F. Pretežno oblačno in hladnd jutri z možnostjo naletavanja snega. Najvišja temperatura okoli 27 F,
Preiskovalna komisija ZN nadaljuje z delom; precej nejasnosti
TEHERAN, Iran. — Petčlanska preiskovalna komisija ZN nadaljuje s svojim delom. Člani so nejevoljni, ker imajo občutek, da jih izrabljajo iranski skrajneži in ker Iranci niso držali obljube glede talcev. Očitno jezni so bili člani komisije pred dnevi, ko so jih Iranci prepeljal; do nekega teheranskega pokopališča, kjer so pokopane žrtve šahovega režima. Skoraj s silo so jih vodili po grobovih.
Posebno kisli so bili obrazi predstavnikov ZN, ko so jih peljali Iranci skozi neko revno mestno četrt Teherana. Avtomobili v povorki so bili kmalu obkoljeni od navdušenih prebivalcev četrti, mladih in starih, ki so skakali pred kamerami novinarjev, kakor da so bili obsedem. Njihovo skakanje je bilo posebno izrazito, ko so opazili, da jih kamere slikajo.
Preplašeni diplomati ZN so mogli le sedeti v avtomobilih in debelo gledati na nenavadne prizore, ki so se vrstili pred njihovimi očmi.
Najnovejša kriza med komisijo in iranskimi voditelji pa se prepleta okrog tega, ali bodo člani komisije obiskali ameriško poslaništvo in se pogovarjali s talci ali ne. Kot kaže, so Iranci sami deljenega mnenja glede tega obiska. Študenti obisku nasprotujejo, Bani-Sadr in zunanji minister Ghotbzadeh pa pravita, da bo prišlo do obiska v kratkem.
O skorajšnji izpustitvi talcev ni več govora.
BOSTON, Mass. — Na včerajšnjih primarnih volitvah v Vermontu in Massachusettsu so si različni kandidati obeh strank priborili zmage. Najbolj presenetljiv med republikanci je bil napredek kongresnika Johna Andersona iz Illinosa. V Vermontu je sicer zmagal Ronald Reagan s približno 31r/c vseh oddanih glasov, Anderson pa je zaostal samo za 600 glasov. V
L
Dolgotrajna bolezen Josipa Broza Tita je sprožila celo točo razmišljanj o bodočnosti države, ki jo je vodil več kot 35 let. Največ zanimanja — vsaj navideznega — je opažati na Zahodu. Nobenega . dvoma pa ne more biti, da se najbolj zanimajo za usodo jugoslovanske države prebivalci Jugoslavije sami.
Kaj res mislijo prebivalci Jugoslavije o tem vprašanji), je zelo težko ugotoviti. Uradno stališče tamkajšnjih voditeljev je, da je Jugoslavija 'enotna in močna, da so vsi državljani, razen nekaterih posameznikov, vdani sedanji državni ureditvi ter popolnoma zvesti ne samo Titu, ampak tudi Titovi politični dediščini. V Sloveniji, ko to poudarjajo, navadno dodajajo še ime Edvarda Kardelja. Članki in komentarji, ki bi nasprotovali tej uradni liniji,
Novi grobovi
Mary Šuštaršič
Umrla je Mary Šuštaršič, rojena Breznikar, vdova po pok. možu Josephu, mati Ed-warda, Lucille Korencic, Tonyja in pok. Josepha ml. Pokojna zapušča tudi posvojenca Tonyja in Ann Zore. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Brickman and. Son, 21900 Euclid A ve. jutri, v četrtek, v cerkev sv. Kristine ob 9.15, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Družina priporoča v pokojničin spomin darove Sestram sv. Jožefa sv. Marka na 21800 Chardon Rd.
Margaret F. Turk
Pretekli ponedeljek je umrla Margaret F. Turk, rojena Zupančič, žena Victor j a J'., mati Victor j a Jamesa in Margaret A., 2-krat stara mati, sestra Antoinette Stuerzen-berger, Rudolpha Zupana in Lillian. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Brickman and Son, 21900 Euclid Ave., v petek, 7. marca, v cerkev sv. Viljema ob 9.30 dopoldne, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes zvečer od 7. do 9. ter jutri popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Družina priporoča v pokojničin spomin darove za American Cancer Society.
Anna Seketa
Umrla je Anna j Seketa, vdova po pok. možu Johnu, mati Mrs. George (Kay) Peters, 2-krat stara mati, 1-krat prastara mati. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na 17010 Lake Shore Blvd. danes, v sredo, ob 11.30 dopoldne, nato na pokopališče Lakeview. Molitve bo opravil dr. George A. Parsons.
Massachusettsu je zmagal George Bush, a tudi tu je Anderson bil drugi in zopet samo za pičlih 600 glasov.
Med demokrati je pa sen. Edward Kennedy zmagal z dvetretjinsko večino v svoji domači državi Massachusetts, medtem ko je v sosednjem Vermontu zmagal predsednik Carter s 75 C vseh demokratskih glasov.
so prepovedani in takih torej ni mogoče najti v jugoslovanskem tisku.
Moramo pa priznati, da je bila Jugoslavija doslej dokaj popustljiva glede delovanja tujih novinarjev1 v državi. Zahodnim novinarjem niso delali posebnih težav in posledica je bila dolga vrsta zanimivih poročil tekom zadnjih 25 let. Posebno dobri v tem smislu so bili članki, objavljeni v vodilnih ameriških časopisih, kakor sta Nev/ York Times in Washington Post. Nekateri zahodnoevropski časopisi, kot npr. Frankfurter Allgemeine Zeitung, so se tudi izkazali v tem sm> slu.
V zadnjih dveh mesecih je New York Times objavil precej člankov o razmerah v Jugoslaviji in Sloveniji, ki sta jih napisala dopisnika John Darnton in R.W. Apple.
Pogajanja o talcih v Kolumbiji se še nadaljujejo
BOGOTA, Kol. — Pogajanja med zastopniki kolumbijske vlade in teroristi, ki zasedajo poslaništvo Dominikanske republike,'se nadaljujejo brez vidnega uspeha. Kot kaže, je kolumbijska vlada pripravljena sprejeti odhod teroristov v tujino, noče pa izpustiti ha svobpdo več kot 300 političnih zapornikov ali plačati “globo” 50 milijonov dolarjev teroristom, kakor ti zahtevajo.
Organizacija Rdeči križ igra posredovalno vlogo s tem, da prevaža hrano in druge potrebščine v poslaništvo. Po najnovejših podatkih je v po-, slaništvu okoli 27 talcev, med njimi kar 15 veleposlanikov. Teroristi so popustljivejši kakor oni v Teheranu v tem, da dovolijo npr. ameriškemu poslaniku Asienciju, da telefonira vsak dan v ameriško poslaništvo in se pogovarja dokaj svobodno.
Znano je, da ameriška vlada pritiska na kolumbijsko vlado, naj Yendar pospeši pogajanja in s tem doseže izpustitev talcev. Opazovalci v Bogoti menijo, da Kolumbija nalašč zavlačuje pogajanja. -----------—o------
Pierre E. Trudeau je zopet ministrski predsednik v Kanadi
OTTAWA, Kan. — Voditelj kanadske liberalne stranke Pierre E. Trudeau, ki je zmagal na nedavnih splošnih k a n a d skih parlamentarnih volitvah, je bil zaprisežen kot ministrski predsednik prošli ponedeljek. Skupaj s Tru-deaujem je zapriseglo tudi o-stalih 32 članov njegove vlade.
Trudeau je imenoval 12 članov vlade iz pokrajine Quebec, v kateri je sam doma, 12 iz Ontaria, 4 pa iz atlantskih obmorskih pokrajin. Konservativna stranka je najmočnejša v zahodnih predelih Kanade. To dejstvo potrjuje tudi sestava Trudeau-jeve vlade. Od vseh 32 članov so samo 4 doma iz pokrajin zahodno od Ontaria.
Darnton je stalni Timesov dopisnik v vzhodnoevropskih državah, Apple je pa poročal iz Beograda pred leti. Članki, ki jih objavljata, kažejo, da imata dobre stike z raznimi vplivnimi, osebnostmi ne samo v Beogradu, marveč tudi v drugih jugoslovanskih republikah.
Med Titovo boleznijo zadnja dva meseca se je Darnton zadržaval v Beogradu in pisal o obnašanju partijskih voditeljev, varnostnih pripravah, bodočnosti titoizma brez neposredne navzočnosti Tita, vojnem načrtu jugoslovanske vojske, ako bi prišlo v resnici do sovjetskega vdora, ter o želji “kolektivnega vodstva", preprečiti vsakršno možnost., da bi se pojavil nov, ‘majhen’ Tito 'po smrti sedanjega, ‘velikega’. O vsem tem več prihodnjič.
R. W. Apple je pa rned svojim nekajtedenskim biva-
CYRLS VANCE
CHICAGO, 111. — Tajnik za zunanje zadeve Cyrus R. Vance je govoril o smernicah ameriške zunanje politike na sestanku, ki ga je priredil chicaški Odbor za zunanje zadeve. Vance se je osredotočil predvsem na odnose med ZDA in ZSSR po Afganistanu in razlagal, zakaj so bili protisovjetski ukrepi Carterjeve administracije nujni. Pri tem je tudi omenil dolžnost ameriških zaveznikov . v Evropi in drugod, da podpirajo ameriška s t a li š č a napram Sovjetski zvezi.
V Washingtonu, D. C., je namreč splošno znano, da je predsednik Carter precej nejevoljen zaradi zadržanost; do njegove poafganistanske politike, ki jo kažejo zahod-no-evropski zavezniki, v prvi vrsti Francij a . Francoski predsednik Valery Giscard d’Estaing meni, da so bili Carterjevi ukrepi prenagli, prestrogi in nepremišljeni. A.-meriški predsednik je s temi ukrepi samo napihnil že tako napet mednarodni položaj in obenem onemogočil vsako možnost skorajšnjega sovjetskega umika iz Afganistana.
Drugi zahodno-evropski voditelji imajo baje slična mnenja o ameriški zunanji politiki, čeprav molčijo v javnosti ali podajajo pomirjevalne izjave o tej politiki. Tudi v Washingtonu se skušajo izogniti možnosti javnega spora med zavezniki.
Vanceov govor v Chicaga
njem v Jugoslaviji potoval po državi in poročal o različnih stvareh, ne samo političnih. V Sarajevu je pisal o prvih pripravah na zimske olimpijske igre, ki bodo v tem mestu leta 1984, ali 70 let po svetovno znanem atentatu Gavrila Principa na nadvojvodo Franca Ferdinanda. A-tentat je bil izvršen prav v Sarajevu. Med potovanjem se je pa Apple ustavil tudi v Ljubljani in napisal poseben članek o razpoloženju Slovencev napram bližajoči- se Titovi jsmrti.
Med bivanjem v Ljubljani je obiskal Apple poslopje Kliničnega centra, kjer se ves čas bolezni nahaja Tito. Opazil je, da ni videti veliko ljudi postajati pred poslopjem, od časa do časa največ 5 ali 6 Pogovarjal s« je z raznimi o-sebarai ter jih spraševal o Titu in o dobi po Titu.
(Se pride)
smatrajo za jasen dokaz, Ja predsednik Carter ne bo spremenil smeri svoje dosedanje politike. ZDA niso tista država, ki je preprečila nadaljevanje procesa popuščanja mednarodne napetosti. To je storila Sovjetska zveza, ko je vkorakala v Afganistan, pravijo v Beli hiši.
Dolžnost vseh na Zahodu pa je, da ZSSR plača visoko ceno za svojo agresijo proti neodvisni državi. Detenta ne sme biti samo enosmerna ulica. Ako dopuščamo Sovjetiji, da krši mednarodna pravila, kadar se ji zdi potrebno, ne da bi se na Zahodu odločno zoperstavili temu, potem detenta nima nobene bodočnosti. Tega se moramo vsi na Zahodu dobro zavedati, je dejal Vance.
Sovjeti vztrajajo
Ameriški državni tajnik je priznal, da v tajništvu ne vidijo nobenega znaka o možni sovjetski umaknitvi iz Afganistana. Prav nasprotno, je rekel Vance, Sovjeti stalno o-krepujejo svoje čete in pošiljajo ogromne količine vojaške opreme. Vrh tega gradijo vojašnice in druge naprave, kot npr. radarske in komunikacijske postaje, ki so trajnega značaja.
Vse te aktivnosti kažejo, da so se odločili sovjetski voditelji vztrajati do konca v Afganistanu, naj bo cena še tako visoka. Popustljivo stališče zahodnih zaveznikov bi samo krepilo prepričanje SZ, da so ti ameriški zavezniki — z ZDA vred —- šibki in omahljivi.
O ameriških ukrepih proti ZSSR je Vance rekel, da bi jih ZDA vse preklicale, ako bi Sovjeti zapustili Afganistan. Edina izjema je bojkot moskovskih olimpijskih iger. Pod nobenim pogojem, je trdil Vance, sklicujoč se na Carterjevo izjavo glede tega, ne bodo ZDA sodelovale letos v Moskvi.
------o-------
Sovjetska ofenziva ima namen zlomili hrbieniro upora
ISLAMABAD, Pak. — Najnovejša poročila iz Afganistana govorijo o silovitih napadih sovjetskih letalskih in kopnih sil proti upornikom, predvsem v vzhodno-afgani-stanski pokrajini Konar.
Poročila upornikov trdijo, da uporabljajo Sovjeti samo v tej pokrajini okoli 200 tankov, 36 helikopterjev in večje število lovcev in lovcev-bombnikov. Večino teh poročil ni mogoče preverjati.
Zahodni vojaški strokovnjaki pa soglašajo, da so sovjetske enote res začele s pomladansko ofenzivo in da skušajo z njo zlomiti hrbtenico upora. Ti opazovalci menijo, da Sovjeti ne bodo pripravljeni ped npbenim pogojem trpeti stanje, slično onemu v Vietnamu, ko so se A-merikanci borili več let brez uspeha.
Iz Clevelanda in okolice
Opozorilo bralcem—
Posamezniki, ki hočejo poslati kratke novice za AD ali pa članke in dopise, morajo podpisati prispevke. Potreben je tudi naslov ali vsaj tel. številka. Poročilo o neki nedavni poroki npr. ne bo objavljeno, dokler nimamo ustreznih podatkov.
Da luč ne ugasne-—
Kristina Rihtar. Vera Zupan, Clevelandska federacija SNPJ društev ter Slovenski narodni dom na St. Clair Avenue so se pridružili skupini posameznikov in društev, ki so nakazali Čitalnici svoj letni prispevek. Slovenska narodna čitalnica se jim lepo zahvaljuje.
Eric in Beth Heiden sta slovenskega porekla—
Zvedeli smo, da sta slovita ameriška olimpijca Eric in Beth Heiden slovenskega porekla. ’ Eric Heiden si je v nedavnih olimpijskih igrah priboril kar 5 zlatih kolajn. Oba sta hitrostna drsalca na ledu. Vec v petkovi številki.
Prodaja krofov—
Članice Oltarnega društva pri Sv. Vidu bodo spet proda-dale svoje odlične krofe v soboto, 3. marca, v društveni sobi svetovidskega avditorija. Pridite!
Seja—
Podružnica št. 47 SŽZ ima svojo redno mesečno sejo v nedeljo, 9. marca, ob 2. popoldne, v Slovenskem narodnem domu na Stanley Ave. na Maple Kts.
Nov odbor KSKJ št. 169—
Odbor Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ za leto 1980 je; Duhovni vodja, rev. Victor Tomc; predsednik, Eugene Kogovšek, podpredsednik, Anthony Tolar; fin. tajnik. Anton Nemec, 708 E. 159 St., tel. 541-7243, pomožna tajnica, Anna Nemec; blagajnik, Louis Jarem, bolniška tajnica, Mary Korošec (761-1642); zapisnikar. Mary Okicki; nadzorniki, Joseph Ferra. Mary Wolf in Frank Žnidar (namestnik; Jack Churney); vratar, Frank Supanick; zdravniki. dr. Max Rak. dr. Adolph Žnidaršič in dr. Anthony Spech.
Ribja večerja—
Očetovski klub pri Sv. Vidu bo pripravil okusno ribjo večerjo vsak petek v postu. Postregli vam bodo od 4. do 7. zvečer.
Občni zbor—
Redni letni občni zbor Korporacije Baragov dom je sklican v nedeljo, 9. marca, ob 2.30 popoldne v Baragovem domu na St. Clairju.
Občni zbor Kulturno socialnega kluba v Baragovem domu bo v soboto, 15. marca, ob 7. zvečer.
Jadranov koncert—
Pevski zbor Jadran priredi koncert in razstavo v nedeljo,
9.	marca, ob 3.30 popoldne v SDD na Waterloo Road. Po koncertu ples in zabava. Igra o r k e ster Markic-Zagger. Vstopnice se	eri elanih
zbora in Tony’s Polka villa: c na E. 185 St. Cena; $4, same za plas $2.
Slika o sedanji Jugoslaviji in Sloveniji potom časopisa New York Times
--------o--------
John Anderson je največ napredoval na včerajšnjih volitvah
Mieriška Domovina
i if-n.'— im»/\ii
G117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James^V. Debevec — Owiier, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
^ .. u	No. 27 Wed., March 5, 1980
Mednarodni položaj Jugoslavije
Če bi človek sodil po vseh mogočih analizah, ocenah in pametnih, kakor tudi nespametnih, ugibanjih o mednarodhem stanju Jugoslavije v svetu, bi dejal, da je ta država med vsemi najbolj nestalna znotraj svojih meja, in najbolj osamljena, majavo negotova v zboru držav na svetu. Koliko take ocene odgovarjajo dejanskemu stanju, je res težko presoditi, a eno^ je gotovo: z opešanim zdravjem starega diktatorja irf absolutnega gospodarja dežele, je ta zašla v latentno krizo, iz katere se zadovoljiv izhod zdi skoraj nemogoč. Zakaj ?
Prvič, Titu ni uspelo svoje moči in avtoritete prenesti za zanesljivega, dobro vpeljanega in splošno sprejemi j a ega naslednika — ene same osebnostp ne kolektivnega vodstva —- (kakor je naredil španski Franco); dva predestinirana naslednika, Djilas in Rankovič, sta se mu izneverila, drugih najbrž ni več iskal. Nobena diktatura pa se ne more obnesli in jamčiti kontinuitete brez močne vodilne in avtoritativne osebnosti. Prav t iz tega razloga se je ob Brozovem pešanju znašla Jugoslavija v položaju, ki povzroča polno mero skepticizma in negotovosti; znotraj dežele strah pred nemiri in vmešavanjem tujih sil, zunaj vsa mogoča in nemogoča ugibanja, kaj se bo zgodilo. Eno in drugo položaj države poslabšuje.
Drugič, Tito zapušča deželo popolnoma osamljeno. Prepuščena je sama sebi. brez zanesljivih orijateliskm držav, na katere bi se bilo mogoče nasloniti v stiski in pri njih iskati zaslombe in pomoči. Po izgonu jugoslo vanskega režima iz kominforma 1. 1948, vkljub milim prošnjam in obljubam od Titove strani ta ni mogel obnoviti zadovoljivih odnosov s komunistično bratovščino pod vodstvom Moskve. Niti Hruščevu se poskus normalizacije ob prihodu v Beograd 1. 1955 ni obnesel. Juaosiavija je ostala odrezana od varnega zavezništva r z Moskvo in njenimi sateliti, čenrav redni diplomatski stiki niso nikoli bili pretrgani. So se pa radi “posebne poti v socializem”, ki se imenuje titovstvo, ohlajali in končno ohladili.
Ta razvoj je vneto podpiral in pospeševal demokratični Zahod, zlasti Amerika, pričakujoč shizmo v konupiizmu in njega postopen razkroj, ki da ga bo povzročila “infekcija” iz Jugoslavije. Tudi v Jugoslaviji sami so pričakovali'skoraj neizogiben razvoj v demokratizacijo: že se je^sušljalo o možnosti spreiema Jugoslavije v Obrambno zavezništvo NATO. Pod takimi perspektivami je Zahod radodarno priskočil Titu na pomoč v kritičnih letih in ga zasul s podporami, da ga reši političnega in gospodarskega propada. Upi zahodnega sveta se niso izpolnili. Tito je preveč prekaljen komunist in prevelik absolutist, da bi bil pustil svojo državo drseti predaleč v območje demokracije. Samo toliko, da si je zagotovil potrebno pomoč, sicer pa je o-stal odmaknjen, ideološko popolnoma, politično po zahtevkih oportunizma. Prave odprtosti in naslona na Zahod ni nikoli dovolil. Država je obvisela med dvema stoloma.
Tretjič, v takem položaju je Tito iskal opore pri neuvrščenih državah Tretjega sveta, ki jih je pomagal ohlapno organizirati in je več let veljal za predstav,ruka tega združenja. Pomagalo mu pa to m nič. Kajti neu rščeni narodi nimajo ne gospodarske, ne politične moči. Njihova glasovalna večina v .Združenih narodih je brez pomena, kakor se je izkazalo pri ruski okupaciji neuvrščenega Afganistana. Povrhu je lansko jesen Tito v Havani zgubil vodilno mesto v organizaciji neuvrščenih, ki je prešla na sovjetskega vazala Castra. Ostal je sam samcat v pustinji mednarodne džungle. In z njim njegova dežela, katere del je tudi naša domovina Slovenila. V takem stanju ga 'je zalotila' bolezen, ki ji verjetno ne bo kos.
Kar smo doslej povedali, so suha dejstva. Kar bo sledilo, so ugibanja. Vendar naslonjena na logične zaključke, da je 2+2==4.
Silno majhna je verjetnost, da bi Rusi udarili čez mejo a tanki in kanoni, kotJ so napravili 1956 na Madžarskem in 1968 na Češkem, razen če bi se pojavili resni nemiri od strani Hrvatov. Pač pa Brežnjeva doktrina velja tudi za Jugoslavijo, če bi bil komunizem v ne-
•-j .
AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 5, 1980
varnosti, kot je bil pod Imre Nagy-jem in Aleksandrom Dubčekom. Take nevarnosti ni, ker je edini disident Dubčekove sorte, Milovan Djilas, za organizirano politično akcijo mrtev. V deželi je močna pro-moskovska struja, katere se bodo Sovjeti obširno poslužili, in ta utegne poklicati v deželo rusko pomoč, tako ali tako. Da bo kaj takega vsaj na videz potrebno, bi Rusi utegnili naročiti Bolgarom, naj svojo sosedo malo poščege-tajo v Makedoniji. Toda Rusi niso interesirani na razpadu Jugoslavije, saj bi se z njim podrl stabiliziran marksistični režim, ki ga je jeseni 1. 1944 ruska armada s Toljbuhinom na čelu ustoličila v Beogradu.
_V primeru hudih nemirov bi v smislu doktrine Brežnjeva Sovjeti prišli delat red v Jugoslavijo, verjetno na. povabilo. Ali bi v takem slučaju Amerika skušala vojaško zasesti jugoslovansko jadransko obalo in sprožiti oboroženo konfrontacijo? Kaj takega se zdi iz-ključeno. Na evropskem prostoru so Ameriki — tudi če bi hotela intervenirati, kar ni verjetno — roke ve-zane> z NATO paktom. Demokratične NATO države l)a nikoli ne bodo voljne zaradi obrambe istrske in dalmatinske obale riskirati s Sovjeti vojno, ki bi do tal razdejala zahodno Evropo, pa naj zmaga ta ali oni.
Vsa pogosta govoričenja o odločnem nastopu Amerike na jugoslovanskem prostoru v primeru ruskega vojaškega vmešavanja imajo diplomatsko, ne pa stvarno vrednost. Kje ostaja ob uri stiske Tretji svet, ki ga je Tito z veliko vnemo združeval in zaradi tega pridobil ime svetovnega državnika? Bila je zunanja politika iz zadrege: pred Moskvo ni mogel pasti na kolena, Washingtonu ni mogel žrtvovati diktatorskega režima,' Tretji svet je brez moči in vpliva. Tako je Jugoslavija obvisela mednarodno osamljena in brez močnega prijatelja. Zapuščina velikega državnika?
L. P.
Beseda iz naroda...
Oiasbena Matica pripravtja pomladansko večerjo in ples
CLEVELAND, O. — Med naj starejšimi in najbolj aktivnimi pevskimi zbori v Clevelandu je Glasbena Matica. Letos praznuje zlato obletnico svojega plodovitega obstoja. Uradno praznovanje te obletnice pa bo šele 18. oktobra, ko bo zbor priredil poseben koneert,-večerjo in ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
Vsakoletni spomladanski koncert, večerja in ples Glasbene Matice pa bo že v soboto, 22. marca, prav tako v Slovenskem narodnem domu na St. Clair A ve., v katerem zbor domuje od vsega začetka. Večerjo bodo servirali ob 7. zvečer, nato bo zbor zapel nekaj pesmi, primernih za ta obetajoči letni čas. Po koncertu bo ples, na katerem bo igral Jeff Pecon orkester.
Vstopnice so po $10 na osebo in se dobe pri članih zbora. Lahko pa tudi pokličete Cathy Hopkins na tel. 884-6143. Vstopnice lani so bile kmalu razprodane in pri zboru predlagajo, da se tisti, ki nameravajo priti na večerjo in ples, pozanimajo zanje pravočasno.
Glasbena Matica vljudno vabi vse ljubitelje slovenskega'petja na to večerjo, program in ples. Po končanem polstoletnem plodnem in zavednem delovanju v korist slovenske skupnosti v širšem Clevelandu, stopa Glasbena Matica samozavestno in pogumno v novo polstoletje.
Ni pa ladje brez vode in le s pomočjo zvestih podpirate-Ijev in obiskovalcev morejo pevski zbori in druge kulturne ustanove n a d a 1 jevati s svojim delom.
Rudolph M. ’Susel ------o-----
Zahvala Slovenske šole pri Sv. Vidu
CLEVELAND, O. — Na pismeno prošnjo za finančno pdmoč se je odzvalo še nekaj dobrotnikov Slovenske šole pri Sv. Vidu. Tudi nj:m se odbor staršev naj lepše zahvaljuje za podporo tej tako važni ustanovi med nami.
Darovali so po $25: Ameri-trust St. Clair East 6Qth Office, (K.R. Lane, Asistant,
Vice-President); S. C. Club, 6304 St. Clair A v eg g. John Petrič, 783 E. 185 St.; Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ; $10:	Dr. Vincent Opaskar,
D.S.
Vsem dobrotnikom najlepša hvala in Bog povrni!
Odbor staršev pri Sv. Vidu.
Misijonsko kosilo
Euclid, Ohio — “Kdorkoli med vami hoče biti prvi, bodi zadnji in vsem služabniki!” — ' Smisel teh besed je še danes tako živ kot je bil takrat, ko jih je izrekel božji Učenik. Te misli vsebujejo nove smernice življenja, ki povzdignejo vse tiste, ki strežejo. Življenje ni prazno, ni dolgočasno, marveč polno priložnosti, da nekoga osrečiš, da mu postrežeš, plačilo pa prepusti Tistemu, ki nas klice v službo strežnikov. Odnosi “daj — dam” so prešli v našo kri in so nas pokvarili. Delamo le še za plačilo, ustvarjamo samo za tiste, ki nam bodo vračali. Dobri smo, ker upamo, da nam bo povrnjeno.
Ozrimo se pa na misijonarje in misijonarke, ki so šli po svetu iskati ljudi, katerim naj služijo, strežejo in se jim razdajajo. Kakšen vzvišen vzgled-nam daje sedaj najbolj vidna strežnica ubogim mati Terezi--ja, ki je lansko leto prejela Nobelovo nagrado za mir. Slutim, da ona v svojem strežni-štvu največjim siromakom in zapuščenim doživlja tisto notranjo srečo, ki odtehta vse posvetno doživljanje “sreče” z visokimi dohodki filmskih zvezd in zvezdnikov.
Nam vsem pa je dobro izpraševanje vesti, kaj v sebi čutimo v odnosu do strežništva drugim. Želel bi si, da bi v sebi — in tebi, ki to bereš — zdramil zanimanje za pomoč bližnjim. Dnevno je na razpolago dosti priložnosti, da smo v službi soljudem. Kakor našim bližnjim pa je pomoč potrebna tudi oddaljenim, katerih življenjskih stisk sami ne moremo videti. Omenjam stanje nerazvitih narodov, in v kakšnem strahotnem položaju živijo begunci v po komunistih “osvobojenih” narodov v Vietnamu in Kambodži. In milijoni gobavcev' . . .
S tem uvodom sem vas želel seznaniti in prositi “služabni-štva” — sodelovanja z našimi “strežniki” — misijonarji, ki so posredovalci blagovesti revnim.
Da jim gmotno malo odpo-moremo, Misijonska znamkar-ska akcija prireja v nedeljo,
16.	marca, od 11.30 do L-ure kosilo v avditoriju Sv. Vida. Cena za odrasle je samo $4.00, otroci pa $2.00. Vse, ki ste se odzvali prejšnja leta, prosimo tudi v tem letu, da se odzovetč povabilu. Naj bo to sodelovanje izraz žive vere in zanimanje za pomoč našim misijonarjem.
M.T.
------o------
Mimogrede iz Milwaukeeja
MILWAUKEE, Wis. — Mesec marec, po naše sušeč, je mesec, v katerem se noč in dan izravnata in se začne pomlad. V domačiji je to doba splošnega čiščenja in snaže-nja. Po vrtovih in njivah se začne spomladansko delo. V mladih srcih se oglaša močneje ljubezen, pri starih pa vzbuja njene spomine.
V	tem mesecu je velik praz-
nik v čast sv. Jožefu in modrijani so trdili:	Če je lepo
vreme na Jožefovo, veselo bo srce kmetovo. — Če se na Jožefovo vreme zvedri, prežene na letino kmetu skrbi. — Če je na Jožefovo lepo, bo tucii koruza obrodila lepo. Modrijani so napisali, da v tem mesecu vse v naravi teži po telesni združitvi. Vseni Ičpo in prijetno pomlad! ' . .	‘
*	i
V	zadnjem mojem dopisu sem omenil naš obisk v raznih ljubljanskih zgodovinskih ih umetniških hramih. Pobudo za dopis mi je dala rojakinja, ki je potožila, češ, da zmeraj, kadar se vrnejo naši turisti iz Slovenije, hvalijo, kako lepa je Slovenija in kako so imeli “good time”, nihče pa ne omenja zgodovinskih muzejev in umetniških galerij v Ljubljani in v drugih mestih. Prav in lepo!
Vsi vemo, da sta Slovenija in Jugoslavija izredno lep:. vemo, da je kozolec, vemo, da je harmonika in vemo, da je domača klobasa s kislim zeljem naša telesno radost in veselje. Toda naša narodna zgodovina in odlični slovenski znanstveni in umetniški dosežki pa so tudi veje našega narodnega bogastva in našega umskega ponosa.
Sv
Razne naše potovalne pisarne v Ameriki vabijo in o-pozarjajo naše rojake in rojakinje ter druge turiste na lepoto in zanimivosti Jugoslavije, posebno naše Slovenije. Nisem pa še naletel na kako potovalno organizacijo in voditelje, ki bi imeli v načrtu, pokazati našim turistom iz Amerike naše zgodovinske in umetniške razstave v raznih muzejih in raznih umetniških galerijah, ali pa da bi pokazali pot v slovensko narodno gledališče, Dramo in Opero, kjer bi lahko poslušali lepo in čisto slovensko besedo.
Pravilno bi bilo, da bi vsak naš človek, kjerkoli se je rodil in živi, poznal vsaj kanček slovenske zgodovine, in da bi razumel, da imamo Slovenci umetnike velikane, e-nakovredne drugim evropskim držav am. Različnost skim državam. Različnost med narodi in kulturami je ena največjih z a n i mivosti. Spoznaš samega sebe in druge.
Moja nečakinja Breda z možem Lojzetom, prijatelji Karel in Anita ter Ladi z ženo Ančko so nam bili vedno na razpolago s svojimi avtomobili za kakršenkoli izlet po lepi Sloveniji.
Sredi nekega tedna smo jo ubrali proti Gorenjski. Ustavili smo se na več krajih, a najdalje nas je očaral Bled z okolico. Čeprav je bilo oblač-
p?y>
no, smo pospešili našo hojo na vrh blejskega gradu. Ko smo prisopihali na vrh grajske ploščadi, smo bili zelo veseli, da je bila točilnica" odprta. Okrepčali smo se in tako kmalu bili zmožni, ogledati si grad tudi od znotraj.
Naš sopotnik, 91-letni Malt Golob se je junaško držal gor in dol po grajski strmini. Nazaj grede smo se ustavili v Prešernovi rojstni hiši na Vrbi in seveda smo se za večerjo pripravili v bližnji domači gostilni. Domača hrana, dobra postrežba in prijetna družba. Potem nas je pot pripeljala v Ljubljano.
*
V	naslednjih dneh sva z ženo obiskala par dobrih znancev in prijateljev. Naravno sva obiskala parkrat tudi mojo sestro Fani in njenega moža Otona, ki je že 30 let priklenjen radi revmatizma in drugih bolezni na bolniški voziček. V zadnjem letu pa
, je tudi sestra prikljenjena na posteljo. Kljub bolečinam in starostnim neprilikam najdeta še vedno kanček smeha in huuorja. Trpljenje prenašata z nerazumljivo potrpežljivostjo in vse je kriva starost, katera je za nekatere zelo neusmiljena!
iS
V	nekem sončnem zgodnjem jutru smo z dvema avtomobiloma odpotovali po nevarni dolenjski cesti, kjer smo se za kratek čas ustavili v restavraciji na gradu Otočec. Po okrepčilu smo nadaljevali pot skozi škocijan in tako prispeli v vas Bučke-Radulje, kjer se je pred 91 leti rodil naš Matt Golob. Predno smo se povzpeli k njegovi rojstni hiši, smo na sončni strani pod drevesi “piknikovali”, kajti Ruti je imela vse dobrote s seboj v pleteni košari.
Po počitku je Matt Golob po 71 letih prvikrat koračil navkreber proti svoji rojstni hiši! Skoraj je ni prepoznan Čas je pač napravil svojo. Tudi naokrog je danes vse drugače, kot je bilo za časa njegove mladosti. Matt ni dolgo mogel doumeti teh sprememb in je bil zelo razočaran. Kasneje je razumel, da doba 71 let niso mačkine solze. Zadovoljni smo se vračali po isti poti ter se ustavili v Šmarjetskih toplicah, kjer smo v hotelu in v ‘bungalovih’ tudi prenočevali.
*
Drugo jutro po zajtrku smo se odpeljali v bližnji Gorenjo vas. V tej vasi se je rodila pokojna mama moje žene Frances, in tukaj se je rodila tudi danes že pokojna žena Matt Goloba, Mary, in mati naše sopotnice Ruth. Tu živita še dva Ruthina strica, Franc in Stanko, ter lepo število sorodnikov.
Ruth dolgo gasa ni mogla razumeti tega bednega življenja, ki ga nekateri živijo v tej vasi. Pozna pa se pri kmetih, če mlajša generacija dela po tovarnah in drugih podjetjih. Pomagajo staršem s tem, da prinašajo domov razne pralne stroje, TV in drugo koristno robo. Ostareli in o-samljeni kmetje pa životarijo ter so bili prav veseli, ko smo jim izročili manjša darila, katera so nam dali razni sorodniki v Milwaukeeju.
Vaški original in stric Francelj nas je povabil v svojo zidanico na pokušnjo novega vina, kar je rodilo veliko smešnic in lepega petja.
Ko smo bili v Gorenji vasi, si je žena Frances ogledala še dobro ohranjeno rojstno hišo njene mame, na žalost pa so danes v njej tuji, neznani ljudje. Že v mraku smo se vrnili v megldno Ljubljano in utrujeni legli k počitku in spanju!
Dom na Krasu
Kraška hiša moja ti, iz kamenja zidana si, da ostaneš mi za večne dni.
Od Nanosa burja se zaleti, ali visoko zidovje dvorišča pazi, da smo brez skrbi.
V kuhinji za ognjiščem mačka se prebudi -in voha, kaj tako lepo diši.
Izpod stropa nad ognjiščem
svinjska koža visi
ter to mački sline cedi.
Na verigi nad ognjiščem obširen kotel visi, iz njega polenta diši.
Na ogenj pazimo vsi, da v kotlu polenta	,
se nam ne prismodi.
Ako to se pripeti, z močka vred brez večerje vsi spat’bi šli — lahko noč!,
John Cech
Večni mladenič Matt Golob in njegova hčerka Ruth imata tudi v Ljubljani dva ožja sorodnika, teto Cilko in strica Janeza. Z obema sm« imeli,lepe razgovore v hotelski restavraciji.
❖
V načrtu smo imeli tudi o-bisk slovenskega Primorja ii> svetovno znanih letoviških mestec, kot so Ankaran, Piran, Izola, Portorož in še nekaj drugih. Privozili smo v lepo, staro mesto Koper, največje slovensko pristanišče' Ogledali smo si staro mesto Piran. V tem mestu, prav na obali ima veliko letoviško hišo moja stara ljubljanska prijateljica Oli, ki je naju z ženo povabila na počitnice tef nama že odredila lepo sobo V tej veliki hiši.
Ustavili smo se tudi na portoroški obali in si ogledali o-gromni moderni hotel Safl Bernardino in okrog njega o-gromni trgovski center 2 mnogimi gostišči. V restavraciji,‘Na klancu’ smo imeli odlično kosilo. Ker pa nam vreme ni bilo naklonjeno, smo je že sredi popoldneva odrinili proti Postojnski jami in naU> proti Ljubljani, še neka) ljubljanskih zanimivosti pa prihodnjič.
A. G.
IZ NAŠIH VRST
Kitchener, Ont. — Hvala za opozorilo, da mi poteče naročnina za Ameriško Domovino. Ker današnja draginja tako prizadene nas upokojenec, sem mislil, da bom naročil l(; petkovo izdajo Domovine, kef je cenejša, toda premislil seu! se in v pismu pošiljam ček za $40 za časopis in to za celo leto tako, da bom še za naprej prejemal dnevnik Ameriška Domovino.
S časopisom sem z vsen1 popolnoma zadovoljen in bi mi bil dolg čas brez njega, saj sem naročnik že 22 let-Posebno pohvalo zasluži novi urednik časopisa, ki tako lepo piše slovensko, kakor da bi hodil v šolo v Sloveniji td' piše v istem duhu, kakor je pisal prejšni uradnik g. Vinko Lipovec.
Najlepši pozdrav uredništvi in upravi lista ter vsem ostalim sotrudnikom in dopisnikom Ameriške Domovine!
Albin Balkovec
(Ur.: Prav prisrčno se Va>n zahvaljujem za tako prijazn1’ besede, a. Balkovec! Veliko je naročnikov, ki jim je težko plačati naročnino zaradi nU' kih upokojenskih dohodka1'-pa kljub temu žrtvujejo, da ostanejo naši naročniki. K° prejemamo uslužbenci lis'"1 taka pisma, se znova prepi e čarno, da delamo za dobi'0 stvar in pozabimo na trenutne težave in očitke, ki jih o1'-časa do časa prejemamo.)
.>
XMHfir* MTOws, - march s, nm
HAMADSHA DOMOVINA
20 let nesebičnega dela...
TORONTO, Ont. — Zelo veliko je naredil za župnijo Brezmadežne v teh dvajsetih letih njenega obstoja g. Ludvik Staj an. Povabil sem ga na razgovor. V svoji skromnosti se je branil, češ da je mnogo drugih bolj zaslužnih za župnijo. Povedal sem mu, da bodo še prišli na vrsto tudi drugi. Tako se je končno vdal. On je znan po svoji štajerski prijaznosti; njegov rojstni kraj je Kapla na Kozjaku.
Cez mejo v tujino ga je poleg drugega zvabilo tudi njegovo dekle, poznejša žena Slavka Tratnik. Ona je imela že sestro Maro v Kanadi, zato jo je še toliko bolj vleklo v Kanado. Ludvik se je odločil za begunsko pot z njo. Srečno sta dospela v Spittal ob Dravi. Sprejel ju je tabo-riški duhovnik Burja in jima pomagal, da sta dobila kmalu dovoljenje za Kanado. Nista pa šla v Kanado skupaj. Slavka je prišla pred njim v Toronto, on je prišel za njo in je šel najprej na kontrakt v Kapuskasing v Severnem Ontariu. Ko sem zvedel glavne stvari iz njegove preteklosti, sem ga začel vpraševati:
— Katerega leta ste prišlo v Kanado in kje vse ste bili, preden ste se naselili na Delta cesti, kjer živite še danes'*
Prišel sem v Kanado lei;a
1950.	Najprej sem bil 4 mesece v Kapuskasingu, nato sem prišel na farmo zahodno od Toronta. S Slavko sem se poročil leta 1952; poročil naju je dr. Jakob Kolarič v tedanji italijanski cerkvi Our. Lp-dy of Mount Carmel. Kot za vsakega imigranta, so bila tudi zame prva leta precej težka. Družina se je hitro večala: Vili se nama je rodil leta
1951,	naslednje leto Mike in nekaj let zatem Andreja. Na Delti sem se vselil v svojo novo hišo leta 1958.
— Kako ste sprejeli novico, da bomo začeli v New Torontu ustanavljati novo župnijo?
Z velikim veseljem. Najprej' mi je to zaupno povedal g. Kolarič in me naprosil, naj skličemo sestanek vseh Slovencev, ki so tedaj živeli v New Torontu; na sestanku je bila ta novica tudi javno razglašena. Meni so tedaj prvi otroci ravno začeli doraščati za šolo in če ne bi bili tedaj začeli z lastno slovensko župnijo, bi se bila morala povezati naša družina z župnijo Sv. Ambroža, kamor sta tedaj Vili in Mike začela hodni v šolo, zato sem bil nove u-stanovitve slovenske župnije še toliko bolj vesel.
— Vem, da ste mnogo delali v raznih župnijskih organizacijah od vsega početka pa vse do danes, ali bi mi mogli povedati, kje in kako ste se udejstvovali?
Ko smo začeli ustanavljati tu novo slovensko župjnijo, sem bil predsednik župnijske Hranilnice in posojilnice v letih 1958, 59 in 6.0. Nato sem bil spet podpredsednik in po smrti Toneta Ponikvarja do občnega zbora leta 1964 spet predsednik'. Tedaj sem zaradi razočaranj, ki sem jih doživel, odstopil iz odbora Župnijske hranilnice in posojilnice. Vi ste mi rekli, da po načrtih božje previdnosti. Kajti enoleto prej je župnija ustanovila skavte in je organizacija začela dobro napredovati; prevzel sem predsedstvo skavtskega odbora. V skavtskem odboru sem potem ostal 12 let, več let sem
bil predsednik. Prav tako sem od vsega početka skozi več let deloval kot predsednik ali odbornik v Društvu naj sv. imena Jezusovega. V tem društvu smo ponovno izvedli tiskovno kampanjo in smo dvignili naročnike za slovenske verske liste, zlasti za Božjo besedo, pri kateri sem nekajkrat prevzel tudi nabiranje oglasov, da se je ta verski list finančno opomogel. Sodeloval sem tudi pri vseh župnijskih denarnih kampanjah in dajal pobude, kaj še storiti, da naberemo čimveč denarja. Organiziral sem tri bankete tako imenovanega “stodolarskega kluba”, ki so vselej finančno prav dobro uspeli. Sodeloval sem torej skoraj pri vseh župnijskih akcijah.
— Kakšne spomine hranite na to delo v župnijskih organizacijah, ko gledate zdaj nazaj na dvajsetletno prehojeno pot?
Na splošno imam prav vesele in lepe spomine. Pri delu sem dosegal lepe uspehe, zlasti pri skavtih, ki so imeli tedaj zelo dobre voditelje-Franca Cerarja, Blaža Potočnika in Ivana Vičiča; tudi odbor je bil delaven. Svoje o-troke sem od vsega početka vzgajal k sodelovanju pri farnih organizacijah, sinovo, da so bili mašni strežniki in ko so odraščali, da so začeli prevzemati vodstvo pri skavtih.
— Zadnji dve leti ste predsednik Zveze katoliških mož in fantov ter predsednik kam -panje Share Life, Ali čutite, kako razliko v mišljenju in delovanju župljanov sedaj od prvih let, ko smo utrjevali župnijo?
Zdi se mi, da so bili v začetku bolj zavedni in so imeli več smisla za skupno delo v župniji. Morda je bilo tudi od strani župnika in ostalih' dušnih pastirjev tedaj več spodbude, kakor jo je sedaj.
— Vi ste tudi glavni organizator povezave naših žuv-Ijanov v Sodjevimi študenti iz Misijonskega zavoda v La-nusu, Argentina. Vi ste prvi sprejel za 3 mesece v svojo družino Janka Glinška in tako utrl pot tem študentom, da so -začeli prihajati sem na počitnice. Kaj vas je nagnilo, da ste se s tako, vnemo -zavzeli za to Sodjevo idejo?
G. Sodja je bil naš družinski prijatelj, ko je bil še dušni pastir v župniji Brezmadežne; 1. 1966 je odšel v Argentino. Ohranil sem z njim., pismene zveze in mu nekoliko tudi finnačno pomagal pri vzdrževanju Misijonskega zavoda. Njegova ideja se mi je zdela takoj želo dobra. Študentje se bodo izpopolnili v angleščini in si razširili obzorje, kar jim bo v življenju zelo prav prišlo. In res se je stvar dobro obnesla. Nad polovico teh, ki so bili doslej po 3 mesece na počitnicah v naši župniji, je sedaj že v bogoslovju in se pripravljajo na duhovniški in misijonski poklic. Morda bomo koga od teh čez leta dobili kot duhovnika-misijonarja za pomoč tudi v naši župniji. Ta povezava med mladimi fanti je bila o-bojestransko ■ koristna.
— In sedaj še zadnje vprašanje. Kaj se Vam zdi, česa bo sedaj naša župnija najbolj potrebovala, da se bo še krepila in napredovala?
Vsekakor bo treba vedno bolj pridobivati za delo v župniji mlajši rod, ki bo nadaljeval naše delo. Kot sem
že omenjal, sem k temu vzgajal tudi svoje otroke. Moj sin Vili je na primer v odboru pri Župnijski hranilnici in posojilnici in pri župnijski Karavan. Andreja je bila pri vodstvu skavtinj, Mike pa zlasti pri Slovenskem športnem klubu. Imamo sedaj v župniji veliko mladih družin, ki jih bo treba pritegniti k župnijskim organ izacijam. Potrebujejo pobude od strani duhovnikov in nas starejših župljanov. Ne smemo se poleniti in moramo zaupati, da imamo v mladem rodu še ve-
liko sposobnih delavcev in a-postolov, samo odkrivati jih je treba in pritegovati k skupnemu župnijskemu delu.
Zahvalil sem se Ludviku Stajanu za prijeten razgovor in se tudi Bogu zahvalil, da mi je dal takih sposobnih in gorečih delavcev v župniji. Naj ga dobri Bog ohrani pri zdravju in mu nakloni, še mnogo srečnih let v krogu družine in župnije Brezmadežne s čudodelno svetinjo.
Janez Kopač, C.M.
(Božja beseda)
VESTI
v>'Jh

■ Z :

MARIBOR — Učiteljski pevski zbor Slovenije “Emil Adamič”, ki ga sestavljajo pevci iz cele Slovenije, bo prihodnje leto obhajal 55-let-ni jubjlej. Okrog 70-članski pevski zbor ima sedež v Ljubljani, pevske vaje pa v glavnem v Celju. Člani zbora pa vodijo v svojih krajih še okrog 95 različnih zborov.
MOZELJ — Mladi v Moz-Iju pri Kočevju gradijo igrišče za odbojko, košarko in tenis. Pripravljalna dela so pri kraju, tako da bodo igrišča kmalu dobila asfaltno prevleko. V Mozlju, v tej priljubljeni izletniški točki, ki je od Kočevja 10 km daleč, imajo že avtomatsko kegljišče in trim-stezo, zato prihaja vedno več obiskovalcev.
POKLJUKA — Po dveh letih so delavci kranjskega cestnega podjetja in vojaki u-sposobili za promet cesto od Zatirnika do Rudnega polja. Ker je cesta lepo speljana, pričakujejo, da si bo prišlo o-gledat to slikovito planoto odslej veliko več turistov kot doslej.
RIBNICA’— Kmetijska zadruga je odprla trgovino “Zadružnik”, v kateri dobe kmetje in vrtičkarji vse od nadomestnih delov za . kmetijske stroje, orodja, krmil in gnojil do zaščitnih sredstev. Odločili so se tudi za prodajo nadomestnih delov za Fiat 750 in Fiat 101.
Slabo vodo imajo v Zidanem mostu
ZIDANI MOST — Celjski zavod za socialno medicino in higieno je že pred tremi leti ugotovil, da je voda iz vodovoda v Zidanem mostu nevarna zdravju. Odtlej so že večkrat analizirali vzorce z> vodovoda, ki ga upravlja železniško gospodarstvo*, in sicer napaja 30 gospodinjstev v Zidanem mostu, vodo iz njega pa pijejo tudi gostje v restavraciji in potniki na železniški postaji.
Zanimivo je, da bi se železničarji radi vodovoda znebili, saj pravijo, da jim zdaj, ko po tirih ne vozijo več parne lokomotive, voda ni potrebna. Zato vodovoda tudi ne vzdržujejo več. Razgovori z morebitnimi prevzemniki trajajo že nekaj časa, vendar pa nihče ni pripravljen prevzeti vodovoda takšnega, kakršen je.
V Sloveniji so umrli:
6. februarja:
Ljubljana:	Ferdinand Pre-
melč, Feliks Zanoškar; Laporje pri Turjaku: Marija Zelnik, Lenčkova mama; Sežana: Ivan Babič;
Celje: Adolf Pfefferer; Koper: Franc Eoerle;

Kočevje: Stanislav Jug;
Naklo pri Kranju: Viktor Zaplotnik.
7. februarja:
Ljubljana: France Merjasec, Alojz Kastelic;
Grosuplje: Jože Šeme, Danijel Zaletelj;
Borovnica: Ivanka Žerjav roj. Petrovčič;
Celje: Srečko tlršič;
Sodražica: Ivo Pirc.
S. februarja:
Ljubljana: Jože Zulta, Ivana Jurjavčič;
Gabrsko: Franc Grabnar;
Prevalje:	Leopold Suhodol-
čan, pisatelj;
Logatec: Elizabeta de Gloria roj. Šemrl;
Borovnica: Ivan Mavec, organist in cerkovnik;
Polzela: Slavko Kolšek;
Kamnik: Jelena Kuret;
Bitnje pri Bohinju:	Martin
Rozman.
10.	februarja:
Ljubljana:	Helena Franke,
Ivana Žun;
Laze: Ciril Avsec;
JLesce: Pavel Olip;
Vrhnika: Franc Savrič;
Mokronog: Marjan Uhan;
Bukovščica:	č. g. Janez Fer-
din;
Stepanja vas: Franc Cuderman;
Litija: Ančka Piršič.
11.	februarja:
Ljubljana: Rudolf Starič, Josip Marchiotti, Jože Pajk, dr. Dušan Lasič, Boris Jurkovič, Ivanka Hvastija, Jera Jerič roj. Petrovič;
Kostrivnica: Marija Ogrizel;;
Celje: Franc Galof;
Litija: 'Anica Piršič;
Bertoki:	Ljudmila Bertok
roj. Ota;
Kranj: Anton Cundrič, Jože Tisovec;
Rakek: Marija Matičič, Matijeva mama;
Zagorje ob Savi: Božo Tomc:
Šmarjeta pri Rimskih toplicah: Ivana Balan;
Hrastnik:	Frančiška Vidma-
jer;
Trbovlje: Oto Kočevar.
1J. februarja:
Ljubljana: Ludvik Stepič, Vili Kocjan, Zdenko Papež, Mara Pugge roj. Gostinčar, Rudolf Zupančič, Anton Banovec, Sonja Ilič, Uršula Škerlj roj. Nučič, Julij Korun;
Koper: Libero Verardo;
Cerovnica, Šmartno pri Litiji: Anton Zavrl;
Krško: Dušanka Benzia;
Kočevje: Marija Novak;
Trata: Ana Doljak roj. Šp.i-ček;
Hrastnik: Adama Grešak.
14. februarja:
Ljubljana:	Ivan Krušič ml.,
Franc Hlače, Ignac Zorc;
Kamnik: Ljubica Arna li ja Bezek roj. Kratochwill; Škrjanče: Leopold Zajc; Trbovlje-Klek: Mici Grčar; Rakovlje: Vinko Pleskan; Črnuče: Ciril Štebej, Ukačev ata;
Vavta vas: Albin Vovk; Kočevje: Mimica Smole; Gorenja vas nad Škofjo Loko: IVteta Frelih;
Kranj: Jože Bitenc.
■ j-«	k . ;	V
15. februarja:
V ' ?	j- . t‘
Ljubljana: Marija Volčanšek, Anika Hlebs roj. Žitnik, Ciril Kranjc, Zmagomir-Miro Kramer, Zdenko Papež, Anton Možek;
Novo mesto: Jože Železnik; Celje: Ivan Sterle;
Moravče: Alojz Urankar; Jesenice na Gorenjskem: dr.
ing. Leo Knez;
Pondorje: Ferdinand Jelen; Budrovca: Anton Labak; Predoslje: Jože Ažman;
Loke pri Straži: Marija Okle-šen roj. Zdravje.
17.	februarja:
Ljubljana:	Marija-Lika Ko-
šak, Jana Bogataj, Marija Žgajnar roj. Dežman, Viktorija Ilič;
Polje:	Fani Fakin roj. Ma-
selj;
Sevnica: dr. Zvonko Kreveij; Radovljica: Aleš Anderle; Hrastnik:- Franc Jeršin, Pavla Gotz roj. Drnovšek; Kostanjevica na Krki: Marija Likar;
Volčja Draga:	Drago Grič-
nik.
18.	februarja:
Ljubljana: Ivan Cirnski, Jožefa Prestenjak, Marija Sušnik roj. Štrekelj, iz Pr-žana, Julijana Franz roj. Brodnik, Henrik Žezlina; Preserje: Karl Kirn;
Domžale: Maks Vrhovnik; Vrhnika: Jakob Susman; Trbovlje:	Olga Ažber roj.
Flebus;
Zg. Kašelj:	Ivana Primar
roj. Rode;
Dobravica: Ivanka Fister; Šmartno pri Litiji: Ivanka Nograšek roj. Kalan; Radomlje: Ivan Jerman;
Novo mesto: Albin Gutman.
1.9. februarja:
Ljubljana: Hedvika Zakonjšek, Angela Vodišek roj. Zorman, Slavko/ Adamič; Šentjošt nad Horjulom. Franc Leskovec, Smrekarjev ata;	v
Sežana:	Ivanka Lazar. roj.
Zega;
Trebnje:	Terezija Zupančič
roj. Vrhovec.
20.	februarja:
Ljubljana: Laura Kavčič, roj. Bras, Martin Žagar, Milka Bizjak;
Krško: Rozalija Arh;
Kranj: Katarina Repina roj. Kržišnik;
Kisovec: Ivan Pušnik;
Preska: Anton Plešec.
21.	februarja:
Ljubljana:	Mimi Zajc roj.
Weibl, Janez Vrbinc mi.,’ Franc Jenko;
Ravne na Koroškem:	dr.
Franc Sušnik;	-
Kopriva: Anton Ukmar.
22.	februarja:
Ljubljana:	Angela Vidmar
roj. Suša, Milan Harmei, Anton Sfiligoj, Franc U-dovč, Zora Zdešar;
Slovenske Konjice: ing. Boža Škobrne;
Polzela: Matilda Leber; Ribnica na Dolenjskem: Pavla Sedej roj. Kromar;
Krško: Alojz Glavač; 1 Zenica: Vida Buha roj. Tri-bušon;
Kranj: Mirko Cegnar,
“Mladika” v 28. laki izhajanja
Mesečnik “Mladika”, ki izhaja v Trstu (naslov: Mladika, ulica Donizetti 3, 34133 Trst - Trieste (Italy), napoveduje za letos zanimive novosti. V prilogi bo začel izhajati slovar “Slovenski priimki na zahodni meji”, ki ga je pripravil Pavle Merku. Preko teh priimkov bomo spoznali zemljepis, zgodovi-, no, sociologijo in psihologijo, etnografijo in politiko; spoznali priimke, ki so po izvoru tudi latinski, slovenski, furlanski in nemški. Tako pisan narod smo torej Slovenci!
“Mladika’' kot slovenski kulturni mesečnik, postaja nepogrešljiva za oblikovanje slovenske obveščenosti o lastnih vrednotah. V tej številki je nadaljevanje dnevnika La-dota Piščanca, tržaškega duhovnika. Sledi sestavek za žene in dekleta. Bruna Pertot na poetičen način opiše dobrote in zdravilne lastnosti — zelja. Pavle Merku pa z objavo slovenskih besed iz beneškega terskega narečja.
Pri teh objavah se človek šele zave, koliko malomarnosti je bilo zagrešene na področju sistematičnega zbiranja slovenskega izrazja iz vseh narečij in govorov. Za koliko rastlin in živali obstajajo slovenska imena, pa so se jih pri sestavljanju učbenikov izmislili, ali jih povzeli po nemških ali pa iz drugih slovanskih jezikov. Vse do danes ni bilo zbrano slovensko domače besedje, pdč pa tisk in pisci vsiljujejo pogosto tuje ali izmišljeno.
Za ljubko gorsko cvetko očnico obstajajo npr. še drugi slovenski nazivi, toda po slovenskem tisku še vedno straši monstrum “planika”. Za izvir sladke vode pod morjem obstaja slovenski naziv broj-nica, po zemljepisnih slovenskih knjigah pa še vedno pišejo hrvatski naziv “vrulja”, češ da ustrezne besede Slovenci menda nimamo. Ali pa npr. umetni naziv “spominčica”, ki se po domače imenuje Marijine oči, kot ugotavlja med drugim Merku.
Pomembna so nadalje v tej številki razkritja pisca J. Šavlija ‘Self-fulfilling prophecy’. Če se napoveduje na volitvah neki stranki zmago, bo po vsej verjetnosti tudi zmagala, ker se velik del volivcev usmerja po zmagovalcu. Podobno je učinkovalo tudi nemško in liberalno pisanje o suženjskih Slovencih. Slovenski ljudje so danes na splošno prepričani, da so bili celo zgodovino samo podložniki. -To pa ustreza ideologijam, da lahko usmerjajo slovensko pamet. Dogaja se, kot na Koroškem, v tujini, na Primorskem, da se slovenski ljudje raje potujčijo, kot da bi pripadali suženjskemu narodu. Tako smo izgubili že stotisoče slovenskih ljudi, ki so se potujčili. In vendar gre pri vsem 1 skupaj za veliko potvarjanje. To se vidi npr. že iz tega, da se sistematično zamolčuje pri obravnavanju slovenske,zgodovine vse tisto, kar bi lahko pričalo o dostojanstvu slovenskega naroda, npr. slavna bitka pri Sisku leta 1593 ali nadaljevanje koroškega ustoličevanja tudi po letu 1414, ki je bilo obveza in ne folklora (po starem karan tanskem pravu) ipd. Premajhno poznavanje lastne identitete vodi tudi do pogrešnih zgodovinskih odločitev. Tako ob koncu prve vojne, ko na sejah ljubljanske Narodne vlade zadevni politiki niso vedeli, ali smo samobiten narod ali ne in so o, prihodnosti razpravlj ali pod nazivom: “Kakšno "prihodnost naj ima slovansko plfeme Slovencev?”
Martin Jevnikar verno na-
daljuje s predstavljanjem zamejske in zdomske literature. Ob koncu pa je še Čuk s svojimi smešnicami. (Nekdaj je na Primorskem izhajal odličen šaljiv list “Čuk na palci”).	H.
MALI OGLASI
Beautiful House For Sale
Chesterland 8243 Merrie Lane Take 306 to Mulberry, west t o Lyman to Mary Lane. GAS HEAT! 4 bedrm split, 1Y2 acre wooded lot, fireplace, built-in, & micro oven, full basement, $82,900. Transferred owner will consider all offers. For appt., Elaine Bullock, 729-9258.
DOLORES C. KNOW LION INC. REALTORS 729-1971
(X)
ČIŠČENJE 1 ali 2 osebi
potrebujemo za čiščenje poslovnih prostorov v Euclid-Green okolici. Večerno delo ali ob sobotah in nedeljah. Dobra začetna plača. Kličite 481-7773.
(27-29)
CLEANING
1 OR 2 PEOPLE WANTED
Evenings or Sat. and Sun. for offices. Good starting rate. Euclid Green area.
Call 481-7773
(27-29)
OWNER WANTsToFEER
Near St. Christine’s in Euclid. Large rooms, basement and 2 car garage. Big value, low price! Call Ellen Forrester at 481-8287 or
RYBKA REALTY 261-6300
(27-31)
_ UNFURNISHED APARTMENT
1081-83 E. 71 St., So. St. Clair. 6 rooms, pay own utilities, $85. Call days — 241-2044 eve. 843-8033.
(19-27)
BUYING DOLLS
Old or new, in any condition, one or many.
651-7725 after 3 p.m.
(24-29)
BY OWNER
Euclid Ranch, just West of E. 250 St., 3 large bdrms., 2 full baths, remodeled large kitchen, full divided basement, 2 '/J car detached garage, brick patio/gas grill. Move in condition. $62,900.
Call 261-1995 after 6 p.m.
(x)
FtlRREN7!
1 bedroom suite, up. Off 60th and St. Clair. Call 442-4386 evenings only bet. 5 & 7.
(26-30)
FOR SALE
Lake Shore, Westropp. 2 Family. G Rooms down, 6 up. 2 Car garage. For immediate sale. $28,900. Call 951-8530.
FOR SALE
Euclid, Ohio. Building lot, zoned 2 family, Gollcr Ave, $12,900. Call 951-8530.
(27-38)
SECRETARY NEEDED
Good secretarial position, with opportunity for advancement. E. 21 and St. Clair. 621-2405
(27-29)
EUCLID — OFFICE SPACE SHORE CENTER
500 square feet. Washroom paneled, carpeted. Heat, air and water included. $250 per month. — 486-5199.
(27-29)
~ SLOVENSKI KOVANCl
Zlati m srebrni: prodaja in nakup. Prodam zbirko zlatih kovancev in 3 zbirke znamk, nerabljene:	Jugoslavija od
1918 do 1978.
Peter Urbanc, 1 Daleberrv Place, ‘ Don Mills, Ont. M3B 2A5
(24,27,30,33,36,39)
Ameriška domovina, march 5, 1980
Olajšani predpisi za pridobiiev državljanstva IM
Tuji vitez se je pred kraljem vljudno priklonil in se nato zagledal na njegovo levico, kjer so sedeli na konjih trije bratje -— trije Černini. Ti se vendar za tujega viteza niso zmenili. Ko je ta nekaj časa stal, kakor da o nečem premišljuje, se je naenkrat streznil in po bliskovito izginil kraljevski družini izpred oči.
“Drugič sem tvoj ujetnik, kralj ..
Stric škof si je tudi odpasal meč in ga ponudil Valdema-ru.
Zaslužil sem ostro kazen — milosti ne prosim... to pre ■ prosto ljudstvo me je osramotilo v dno duše ... Kaznuj me.”
“Stric, kaznovala te bo kraljica!”
“Ta mi zopet odpusti in jaz nisem vreden ...”
Škof Valdemar si ni upal niti. dvigniti oči.
Še vedno se je tresel po celem telesu.
Že se je vračala na belem konju zmagovalka današnjega dne.
Ribiči so se v nepreglednih množicah valili okrog nje in za njo.
Kralj Valdemar jo je objel., jo trikrat poljubil na zardela lica in jo pritisnil na srce kar najgorkeje je mogel.
“Tebe je poslalo danski deželi samo nebo.”
Kralj ni mogel dalje govoriti; besede so mu ostajale na jeziku in glas se mu je krčil v grlu.
Gospod Albert Esklesen zakliče v imenu viteštva z najmogočnejšim glasom:
“Ti si slava danske dežele, ti si radost Dancev, ti si čast češke dežele in celega našega naroda ...”
In tisoč vitezov je klicalo kakor iz enega grla:	“Ti si
slava danske dežele, ti si radost Dancev, ti si čast češke dežele in celega našega naroda.”
In vitezom so se pridružili glasovi preprostega ljudstva, ki je pred nekaj trenutki še stiskalo v rokah težka vesla, da bi z njimi poskusilo, kaj vzdrže proti njihovemu orožju čelade, oklepi in ščiti gospode.
“Bila si vzrok te moje da-'"’ našnje radosti, duša moja, zmagovalka si, o kakršni ni govora nikjer v letopisih naše domovine, zato bodi tudi sodnica. Strica izročam tvoji sodbi!”
“Sodi ostro — brez obzira — brez tebe bi bila danes
ga!” .se je oglasil učeni gospod Eskelsen ...
“Tudi vam bo moja gospa sodnica ...”
Kralj Valdemar je spregovoril proti utihlim množicam in pokazal z levico na Dragu-ško.
“Ali morem soditi, soprog moj, kakor si mi zdi najboljše?”
“Tvoja beseda je moja beseda .. V
“Torej ste prosti vseh davkov . .. Samo ohranite našemu narodu zvestobo, katero ste ravno obljubili — od vnukov na vnuke...
In zopet je težko popisati vriskanje, od katerega se je treslo ozračje gotovo do Ring-stedta. Brodniki se niso niti mogli pomiriti.
Za četrt ure so se valile proti severu množice ljudstva, kakor bi bilo morje prestopilo bregove . Ribiči in brodniki so spremili lepo, dobrotljivo kraljico popolnoma do Ringstedta. In niti drugi dan se jim ni ljubilo domov na svoja obrežja v lesene, z glino ometane koče.
Draguški je prišel na misel tuji vitez šele tedaj, ko je bila sama v svoji sobi. Toda danes je bila preveč — preveč trudna, in za nedolgo so se ji zaprle oči v lepe sanje... Samo sem ter tja je vstalo pred njenimi očmi Sobehrdovo obličje, takoj pa je izginilo in na ušesa so ji neprestano donele besede: “Ti si slava danske dežele, ti si radost Dancev, ti si čast češke dežele in celega našega naroda.”	«
Trem bratom Černinom je tudi nehote prišla v glavo mi- j sel na najmlajšega brata, in,! sicer baš tedaj, ko je neznani^ vitez podajal kralju Valde-maru svoj meč. Toda nikomur ni prišlo na misel, da bi mogel to biti on. Kako in zakaj bi tudi prišel sem!
Nedržavljani imajo , vsako leto v mesecu januarju sitnosti, da morajo emigracijskemu. uradu prijaviti svoj naslov. Med temi je precejšnje število starejših ljudi, ki imajo sicer zakonito pravico bivanj a. v ZDA, a iz kakršnih koli razlogov še nimajo državljanstva.
Po novem zakonu, ki ga je pred. nekaj meseci potrdil Kongress (Public Law 95-579), šo olajšani predpisi za pridobitev državljanstva ne-državljanom, ki so stari nad 50 let in vsaj 20 let stalno živijo v ZDA. Spregledan je predpis, da prošnjik za državljanstvo dobro zna brati in pisati v angleškem jeziku. Opuščena je tudi zahteva, da mora prošnjik za državljanstvo pokazati dobro znanje o ameriški Ustavi in o obliki vlade.
Med starejšimi nedržavljani so večinoma ljudje, ki so ves čas bivanja v ZDA pridno delali, si ustvarili dom in nikdar niso bili nikomur v breme — ne občini in ne državi. Pri svojem delu pa niso nujno potrebovali znanja angleščine, zato so se jezika naučili le za silo. To je bil eden glavnih vzrokov, da so se bali prositi za državljanstvo in izpraševanja pred uradnikom emigracijskega urada. Čim Starejši so postajali, tem bolj so zanemarjali priložnosti za pridobitev državljanstva. Na stara leta pa so se sploh predali mnenju, saj državljanstvo ni nujno, ker tudi brez tega lahko živimo.
V mirnih časih pošteni nedržavljani, ki že mnogo let zakonito prebivajo v ZDA, res nimajo težav, ker jih oblasti ne nadlegujejo, fazen prijave naslova vsako leto v januarju. Drugače pa je v nemirnih časih ali v slučaju vojske, posebno če so ZDA v sovražnih odnosih z državo, odkoder je prišel nedržavljan. Takrat pa lahko nastanejo precejšnje sitnosti, v gotovih slučajih celo pripor ali izgon. Zato je pametno, da se vsak — tudi starejši nedržavljani, pobriga za svoje državljanstvo v ZDA.
V clevelandskem področju se lahko obrnete za navodila na Slovensko pisarno, Liga slovenskih katoliških Ameri-kancev, Baragov dom, 6304 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103.
Epidemija mflšier.se dosegla višek
Washington, D.C. — Epidemično širjenje influence po vsej Ameriki, je najbrž že doseglo svoj višek in bo kmalu začela popuščati — napoveduje Ameriški zdravstveni urad.
Sedanjo epidemijo influence
smatrajo za milejšo vrsto, dasi je v zadnjih štirih tednih umrlo 2.500 Amerikancev zaradi influence ali pljučnice, kar je 300 slučajev nad normalnim številom smrtnih žrtev na teden zaradi te bolezni. Influenca se je razširila v 41 zveznih državah.
Večina javljenih slučajev im fluence je bila milejše vrste, kot je nevarna “B” vrsta. Zdravnik vladnega zdravstve-hega urada je mnenja, da, se je epidemija nevarne vrste “B” influence že. izčrpala v New England in na Srednjem Zahodu. Toda zdravnike še vendar skrbi, ker se je v državah California, Illinois, Arkansas, Alaska in Arizona pojavila zelo nevarna “A” vrsta influence.
OGLAŠUJTE
AMERIŠKI
PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO
SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI / OSEBNE NOVICE
V
V BLAG SPOMIN
28. OBLETNICE SMRTI
LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA OČETA IN STAREGA OČETA
JANES DEBEVEC
ki je zaspal v Gospodu dne 6. marca 1952.
Minulo je že 28 let, odkar si ločil se od nas, kako tožno je življenje, ker Te več med nami ni.
DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO / SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
1053 East «2 St 17010 Lake Sfeoi« UJvcL
GRDINOVA TRGOVINA S POHIŠTVO!
15301 Waterloo Road	531-1235
Čas beži, a rane nam ne celi, spomini dnevno nam hite — k Tebi — soprogu in očetu, ter nove nam odpirajo solze.
Le počivaj v božjem miru, kjer ni gorja, kjer ni solza, in trudapolna pot na svetu naj nas pripelje k Tebi vrh zvezda.
SINOVI in HČERI
SNAHE, ZETJE, VNUKI in VNUKINJE Cleveland, Ohio, 7. marca 1980.
NEW ENLARGED & REVISED EDITION!
SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK
WOMEN'S GLORY - THE KITCHEN
To order, send $6.00 including postage per copy to:
Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, 111. 60432
ČE SE SELITE
izpmnlte ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebm da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedenskf Navedba starega naslova js nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 SL Clair Ave.	Cleveland, Ohio 4418
Moj novi naslov: ...................................
MOJE IME: ...............................
Moj stari naslov:
NOVICE- i »sega sveta
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
V blag spomin
tekla kri, da bi bilo moralo DEVETI OBLETNICI, ODKAR ,	’	c .	. JE V GOSPODU ZASPAL NAŠ
zardeti nebo ... Sonce je ze
itak vzhajalo krvavo. Vreden nisem niti iskrice usmiljenja.”
“Stric, moja sodba je odpuščanje ...”
“Odpuščanje — tvoja sodba. Torej me niti nočejo kaznovati ...”
Škof Valdemar je vrgel čelado na tla, ruval si z glave pepelnate lase, in na ustnice mu je stopila bela pena...
Vsi so se ga prestrašili.
Niti nočejo me kaznovati, in jaz sem hotel biti danski kralj ... Ali čujete, vi francoski umetniki?
Stari mož je obstal z očmi žalujoči: na Čeminih; takoj jih je spoznal in se grozno zasmejal.'
Blaznel je. Kralj Valdemar ie namignil nekaterim vitezom, da bi odvedli ubožca proč.
“Ne more biti sreče bre? nesreče ... Samo da ni hujše-
DOBRI LJUBLJENI IN NEPOZABNI MOŽ, BRAT 'IN SVAK
FRANK VREČAR
ki je umrl 5. marca 1971
Devet let je že minulo, odkar si Ti zapustil nas.
Mi živimo v bridki boli, na Te mislimo ves čas.
Ko ob Tvojem grobu žalostni stojimo,
Ti iz vsega srca želimo,
da naj duša Tvoja
pri Bogu večni mir uživa.
PAULA, žena JOŽE, brat
MICI, TONČKA, sestri MARIE KETTE, svakinja in ostalo sorodstvo
Bessemer, Pa., 5. marca 1980.
NOVICE- ki jih potrebujete
NOVICE- ki jih dobite Je sveže NOVICE- popolnoma nepristranske
NOVICE- kolikor mogoče originalne
NOVICE- ki so zanimive
PATRONIZE OUR ADVERTISERS
Keep the American Home Alive
vam vsak dan prinaia v hiio
Ameriška Domovina
Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo
LET Y0UR UFE INSURANCE WORK FOR YOU
American Mutual has a new concept which combines your life insurance with an exciting new benefit program This program includes low interest certificate loans, low interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further information, just complete and mail the below coupon.
To: American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
My date of birth is.......................
Name .........................................
Street .......................................
City	State...... Zip.......
____________________________ S
Bjnia-mturmmumnmmnnruKmmmuummmmmmmKirmmnumima««.