GLASILO PREDILNICE LITI J/A Leto XVIII. Litija, junij 1977 VSEBINA — Medsebojna delovna razmerja po ZZD . . . Str. 2 — Koliko zaslužim............................Str. 3 — Sprememba letošnjega plana Iz zapisnika samoupravne del. skupine . . . Str. 4 — Priloga: Osnutek SS o združitvi v poslovno skupnost — SS za pridobitev stanovanjske pravice Prva pomoč..................................Str. 5 — Poškodbe, Kadrovske vesti, Nove dolžnosti pri prometnih nesrečah......................Str. 6 — Dragi Tito — naš maršal.................S tr. 8 Številka 6 4. Julij - dan borca Ni res, ne morem verjeti vestem tem, zloglasnim, da spet bo tako, kot pred dvajsetimi leti. Ne, ni res, ne morem verjeti. To ni bila samo slutnja Karla Destovnika Kajuha, to je bila resnica. Vodstvo kraljevine SHS je 6. aprila 1941 pobegnilo in prepustilo ljudstvo svoji usodi, krutemu sovražniku, ki je zasedel našo domovino in si jo razdelil. Prišli so dnevi terorizma. V črni noči, temni noči pridejo po te, brez besede pusti domačijo, pusti mirno, da te izselijo, naj se tvojih žuljev drugi veselijo. KPJ je bila pripravljena, da sprejme sovražnika na drugačen način. Tovariš Tito je izdal povelje, da pričnejo s pripravami na upor. Ustanovili so glavni štab NOV, člani štaba so se razkropili po vsej domovini in pričeli organizirati vstajo. V GORAH Kar jih niso pozaprli, kar jih niso pokorili, so se v gore umaknili. V njih strahu ni, ni bojazni ne boje se smrtne kazni. Star svet bodo zrušili zemljo delovnih ljudi zgradili, in kot plamen brez meja prek sveta bo zavihrala narodov bo vseh zastava. Ljudje, ki jih Kajuh opisuje v tej pesmi, so bili borci, partizani. Gozd jim je dajal zavetja, postal je njihov dom. 4. julija 1941 je dal vrhovni komandant NOV —• Josip Broz Tito ukaz za oboroženo vstajo. Kmalu po tem so nastali v jugozahodni Srbiji prvi partizanski odredi in prvo veliko osvobojeno ozemlje. V spomin na ta pomemben dan praznujemo vsako leto dan borca. Nekdanji bojni tovariši si stisnejo roke. Obujajo spomine na tiste viharne, težke čase. Tiho postojijo ob grobovih padlih, ki jim niti cena lastnega življenja ni bila prevelika za svobodo. Lepo je, veš mama, lepo je živeti toda, za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti. novo Na sestanku uredniškega odbora smo sklenili, da uvedemo v našem glasilu rubriko z naslovom: »BESEDA NI KONJ«. Na tem mestu bomo odgovarjali na vaša prašanja iz združenega dela. N. pr.: na pravna vprašanja iz medsebojnih razmerij v združenem delu, o sistemizaciji delovnih mest, o nagrajevanju, o sprejemanju delavcev v OZD, prenehanje delovnega razmerja, o izobraževanju, na stanovanjska vprašanja, o letovanju, prehrani, itd. — vse kar vas zanima o dogajanjih v podjetju. IVOVO Vprašanja oddajte v skrinjico našega glasila pri vhodu v proizvodno zgradbo. Seveda bomo lahko resno sodelovali le, če bodo vprašanja, posebno pa mnenja in predlogi, tudi podpisana. Imen v časopisu ne bomo objavljali. O nepodpisanih pismih smo že dosti pisali. Ni naša dolžnost, da tako vprašanje resno obravnavamo —• seveda pa izjeme niso izključene. Upamo, da bo na ta način pojasnjena marsikatera težava, o kateri tiho razpravljamo. Torej, z vprašanji na dan! NOVO M. M. Medsebojna delovna razmerja po zakonu o združenem delu Komisija za izvajanje zakona o združenem delu (v nadaljnjem ZZD), ki jo je imenoval delavski svet 17.2. 1977, je v času svojega delovanja pripravila program za izvajanje določb ZZD. Med drugimi nalogami, ki jih ima komisija, je tudi naloga, da s pomočjo strokovnih delavcev pripravi osnutke samoupravnih sporazumov in splošnih aktov, ki jih določa ZZD. Na tem mestu bi predvsem omenili samoupravni splošni akt, s katerim delavci določajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti skladno s sporazumom o združevanju dela delavcev. Te pravice, obveznosti in odgovornosti so urejene sedaj v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih, ki so ga sprejeli zbori in o katerem smo se pismeno izjavljali oz. dali pismene izjave, da se strinjamo z njim. V velikem delu pa so vsebovane tudi v ločenih samoupravnih sporazumih, glede na to, da imamo delo z obširno materijo, kot o varstvu pri delu, delitvi dohodka in osebnih dohodkov, o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih kreditov, itd. Tudi v bodoče bo možno vse te pravice in odgovornosti pri delu urejati v več samoupravnih splošnih aktih. V samoupravnem splošnem aktu, s katerim se ureja delovno razmerje, so delavci dolžni urediti zlasti: —pogoje, ki jih mora delavec izpolnjevati za določena dela oz. naloge, ki se opravljajo v delovni organizaciji dela oz. naloge pri katerih imajo delavci posebna pooblastila in odgovornosti; primere, ko delavci smejo ali morajo začasno ali trajno opravljati druga dela oz. druge naloge ( razporejanje delavcev); trajanje in razporeditev delovnega časa, razloge in pogoje za prenehanje delovnega razmerja in še drugo; — osnove in merila za razporejanje čistega dohodka — osnove in merila za vrednotenje dela, za delitev sredstev za osebne dohodke, način izkazovanja, obračunavanja, izplačevanja osebnih dohodkov — obveznosti delavcev pri delu in njihovo odgovornost zaradi kršitve delovnih dolžnosti za prizadejano škodo; kršitve delovnih obveznosti, ki se štejejo za lažje oz. hujše kršitve; uvedbo in vodenje postopka ter ukrepe, ki se smejo izrekati; — obveznosti glede splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite; — varstvo pri delu; posebno varstvo žensk, mladine in delovnih invalidov in drugih invalidnih oseb; pravice in obveznosti do izobraževanj a in izpopolnjevanja glede na delovne potrebe; pogoje in način odmora, počitka in dopusta ter druge pravice in obveznosti. Delavski svet odloča o uresničevanju posameznih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev, lahko pa imenuje oz. pooblasti razne komisije. Za odločanje o odgovornosti zaradi kršitve delovnih obveznosti se ustanovi posebna komisija (disciplinska komisija). Predsednika in člane volijo delavci tako, kot se voli delavski svet za čas, ki je določen v samoupravem splošnem aktu. Biti mora liho število upoštevaje predsednika. Določeno število članov disciplinske komisije, vendar ne več kot četrtina vseh njenih članov, morajo biti osebe izven delovne organizacije in jih volijo delavci z liste, ki jo določi zbor združenega dela skupščine občine, po predlogu sindikata. Delavci morajo svoja dela in naloge opravljati tako, da v skupnem delu čim uspešneje uresničujejo obveznosti iz samoupravnega sporazuma o osnovah plana ter naloge, ki izvirajo iz plana. Upoštevati pa moramo, da zakon istočasno, ko govori o pravicah delavca, omenja obveznosti in odgovornosti, ki morajo biti zelo razmejene in konkretno opredeljene, glede na to, da se zelo pogosto sklicujemo na pravice, ki seveda ne smejo biti kršene, pozabljamo pa na obveznosti in odgovornosti, kot smo že omenili. Sila važen moment je, kdaj sklene delavec delovno razmerje. Zakon pravi, da je sklenjeno delovno razmerje, ko delavec da pismeno izjavo, da so mu znani samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev, samoupravni splošni akt, s katerim se ureja delovno razmerje (ali samoupravni akti, če jih je več, ki urejajo delovno razmerje) in statut ter da jih sprejema. Preden pa delavec da pismeno izjavo, se mu morajo vročiti samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev, samoupravni splošni akt, s katerim se ureja delovno razmerje in statut delovne organizacije. V primeru ,da delavec iz neupravičenih vzrokov ne začne delati določenega dne, se šteje, da ni sklenil delovno razmerje. Delovno razmerje se, kot dosedaj, sklepa za čas, ki ni vnaprej določen (delovno razmerje za nedoločen čas), možno pa je pod pogoji, ki jih določa zakon, pa tudi sporazum, sklepati izjemoma delovno razmerje za določen čas. Tako za čas, ko delavec služi vojaški rok, opravlja javne družbene dolžnosti, ko je na daljšem dopustu, nado-mestovanje odsotnega delavca za čas bolezni, porodniški dopust in drugo. V teh primerih ima delavec vse pravice in obveznosti ter odgovornosti, kot jih imajo delavci, ki so sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, čeprav delajo krajši ali polni delovni čas, seveda je odvi-se obseg od delovnega prispevka ali od trajanja delovnega časa. Med trajanjem delovnega razmerja ima delavec pravico in dolžnost opravljati dela oz. naloge, za katere je sklenil delovno razmerje, je pa lahko v skladu s samoupravnim splošnim aktom ali zakonom razporejen na vsako delo oz. k vsaki nalogi, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oz. z delom pridobljeni delovni zmožnosti. Zato morajo biti ugotovljene delovne potrebe v skladu z merili, ki jih določa splošni akt. Delavec ima pravico in dolžnost, da vestno in marljivo opravlja zaupana mu dela in naloge ter, da nenehno izpopolnjuje svoje znanje, zmožnosti in delovne spretnosti ,da bi lahko čim uspešneje opravljal poverjena dela in izpolnjeval naloge, kakor tudi dolžnost spoštovati delovno disciplino. Za neizpolnjevanje svojih dolžnosti je delavec odgovoren v skladu z zakonom in samoupravnim splošnim aktom. Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri delu, določajo delavci svobodno in enakopravno s samoupravnim splošnim aktom, s katerim se ureja delovno razmerje v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev. Delavec odgovarja disciplinsko in materialno t. j. za nespoštovanje odločitev sprejetih v delovni organizaciji, kršitve delovnih obveznosti in za druge kršitve delovne discipline, če jih stori po svoji krivdi, škodo pa mora povrniti, če jo je povzročil pri delu oz. v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti. Če škodo povzroči več delavcev, je vsak izmed njih odgovoren za tisti del škode, ki ga je povzročil. Pogosto pride do primerov, zlasti pri nas v proizvodnji, ko ni mogoče ugotoviti za vsakega delavca, kolikšen del škode je povzročil. V takem primeru, so vsi delavci v oddelku enako odgovorni in morajo škodo povrniti v enaki meri. V primeru pa da več delavcev povzroči škodo z naklepnim kaznivim dejanjem, so za škodo odgovorni solidarno t. j. vsak za vse. Obstoj škode in okoliščine, v katerih je škoda nastala, koliko znaša in kdo jo je povzročil, se ugotavlja znotraj delovne organizacije. Po ugotovitvi škode se pozove delavec, ki je povzročil škodo ali več delavcev, da plača škodo, kolikor jo ne povrne oz. ne plača, se zadeva rešuje kot odškodninski zahtevek pred sodiščem združenega dela. Ko delavec utrpi škodo pri delu ali v zvezi z delom v tako zvanih obratnih nesrečah, ima delavec pravico zahtevati odškodnino od delovne organizacije, ki odgovarja po splošnih načelih odškodninske odgovornosti in če organizacija ne plača škode ima delavec pravico uveljavljati odškodnino pri sodišču združenega dela. Iz sodne prakse pa povzemamo, da lahko pride v posameznih primerih poškodbe delavca do delne krivde delavca ali delovne organizacije in se v takih primerih tudi deli krivda. Prav tako so odgovorne osebe v delovni organizaciji lahko kazensko odgovorne v primerih, ko gre za njihovo krivdo pri nastanku poškodbe delavca, s tem, da so opustile potreben nadzor in zaščito pri delu. Odgovorna oseba pa tudi odgovarja delovni organizaciji za škodo, ki jo je utrpel delavec in ki jo je morala plačati delovna organizacija. Zahtevek organizacije ,pa zastara v 6 mesecih ko je bila plačana odškodnina. Ko govorimo o kršitvah delovnih dolžnostih in drugih kršitvah delovne discipline, naj navedemo še ukrepe, ki so po ZZD predvideni in ki se bodo uporabljali, čim bomo vskladili naš sporazum z ZZD. Disciplinska komisija lahko izreče v primeru krivde delavca tele ukrepe: — opomin, — javni opomin, — razporeditev na drugo delo, oz. k drugi nalogi za določen čas v skladu z zakonom, — denarno kazen, — prenehanje delovnega razmerja. Prej omenjeni ukrepi se smejo izreči vsakemu delavcu, neglede na posebna pooblastila in odgovornosti, ki jih ima ta delavec. Denarna kazen je nova oz. je bila svoj čas opuščena, je pa ponovno uvedena in se sme izreči le za hujše kršitve delovnih obveznosti, oz. kršitve delovne discipline kot neizvrševanje ali malomarno neredno ali nepravočasno izvrševanje del oz. nalog zaradi česar so ogroženi življenje ali varnost ljudi ali materialne dobrine večje vrednosti; povzročanje pretepa ali nereda; malomarno opravljanje nalog, ki lahko povzročijo kršitev poslovne, vojaške ali druge določene tajnosti in še druge hujše kršitve. Denarna kazen se sme izreči do višine, ki jo bo določal zakon o delovnih razmerjih. Prenehanje delovnega razmerja se sme izreči tudi za hujše kršitve delovnih obveznosti s katerimi se povzročijo motnje v razmerjih pri opravljanju del nalog, onemogoča ali otežuje delo drugih delavcev ali kako drugače moti delovni proces. Prenehanje delovnega razmerja se izreče zaradi hujše kršitve delovne dolžnosti, lahko če delavec izostane od dela zaporedoma najmanj 5 dni. Samoupravni splošni akt pa določa lahko še hujše kršitve delovnih obveznosti. Izvršitev denarne kazni in prenehanje delovnega razmerja se lahko odloži v primerih, ko določa samoupravni splošni akt. A. Ankon 7. junija 1977 so nas obiskali predstavniki Republiškega odbora sindikata za tekstilno in usnjarsko industrijo — inž. Dora Rihar (predsednica), Lojze Meznarič (predsednik medobčinskega sindikata), Vera Šalehar iz centra za samoupravno sporazumevanje, Ivan Godec (sekretar sekretariata zveze sindikatov Slovenije), Stane Volk (sekretar občinske konference ZK Litija), Jože Horvat (predsednik izvršnega sveta skupščine občine Litija), Lojze Kotar in Slavko Pungerčar iz občinskega sindikalnega sveta Litija. Iz Predilnice Litija so sodelovali predsedniki osnovnih organizacij sindikata, nekateri neposredni proizvajalci in člani komisije za izvajanje zakona o združenem delu, glavni direktor in drugi. Prisotni so bili seznanjeni, da so zbori delovnih ljudi odločili, da ostanemo še naprej enovita delovna organizacija. Ta odločitev je bila sprejeta po predhodni ponovni analizi in obravnavi. Zato se pripravljamo na osnovi organiziranja enovite delovne organizacije na ureditev vseh sporazumov, statuta in ostalih samoupravnih splošnih aktov, po zakonu o združenem delu. Komisija za izvajanje tega zakona je izdelala program uresničevanja zakona o združenem delu, ki je bil tudi že dopolnjen in ga bo treba še dopolniti oz. razširiti. Gosti so poudarili, da je zelo važno, zagotoviti čimboljšo obliko razvoja samoupravnih odnosov. Razgovor je še potekal o pristopu naše tovarne v poslovno skupnost z nekaterimi tekstilnimi delovnimi organizacijami, in o osnovnih zamislih ter problemih nagrajevanja po delu. Pavel Koprivnikar, dipl. inž. Koliko zaslužim? Osnovni elementi delitve osebnega dohodka Tudi delitev osebnih dohodkov sodi v področje samoupravnega odločanja delavcev, kar pomeni, da delavci sami, v svojih samoupravnih splošnih aktih določamo osnove -in merila delitve. Ker so produkcijska sredstva, s katerimi delamo, družbena lastnina, si ne moremo privoščiti takšnega sporazuma ali pravilnika, po katerem bi vsa ustvarjena sredstva delili na osebne dohodke. Ustvarjena sredstva moramo deliti v okvirih in po osnovnih načelih, ki jih tudi samoupravno določa naša širša družbena skupnost. Niso to »določila z vrha«, administracije ali države, kot to še vedno nekateri pojmujejo. Določamo jih sami, posredno, preko naših delegatov na osnovi družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja. Zato moramo pri sprejemanju naših internih aktov upoštevati tudi takoimenovane »zunanje normative«, kot so zakoni, družbeni dogovori, panožni sporazumi, sindikalna lista, resolucije gospodarskega razvoja in druge. Pri nas smo uredili delitev ustvarjalnih sredstev s samoupravnim sporazumom o ugotavljanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Sprejeli smo ga 1974 leta in ga do sedaj vsako leto, za radi naših internih potreb in usklajevanj z zunanjimi normativi, spreminjali oz. dopolnjevali. Ker je namen tega članka odgovoriti udeležencem »mini ankete«, ki so na vprašanje »ali bi si znali izračunati OD za ta mesec« odgovarjali negativno in predlagali, da o tem pišemo v našem glasilu, bomo na kratko skušali opisati naš sistem de litve OD ter konkreten primer izračuna OD posameznika. V letnem planu, sprejetem na zborih delovnih ljudi, opredelimo osnovno politiko delitve osebnih dohodkov. V skladu s povečanjem proizvodnje, produktivnosti, ekonomičnosti, predvidenem povečanju cen, življenjskih stroškov in drugih pokazateljev planiramo tudi povečanje osebnih dohodkov. Na osnovi plana izdela strokovna služba ustrezne analize in izračune podatkov, ki jih med letom rabimo za ugotavljanje dela dohodka namenjenega za osebne dohodke. Ker so ti podatki sestavni del samoupravnega sporazuma jih strokovne službe in komisije posredujejo samoupravnim organom v pregled in potrditev. Med glavne podatke, ki jih uporabljamo za ugotavljanje mesečnih sredstev OD spadajo predvsem »cenik vloženega dela za enoto proizvoda«, planska vrednost točke, stopnje raznih dodatkov in nadomestil osebnih dohodkov itd. S cenikom vloženega dela določamo delež tržne vrednosti posamezne vrste proizvoda namenjenega za osebne dohodke. Na primer za predenje bom bazne preje Ru, Wc/1, Nm 34, 6,28 din za kilogram, sukanje sintetične preje, Nm 34/2 in vitja 540 na KSS 5,80 din za kilogram, previjanje bombažne enojne preje Nm/1 na avtomatih »SAVIČ« 1,28 din za kilogram in tako naprej. Seštevek zmnožkov proizvedenih kilogramov enojne, sukane in previte preje s cenikom vloženega dela nam da maso denarnih sredstev za osebne dohodke. Mesečni osebni dohodki so torej ne posredno odvisni od količine dosežene proizvodnje. Tako ugotovljeno skupno maso delimo na dva dela in sicer na del namenjen za kritje vseh dodatkov in nadomestil (cca 26 %) in drugi del za opravljeno delo po času in učinku (cca 74 %). Dodatke in nadomestila OD, razen nekaterih izjem, obračunamo po planski vrednosti točke, iz drugega dela skupne mase OD pa ugotavljamo tekočo mesečno vrednost točke za obračun opravljenega dela po času in učinku ter eventuelno nadurno delo. Tekočo mesečno vrednost točke dobilo po obrazcu: Masa OD za delo po času in učinku Vsota (opravljene ure x točkovna vrednost del. mesta) Izračun skupne mase OD in vrednosti točke pregleduje in potrdi komisija za sistemizacijo in nagrajevanje ter podatke posreduje knjigovodstvu OD, kjer obračunavajo OD posameznikov. Vsi, med letom prejeti osebni dohodki imajo značaj akontacije. Končno delitev, v skladu z zakonom in samoupravnimi sporazumi opravimo na koncu poslovnega leta z zaključnim računom. S periodičnimi obračuni poslovnega uspeha ob tromesečju, polletju in tričetrtletju ugotavljamo razliko med sredstvi OD, ki bi jih v obdobju lahko delili in dejansko razdeljenimi sredstvi. Razliko, če je pozitivna, razdelimo kot dodatne osebne dohodke po poslovnem uspehu. Obračun in izplačilo osebnega dohodka Osebni dohodek delavca je sestavljen iz: 1. osebnega dohodka za delo po času in učinku 2. nadomestila OD in 3. dodatkov na OD Mesečni bruto OD delavca za delo po učinku izračunamo po obrazcu: izvršene ure X točke delovnega mesta povečane za preseg norme X tekoča vrednost točke. To se pravi, da je OD odvisen od doseganja delovnih norm, ki ga ugotavljamo na podlagi dejanskega izpolnjevanja normiranih delovnih nalog (kartice). Mesečni bruto OD posameznega delavca za delo po času pa izračunamo po obrazcu: izvršene ure X točke, s katerimi je ocenjeno delovno mesto X tekoča vrednost točke. Nadomestila OD sestavljajo: nadomestila za redni letni dopust in izredni plačani dopust, za dneve državnih praznikov, za opravljanje državljanskih dolžnosti, za bolezen.. Obračun nadomestila OD za redni letni dopust temelji na povprečni individualni obračunski osnovi doseženi v predhodnih treh mesecih pri delu po učinku in času in plansko vrednostjo točke 0,056 din bruto. Za izredni plačani dopust pripada delavcu enako nadomestilo kot za redni dopust. Za dneve državnih praznikov prejema delavec nadomestilo, ki ga obračunamo na osnovi izhodiščne obračunske osnove za delo po času, planske vrednosti točke in števila ur plačanega praznika. Nadomestilo OD za opravljanje državljanskih dolžnosti (vojaške vaje) temelji na povprečnem mesečnem OD posameznikov v predhodnih treh mesecih in trajanju odsotnosti. Višina nadomestila OD v primeru odsotnosti z dela zaradi bolezni je 90 % od povprečnega mesečnega OD delavca, doseženega v preteklem letu, upoštevajoč dodatke na OD in nadomestila na OD. Za nesrečo pri delu pa pripada delavcu 100 % osnova. Do trideset koledarskih dni izostanka zaradi bolezni plača nadomestilo organizacija, nad trideset dni pa zavod za socialno zavarovanje. Dodatek na OD sestavljajo: dodatek za delovne izkušnje, za posebne delovne pogoje (4-izmensko delo), za nočno delo, za nadurno delo, za predelavo barvnih prej, za dosežen poslovni uspeh. Delavec ima pravico do mesečnega dodatka na OD za delovne izkušnje, ki mu pripada po enoletni delovni dobi. Upošteva se priznana pokojninska doba. Višina dodatkov je odvisna od izpolnjene delovne dobe in velikosti osnovnega mesečnega OD (osnovni mesečni OD je število ur — 182 x št. točk delovnega mesta X planska vrednost točke). Za čas odsotnosti z dela zaradi bolez- Delavku, ki dela v 4 izmenskem delu pripada 10 % na njegov osnovni mesečni dohodek (npr. osnovni OD X 182 ur X 0,1 X št. ur Dodatek pripada za vse na delu in redni dopust. Dodatek za nočno delo znaša v letu 1977 10 din bruto na uro (6,80 neto). Za nadurno delo ima delavec pravico do 50 % dodatka na obračunsko osnovo za delo po času dn plansko vrednostjo točke. Osebni dohodek obračunavamo v bruto zneskih. Od bruto osebnega dohodka odvedemo (sedaj veljavne stopnje za občino Litija) Npr. bruto OD din 5.564,85 ___________32,05 % 1,783,55 neto OD 3.781,30 Osebni dohodek nakazujemo na hranilne knjižice, nekaj delavcev pa ima odprte tekoče račune. Izplačilo nalogov za vpis je 13. v mesecu za pretekli mesec. V tem kratkem opisu delitve in metode obračunavanja osebnih dohodkov nismo mogli obdelati vseh podrobnosti, ki vplivajo na velikost denarnih zneskov na naših plačilnih listih. Kot vsi drugi, se tudi sistem nagrajevanja oz. delitve nenehno spreminja, še zlasti njegov posamezni elementi. Zato si še vedno vsak posameznik ne ni ta dohodek ne pripada, ker je že upoštevan v osnovi za bolniško. Višina procenta je odvisna od delovne dobe in sicer: bo mogel ravno vseh postavk sam izračunati. V takšnih primerih se lahko z vprašanji obrnete na svoje predpostavljene, v oddelek knjigovodstva osebnih dohodkov, službi nagrajevanja, komisiji za sistemizacijo in nagrajevanje, sindikalni organizaciji in drugim ali pa, če vprašanje oddaste v skrinjico LP. Kot smo že omenili, sistemi delitve dohodka in osebnih dohodkov se vedno spreminjajo. S spremembami si želimo približati načelu delitve po delu in odpraviti neopravičeno prejemanje OD na račun dela drugih delavcev. Zakon o združenem delu nas obvezuje, da v letošnjem letu poleg ostalih sprejemamo tudi nov sporazum o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov. Izdelati moramo takšna merila delitve, po katerih bo OD delavca ustrezal rezultatom njegovega dela in njegovem osebnem prispevku, ki ga je dal s svojim živim delom in z upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi kot svojim in družbenim minulim delom. Na koncu pozivamo vse člane kolektiva, da se angažirajo in s svojimi predlogi pomagajo delovnim skupinam in komisijam, ki jih je s programom izvajanja ZZD za to zadolžil naš DS. Ani Povše in Dušan Grubor Z DEKATERM akustičnimi ploščami so delavci valjčkarne izolirali zračni kanal klima naprav. Akustične plošče so negorljive in zmanjšujejo hrup v delavnici valjčkarne. delavec delavka nad 1— 5 let 1 % 1 % nad 5—10 let 2% 2% nad 10—15 let 4 % 4% nad 15—20 let 6 % 6 % nad 25—30 let 10% 12% nad 30 let 12% 12% 1. za temeljno izobraževalno skupnost 6,68 % 2. za financiranje kulturne skupnosti 0,85 % 3. za telesno kulturno skupnost 0,38 % 4. za skupnost socialnega skrbstva 0,73 % 5. za temeljno skupnost otroškega varstva 0,51 % 6. za zvezo skupnosti otroškega varstva 2,88 % 7. za zdravstveno zavarovanje 7,32 % 8. za invalidsko pokojninsko zavarovanje 12,70 % Skupa; 32, 05 % Sprememba letošnjega plana S planom za leto 1977, ki smo ga sprejeli na zboru delavcev v decembru, smo si začrtali delovne naloge, razvoj in finančni rezultat. Pri načrtovanju nalog smo izhajali iz dosežkov leta 1976, ter predvidenih pogojev poslovanja v letu 1977, pri tem pa smo upoštevali tudi že predvideni porast cen preje. Prvih pet mesecev poslovanja letošnjega leta pa kaže, da vseh načrtovanih nalog ne bomo uresničili, zato je treba plan za leto 1977 popraviti. Plan podjetja se po sklepu delavskega sveta z dne 14. junija 1977 popravi v naslednjih postavkah: 1. Znižajo se proizvodne naloge previjalnice-sukalnice na dosežke leta 1976. S planom smo predvideli nekoliko drugačno strukturo te proizvodnje (več previjanja domače in kupljene preje), ki je ni mogoče izvesti. Ta oddelek pa tudi težko dosega planske naloge zaradi pomanjkanja delovne sile. 2. Spremeni se velikost in struktura celotnega dohodka, ker se cene preje niso povečale za 19 °/o v poprečju, kot smo predvidevali, temveč samo za 15 °/o. Poleg tega pa so bile odobrene šele od junija 1977 dalje in ne od začetka leta. SPREMEMBA PROIZVODNEGA PLANA Plan proizvodnje predilnice ostane nespremenjen, količinski plan proizvodnje sukal-nice in previjalnice pa se popravi in je po novem naslednji: GLEJ TABELO Kljub zmanjšanju proizvodnje sukalnice in previjalnice pa načrtujemo še vedno velik porast količinske proizvodnje v celoti v primerjavi z letom 1976 (za 7,9 %), kar je več kot predvideva republiški plan in nekaj manj kot občinski. SPREMEMBA PLANA RAZDELITVE CELOTNEGA DOHODKA Zaradi zmanjšane proizvodnje in spremenjenih prodajnih cen izdelkov, ki so v odnosu na lansko leto večje za 15%, smo popravili planirani celotni dohodek od 480 milij. na 446 milij. To pomeni v odnosu na lansko leto večji samo za 9 %. Glede na to, da je petmesečno obdobje že za nami in da so se v tem obdobju podražili tudi surovina in drugi materiali, smo lahko bolj natančno določili stroške do konca leta. V strukturi celotnega dohodka bodo znašala porabljena sredstva 284 milij. Popraviti smo morali tudi amortizacijo, ker se po novih predpisih ne more obračunavati med materialne stroške tisti del amortizacije, ki je nad minimalnimi stopnjami. V korigiranem planu predvidevamo 19 milijonov amortizacijskih sredstev (prej 40 milijonov). Dohodka predvidevamo 142 milijonov din, kar je za 30 % več kot lani. Prvotno smo predvidevali manjši dohodek zaradi večje amortizacije. Dajatve, ki jih pokrivamo iz dohodka so se tudi spremenile. Pogodbene obveznosti ne, pač pa so se povečale zakonske obveznosti (davek iz dohodka, vodni prispevek, prispevek za izobraževalno skupnost, raziskovalno skupnost, prispevek za invalidsko pokojninsko zavarovanje, za nesreče pri delu, za starostno zavarovanje kmetov in za zaposlovanje), zaradi večje prispevne osnove. Večja sredstva bomo namenili tudi za stanovanjske namene, zato, ker načrtujemo v korigiranem planu večje osebne dohodke. Za osebne dohodke bomo predvidoma porabili 83 milijonov din dohodka, s čimer se bo masa sredstev za oseb- Sukalnica: — V garderobah je velika nečistoča. Za čistočo bi morali skrbeti vsi zaposleni; — Odnos posameznikov do dela ni pravilen. To bodo mojstri v bodoče vestneje kontrolirali; — Odnos do čistilnih in raztezalnih valjčkov na strojih je skrajno ne- ne dohodke povečala v primerjavi z letom 1976 za 20 %. S tem povečanjem bomo nadoknadili zaostajanje osebnih dohodkov v letu 1976, saj so se povečali lani le za 9 %, v čemer smo močno zaostajali za republiškim poprečjem in za porastom življenjskih stroškov, ki so bili večji za 13 %. Povečanje osebnih dohodkov zaostaja za porastom dohodka, ki bo večji za 30 %, kar je v skladu s plansko resolucijo SRS. S tem pa se bomo tudi približali načrtovanemu republiškemu poprečju za leto 1977. Ostanek dohodka bo znašal 27 milijonov din, vendar nam bo od tega ostalo le malo sredstev za razširitev tovarne. V poslovni sklad predvidevamo 9,8 milijonov, vse ostalo pa bomo porabili za razporeditev v ostale sklade (rezervni sklad, sklad skupne porabe) in za izpolnitev obveznosti po sklenjenih samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih. odgovoren, saj so že v 1. tednu po menjavi pokvarjeni; — Varkops navitki preje niso do konca naviti; — V stenskih omaricah za odpadke najdeš vse, najmanj pa tisto, za kar so omarice namenjene. Delavke odlagajo v omarice razne kovinske predmete, kar otež-koča delo v čistilnici odpadkov; — Ugotovljeno je, da na istih strojih stoji dnevno več kot 10 vreten. Če seštejemo stoječa vretena na vseh strojih, dobimo včasih preko 1.000 stoječih vreten, kar pomeni, da stojijo trije stroji dnevno; — Pogosta so tudi po-mešanja preje in pred-preje, za kar je vzrok premalo vestno delo pri menjavah kvalitet in stresanje preje v kontejnerje; — V zadnjem obdobju je bilo polomljenih 108 vozičkov za snemalne posode. Z njimi bomo pazljiveje ravnali. Kontejnerjev in snemalnih zabojčkov ne bomo mogli ponovno nabaviti, ker so devizna sredstva omejena, zato je treba odnos do njih spremeniti, ter jih čuvati; — V skladišču je preko 1000 ton pomešanega pometa (bombažni — sintetični), za katerega ne vemo, kam bi ga dali. Večkrat je že bilo povedano, da je treba pomet strogo ločiti, ker lahko bombažni pomet prodamo. Ločeni sintetični pomet pa lahko sami uporabimo za izdelavo CO preje; — Konci predpreje so preveč številčni, saj na stroju za odvijanje predpreje stalno delata samo dve delavki, kateri ne zmoreta držati reda in zagotoviti vračanje praznih flajerskih cevk v predpredilnico. Odnos do cevk za pr-stančne predilne stroje in flajerje je skrajno neodgovoren, saj cevke ležijo vsepovsod, pod stroji, na prehodih, skratka v vseh oddelkih, ne glede na to ali jih potrebujemo ali ne. — V skladišču je bilo nabavljenih, v 1 mesecu, 180 kom. omel za čiščenje strojev in flajerskih navitkov. Poraba teh je prevelika; — Odnos do čistilnih naprav na strojih v predilnici sintetike je neodgovoren, saj je bilo zamenjano v zadnjem obdobju nad 200 kolen in nad 30 m cevi. Prevelika je tudi poraba pogonskega traku, kateri je vzrok netekoče vzdrževanje naprav; — Menjava tekačev je potrebna v predilnici bombaža nekako na 12 delovnih dni, ker se pa ne dela. Posledica tega pa so prekomerni pretrgi na prstančnih predilnih strojih in slaba kvaliteta preje; — pri menjavi tekačev je te potrebno zbirati v roko, ter jih odložiti na domenjeno mesto, dogaja pa se ravno nasprotno, saj so razmetani po celem oddelku in tako pridejo v pomet, kar otež-koča predelavo in tudi okvare na strojih. Predlagano je bilo, naj bi v bodoče mojstri enkrat mesečno sklicali sestanek izmene ter analizirali delo v preteklem mesecu, obravnavali disciplino ter odnos do dela. Biro pa mora ponovno pričeti z dostavo podatkov proizvodnje iz preteklega meseca. Martin Strašek Kljub klimatskim napravam je v oddelku čistilnice še veliko prahu, ki se nabira tudi na zaščitnih mrežah stabilnih protipožarnih naprav na C02. Potrebno bo rednejše čiščenje naprav. A. K. 1975 1976 plan 1977 k. plan 1977 Sukana preja ton 2.894 2728 3.200 2.730 X) Nm 33,8 33,3 34 36,3 Proizvodnja v bazi 3.042 2.768 3.370 3.081 Previjalnica : Previta preja 4.654 5.610 6.500 5.610 previta suk. preja 1.190 2.153 1 .293 1 .254 previta enoj. preja 2.464 3.457 5.207 4.356 Nm 39.9 33. 1 35.2 35.6 proizvodnja v bazi 5.760 5.800 7.231 6.326 Iz zapisnika samoupravne delovae skupiae V zvezi z izvajanjem discipline v delovni organizaciji se zaposleni sprejetih disciplinskih ukrepov ne držijo v dovoljni meri. Direktor proizvodnega sektorja je začel disciplinske ukrepe dosledno izvajati in v proizvodne oddelke poslal posebno okronžico. Za izvajanje discipline so odgovorni vsi, tako mojstri, kot delavci za stroji. Kdor ne bo upošteval teh ukrepov, bo predlagan v disciplinski postopek. Obrato-vodja predilnice je kritično ocenil red in čistočo na delovnih mestih in v garderobah, odnos do dela, ravnanje z delovnimi pripravami, strojnimi deli, odnos do cevk. Ugotovil je naslednje: Samoupravni sporazum za pridobitev stanovanjske pravice Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija nam je posredovala v obravnavo predlog samoupravnega sporazuma o merilih za pridobitev stanovanjske pravice v družbenih stanovanjih v občini Litija, katerega sta obravnavala odbor za stanovanjska vprašanja in DS Predilnice Litija, ki je sprejel sklep o sprejemu omenjenega samoupravnega sporazuma. Samoupravni sporazum o merilih za pridobitev stanovanjske pravice v družbenih stanovanjih v občini Litija zajema merila finančne soudeležbe pričakovalcev stanovanj in ostala merila sindikatov. Osnova za finančno soudeležbo posojila pričakovalca je povprečni osebni dohodek na zaposlenega v preteklem letu v SR Sloveniji. Stanovalci bodo upoštevali naslednjo višino finančne soudeležbe pričakovalca: Skupni mesečni dohodek na člana gospodinjstva Finančna udeležba v odst. od nabav, vredn. stanovanja v % do 40 % 1 od 41 % do 50% 2 od 51 % do 60 °/o 3 od 61 % do 70% 4 od 71 % do 80 % 5 od 81 % do 90 % 6 od 91 % do 100 % 7 od 101 % do 110 % 8,5 od 111 % do 120 % 10 od 121 % do 140 % 12 od 141 % do 160 % 14 od 161 % in več 17 Pričakovalcu se odda stanovanje brez finančne soudeležbe v primeru, če se mu dodeli stanovanje, katerega točkovna vrednost po veljavnem točkovnem sistemu ne presega 80 točk. Ne glede na višino skupnega osebnega dohodka na člana gospodinjstva se dodeli brez finančne soudeležbe stanovanje: — upokojencu in invalidskemu upokojencu, — socialnemu podpirancu, — občanu, kateremu se dodeli drugo stanovanje zaradi rušenja starega, — občanu, ki je po pravnomočni sodni odločbi preseljen v najpotrebnejše prostore. Za določitev višine finančne soudeležbe iz predhodnega člena, se upošteva nabavna vrednost stanovanja oz. knjižna valorizacijska vrednost, če se pričakovalcu dodeli staro komfortno stanovanje. Lastna finančna soudeležba mora biti vplačana v korist stanodajalca do ene polovice višine soudeležbe pred vselitvijo v stanovanje, drugo polovico višine soudeležbe pa v največ 24 mesečnih obrokih. Občan, ki dobi stanovanje ob prvi zaposlitvi ali po od-služenju vojaškega roka, plača soudeležbo v največ 24 mesečnih obrokih. Mesečni obroki ne smejo biti manjši kot 150,00 din. Finančna soudeležba pričakovalca stanovanja je posojilo stanodajalcem za dobo od 5 do 10 let in se obrestuje po najmanj 2% obrestni meri. Stanodajalec mora v svojem splošnem aktu določiti konkretno dobo vračila, obrestno mero in način vračila posojila. Kolikor imetnik stanovanjske pravice prej zapusti družbeno stanovanje, se mu sredstva vrnejo ob izpraznitvi stanovanja. Soudeležba se ob selitvi lahko uporabi za popravilo stanovanja ah pa se prenese kot soudeležba ob dodelitvi drugega stanovanja. Prosilci, ki so že, in ki še bodo, kot »mlade družine«, pridobili stanovanja od stanovanjske skupnosti, kot stanodajalca, po razpisu, ob prvi pridobitvi stanovanja pri (stanovanjski skupnosti) ne plačajo soudeležbo, ker morajo izpolnjevati pogoj namenskega varčevanja ves čas dokler so v stanovanju. V primeru, ko po preteku 7 let od pridobitve stanovanja od stanovanjske skupnosti, drugi stanodajalec dodeli stanovanje »mladi družini« v skladu z jamstveno pogodbo, mora »mlada družina« prispevati finančno soudeležbo po merilih tega sporazuma, če ni, s predhodno sklenjeno pogodbo, finančna soudeležba drugače dogovorjena. Stanodajalec lahko dodeli stanovanje lastnim strokovnim kadrom izven prednostne liste najnujnejših prosilcev stanovanj, če je to v interesu delavcev stanodajalca ali v splošnem interesu občanov v krajevni skupnosti, pri čemer se upoštevajo določila tega sporazuma glede plačila finančne soudeležbe. Merila za oblikovanje splošnega akta Stanodajalci s tem sporazumom določijo naslednja merila za prednostni red, po katerem bodo oddajali stanovanj a pričakovalcem stanovanj : — stanovanjske razmere — socialno stanje — število družinskih članov — kadrovske potrebe — doba čakanja na stanovanje — delovna doba pri stanodajalcu — skupna delovna doba — zdravstveno stanje v družini — udeležba v NOV — oddaljenost bivališča pričakovalca stanovanja od delovnega mesta Stanodajalci lahko s svojim splošnim aktom o oddajanju stanovanj določijo še druga merila, ki so za njih specifična in niso v nasprotju s tem sporazumom. Stanodajalci bodo navedena merila ovrednotili s točkami po enotnem točkovnem sistemu. Točkovni del je sestavni del tega sporazuma. Pričakovalec lahko dobi glede na število družinskih članov naseldnje stanovanje: — 1 oseba — garsonjero — 2 osebi — garsonjero ali enosobno stanovanje — 3 osebe — enosobno ali enoinpolsobno stanovanje — 4 osebe — dvosobno ali trisobno stanovanje — več oseb — tri ali več cobno stanovanje Izjemoma se lahko dodeli pričakovalcem tudi večje stanovanje, če tako sklene pristojni organ upravljana stanodajalca in če pričakovalec plača 100 % finančno soudeležbo med pripadajočim in željenim večjim stanovanjem. Sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina stanodajalcev in ga podpišejo pooblaščeni predstavniki, stanodajalci pa bodo sprejeli ustrezen splošni akt o oddajanju stanovanj ah uskladili že obstoječega z določili tega sporazuma do konca leta 1977. Fani Vrhovec Prva pomoč V organizaciji združenega dela mora biti delavcem zagotovljena prva pomoč in organizirano reševanje za primer nesreče pri delu. (21. člen Zalkona o varstvu pri delu.) Zagotovitev prve pomoči in organizacija reševanj ob primeru nesreče je dolžnost vsake organizacije združenega dela. Vsaka organizacija mora tudi s svojimi samoupravnimi akti urediti to problematiko. V naši delovni organizaciji je ta problematika urejena s Samoupravnim sporazumom o varstvu pri delu in sicer v 21. členu. Tu je določeno, da reševanje in prvo pomoč lahko nudijo samo za to strokovno usposobljeni delavci, M so s tečajem iz prve pomoči dokazali svojo strokovno usposobljenost iz tega področja. Pri nas je na izmenah bolničarka, ki je uspo- sobljena za nudenje prve pomoči, poleg nje pa mora biti za to usposobljen tudi mojster. Velik problem v naši delovni organizaciji so omarice prve pomoči, ki v večini primerov ne vsebujejo predpisanega sanitetnega materiala. Pravilnik o opremi in postopku za prvo pomoč in o organiziranju reševalne službe za primer nesreče pri delu določa, da mora na vsakih 50 delavcev biti omarica za prvo pomoč, ki mora vsebovati: — dva povoja z obližem, pet manjših in pet večjih sterilnih (varstvenih) povojev; — 4 cm dolge in 8 cm široke povoje iz kalikoja; — dve trikotni ruti in štiri varnostne zaponke; — tri zavitke vele vate po 10 g in en zavitek navadne vate po 100 g; — šest naprstnikov iz usnja v treh velikostih, manjšo anatomsko pinceto, škarje za povoje z zavihanim vrhom; — Esmarchovo prevezo, dolgo 80—100 cm, široko 2,5 cm; — štiri vatirane opornice za prelom kosti in sicer dve 10 cm široki krahmerjevi opornici, dolgi po 100 cm in dve dolgi po 50 cm. Porabljen sanitetni material iz omaric se mora takoj nadomestiti. Poleg tega je treba imeti v rezervi najmanj dvakratno količino sanitetnega materiala (povojev z obližem, povojev iz kalikoja, sterilnih povojev, vate, trikotne rute), ki se čuva na za to dogovorjenem mestu. Omarica prve pomoči mora biti nameščena na lahko pristopnem mestu in na zunanji strani imeti znak rdečega križa. Na omarici mora biti označeno: — naslov najbližjega zdravnika; — naslov in telefonsko številko inajbližje zdravstvene ustanove. V vsaki omarici mora biti navodilo o načinu uporabe sredstev prve pomoči in o nudenju prve pomoči. Omarica za prvo pomoč mora biti zaklenjena. Ključ mora biti pri osebi (bolničarki), ki je usposobljena za dajanje prve pomoči. Dvojnik ključa pa mora hraniti mojster posameznega oddelka. Kolikor omarice prve pomoči ne vsebujejo zgoraj navedenega sanitetnega materiala, je treba v najkrajšem času komple-tirati sanitetni material v omarici v skladu z določbami pravilnika o opremi in postopku za prvo pomoč in o organiziranju reševalne službe za primer nesreče pri delu. A. K. Poškodbe v mesecu maju 1977 V mesecu maju je bilo pet obratnih poškodb in ena poškodba na poti z dela. Obratne poškodbe so največkrat v vzročni zvezi z delovnim okoljem. Okvare na delovnih napravah in pripravah so posluževale! in vodje izmen dolžni takoj javiti, in poskrbeti, da se pomanjkljivosti tudi odpravijo. Nočno delo žena vpliva na zmanjšano prisotnost pri delu. Žene matere so poleg dela v podjetju obremenjene še z gospodinjskim delom doma, zato prihajajo na delo utrujene in nerazpoložene. Na zmanjšano previdnost na delu vplivajo tudi klimatske razmere zlasti v letnem času, ko temperatura v posameznih oddelkih preseže dovoljene vrednosti. Te okoliščine, ki so v vzročni zvezi s porastom poškodb, ne smejo zmanjšati prizadevanj za dosledno uveljavljanje varnostnih predpisov. Drugi nas ne morejo varovati, če se ne bomo varovali sami. Imamo samo 2 izbiri: čistiti stroje ko so v popolnem mirovanju, ali tvegati, da se uvrstimo med delovne invalide. Obratne poškodbe: 1. Gril Edvard — vodja izmene v čistilnici Opis poškodbe: Vodja izmene je v bombažni čistilnici s pomočjo regu-lirnega vijaka izvršil regulacijo transportnega traku. Med delom je opazil med kovinskim valjem in gumiranim trakom stisnjeno plast bombažnih vlaken. S prsti roke je segel med podom in nekoliko dvignjenim robom zaščitne stene stroja proti bombažnim kosmičem z namenom, da odstrani stisnjeno plast kosmičev. Pri tem delu mu je rahljalna rjuha pritisnila zapestje leve roke ob kovinski valj in mu po- škodovala levo roko v zapestju. Vzrok: odstranjevanje bombažnih vlaken med obratovanjem rahljača bal. Varnostni ukrep: Na izvajanje določil pravilnika o varstvu pri delu opozorjeni delavci zaposleni v čistilnici. 2. Gril Jernej — dežurni gasilec Opis poškodbe: Na telefonsko obvestilo vratarju, da je poškodovan brat dežurnega gasilca, je ta odhitel iz vratarnice proti predilniški stavbi. Pod lipami je stopil na oklešček (odlomljeno vejo) in je zato izgubil ravnotežje. Pri lovenju ravnotežja je z desno nogo zadel ob betonski rob cvetličnega lonca in je zato padel. Pri padcu si je poškodoval mezinec, prstanec in dlan desne roke. Prišli v mesecu maju 1977 1. 5. 1977 Zorko Darja, Zagorje, Cesta Zmage 45 — predilnica sintetike, 3. izmena 1. 5. 1977 Ostrožnik Milica, Zagorje, Kidričeva 4 b — predilnica sintetike, 3. izmena 9. 5. 1977 Kovač Marija, Zagorje, Potoška vas 20 — predilnica sintetike, 3. izmena 12. 5. 1977 Sladič Alojz, Stranski vrh 2, Polšnik — čistilnica, 2. izmena 16. 5. 1977 Petrič Cvetka, Moravče 62, Gabrovka — čistilna kolona sukalnice 16. 5. 1977 Anžlovar Drago, Gabrovka 1 —• predilski tehnik pripravnik — proizvodni 17. 5. 1977 Seručar Marija, Tepe 15, Polšnik — čistilna kolona predpredilnice Vzrok: naglica in mokre veje pod drevesom. 3. Godec Alojz — voznik viličarja Opis poškodbe: Pri prehodu iz enega skladiščnega prostora v drugega mu je klecnila noga, pri tem je padel na tla in se udaril v desno nogo pod kolenom ob oster kamen, ki je ležal na asfaltu. Vzrok: nepredvidevanje nevarnosti. 4. Ocepek Lucija — brigadirka Opis poškodbe: Zaradi lažjega snemanja na-vitkov na prstančnem stroju, je poškodovanka hotela odriniti pločevinasti zaboj (kontejner) od stroja. Pri tem je s prstom zadela ob rob zaboja in jo je prstan vrezal v prstanec leve roke. Vzrok: utesnjen prostor in naglica. 17. 5. 1977 Rožman Zdenka, Litija, Prvomajska 2 — čistilna kolona predilnice bomba-Žel 25. 5. 1977 Praštalo Nada, Litija, Vegova 6 — predpre-dilnica, 3. izmena 30. 5. 1977 Žmavc Silva, Trbovlje, Keršičeva 23 —- predilnica sintetike, 3. izmena 30. 5. 1977 Milojica Milena, Litija, Brodarska 16 — pred-predilnica 4. izmena 30. 5. 1977 Mak Urška, Litija, Partizanska 24 — počitniški dom Novigrad Pineta (za določen čas) Odšli v mesecu maju 1977 14. 5. 1977 Kokalj Lojze, Štangarske Poljane 6 — čistilnica, 2. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavca) 14. 5. 1977 Dobravec Tatjana, Litija, Brodarska n. h. — proizvodni sektor —• pismeni sporazum (odpoved delavke) 23. 5. 1977 Stolnik Branko, 1. junija letos je začel veljati republiški zakon, o cestnem prometu, ki določa, da pri prometnih nezgodah, s škodo do 20.000 dinarjev ne bodo več posredovali miličniki. Udeleženci nesreče se bodo morali sami sporazumeti. Pri tem jim bo v pomoč obrazec »Evropsko poročilo«, ki ga morajo na kraju samem udeleženci nesreče izpolniti in podpisati. Drug drugemu morajo pokazati -listine: osebno 5. Topalovič Milcva — sne-malka Opis poškodbe: Po snemanju navitkov j c poškodovanka pomagala na prstančnem stroju vezati pretrge. Med vezanjem se je vrezala z nitko, kar je imelo za posledico zastrupitev. Vzrok: infekcija po poškodbi. 6. Kralj Ivan — čistilec klima naprav Opis poškodbe: Poškodovanec se je peljal z dela. V Ponovičah je za voznikom pripeljal motorist. Po osvetlitvi ceste je mislil, da je vozilo za njim avtomobil. Zato se je umaknil v skrajno desno stran ceste. Zaradi drobnega peska mu je zadnje kolo spodrsnilo, da je padel in si ob padcu poškodoval koleno desne noge. Vzrok: prekomerna hitrost in s peskom močneje posuta cesta. F. Lesjak tike, 3. izmena — ukrep prenehanja lastnosti delavca v združenem delu 27. 5. 1977 Urbanija Danilo, Kisovec 111, Zagorje, predilnica sintetike, L izmena — odhod v JLA 27. 5. 1977 Kaplja Milan, Litija, Trg na Stavbah 6, sploš-no-kadrovski sektor — odhod v JLA 27. 5. 1977 Tišler Bojan, Litija, Rozmanov trg 3. remont sukalnice — odhod v JLA 28. 5. 1977 Vovk Egon, Litija, Gubčeva 4, čistilnica odpadkov — odhod v JLA 31. 5. 1977 Berčon Ana, Litija, Predilniška 4, sukalnica, 3. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavke) 31. 5. 1977 Dimeč Janez, Trbovlje, Šuštarjeva 32, meha-sporazum (odpoved delavca) nična delavnica — pismeni 26. 5. 1977 Kurent Ivan, Litija, Ponoviška 11, predpre-dilnica, 4. izmena — odhod v JLA 24. 5. 1977 Doblekar Milan, Reka gozd 8, čistilnica, 3. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavca) j Tomc izkaznico, vozniško dovoljenje, prometno dovoljenje ali potni list, če pa je udeležen pri nezgodi kamion, še potno listino. Važno je, da povzročitelj škode izroči soudeležencem nesreče kupon od zavarovanja. Vsak lastnik vozila bo namreč ob plačilu obvezne premije za zavarovanje dobil tri kupone. S tem ko izroči soudeležencu nesreče kupon, prizna tudi odgovornost za škodo. Na tak način (v veljavi je že v mnogih evropskih deželah) bodo lahko zavarovalnice hitreje reševale in izplačevale odškodnine. Miličniki pa bodo še nadalje ukrepali zoper udeležence prometnih nezgod (tudi s škodo pod 20.000 din), če je povzročitelj škode naredil katerega od prekrškov, navedenih v 203. členu republiškega zakona o cestnem prometu. Med take prekrške spadajo: nepravilno prehitevanje, vpliv alkohola, vožnja brez izpita itd. Prav tako bodo miličniki obravnavali vse nesreče s pobegom ali v primerih, ko povzročitelj nesreče oškodovancu ni hotel pokazati listin, in v primerih, ko je povzročitelj tujec, pa odkloni našemu državljanu izročitev zelene ali modre karte ali ne dovoli zapisati registrske številke svojega vozila. Zelene karte ni potrebno imeti voznikom iz: Avstrije, Švice, Lichten-steina, NDR, Čehoslova-ške, Poljske in Madžarske. Pomembno je tudi to, da morajo udeleženci nesreče takoj odstraniti vozilo z vozišča, sicer na-rede nov prekršek. V primerih pa, ko se udeleženca nesreče ne moreta 'sporazumeti in le pokličeta miličnika, ta ne bo presojal zadeve, marveč samo svetoval, kako obrazec izpolniti in voditi postopek sporazumevanja. Prizadeti občan sam ima po zakonu možnost predlagati uvedbo postopka zoper soudeleženca, medtem ko miličniki v takih primerih ne bodo več dajali prijav sodnikom za prekrške. V vsakem primeru pa morajo udeleženci nesreče poklicati miličnike pri nezgodah z večjo škodo, pri smrtnih primerih ali telesnih poškodbah. Vse navedene novosti veljajo zaenkrat na območju Slovenije, v kratkem pa pričakujejo enake rešitve tudi v ostalih republikah. Obrazce »Evropsko poročilo« in kupone dobijo vozniki pri 'svoji zavarovalnici. Pomočnik komandirja milice Litija, Ciril Golouh Pred 15. leti v našem glasila V 1. številki našega glasila iz leta 1962 — takrat se je imenoval Tovarniški obveščevalec, ■— lahko preberemo na 6. strani naslednje: LE 22 ANKETNIH LISTOV VRNJENIH V zadnji številki našega glasila smo razpisali nagradno anketo z željo, da bi s sodelovanjem vseh bralcev izboljšali kvaliteto in vsebino našega lista. Doslej je uredništvo prejelo le 22 izpolnjenih anketnih listov. Uredništvo pričakuje, da bodo tudi ostali bralci v kratkem času izpolnili liste in jih oddali v nabiralnik Tovarniškega obveščevalca. To sodelovanje bralcev je tudi sedaj, po 15. letih še vedno tako skromno. Skrinjica našega glasila še vedno sameva — le kakšna rešena nagradna križanka najde prostor v njej. Želimo si sodelovanja. Želimo, da bi naše glasilo res postalo glasilo NAS VSEH. Ni zadosti, da samo beremo. Vsakdo nekaj ve — vsi skupaj pa vemo več. Želimo, da bi vas čimveč sodelovalo z najrazličnejšimi prispevki od resne do šaljive vsebine — v besedi in sliki. Matic Malenšek Kadrovske vesti Ponoviče 20, predilnica sinte- Hove dolžnosti pri prometni nesreči 14.6,197? : i| Piran, Tartini jetra ulica 5 k Prane Natakar, Bevkova 5, Piran Savarov. skuti. Triglav 88555 ■..z. Ljubljana 17.7.197? Ivo Rebula Gubčeva To, N.ra. .... 13 A, E : SOB Novo siesto -17.7,76 , 17.7.7? m ' la ..ES Zastava lol GO Zavarov, skup. Triglav 311500 Ilova Gorica 30.12.197? "!.x : 2 a v „ skx;p. T r i g 1 a v Janez r :;. Teran . aTomaj 9 i589o9 B SOB Nova Gorica , 5o.l2.76. 30.12.7? parkirni prostor * poškodovan prvi desni blatnik Zaradi neprevidnosti sea s prvim desnim blatnikom zadel parkirano vozilo Tartinijeva ulica : #■> s '' poškodovan zadnji 11 levi blatnik Vozilo sea imel parkirano na parkirnem prostoru Ivo Rebula Janez Teran Tako pravilno izpolnimo obrazec »Evropsko poročilo« o prometni nezgodi REŠITEV IN IZID ŽREBANJA Do roka smo prejeil »kar« 7 rešenih križank. Ali je bila res tako težka? Izžrebane so bile vse, toda le dve sta bili pravilni. Nagrade sta dobila: Andrej Krhlikar — spl. sektor 50.— Ivan Markelc — tehn. sektor 30.— P p. F Es S. s E‘ TIS F fr F S )Č E 5 7 Z r R E n A R 5 A L u m L A R w 0 L pp 0 Z? E A D A n T Z T u\z A 0 B L E T ZV 1 C 0 m 5 1 B 1 L A E S D Ž Z D- D :E ;ž E p A R A H E R M. R T hf| L A 0 51 A R T Z S T A « m D ES r A ‘I B U IB N A ££ E fL N n 4 v 8! ra /V 8« A l tl A ¥ Z Bj t 'I1 » @s ;n ? 0 T 5 0 L / L / A D E /V N A n A E L A T 1 v A 7 Z Sili A A/ A 7 0 n E V 0 L 0 D J A S A E; D D K 'S; L J A B E B E žžr / B : E S R L V: V 0 R S s T E N J Sf* c 0 S 1 Č Ee S ZV E ž E N E 5 A R A Šir Z L 0 R S T 0 SE R z? 0 N A 1 j 8 7 E T A N u 6 ČE R A B A 3 7 E N S Si L 0 R p 1 R F B A A/ A $7 0 C A S 'B P R E 7 R E 3 'B V priznanje za dolgoletno uspešno poslovno sodelovanje so nam iz uvozno-izvoz-nega podjetja TEXTIL ZAGREB poslali spominsko plaketo. V decembrski številki lanskega leta smo objavili fotografijo telovadnice, pri novi šoli, v gradnji. V šestih mesecih se je slika močno spremenila. V torek, 14.6.1977 so smeli učenci prvič vstopiti vanjo. To je bilo veselo! Imeli so športni dan. Prav vsi učenci so sodelovali in »preizkusili«, nov, dragocen objekt, kakršnega smo v Litiji že vrsto let pogrešali. Na sliki: notranjost naše nove telovadnice in srečni učenci. V predilnici III bomo na okna namestili primerne za vese, da predice ne bodo izpostavljene močnemu bleščanju in prekomerni vročini. Tudi v oddelku sukalnice smo električne stikalne omare zavarovali pred mehanskimi poškodbami. Litijski predilec izhaja enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), Albin Ankon, Martina Kralj, Marjan Sonc, Niko Stamatovski, Alojzija Vehovec, Marija Zore, Rafaela Mele in Matic Malenšek. List dobijo člani kolektiva in upokojenci brezplačno. Tisk in klišeji: Gorenjski tisk, Kranj. Naklada — 1700 izvodov. Dragi Tito - marša/. Prebudilo se je lepo majsko jutro, eno redkih v letošnji muhasti pomladi. Posijalo je toplo sonce in odrasli skorajda nismo mogli verjeti, da bo dan resnično majski. Naše cicibane in pionirje radi te kih svečane pionirske himne stopali proti tribuni. Člani dramskega krožka so v dvajsetminutnem recitalu opisali pot našega predsednika Josipa Broza Tita. V počastitev njegovega rojstnega dne in obeh osnovnih šol, ki so se z razgretimi obrazi zbirali na košarkarskem igrišču, pa lepo vreme ni presenetilo. Saj je današnji dan vendar 25. maj, njihov praznik, dan mladosti, smeha, otroške radosti, praznik tovariša Tita. In v svoji otroški naivnosti so bili, vsaj najmlajši, prepričani, da sije sonce prav zaradi njihovega praznika. Iz zvočnikov so odmevali zvoki najlepših pionirskih dolgoletnega vodstva KPJ so pionirji in cicibani pripravili svečanost. Recitatorji in pevci so razgrnili pred nas Titovo življenjsko pot. Pripovedovali so o njegovi težki mladosti, njegovih grenkih spoznanjih, njegovih bojih za boljši kos kruha vsakemu delavcu, o borbi za osvoboditev naše domovine, o njegovi poti miru, o zaupanju v mladino. In pesmi. Zbirali so se nastopajoči in gledalci. Vseh skupaj jih je bilo skoraj 2000. Sonce in nekoliko treme pred bližajočim se nastopom, je pobarvalo lica vsem, ki so ob zvo- v srcih vseh odraslih se je zganilo nekaj lepega, ko so poslušali pesem otrok — lepo je v naši dom vini biti mlad. Ta naslov pove vse. Tu so vse nadaljnje besede odveč. naš imamo Recitalu je sledil telovadni nastop. Najprej so nastopili najmlajši cicibani iz VVZ in skupina telovadcev. V živopi-sanih narodnih nošah so zaplesali, telovadci pa so si podajali in kotalili žogo. Naj vsi vidijo, kako spretni so. Nato je priskakljalo na igrišče, ob zvokih vesele pionirske pesmi, osem kač najmlajših pionirjev — iz prvega in drugega razreda. Enotno oblečenim so v zapestju plapolali beli, modri in rdeči trakovi, simboli naše zastave. Hkrati je nastopilo 80 pionirjev. Osem krogov se je enakomerno vrtelo, ožilo in Tudi učenke 3. in 4. razredov so prijetno presenetile s prikupno vajo Tudi dve drobni solzi sem videl: zaradi počenega balončka v očeh malega cicibana in zaradi ponosa na našo mladino na licih najstarejše gledalke. S prireditve so poslali tudi najprisrčnejše čestitke tov. Titu za njegov 85. rojstni dan. V teh dneh pogosto postajajo pred oglasno desko na stari šoli, kjer visi njegova zahvala, in pozdrav vsem litijskim cicibanom in pionirjem. Matic Malenšek širilo, počepalo, dvigalo. Prav vsi smo občudovali njihov enakomerni tempo, lahkoten ples in odločno korakanje. Koliko truda in ljubezni je bilo vlakno v ta enkratni nastop. Učenci višjih razredov so prikazali prvine orodne telovadbe. S preskoki, prevali, vajami na gredi in klopeh so navdušili številne gledalce. Pokazali so kaj znajo, da veliko zmorejo in da želijo pokazati vsem, kako so srečni. Takšne množice resnično še nismo videli na tem igrišču. Učenci višjih razredov, učitelji in marsikateri gledalec so se nazadnje združili v razigrano kolo. Najmlajši so z napihnjenimi balončki veselo poskakovali v sredini. Osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi v poslovno skupnost Delavski svet je na zasedanju 27. maja letos dal v obravnavo samoupravni sporazum o združitvi v poslovno skupnost, ki so ga pripravili sodelavci udeleženk tega sporazuma. Možnost za ustanovitev te skupnosti je podana na osnovi 388. člena zakona o združenem delu. Udeleženke sporazuma so naslednje SVILANIT, KAMNIK INDUPLATI, JARŠE DEKORATIVNA, LJUBLJANA TOSAMA, DOMŽALE PREDILNICA, LITIJA Na osnovi 388. člena zakona o združenem delu sklepajo: SVILANIT Kamnik INDUPLATI Jarše DEKORATIVNA Ljubljana TOSAMA Domžale PREDILNICA Litija (navesti je treba popolne firme oz. imena udeleženk sporazuma, pri čemer je treba tudi pri udeleženkah, ki imajo v svoji sestavi TOZD, opredeliti, ali sklepajo sporazum na ravni DO ali posamezne TOZD v njeni sestavi) skladno z veljavno sprejetimi odločitvami delavcev na referendumih, izvedenimi od..............do..............., naslednji Samoupravni sporazum s tem, da je Predilnica Litija pobudnica za formiranje te poslovne skupnosti in prične postopek. Z navedenimi delovnimi organizacijami smo imeli že doslej tesne poslovne odnose, saj so od naše celokupne proizvodnje odkupile skoraj 50 % preje. Prav zaradi tega smo skupno planirali proizvodnjo in uvajali novo tehnologijo. Osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi v poslovno skupnost je v poprejšnji obravnavi v navedenih delovnih organizacijah do konca junija. O pristopu v poslovno skupnost pa se bomo odločali delavci v vseh delovnih organizacijah z referendumom, predvidoma do 30. septembra 1977. Osnutek samoupravnega sporazuma objavljamo v celoti zaradi tega, da bi bili vsi člani kolektiva pred odločanjem seznanjeni z vsebino in bi se zavestno odločali o novi vsebini dela. VSEBINA I. Temeljne določbe........................... II. Firma in sedež poslovne skupnosti . . . . III. Posli poslovne skupnosti................. IV. Pravni položaj in poslovanje poslovne skupnosti ................................ V. Odgovornost za obveznosti poslovne skupnosti ................................ VI. Zastopanje in predstavljanje poslovne skupnosti ................................ VIL Pooblastila zastopnikov poslovne skupnosti v pravnem prometu z drugimi..................... VIII. Organi poslovne skupnosti................. skupščina poslovne skupnosti.............. predsednik poslovne skupnosti............. koordinacijski odbor poslovne skupnosti . . IX. Samoupravna delavska kontrola ..'... X. Opravljanje zadev skupnega pomena . . . . XI. Razmerja med udeleženkami sporazuma . . XII. Reševanje sporov.......................... XIII. Subjekti sporazuma in pristop k sporazumu . XIV. Prenehanje, odpoved in razdtje sporazuma . XV. Ukrepi za izvajanje sporazuma............. XVI. Sklenitev, spremembe in dopolnitve sporazuma................................. XVII. Prehodne in končne določbe............... opomba ................................... udeleženke sporazuma ..................... O ZDRUŽITVI V POSLOVNO SKUPNOST (navesti je treba firmo poslovne skupnosti, za katero veljajo vsa določila zakona, ki se nanašajo na firmo delovne organizacije) I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Udeleženke tega sporazuma ugotavljajo, da so tako glede svojih dejavnosti in razvoja, kot glede trajanja in obsega svojega dosedanjega medsebojnega sodelovanja proizvodno, delovno in poslovno tako povezane, da je podana njihova skupna potreba, da se združijo v poslovno skupnost zaradi kar najboljšega uresničevanja svojih skupnih interesov pri delu in poslovanju. 2. člen S tem sporazumom določa-jo njegove udeleženke: — firmo in sedež poslovne skupnosti — posle poslovne skupnosti — pravni položaj in poslovanje poslovne skupnosti — odgovornosti in obveznosti poslovne skupnosti — zastopanje in predstavljanje poslovne skupnosti — pooblastila zastopnikov poslovne skupnosti v pravnem prometu z drugimi — organe poslovne skupnosti — samoupravno delavsko kontrolo — opravljanje zadev skupnega pomena — razmerja med udeleženkami sporazuma — reševanje sporov — subjekte sporazuma in pristop k sporazumu — prenehanje, odpoved in razdrtje sporazuma — ukrep za izvajanje sporazuma — sklenitev, spremembe in dopolnitve sporazuma — predhodne in končne določbe." II. FIRMA IN SEDEŽ POSLOVNE SKUPNOSTI 3. člen Firma poslovne skupnosti je: ........................ (navesti je treba firmo poslovne skupnosti, za katero veljajo vsa določila zakona, ki se nanašajo na firmo delovne organizacije). Skrajšana firma je: ...... (določitev skrajšane firme je fakultativna, uporabljati pa jo bo mogoče — enako kot pri DO — le pri označbi poslovnih prostorov). Sedež poslovne skupnosti je: (sedež bo treba navesti tam, kjer bo delovna skupnost, ki bo opravljala zadeve skupnega pomena; pri tem pa je treba navesti naslov brez kakršnih koli označb, da je ta sedež pri določeni udeleženki sporazuma). III. POSLI POSLOVNE SKUPNOSTI 4. člen Udeleženke sporazuma bodo v poslovni skupnosti opravljale naslednje skupne posle: — raziskave in obdelave trga doma in v svetu — 'kreiranje prodaje na domačem in tujem trgu — programiranje razvoja tehnologije in investicijskih vlaganj — združevanje sredstev za investicijska vlaganja in druge skupne potrebe — usklajevanje oskrbe s surovinami — sodelovanje pri funkciji priprave dela — oblikovanje cen izdelkov — specializacija proizvodnje — sodelovanje pri znan-stveno-raziskovalnem delu ter pri organizacijskem in tehnološkem razvoju — elektronska obdelava podatkov — sodelovanje pri kadrovski politiki, informiranju in izobraževanju — sodelovanje pri določanju normativov kvalitete. Udeleženke tega sporazuma se dogovorijo, da bodo posle iz L odstavka tega člena opravljale na naslednji način in ob naslednjih pogojih: Raziskave in obdelave trga opravljajo s svojimi strokovnimi službami in o analizah trga in njegovih potrebah obveščajo koordinacijski odbor iz tega sporazuma, ki glede na asortimanske zahteve trga seznanja tiste udeleženke, ki so za določen asortiman prodaje zainteresirane. Udeleženke bodo skupno kreirale prodajo zlasti pri izvozu na tuje tržišče. Na osnovi dobljenih vprašanj in potreb svetovnega trga bodo v prvi vrsti pospeševale izvoz artiklov, ki glede na svojo strukturo dosegajo najboljšo ceno, s čimer ne bodo zmanjševale celotnega izvoza, marveč le omejile tisti izvoz, ki je bil doslej kljub velikim izgubam potreben zaradi pridobitve pravice do uvoza. V izvozu morajo biti predvsem zastopani finalni izdelki, v katerih je čim več vloženega dela. Proizvajalec preje — udeleženka tega sporazuma mora količinsko zadostiti potrebam tkalnic, in sicer tako za pokrivanje njihove proizvodnje za izvoz kot za domače tržišče. Neposreden izvoz preje glede na ugodne cene in možnosti plasmana je možen iz kontingenta, ki je namenjen prosti prodaji, t. j. izven potreb poslovne skupnosti. Udeleženke sporazuma soglašajo, da je za njihov nemoten in čim hitrejši razvoj bistvenega pomena usklajeno programiranje razvoja tehnologije in s tem investicijskih vlaganj. Usklajeno programiranje narekuje po eni strani potreba po čim bolj enotnem nastopanju na trgu, po drugi strani pa pravilna in pravočasna oskrba z ustreznimi osnovnimi surovinami. Koordinacijskemu odboru iz tega sporazuma morajo biti predloženi programi razvoja proizvodnje in tehnologije posameznih udeleženk. Koordinacijski odbor te programe pregleda in jih z ev. dopolnitvami da v potrditev skupščini poslovne skupnosti in samoupravnim organom udeleženk. V primerih manjših zamenjav oz. rekonstrukcij strojnega parka je nosilec in izvajalec investicije sama udeleženka. Kadar pa predvideni razvoj oz. investicije presegajo zmogljivosti posamezne ude- leženke, sodeluje pri izpeljavi take investicije celotna poslovna skupnost. Predlog o višini posamezne udeležbe pri izvajanju investicije in načina vračila vloženih sredstev pripravi zainteresirana udeleženka. Ta predlog pregleda in potrdi koordinacijski odbor in ga predloži v sprejem skupščini poslovne skupnosti in samoupravnim organom udeleženk. O združevanju sredstev v takšnem primeru sklenejo udeleženke poseben sporazum. Oskrbo z osnovnim surovinami, t. j. z bombažnimi in sintetičnimi vlakni, opravlja Predilnica Litija na osnovi obstoječih predpisov in načinov uvoza. Za posebne zahteve in kvalitete preje, pa se udeleženke dogovorijo za nakup specifičnih surovin, kar je pomembno predvsem pri uvozu sintetičnih vlaken. Pomožni material, rezervne dele, barve in kemikalije si oskrbijo udeleženke samostojno, po posebnem dogovoru pa tudi skupno, zlasti kadar zaradi večjih količin lahko dosežejo bolje pogoje nakupa. Udeleženke se sporazume, da je treba njihove priprave dela bolje organizirati, predvsem pa povezati in vskladiti njihovo delovanje. Plane surovin in proizvodnje je treba bolj fiksirati in pripraviti na daljša časovna obdobja (polletna in celoletna). Udeleženke pri tem ugotavljajo, da je veliko asortimanov proizvodnje, ki se več mesecev ne spreminjajo, kljub temu pa se pri večini udeleženk uporabljajo mesečni ali celo tedenski programi proizvodnje. Cene za finalne izdelke oblikujejo udeleženke na osnovi samoupravnega sporazuma oz. družbenega dogovora ali na osnovi ekonomskih faktorjev trga t. j. ponudbe in povpraševanja. Udeleženke so sporazumne da se cene surovin oz. repromateriala oblikujejo po njihovem medsebojnem dogovoru in lahko odstopajo od družbeno dogovorjenih cen. Če so dogovorjene cene surovin oz. preje med udeleženkami zaradi realno višjih cen vlaken in višjih stroškov predelave višje, od veljavnih cen po družbenem dogovoru, mora proizvajalec preje v prvi vrsti pokriti potrebe udeleženk, preostale ev. proste količine pa plasirati v izvoz ali pa po samoupravno dogovorjenih cenah drugim potrošnikom preje. Udeleženke bodo opravljale specializacijo v okviru svojih osnovnih dejavnosti. Prav tako lahko opravljajo spremembe oz. razširitve svojih dejavnosti, če pri tem ne prevzemajo dejavnosti drugih udeleženk. Za razširitev dejavnosti na dejavnosti drugih udeleženk mora prizadeta udeleženka poleg realnih potreb trga imeti še soglasje skupščine poslovne skupnosti. Udeleženke bodo v svojem poslovanju sodelovale po tehnični in tehnološki strani. Ev. izboljšave, kot so določene novitete, skrajšanje procesa, prihranki pri materialu in energiji, tehnološka odkritja itd., si bodo izmenjavale preko koordinacijskega odbora ali neposredno. Pri tem se udeleženke zavezujejo, da bodo varovale določene postopke ali uporabo različnih kvalitet materialov posameznih udeleženk kot poslovno tajno in da bodo v takšnih primerih postopale skladno z ustreznimi splošnimi akti o poslovni tajni. Udeleženke sporazuma ugotavljajo, da je elektronska obdelava podatkov prav tako perspektivno področje. V ta namen bodo udeleženke v prihodnosti vsklajevale svoje organizacije obdelav,, si nudile druga drugi potrebno strokovno pomoč ter se odločale za skupne projekte, predvsem z namenom kar naj večje racionalizacije na tem področju in kar najboljšega izkoriščanja obstoječih kapacitet. Področje kadrovske politike, informiranja in izobraževanja je prav tako pomembno področje sodelovanja udeleženk. Na tem področju bodo udeleženke medsebojno uskladile svoje programe in organizirale skupno izvajanje pos. nalog za potrebe vseh udeleženk, še posebej na področju izobraževanja, medtem ko bodo informiranje v okviru poslovne skupnosti uredile s posebnim splošnim aktom. Udeleženke bodo prav tako vsklajevale dela svojih strokovnih služb na področju ugotavljanja in spremljanja kvalitete, pri čemer bodo izdelale skupne elemente oz. normative za določanje in spremljanje kvalitete preje in kvalitete gotovih izdelkov, saj zahteve tržišča že presegajo obstoječe JUS norme in je zato priprava precizne j ših meril kvalitete nujno potrebna. IV. PRAVNI POLOŽAJ IN POSLOVANJE POSLOVNE SKUPNOSTI 5. člen Poslovna skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostim, ki jih ima po ustavi, zakonu in tem sporazumu. 6. člen Poslovna skupnost ima svoj žiro račun. 7. člen V delovni skupnosti, ki opravlja zadeve skupnega pomena za udeleženke sporazuma, se vodi za poslovno skupnost posebno knjigovodstvo in se zanjo sestavljajo posebni periodični obračuni in zaključni račun. 8. člen Posle iz 4. člena tega sporazuma opravljajo posamezne udeleženke tega sporazuma, in sicer tiste od teh poslov in v takšnem obsegu, kot to določa vsakoletni delovni plan poslovne skupnosti. Plan iz 1. odstavka tega člena sprejme skupščina poslovne skupnosti praviloma ob koncu vsakega leta za prihodnje leto v soglasju z vsako udeleženko tega sporazuma oz. vseh TOZD v njeni sestavi. Soglasje iz 2. odstavka tega člena dajejo delavci v posamezni udeleženki tega sporazuma oz. TOZD v njeni sestavi v skladu z njenimi samoupravnimi splošnimi akti, s tem da se delavci osebno izjavljajo. Sklep o sprejemu plana iz L odstavka tega člena sprejme skupščina poslovne skupnosti s soglasjem vseh delegacij. 9. člen S planom iz 8. člena tega sporazuma se predvidijo tudi merila in način financiranja opravljanja poslov iz 4. člena tega sporazuma. Če s planom iz 8. člena tega sporazuma ni drugače določeno, velja, da so vse udeleženke tega sporazuma zavezane pokrivati stroške opravljanja poslov iz 4. člena tega sporazuma po enakih delih. Stroški opravljanja poslov iz 4. člena tega sporazuma in obveznosti udeleženk tega sporazuma za njihovo financiranje se dokončno ugotovijo z zaključnim računom poslovne skupnosti. Obveznosti iz 3. odstavka tega člena morajo biti poravnane v 15. dneh po ugotovitvi zaključnega računa poslovne skupnosti. 10. člen O vsaki začasni in dokončni ugotovitvi stroškov opravljanja poslov iz 4. člena tega sporazuma in obveznosti njihovega pokrivanja odločajo delavci v udeleženkah tega sporazuma oz. TOZD v njihovi sestavi na podlagi informacije in poročila poslovodnega organa poslovne skupnosti o njenem delu in poslovanju z osebnim izjavljanjem. Skupščina poslovne skupnosti ugotavlja periodične obračune in zaključni račun poslovne skupnosti s soglasjem vseh delegacij. 11. člen Poslovna skupnost sodeluje v pravnem prometu z drugimi v svojem imenu in za račun udeleženk tega sporazuma. Poslovna skupnost lahko sodeluje v pravnem prometu z drugimi tudi v imenu in za račun posamezne udeleženke tega sporazuma. 12. člen Poslovna skupnost lahko sodeluje v pravnem prometu z drugimi le v okviru svojih poslov iz 4. člena tega sporazuma ter dejavnosti udeleženk teg asporazuma, za račun katerih nastopa v tem prometu in sicer le na osnovi in v okviru naloga teh udeleženk. Kadar sodeluje poslovna skupnost v pravnem prometu z drugimi v svojem imenu mora konkretno navesti, za katere udeleženke tega sporazuma prevzema obveznosti. 13. člen Posle poslovne skupnosti, s katerimi ta nastopa v pravnem prometu z drugimi, opravlja praviloma njena delovna skupnost. Udeleženka tega sporazuma, v katere sestavi je delovna skupnost poslovne skupnosti, praviloma ne opravljajo drugih poslov poslovne skupnosti, s katerimi ta ne sodeluje v pravnem prometu z drugimi. V. ODGOVORNOST , ZA OBVEZNOSTI POSLOVNE SKUPNOSTI 14. člen Za obveznosti poslovne skupnosti do drugih odgovarjajo tiste udeleženke tega sporazuma, za katere jih je skupnost prevzela skladno z 11. in 12. členom tega sporazuma. Za obveznosti poslovne skupnosti do drugih dodatno ne odgovarjajo druge udeleženke tega sporazuma, za katere jih skupnost ni prevzela (V L odstavku je povzeta zakonska določba o odgovornosti, s tem da posebej poudarjamo, da gre tu za obveznosti poslovne skupnosti do drugih in da morajo biti te obveznosti prevzete pod pogoji in na način iz 11. in 12. člena sporazuma. Za druge obveznosti poslovne skupnosti, ki ne nastanejo v njenem pravnem prometu z drugimi — stroške opravljanja poslov — je odgovornost udeleženk sporazuma urejena v 9. členu tega sporazuma. Kolikor pa obveznosti poslovne skupnosti v pravnem prometu z drugimi niso prevzete skladno z navedenimi pogoji in na navedeni način, udeleženke sporazuma zanje ne odgovarjajo. Pripomniti pa je treba, da bi bilo kljub navedeni zakonski določbi možno odgovornost udeleženk sporazuma tudi razširiti, tako da bi za te obveznosti poleg udeleženk, za katere so bile prevzete, odgovarjale tudi druge udeleženke, in sicer solidarno ali subsidiarno, omejeno ali neomejeno. Zato v 2. odstavku te določbe posebej poudarjamo, da takšna dodatna odgovornost drugih udeleženk ne obstoji. Skladno s predloženo odgovornostjo bo morala tedaj firma poslovne skupnosti vsebovati kratico odgovornosti »o. sol. o.«.) VI. ZASTOPANJE IN PREDSTAVLJANJE POSLOVNE SKUPNOSTI 15. člen Poslovno skupnost zastopa in predstavlja predsednik poslovne skupnosti kot njen individualni poslovni organ, in sicer v okviru pooblastil, določenih s tem sporazumom. 16. člen V odsotnosti .predsednika poslovne skupnosti zastopa in predstavlja poslovno skupnost njegov namestnik z enakimi pooblastili kot predsednik poslovne skupnosti. Predsednik poslovne skupnosti lahko da tudi drugim osebam pismeno pooblastilo za sklepanje posamično določenih pogodb, druga posamična določena pravna dejanja v imenu poslovne skupnosti. Vsebino in obseg pooblastila iz L odstavka tega člena določi predsednik poslovne skupnosti v mejah svojih, s tem sporazumom določenih pooblastil sam. VII. POOBLASTILA ZASTOPNIKOV POSLOVNE SKUPNOSTI V PRAVNEM PROMETU Z DRUGIMI 18. člen Predsednik poslovne skupnosti zastopa in predstavlja poslovno skupnost, podpisuje zanjo ter sklepa pogodbe in opravlja druga pravna dejanja v imenu poslovne skupnosti v okviru njenih pooblastil v pravnem prometu z drugimi iz 11. in 12. člena tega sporazuma z naslednjimi omejitvami: —■ pogodbe katerih predmet so nepremičnine, pogodbe o investicijah, katerih vrednosti presega znesek 100.000.— din ter pogodbe o odobritvah ali najetju dolgoročnih kreditov in kakršnemkoli brezplačnem razpolaganju kakor tudi pogodbe oz. sporazume, pa katerih se z drugimi združujejo sredstva zaradi doseganja skupnih ci-sjev lahko sklepa le s soglasjem skupščine poslovne skupnosti, — pogodbe in druga pravna dejanja, kadar sodeluje poslovna skupnost v pravnem prometu z drugimi po 2. odstavku 11. člena tega sporazuma, lahko sklepa 'oz. opravlja le na osnovi posebnega pooblastila prizadete udeleženke tega sporazuma, v imenu in za račun katere naj se takšna pogodba sklene oz. takšno dejanje opravi. VIII. ORGANI POSLOVNE SKUPNOSTI 19. člen Organa poslovne skupnosti sta: 1. skupščina poslovne skupnosti 2. predsednik poslovne skupnosti Poseben organ predsednika poslovne skupnosti je koordinacijski odbor poslovne skupnosti. Skupščina poslovne skupnosti 20. člen Skupen organ upravljanja poslovne skupnosti je njena skupščina, ki jo udeleženke tega sporazuma oblikujejo na delegatski osnovi za usklajevanje medsebojnih interesov in koordinacijo pri delu in poslovanju. 21. člen V skupščino poslovne skupnosti delegira vsaka udeleženka tega sporazuma po 3 delegate in delovna skupnost poslovne skupnosti 1 delegat. 22. člen Delegate skupščine poslovne skupnosti izvolijo delavci udeleženk tega sporazuma oz. TOZD in DSSS v njihovi sestavi in DS PS neposredno s tajnim glasovanjem za mandatno dobo dveh let. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen v skupščino poslovne skupnosti. V skupščino poslovne skupnosti ne morejo biti izvoljeni njen predsednik in njegov namestnik ter drugi delavci poslovne skupnosti s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki so njej neposredno odgovorni, kakor tudi ne individualni poslovodni organ ali predsednik oz. član kolegijskega poslovodnega organa udeleženke tega sporazuma oz. TOZD in DSSS v njeni sestavi. (Omejitev izvolitve v skupščino poslovne skupnosti je določena analogno z določbami 525 in 530 v zvezi 493. člena zakona o združenem delu. Pri tem velja omeniti, da skladno z navedenimi določbami ni podana omejitev izvolitve za vodilne delavce udeleženk tega sporazuma, izvzemši njihove poslovodne organe. Glede na cit. zakonske določbe je celo vprašljivo, ali je zakonsko predpisana omejitev izvolitve za poslovodne organe TOZD oz. DSSS v sestavi udeleženk tega sporazuma, na katere smo v predlagani določbi to omejitev vendarle raztegnili.) 23. člen Skupščina poslovne skupnosti: - — določa predlog sprememb in dopolnitev tega sporazuma — določa predloge vseh samoupravnih aktov poslovne skupnosti, ki jih sprejemajo delavci udeleženk tega sporazuma oz. TOZD in DSSS v njihovi sestavi z osebnim izjavljanjem — sprejema delovni plan poslovne skupnosti — ugotavlja periodične obračune in zaključni račun poslovne skupnosti -=- sprejema: pravilnik o volitvah in odpoklicu skupnih organov poslovne skupnosti pravilnik o organizaciji in načinu vodenja knjigovodstva poslovne skupnosti pravilnik o finančnem poslovanju poslovne skupnosti pravilnik o delu samoupravne delavske kontrole poslovne skupnosti pravilnik o informiranju in poslovni skrivnosti poslovne skupnosti poslovnik o svojem delu — organizira poprejšnjo obravnavo o vseh vprašanjih, za katera tako določa zakon — določa skupno poslovno politiko udeleženk tega sporazuma in ukrepe za njeno izvajanje ter ukrepe za izvajanje plana poslovne skupnosti — usklajuje stališča udeleženk tega sporazuma v vseh zadevah skupnega pomena ter udeleženk tega sporazuma in delovne skupnosti, ki opravlja zanje zadeve skupnega pomena — odloča o poslovnih skrivnostih poslovne skupnosti — skrbi za obveščanje udeleženk tega sporazuma in v ta namen sprejema ustrezne odločitve in ukrepe — določa predloge o vseh statusnih vprašanjih poslovne skupnosti ter odloča o spremembah njene firme in sedeža — določa predlog spremembe poslov poslovne skupnosti — odloča o združevanju sredstev udeleženk tega sporazuma za skupne namene, njihovi uporabi in razpolaganju — odloča o sklenitvi pogodb, katerih predmet so nepremičnine, pogodb o investicijah katerih vrednost presega znesek 100.000.— din in pogodb o odobritvi ali najetju dolgoročnih kreditov ter kakršnemkoli brezplačnem razpolaganju, kakor tudi o sklenitvi pogodb oz. sporazumov, po katerih se z drugimi združujejo sredstva v poslovni skupnosti zaradi doseganja skupnih ciljev — odloča o povečanju stroškov poslovanja delovne skupnosti v poslovni skupnosti največ do 10 % nad planiranimi — odloča o viških in manj-kih, ugotovljenih z inventuro na združenih sredstvih v poslovni skupnosti — odloča o združevanju poslovne skupnosti v širše asociacije in njenem izstopu iz teh asociacij — odloča o sklenitvi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov oz. pristopu k njim s strani poslovne skupnosti in njenem izstopu iz teh sporazumov oz. dogovorov — spremlja izvajanje tega sporazuma in drugih aktov skupnosti, ugotavlja njihove kršitve ter sprejema ukrepe z odpravo teh kršitev — sprejema akte za izvrševanje odločitev, ki so jih sprejeli delavci udeleženk tega sporazuma — odloča o pristopu novih udeleženk k temu sporazumu ter njihovi odpovedi oz. razdrtju s posamezno udeleženko —- obravnava predloge udeleženk tega sporazuma in delovne skupnosti, ki opravlja zanje zadeve skupnega pomena oz. njihovih samoupravnih organov — zastavlja vprašanja in daje mnenja in predloge samoupravnim organom udeleženk tega sporazuma ter delovne skupnosti, ki opravlja zanje zadeve skupnega pomena — sprejema smernice in priporočila za delo predsednika poslovne skupnosti in nadzoruje njegovo delo — imenuje predsednika poslovne skupnosti in njegovega namestnika ter ju razrešuje —- imenuje predstavnike poslovne skupnosti v razpisno komisijo za imenovanje predsednika poslovne skupnosti — imenuje vršilca dolžnosti predsednika poslovne skupnosti in ga razrešuje — voli predsednika in namestnika poslovne skupnosti ter ju odpoklicu j e — sklepa o razpisu volitev svojih delegatov ter njihovega odpoklica — voli svoje stalne in občasne komisije ter jih od-poklicuje — poroča o svojem delu delavcem in samoupravnim organom udeleženk tega- sporazuma ter jih obvešča o vseh pomembnih aktih družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih organizacij in skupnosti, pri katerih delu sodeluje poslovna skupnost — opravlja druge zadeve, ki so ji dane v pristojnost s tem sporazumom in drugimi akti poslovne skupnosti. 24. člen Skupščina poslovne skupnosti odloča o vprašanjih iz svojega delovnega področja z večino glasov vseh delegatov, če ni za odločanje v posameznih vprašanjih po tem sporazumu ali zakonu potrebna drugačna kvalificirana večina ali drugačen način odločanja. 25. člen Skupščina poslovne skupnosti sprejema sklepe, ki se nanašajo na vprašanja, o katerih se delavci udeleženk tega sporazuma oz. TOZD v njihovi sestavi osebno izjavljajo v soglasju z vsako udeleženko tega sporazuma oz. TOZD v njeni sestavi na način, po katerem se skladno s 3. in 4. odstavkom 8. člena tega zakona sprejema plan poslovne skupnosti. 26. člen Skupščina poslovne skupnosti sprejema le na podlagi doseženega soglasja med delegacijami vseh udeleženk tega sporazuma: — delovni plan poslovne skupnosti — periodične obračune in zaključni račun poslovne skupnosti — skupno politiko udeleženk tega sporazuma — odločitve o združevanju sredstev udeleženk tega sporazuma za skupne namene, njihovi uporabi in razpolaganju — odločitve o sklenitvi pogodb, katerih predmet so nepremičnine, pogodb o investicijah, katerih vrednost presega znesek 100.000.— din, in pogodb o odobritvi ali najetju dolgoročnih kreditov ter kakršnemkoli brezplačnem razpolaganju kakor tudi o sklenitvi pogodb oz. sporazumov, po katerih se z drugimi združujejo sredstva v poslovne skupnosti zaradi doseganja skupnih ciljev — odločitve o združevanju poslovne skupnosti v širše asociacije in njenem izstopu iz teh asociacij — odločitve o sklenitvi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov oz. pristopu k njim s strani poslovne skupnosti in njenem izstopu iz teh sporazumov oz. dogovorov —. sklep o imenovanju predsednika poslovne skupnosti, vršilca njegove dolžnosti in njegovega namestnika ter o njihovi razrešitvi — odločitve o spremembi firme in sedeža poslovne skupnosti 27. člen Delegati delovne skupnosti v poslovni skupnosti soodločajo v skupščini poslovne skupnosti z delegacijami udeleženk tega sporazuma o vseh tistih vprašanjih, ki zadevajo družbenoekonomski položaj delavcev v tej delovni skupnosti in se nanašajo zlasti na obseg pravic in obveznosti te delovne skupnosti, obseg nalog te delovne skupnosti in financiranje njihovega izvrševanja ali na sam status te delovne skupnosti. 28. člen Skupščina poslovne skupnosti odloča z javnim glasovanjem svojih delegatov, razen če ni s tem sporazumom določeno, da o posameznem vprašanju odloča s tajnim glasovanjem. Skupščina poslovne skupnosti lahko s tajnim glasovanjem, če tako predhodno odloči, sprejema akte o imenovanju oz. izvolitvi delavcev v posamezne funkcije oz. organe, vselej pa sprejema te akte na ta način, kadar je tako predpisano s tem sporazumom ali drugim aktom poslovne skupnosti. 29. člen Delegati skupščine poslovne skupnosti imajo pravice, obveznosti in odgovornosti do delavcev oz. delovnih ljudi udeleženk tega sporazuma in delovne skupnosti poslovne skupnosti, ki so jih izvolili, kot je določeno v statutih teh udeleženk in delovne skupnosti. 30. člen Delegati skupščine poslovne skupnosti so lahko odpoklicani pred potekom svoje mandatne dobe pod pogoji, ki jih določa akt iz 29. člena tega sporazuma. 31. člen Delegate v skupščini poslovne skupnosti lahko odpokličejo le delavci tiste udeleženke tega sporazuma oz. TOZD v njeni sestavi ali pa delovne skupnosti poslovne skupnosti, ki so jih izvolili. 32. člen Odpoklic se opravi po načelu enake in neposredne volilne pravice s tajnim glasovanjem in na način, ki je določen s tem sporazumom in posebnim aktom poslovne skupnosti. 33. člen Delegatu, za katerega se odpoklic zahteva, je treba omogočiti, da se pred delavci, ki so ga izvolili, brani in pove svoje mnenje o predlogu za odpoklic. 34. člen Predlog za uvedbo postopka za odpoklic da lahko: — zbor delavcev udeleženke tega sporazuma oz. TOZD v njeni sestavi ali delovne skupnosti poslovne skupnosti, ki je izvolila delegata, na katerega se predlog nanaša — delavski svet udeleženke tega sporazuma oz. TOZD v njeni sestavi ali delovne skupnosti poslovne skupnosti, ki je izvolila delegata, na katerega se predlog nanaša — sindikat ali organizacija ZK udeleženke tega sporazuma oz. TOZD v njeni sestavi ali delovne skupnosti poslovne skupnosti, ki je izvolila delegata, na katerega se predlog nanaša — skupščina poslovne skupnosti sama, ki na podlagi sprejetega predloga takoj uvede postopek za odpoklic. 35. člen Za odpoklic delegatov skupščine poslovne skupnosti velja smiselno enak postopek kot njihovo izvolitev. Od dneva razpisa glasovanja o odpoklicu do dneva samega glasovanja mora preteči najmanj 30 dni, vendar ne več kot 2 meseca. Predsednik poslovne skupnosti 36. člen Predsednik poslovne skupnosti kot njen individualni poslovodni organ koordinira delo poslovodnih organov udeleženk tega sporazuma v okviru zadev, ki se opravljajo v poslovni skupnosti, v skladu z zakonom in s pooblastili, ki jih določa ta sporazum. Predsednik poslovne skupnosti obenem tudi vodi delo delovne skupnosti poslovne skupnosti. 37. člen Predsednika poslovne skupnosti imenuje skupščina poslovne skupnosti s sklepom, ki ga sprejme s tajnim glasovanjem, na način iz 26. člena tega sporazuma, po javnem razpisu na predlog razpisne komisije. 38. člen Za predsednika poslovne skupnosti je lahko imenovana samo oseba, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje tudi tele posebne pogoje: — da za imenovanje v to funkcijo nima prepovedi po 511. členu zakona o združenem delu — da je moralnopolitično neoporečen in ima poslovne in organizacijske sposobnosti ter izpolnjuje druge pogoje ustreznega družbenega dogovora o kadrovski politiki. 39. člen Mandat predsednika poslovne skupnosti traja 4 leta. Po preteku mandata je lahko ista oseba znova imenovana in isto funkcijo na način, ki je predpisan v zakonu. 40. člen. Predsednik poslovne skupnosti sklene delovno razmerje in uresničuje pravice iz delovnega razmerja v delovni skupnosti poslovne skupnosti. 41. člen Šteje se, da je predsednik poslovne skupnosti sklenil delovno razmerje, ko da pismeno izjavo, da so mu znani samoupravni splošni akt, s katerim se ureja delovno razmerje ter drugi akti, ki urejajo njegove pravice, obveznosti in odgovornosti v skladu s tem sporazumom, ter da se z njimi strinja. 42. člen Predsednik poslovne skupnosti opravlja poleg zadev iz svojega delovne ga področja glede na njihov manjši obseg tudi delo delavca delovne skupnosti poslovne skupnosti. Čas opravljanja del in nalog predsednika poslovodnega organa ureja natančneje samoupravni splošni akt delovne skupnosti poslovne skupnosti, s katerim se ureja delovno razmerje v skladu s posebnim sporazumom med udeleženkami tega sporazuma in to delovno skupnostjo. 43. člen Predsednik poslovne skupnosti izvršuje pooblastila iz 15.—18. člena tega sporazuma in opravlja skladno s 36. členom tega sporazuma naslednje pristojnosti: _ — skrbi za uresničevanje skupno sprejete poslovne politike udeleženk sporazuma skladno s sprejetimi plani in programi poslovne skupnosti — skrbi za zakonitost dela in smotrnost poslovanja poslovne skupnosti ter za pra- Vilno izpolnjevanje njenih obveznosti — skrbi za pravilno materialno in finančno poslovanje poslovne skupnosti — skrbi, da se združena sredstva udeleženk tega sporazuma uporabljajo v skladu z njihovim določenim namenom — ima v skladu z zakonom in posebnim splošnim aktom poslovne skupnosti posebne pravice in dolžnosti na področju informiranja — sodeluje pri delu skupščine poslovne skupnosti, skrbi za pripravo njenih zasedanj, oblikuje predloge za njene odločitve ter skrbi za izvrševanje teh odločitev — izdaja posamične akte in izvršuje posamične ukrepe skladno s sklepi skupščine poslovne skupnosti in samoupravnih aktov poslovne skupnosti — daje navodila za delo strokovnih delavcev delovne skupnosti poslovne skupnosti in nadzira njihovo delo —• po potrebi oblikuje delovne skupine, komisije ali druga delovna in svetovalna telesa za razčlenitev določenih vprašanj iz svojega delovnega področja — redno poroča skupščini poslovne skupnosti o svojem delu — opravlja druge zadeve v skladu z zakonom, tem sporazumom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti poslovne skupnosti ter njene delovne skupnosti. 44. člen Predsednik poslovne skupnosti je pri svojem delu samostojen in odgovoren delavcem udeleženk tega sporazuma oz. TOZD v njihovi sestavi ter skupščini poslovne skupnosti. Za zakonitost dela in za izpolnjevanje z zakonom predpisanih obveznosti poslovne skupnosti je predsednik poslovne skupnosti odgovoren tudi družbeni skupnosti. 45. člen Predsednik poslovne skupnosti je lahko razrešen še pred pretekom časa, za katerega je bil imenovan pod zakonsko določenimi pogoji ter na način in po postopku, ki ga v skladu z zakonom določa poseben samoupraven splošni akt poslovne skupnosti. Sklep o razrešitvi predsednika poslovne skupnosti sprejme skupščina poslovne skupnosti na enak način kot sklep o njegovem imenovanju po 37. členu tega sporazuma. 46. člen Ce na mesto predsednika poslovne skupnosti ni bilo mogoče pravočasno imenovati novega predsednika, imenuje skupščina poslovne skupnosti na to mesto brez razpisa vršilca dolžnosti, in sicer najdalj za 6 mesecev. 47. člen Namestnika predsednika poslovne skupnosti imenuje skupščina poslovne skupnosti po javnem razpisu na predlog razpisne komisije. Razpisna komisija iz 1. odstavka tega člena šteje 5 čla- nov in jo imenuje skupščina poslovne skupnosti. 48. člen Za namestnika predsednika poslovne skupnosti se smiselno uporabljajo tudi določbe 39.—42. člena tega sporazuma, ki veljajo za predsednika poslovne skupnosti. 49. člen Vršilec dolžnosti in namestnik predsednika poslovne skupnosti morata prav tako poleg/splošnih pogojev izpolnjevati posebne pogoje iz 4. in 5. alineje 381 člena tega sporazuma, ki veljajo za predsednika poslovne skupnosti. Poleg pogojev iz 1. odstavka tega člena mora namestnik predsednika poslovne skupnosti za imenovanje izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: 50. člen Vršilča dolžnosti in namestnika predsednika poslovne skupnosti imenuje in razrešuje skupščina poslovne skupnosti s sklepom, ki ga sprejme na enak način kot sklep o imenovanju in razrešitvi predsednika poslovne skupnosti po 37. členu in 2. odstavku 45. člena tega sporazuma. Sklep o imenovanju v funkciji iz 1. odstavka tega člena lahko sprejme skupščina poslovne skupnosti tudi na podlagi javnega glasovanja. Koordinacijski odbor poslovne skupnosti 51. člen Koordinacijski odbor poslovne skupnosti je posvetovalni organ predsednika poslovne skupnosti, v katerem predsednik poslovne skupnosti izvršuje svojo koordinacijsko funkcijo iz 1. odstavka 36. člena tega sporazuma. Koordinacijski odbor poslovne skupnosti sestavljajo poleg predsednika poslovne skupnosti individualni poslovodni organi oz. predsedniki kolegijskih poslovodnih organov udeleženk tega sporazuma. Po potebi lahko predsednik poslovne skupnosti povabi na zasedanje koordinacijskega odbora poslovne skupnosti tudi druge strokovne osebe, za katere meni da je njihova prisotnost potrebna za pojasnitev določenega vprašanja. 52. člen Koordinacijski odbor sklicuje in vodi predsednik poslovne skupnosti. Koordinacijski odbor zaseda po potrebi. 53. člen Koordinacijski odbor razpravlja o strokovnih in organizacijskih vprašanjih izvrševanja poslov poslovne skupnosti, zlasti o vprašanjih usklajevanja proizvodnje udeleženk tega sporazuma, njihove medsebojne delitve dela ter vzajemnega izboljševanja pogojev za delo in poslovanje ter drugih vprašanjih izvrševanja skupnih poslov. '' Koordinacijski odbor posebej razpravlja o vprašanjih, ki jih bo predsednik poslovne skupnosti predložil v obravnavo skupščini poslovite skupnosti ali, ki jih je treba po sklepu te skupščine izvesti. 54. člen Medsebojna razmerja med poslovodnimi organi udeleženk tega sporazuma ter med njimi in predsednikom poslovne skupnosti temeljijo na medsebojnem sodelovanju in sporazumevanju v mejah njihovega delovnega področja. Poslovodni organi udeleženk tega sporazuma morajo proučiti predloge in stališča, ki jim jih posreduje katerikoli od njih, še posebej pa predsednik poslovne skupnosti, in si prizadevati najti skupne rešitve v cilju kar najboljšega opravljanja poslov poslovne skupnosti in s tem v interesu vseh udeleženk tega sporazuma. Poslovodni organi udeleženk tega sporazuma morajo na vsak predlog oz. stališče iz 2. odstavka tega člena pravočasno odgovoriti in pri tem ravnati v skladu z omenjenim odstavkom, še preden se lotijo postopka, ki ga zakon predvideva za primer, da med njimi ni bilo mogoče doseči soglasja. 55. člen Predsednik poslovne skupnosti je v svoji koordinacijski funkciji pooblaščen, da zbira predloge in stališča udeleženk tega sporazuma, jih proučuje ter na tej osnovi pravočasno pripravi predloge sporazumnih rešitev in jih posreduje njihovim poslovodnim organom. Predsednik poslovne skupnosti je v svoji funkciji iz 1. odstavka tega člena tudi pooblaščen, da v mejah izvrševanja skupne dogovorjene poslovne politike ter opravljanja poslov poslovne skupnosti spremlja delo poslovodnih organov udeleženk tega sporazuma, jim sporoča v tej zvezi ustrezna opozorila in od njih zahteva ustrezna poročila ki so mu jih ti dolžni dati. Predsednik poslovne skupnosti je v svoji funkciji iz 1. odstavka tega člena tudi pooblaščen, da v primeru nastalih nesoglasij na področju iz 2. odstavka tega člena posreduje med poslovodnimi organi udeleženk tega sporazuma, ki so v sporu ter skuša v tej zvezi doseči kar najbolj smotrno in najhitrejšo sporazumno ureditev spornega vprašanja. IX. SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA 56. člen Delavci udeleženk tega sporazuma uresničujejo samoupravno delavsko kontrolo v poslovni skupnosti neposredno, po svojih organih samoupravne delavske kontrole, po skupščini poslovne skupnosti in po posebnem organu samoupravne delavske kontrole poslovne skupnosti — odboru samoupravne delavske kontrole poslovne skupnosti. 57. člen V odboru samoupravne delavske kontrole delegira vsaka udeleženka tega sporazuma po 1 delegata. 58. člen Za mandat, pogoje in način izvolitve in odpoklica od- bora samoupravne delavske kontrole ter pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov tega odbora do delavcev udeleženk tega sporazuma se primerno uporabljajo določbe 22. člena in 29.—35. člena tega sporazuma, ki veljajo glede navedenih vprašanj za skupščino poslovne skupnosti, kolikor ni v tem členu drugače določeno. V odbor samoupravne delavske kontrole tudi ne morejo biti izvoljeni delavci, ki so že izvoljeni v skupščino poslovne skupnosti ter drugi delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi udeleženk tega sporazuma oz. TOZD in DSSS v njihovi sestavi. Za delegate odbora samoupravne delavske kontrole se volijo delavci, ki so idejno opredeljeni za samoupravljanje in socialistični- razvoj in ki s svojimi družbenimi in proizvodnimi ter moralnopolitičnimi kvalitetami opravičujejo zaupanje, da bodo v redu opravljali to funkcijo. 59. člen Pristojnosti odbora samoupravne delavske kontrole in način njegovega dela ureja poseben samoupravni splošni akt poslovne skupnosti v skladu z zakonom. X. OPRAVLJANJE ZADEV SKUPNEGA POMENA 60. člen A.dministrativno - strokovna in druga dela skupnega pomena v poslovni skupnosti se opravljajo v okviru delovne skupnosti v sestavi naslednje udeleženke tega sporazuma: V okviru delovne skupnosti iz 1. odstavka tega člena se opravljajo navedena dela skupnega pomena v posebej organizirani skupnosti poslovne skupnosti ali neposredno v tej delovni skupnosti, s tem da se glede opravljanja teh del ločeno zagotovijo vse potrebne evidence. 61. člen Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti iz 60. člena tega sporazuma se uredijo s posebnim sporazumom, ki ga sklenejo z delavci te delovne skupnosti pristojni organi udeleženk tega sporazuma. 62. člen V okviru delovne skupnosti iz 60. člena tega sporazuma se za opravljanje del skupnega pomena v poslovni skupnosti zlasti organizirajo naslednje službe z naslednjimi pooblastili in dolžnostmi, katerih opravljanje je pogoj za izvrševanje pravic, dolžnosti in odgovornosti udeleženk tega sporazuma ter za pravilno opravljanje poslov poslovne skupnosti: — plansko-analitična služba, ki je pooblaščena in odgovorna za pravočasno in pravilno sestavo planov poslovne skupnosti, spremljanje njihovega izvajanja ter predlaganje vseh potrebnih odločitev in ukrepov, s katerimi naj se zagotovi njihova pravilnost in izvajanje — knjigovodstvo, ki je pooblaščeno in odgovorno za pravočasno in pravilno spremljanje celotnega poslovanja del skupnega pomena v poslovni skupnosti, vseh stroškov, ki v zvezi s tem poslovanjem in opravljanjem del nastajajo, kakor tudi ugotavljanje finančnega-material-nega stanja poslovne skupnosti, zlasti za pravočasno in pravilno sestavo njenih periodičnih obračunov in zaključnega računa, ter za pravočasno in pravilno obveščanje delavcev in pristojnih organov o tem stanju — finančna služba, ki je pooblaščena in odgovorna za pravilno finančno poslovanje poslovne skupnosti v skladu z zakonom, posebnim samoupravnim splošnim aktom ter samoupravno sprejetimi odločitvami. 63. člen Dela skupnega pomena v poslovni skupnosti se natančneje določijo s samoupravnim sporazumom iz 61. člena tega sporazuma, njihov konkreten obseg pa določajo udeleženke tega sporazuma skupaj z delavci delovne skupnosti, ki jih opravljajo, v vsakoletnem delovnem planu poslovne skupnosti. Za določitev meril in načina financiranja opravljanja del skupnega pomena v poslovni skupnosti in obveznosti pokrivanja stroškov opravljanja . teh del, ter za ugotavljanje in odločanje o teh stroških in obveznostih ter njihovo poravnavo se primerno uporabljajo določbe 9. in 10. člena tega sporazuma, s katerima se urejajo ta vprašanja glede opravljanja poslov poslovne skupnosti. V vseh zadevah določanja obsega in načina opravljanja del skupnega pomena v poslovni skupnosti ter njihovega financiranja soodločajo delavci delovne skupnosti, ki ta dela opravljajo. 64. člen Delavci v delovni skupnosti iz 60. člena tega sporazuma, ki opravljajo dela skupnega pomena v poslovni skupnosti, pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga ustvarijo s svobodno menjavo dela in imajo pravico do sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu in z družbeno določenimi osnovami in merili, ki veljajo pri delitvi za udeleženke tega sporazuma, ter z osnovami in merili, ki veljajo pri delitvi za udeleženke tega sporazuma, ter z osnovami in merili, določenimi v sporazumu-iz 61. člena tega sporazuma. Delovna sredstva, s katerimi delajo delavci iz 1. odstavka tega člena, so delovna sredstva, ki jih upravlja poslovna skupnost. Glede uporabe in razpolaganja s temi delovnimi sredstvi imajo ti delavci pravice, obveznosti in odgovornosti, določene v sporazumu iz 61. člena tega sporazuma. 65. člen Delavci v delovni skupnosti iz 60. člena tega sporazuma, ki opravljajo dela skupnega pomena v poslovni skupnosti, kot delovna skupnost, samostojno ne nastopajo v pravnem prometu z drugimi. XI. RAZMERJA MED UDELEŽENKAMI SPORAZUMA 66. člen Osnova medsebojnih razmerij med udeleženkami tega sporazuma je sprejet letni delovni plan poslovne skupnosti, ter samoupravni sporazumi, ki jih udeleženke tega sporazuma zaradi urejanja vprašanj združevanja dela in sredstev sklenejo med seboj. 67. člen Medsebojna razmerja pri ustvarjanju skupnega prihodka uredijo delavci udeleženk tega sporazuma oz. TOZD v njihovi sestavi s posebnimi samoupravnimi sporazumi, pri čemer se zavezujejo medsebojno usklajevati v teh sporazumih določene osnove in merila, po katerih se razporeja skupni prihodek. O združevanju sredstev zaradi doseganja skupnih ciljev ob skupnem riziku sklepajo udeleženke tega sporazuma prav tako posebne samoupravne sporazume, s katerimi uredijo medsebojna razmerja pri ustvarjanju skupnega dohodka. 68. člen Udeleženke tega sporazuma imajo v medsebojnih razmerjih, vzpostavljenih na osnovi tega sporazuma, naslednje pravice in obveznosti: — da odgovorno in pravilno izvajajo ta sporazum ter vse na njegovi osnovi sprejete akte in odločitve, zlasti pa delovni letni plan poslovne skupnosti, ki se jih zavežejo opravljati, sporazume in pogodbe, sklenjene v okviru tega sporazuma, kakor tudi odločitve organov poslovne skupnosti, sprejete v okviru njihovih pooblastil — da pravilno izpolnjujejo vse svoje finančne in materialne obveznosti za opravljanje poslov poslovne skupnosti in del skupnega pomena v poslovni skupnosti — da tvorno sodelujejo pri sprejemanju odločitev v okviru poslovne skupnosti ter si pri tem prizadevajo kar naj-popolneje uresničevati skupne interese, zaradi katerih se združujejo v poslovno skupnost — da enakopravno uporabljajo vse rezultate dela, dosežene pri opravljanju poslov poslovne skupnosti in izvršujejo vse druge pravice, ki jih imajo po tem sporazumu in drugih aktih, sprejetih na osnovi tega sporazuma — da pri svojem delu in poslovanju vedno spoštujejo skupne interese, zaradi katerih se združujejo v poslovno skupnost, ter se vzdržujejo vseh aktov, ki bi bili v hasprotju s temi interesi ali bi ovirali kar najboljše opravljanje poslov poslovne skupnosti. 69. člen Udeleženke tega sporazuma uresničujejo svoje skupne interese, zaradi katerih se združujejo v poslovno skupnost, obenem tudi po načelih medsebojne solidarnosti in vzajemnosti s tem da se zavezujejo zaradi kar najboljšega izvrševanja poslov poslovne skupnosti nuditi druga drugi vso možno strokovno m ekonomsko pomoč. XII. REŠEVANJE SPOROV 70. člen Udeleženke tega sporazuma se zavezujejo, da bodo skušale reševati vse spore, ki bi nastali pri izvajanju tega sporazuma oz. drugih aktov, sprejetih na osnovi tega sporazuma, z medsebojnim sporazumevanjem, zlasti s pomočjo usklajevanja svojih medsebojnih stališč na skupščini poslovne skupnosti, pri čemer bodo dosledno spoštovale svoje skupne interese, ki jih uresničujejo v poslovni skupnosti, ter dobre poslovne običaje. 71. člen Če udeleženke tega sporazuma nastalega spora iz 70. člena tega sporazuma ne bi mogle rešiti na način iz istega člena, se zavezujejo, da bodo predložile rešitev spora skupni arbitraži — arbitražnemu svetu. V arbitražni svet imenuje vsaka udeleženka tega sporazuma, ki je v sporu, po enega člana, skupščina poslovne skupnosti pa imenuje njegovega predsednika, po potrebi pa tudi še enega člana, tako da je število članov arbitražnega sveta vedno liho. 72. člen Prizadete udeleženke tega sporazuma, ki sprožijo spor pred arbitražnim svetom, morajo ob vložitvi svojega predloga obenem imenovati člane arbitražnega sveta. Nasprotne udeleženke tega sporazuma, ki so v sporu, morajo v roku 8 dni od dneva prejema predloga iz 1. odstavka tega člena odgovoriti na predlog in obenem imenovati člane arbitražnega sveta. Obvestilu o imenovanju članov arbitražnega sveta iz L in 2. odstavka tega člena je treba obvezno priložiti tudi njihovo privolitev v imenovanje. 73. člen Če prizadete udeleženke tega sporazuma ne imenujejo članov arbitražnega sveta ob vložitvi svojega predloga, s katerim sprožijo spor pred arbitražnim svetom, se šteje, da je takšen njihov predlog bistveno pomanjkljiv, dokler ga ne dopolnijo z obvestilom o imenovanju teh članov. Če nasprotne udeleženke tega sporazuma, ki so v sporu ne imenujejo članov arbitražnega sveta v roku iz 2. odstavka 72. člena tega sporazuma, imenuje skupščina poslovne skupnosti tudi te člane arbitražnega sveta. 74. člen Prizadete udeleženke tega sporazuma pošljejo svoj predlog, s katerim sprožijo spor pred arbitražnim svetom, vsaki nasprotni udeleženki tega sporazuma, s katero so v sporu, obenem pa tudi predsedniku skupščine poslovne skupnosti. Enako pošljejo nasprotne udeleženke tega sporazuma, ki so v sporu, svoj odgovor na predlog iz 1. odstavka tega člena vsaki prizadeti udeleženki tega sporazuma ter predsedniku skupščine poslovne skupnosti. 75. člen Skupščina poslovne skupnosti mora v 15 dneh od dneva, na katerega poteče rok iz 2. odstavka 72. člena sporazuma, imenovati predsednika arbitražnega sveta in morebitne dodatne potrebne člane arbitražnega sveta. Pri imenovanju predsednika in morebitnih članov arbitražnega sveta v skupščini poslovne skupnosti nimajo pravice odločanja delegati prizadetih in nasprotnih udeleženk tega sporazuma, ki so v sporu, zaradi česar sprejema skupščina poslovne skupnosti ta sklep z večino glasov vseh preostalih delegatov. 76. člen Če so vse udeleženke tega sporazuma udeležene v istem sporu ali če arbitražni svet ni imenovan v roku iz L odstavka 75. člena tega sporazuma, lahko prizadete udeleženke tega sporazuma pričnejo spor pred pristojnim sodiščem. XIII. SUBJEKTI SPORAZUMA IN PRISTOP K SPORAZUMU 78. člen Subjekti tega sporazuma so lahko vse proizvajalne organizacije združenega dela s področja tekstilne industrije iz skupine predilnic, tkalnic in plemenitilnic, ki so pri uresničevanju svojih dejavnosti in razvoja proizvodno, delovno oz. poslovno povezane, tako da jih družijo pri delu in poslovanju skupni interesi, določeni s tem sporazumom. Subjekt tega sporazuma je lahko ob pogojih izl. odstavka tega člena tudi neposredno TOZD, če to ni v nasprotju s samoupravnim sporazumom o njeni združitvi v delovno organizacijo. 79. člen K temu sporazumu lahko pristopi organizacija iz 78. člena tega sporazuma, če izpolnjuje kumulativno (alternativno) naslednje pogoje, po katerih se presoja njena proizvodna, delovna oz. poslovna povezanost z udeleženkami tega sporazuma: — da je vsaj .... let zapored pred letom, v katerem pristopa k temu sporazumu, dobavljala posamezni ali več udeleženkam tega sporazuma skupaj najmanj .... % svoje letne proizvedene količine preje ali v tem istem obdobju s svojimi dobavami preje zadovoljevala najmanj ... % letnih potreb po preji vsaj ene udeleženke tega sporazuma oz. da je v tem istem obdobju nabavljala pri posamezni udeleženki tega sporazuma prejo v enakem navedenem obsegu njene letno proizvedene količine ali za zadovoljevanje svojih letnih potreb; — da ima z udeleženko tega sporazuma, s katero je skladno s 1. alinejo tega člena povezana, sklenjen samoupravni sporazum za urejanje medsebojnih razmerij pri ustvarjanju skupnega prihodka. 80. člen Organizacija, ki izpolnjuje pogoje iz 79. člena tega spo- razuma in želi pristopiti k temu sporazumu, mora svoj predlog za pristop k temu sporazumu v pismeni obliki dostaviti skupščini poslovne skupnosti; temu predlogu mora priložiti dokazila o izpolnjevanju navedenih pogojev in pismen sklep svojega pristojnega organa. O predlogu iz 1. odstavka tega člena, mora odločati skupščina poslovne skupnosti v roku 30 dni od dneva njegovega prejema in v tem roku tudi o tej svoji odločitvi obvestiti prizadeto organizacijo. 81. člen Pristop nove udeleženke k temu sporazumu prične veljati, ko skupščina poslovne skupnosti sprejme njen predlog iz 80. člena tega sporazuma in ko ji nova udeleženka tega sporazuma dostavi pismeno odločitev, sprejeto na referendumu in izjavo, podpisano po njenem pooblaščenem delavcu, o tem, da pristopa k temu sporazumu, ter ko nova udeleženka tega sporazuma prevzame obveznosti po letnem delovnem planu poslovne skupnosti. Dan uveljavitve pristopa nove udeleženke k temu sporazumu ugotovi skupščina poslovne skupnosti s posebnim sklepom. XIV. PRENEHANJE, ODPOVED IN RAZDRTJE SPORAZUMA 82. člen Ta sporazum se sklepa za nedoločen čas. 83. člen Ta sporazum preneha: — na podlagi soglasne odločitve udeleženk tega sporazuma — če se število udeleženk tega sporazuma zmanjša pod 3 ali če zaradi prenehanja tega sporazuma s posameznimi njegovimi udeleženkami ni več podana proizvodna, delovna oz. poslovna povezanost njegovih preostalih udeleženk. Udeleženke tega sporazuma sprejmejo odločitev iz L alineje 1. odstavka tega člena na referendumih, pri čemer določijo tudi dan prenehanja tega sporazuma in uredijo vsa medsebojna razmerja, nastala na osnovi tega sporazuma. Prenehanje sporazuma na osnovi 2. alineje L odstavka tega člena ugotovi skupščina poslovne skupnosti s soglasjem vseh delegacij; v tem primeru preneha veljati ta sporazum z dnem tako sprejete ugotovitve, s tem da ostanejo udeleženke tega sporazuma v zvezi, da izpolnijo svoje medsebojne obveznosti, prevzete na osnovi tega sporazuma. Odločitve iz 2. in 3. odstavka tega člena morajo udeleženke tega sporazuma, ki so jih sprejele oz. skupščina poslovne skupnosti, dostaviti v pismeni obliki vsem udeleženkam tega sporazuma. Če si udeleženke tega sporazuma niso edine v tem, da je nastal dogodek iz 1. oz. 2. alineje L odstavka tega člena, lahko prizadeta udeleženka -tega sporazuma zahteva pred arbitražnim svetom iz tega sporazuma, naj ugotovi, da je ta sporazum nehal veljati. 84. člen Udeleženka tega sporazuma lahko odpove ta sporazum. Odpovedni rok znaša eno leto in prične teči od zadnjega dneva v letu, v katerem je bila odpoved vročena vsem udeleženkam tega sporazuma in predsedniku skupščine poslovne skupnosti. Udeleženka tega sporazuma, ki poda odpoved, jo mora izjaviti v pismeni obliki in podpisano po njenem pooblaščenem delavcu ter ji priložiti pismeno odločitev, sprejeto na referendumu, da odpoveduje ta sporazum. Odpoved ni mogoče podati ob neugodnem času in je tudi ne more podati udeleženka tega sporazuma, ki ne izpolnjuje v redu svojih obveznosti, prevzetih na osnovi tega sporazuma oz. aktov, sprejetih na osnovi tega sporazuma. O odpovedi mora odločiti skupščina poslovne skupnosti v roku 30 dni od dneva njenega prejema in v tem roku tudi o tej svoji odločitvi obvestiti udeleženko tega sporazuma, ki jo je podala. Odločitev iz 5. odstavka tega člena sprejme skupščina poslovne skupnosti na smiselno enak način, kot odločitev po 2. odstavku 75. člena tega sporazuma. Udeleženka tega sporazuma, s katero preneha ta sporazum na osnovi njene odpovedi, ostane kljub temu še naprej v zavezi, da izpolni vse obveznosti, ki jih je prevzela na osnovi tega sporazuma oz. aktov, sprejetih na osnovi tega sporazuma. 85. člen Na osnovi zakonsko določenih razlogov se lahko ta sporazum razdre s posamezno njegovo udeleženko. Če se ta sporazum razdre s posamezno udeleženko, preneha zanjo veljati z dnem, ko ji je vročena pismena odločitev o razdrtju, razen če ni v tej odločitvi drugače določeno. O razdrtju tega sporazuma s posamezno njegovo udeleženko odloči arbitražni svet iz tega sporazuma na predlog prizadetih udeleženk tega sporazuma. Če preneha ta sporazum s posamezno njegovo udeleženko na osnovi njegovega razdrtja, velja za obveznosti te udeleženke enako določba 7. odstavka 84. člena tega sporazuma. XV. UKREPI ZA IZVAJANJE SPORAZUMA 86. člen Zoper udeleženko tega sporazuma, ki krši svoje obveznosti iz 68. člena tega sporazuma, se lahko izrekajo naslednji ukrepi: L pismen opomin 2. črtanje iz sporazuma 3. izključitev iz sporazuma. Ukrepa iz 2. in 3. točke L odstavka tega člena je mogoče izreči le v primeru, če odgovorna udeleženka tega sporazuma kljub že izrečenemu pismenemu opominu hudo krši svoje obveznoti in s tem bistveno ovira ali onemogoča delo in poslovanje poslovne skupnosti. Ukrepa iz 2. in 3. točke 1. odstavka tega člena je mogoče izreči tudi pogojno, tako da se njuna izvršitev odloži največ za dobo enega leta s tem, da odgovorna udeleženka tega sporazuma v tem času ne stori nobene kršitve svojih obveznosti. 87. člen Ukrepe iz 86. člena tega sporazuma izreka skupščina poslovne skupnosti, potem ko predhodno zasliši pooblaščene predstavnike tega sporazuma, razen če se ti ne udeležijo njenega zasedanja, čeprav so bili nanj v redu povabljeni. 88. člen Predlog za uvedbo postopka zaradi kršitev obveznosti zoper posamezno udeleženko tega sporazuma lahko podajo: — organ samoupravne delavske kontrole v poslovni skupnosti ali katerikoli udeleženke tega sporazuma in delovne skupnosti, v kateri se opravljajo zadeve skupnega pomena v poslovni skupnosti — organi upravljanja katerekoli udeleženke tega sporazuma in delovne skupnosti, v kateri se opravljajo zadeve skupnega pomena v poslovni skupnosti — poslovodni organ katerekoli udeleženke tega sporazuma in predsednik poslovne skupnosti — vsaka delegacija v skupščini poslovne skupnosti. O predlogu iz 1. odstavka tega člena odloči skupščina poslovne skupnosti, ki lahko za izvedbo predhodnega ugotovitvenega postopka imenuje posebno komisijo. 89. člen Ukrep iz 2. točke 1. odstavka 86. člena izreče skupščina poslovne skupnosti, če je odgovorna udeleženka tega sporazuma hudo kršila svoje obveznosti s tem, da ni sodelovala pri sprejemanju odločitev v okviru poslovne skupnosti, zlasti če se po svojih delegatih ne udeležuje zasedanj organov poslovne skupnosti ali za sprejem odločitev, pomembnih za poslovno skupnost, ne sklicuje zborov delavcev oz. organizira drug način njihovega osebnega izjavljanja. Ukrep iz 3. točke 1. odstavka 86. člena tega sporazuma izreče skupščina poslovne skupnosti, če je odgovorna udeleženka tega sporazuma hudo kršila svoje obveznosti na škodo vseh preostalih udeleženk tega sporazuma, pa pri tem ne gre za obveznosti iz 1. odstavka tega člena in tudi ne za obveznosti finančne oz. materialne narave. 90. člen Odločitve v postopku zaradi kršitev obveznosti udeleženke tega sporazuma sprejema skupščina poslovne skupnosti na smiselno enak način, kot odločitev po 2. odstavku 75. člena tega sporazuma. 91. člen Vse odločitve v postopku zaradi kršitev obveznosti udeleženk tega sporazuma se dostavijo predlagatelju, delavskemu svetu, organu samoupravne delavske kontrole in sindikatu odgovorne udeleženke tega sporazuma ter odboru samoupravne delavske kontrole v poslovni skupnosti. Z dnem, na katerega je odločitev o izreku ukrepa črtanja ali izključitve iz sporazuma dostavljena delavskemu svetu odgovorne udeleženke tega sporazuma, preneha ta sporazum s to udeleženko. XVI. SKLENITEV, SPREMEMBE IN DOPOLNITVE SPORAZUMA 92. člen Ta sporazum se sklene po postopku, ki ga določa zakon, v skladu z njim pa natančneje ureja ta sporazum. 93. člen Predlog za sklenitev tega sporazuma z njegovim osnutkom posredujejo udeleženke sporazumevanja po svojih pristojnih organih, ko o njem sprejemajo svoje stališče, v javno obravnavo delavcem. Med javno obravnavo iz 1. odstavka tega člena izvolijo delavci obenem po enega delegata in njegovega namestnika vsake udeleženke sporazumevanja v skupno komisijo za pripravo predloga tega sporazuma. Udeleženke tega sporazuma morajo organizirati in končati javno obravnavo iz 1. odstavka tega člena v roku 30 dni od dneva, ko jim je bil posredovan predlog za sklenitev tega sporazuma in v tem roku tudi pismeno obvestiti predlagatelja o vseh pripombah in stališčih iz javne obravnave in svojih pristojnih organov ter o imenovanju delegata in njegovega namestnika iz 2. odstavka tega člena. Predlagatelj skliče prvo zasedanje komisije iz 2. odstavka tega člena v 15. dneh od dneva na katerega izteče rok iz 3. odstavka tega člena. Komisija iz 2. odstavka tega člena izvoli na svojem 1. zasedanju svojega predsednika in njegovega namestnika. Komisija dela na zasedanjih, odloča pa z večino glasov vseh svojih delegatov. 94. člen Ko komisija iz 2. odstavka 93. člena tega sporazuma pripravi predlog tega sporazuma, ga dostavi pristojnim organom udeleženk sporazumevanja, da ga obravnavajo in zavzamejo o njem stališče oz. določijo kot predlog. Pristojni organi udeleženk sporazumevanja morajo obvestiti komisijo iz 2. odstavka 93. člena tega sporazuma o vseh svojih morebitnih pripombah na predlog tega sporazuma v 15. dneh od dneva, ko jim je bil posredovan v obravnavo. Če se pripombe iz 2. odstavka tega člena podane v roku iz istega odstavka in se te pripombe nanašajo na bistvene sestavine tega sporazuma, opravi komisija iz 2. odstavka 93. člena tega sporazuma vskladitveni postopek, v katerem sodeluje predsednik pristojnega organa, ki je dal pripombe. Vskladitveni postopek iz 3.1janja javnosti postopka, Go- odstavka tega člena mora biti končan v 30 dneh od dneva, na katerega izteče rok iz 2. odstavka tega člena. Če niti v roku iz 4. odstavka tega člena ni doseženo soglasje o besedilu predloga tega sporazuma, pa z njim soglašajo pristojni organi vsaj treh udeleženk sporazumevanja, se predlog tega sporazuma v tem besedilu posreduje v sprejemanje. 95. člen Udeleženke sporazumevanja morajo v 8 dneh od dneva, ko sprejmejo ta sporazum na referendumu, dostaviti pismen sklep o njegovem sprejemu vsem drugim udeleženkam sporazumevanja in predsedniku komisije iz 2. .odstavka 93. člena tega sporazuma. Sporazum podpišejo v imenu udeleženk sporazumevanja, ki so ga sprejele, njihovi delavci, ki so jih zato pooblastili delavci vsake od njih oz. TOZD in DSSS v njihovi sestavi z osebnim izjavljanjem. Ta sporazum je sklenjen, ko ga v imenu vsaj treh udeleženk sporazumevanja, ki so ga sprejele, podpišejo njihovi pooblaščeni delavci iz 2. odstavka tega člena. Sklenitev sporazuma ugotovi komisija iz 2. odstavka 93. člena tega sporazuma in o tej svoji ugotovitvi obvesti vse udeleženke sporazumevanja. 96. člen Vse spremembe in dopolnitve tega sporazuma se sprejmejo in sklenejo po istem postopku, ki velja za njihov sprejem in sklenitev, kolikor ni s tem členom drugače določeno. Predlog za sklenitev sprememb in dopolnitev tega sporazuma z njihovim osnutkom se dostavi vsem udeleženkam tega sporazuma in tudi skupščini poslovne skupnosti. Predlog sprememb in dopolnitev tega sporazuma pripravi skupščina poslovne skupnosti, ki opravlja v tem postopku tudi vse druge zadeve, za katere je po tem sporazumu pristojna komisija iz 2. odstavka njegovega 93. člena. Skupščina poslovne skupnosti pa lahko za sestavo osnutkov in predlogov sprememb in dopolnitev tega sporazuma ter drugih samoupravnih splošnih aktov poslovne skupnosti izvoli posebno komisijo, ki po potrebi lahko opravlja tudi uskladitveni postopek iz 3. odstavka 94. člena tega sporazuma. . Komisija iz 4. odstavka tega člena mora biti sestavljena tako, da so v njej zastopane vse udeleženke tega sporazuma. 97. člen Postopek sporazumevanja je javen. Udeleženke sporazumevanja zagotovljajo javnost postopka tako, da dostavljajo vse predloge za sklenitev tega sporazuma oz. njegovih sprememb in dopolnitev ter po en izvod sklenjenega sporazuma oz. njegovih sprememb in dopolnitev v evidenco organu, ki ga določa zakon, če pa zakon takega organa ne določa in tudi ne drugačnega načina zagotav- spodarski zbornici Slovenije. XVII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 98. člen Volitve v skupščino poslovne skupnosti morajo biti opravljene v 60. dneh po uveljavitvi tega sporazuma. Volitve iz 1. odstavka tega člena razpiše komisi ja, iz 2. odstavka 93. člena tega sporazuma takoj po uveljavitvi tega sporazuma. 99. člen Skupščina poslovne skupnosti se mora konstituirati v 15. dneh po svoji izvolitvi. Prvo zasedanje skupščine poslovne skupnosti skliče predsednik komisije iz 2. odstavka 93. člena tega sporazuma. Skupščina poslovne skupnosti mora na svojem prvem zasedanju, ali najpozneje v 30 dneh po svoji izvolitvi imenovati izvršila dolžnosti predsednika poslovne skupnosti in obenem sprejeti sklep o razpisu mesta predsednika poslovne skupnosti in njegovega namestnika. Obenem s sklepom o razpisu iz 3. odstavka tega člena imenuje skupščina poslovne skupnosti tudi v paritetno razpisno komisijo za imenovanje predsednika poslovne skupnosti 5 predstavnikov poslovne skupnosti, če zakon ne določi drugačne sestave te komisije. Razpis za imenovanje predsednika poslovne skupnosti in njegovega namestnika mora biti objavljen najpozneje v roku 15. dni od dneva, ko je bil sprejet sklep o njunem razpisu. 100. člen Samoupravni splošni akti poslovne skupnosti iz tega sporazuma morajo biti sprejeti najpozneje v 6. mesi-cih od dneva uveljavitve tega sporazuma. 101. člen Ta sporazum stopi v veljavo 8. dan po njegovi objavi. Ta sporazum se objavi s tem, da se v sklenjenem besedilu vroči vsaki udeleženki skladno z 2. odstavkom 97. člena tega sporazuma. Dan objave tega sporazuma ugotovi komisija iz 2. odstavka 93. člena tega sporazuma s posebnim sklepom. Opomba: Komisija je namenoma pustila odprta naslednja vprašanja oz. določbe sporazuma: — naziv samih udeleženk — firme poslovne skupnos sti in njenega sedeža ter s tem v zvezi ustrezno besedilo v 3. členu — posebnih pogojev za predsednika poslovne skupnosti iz 38. člena — posebnih pogojev za namestnika predsednika poslovne skupnosti iz 2. odstavka 49. člena — nazivi udeleženk, v sestavi katere se opravljajo dela skupnega pomena v poslovni skupnosti po 1. odstavku 60. člena — kriterijev iz 79. člena Osnutek pripravila komisija v sestavi: Pavliha Tone, Predilnica Litija Paš Ingo, Induplati, Jarše Kragelj Franc, Dekorativna, Ljubljana Drobnič Silva, Svilanit Kamnik Anžin Franc, Tosama Domžale