58. številka. a za. četrtek 14« maja 1896 (t Trsta, v četrtek zjutraj dne 14 mitfa 1896.) Tečaj XXI. „EDINOST" Uhaja po trikrat d* teden t testih is* danjih ob torkih, Aatrtklh in aobotah. /jutranjo izdanje iz-haja ob 6. uri zjutraj, Tečemo pa ob 7. uri večor. — Obojno isdanje stana: za Jeden mesec . f. 1.—, i* vod Avstrije f. 1.50 m tri tneseo. . „ 3.— „ „ 4 60 za pol leta . . „ 6,— , , 9__ za vse leto . . „ , t • „18.— Naročnino Je plačevati naprej na naroobe fcraz priložene naročnine ae oprava aa ozira. Posamične številke se dobivajo ▼ pi o-dajalnicab tobaka v lratu po S nrf. izven Trata po 4 ovc. EDINOST Oglasi «e račune po tarifn t petitu; za naslove a debelimi črkami ae plafuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana. osmrtnioo in javne zahvale, do» mači oglasi itd.se računajo po pogodbi, Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništva ilioa Caserma št. 13. Vsako pi«mo mora biti frankovano, ker nefrankovana ae n« aprejsmajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklatnucije in oplase sprejema upravni*/ro ulioa Molinn pic-oolo hšt. 3, II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklama cije so proste poštnine. ,»• «(Hhm« J« moe". Hrvatski odziv. Na poziv mariborskega lista .Siidsteierische Post* (Glej izdanje »Edinosti* za petek dne 8. maja t. 1.), da naj bi Hrvatje čim preje uredili svoje domače stvari in malenkostne prepire, da bi mogli potem postati narod-voditelj Jugoslovanom avstrijskim —, odzvala se je .Hrvatska domovina" posebnim člankom. Zmisel izvajanj zagrebškega lista je nastopni: Ideja hrvatsko-slovenske vzajemnosti se razvaja čim lepše in donaša v praksi — poglejmo le Istro — najlepšega sadn. Članku v „Sfidsteierische Post* je pripisati precej važnosti, ker je ta list kolikor toliko v zvezi s klubom, ki je zopet v zvezi z avstrijsko vlado. To je važno z ozirom na okolnost, da se v Avstriji nenavadno spreminja situvacija, da se take spremembe snujejo izza kulis in da se dotične osebe, ki imajo roke vmes, drže skrbno skrite. Mogoče je torej, da je omenjeni članek štajerskega lista došel iz peresa moža, ki vidi za kulise. Vsakako pa ga je moral prisiliti jako važen razlog do poziva, naj se narod hrvatski postavi na stališče državnega prava. In res je omenjeni list sam navel tak gotovo prevažen razlog: Hrvatje in Slovenci morijo delati vsemi silami na to, da jih ne zaloti nepripravljene trenotek preustrojstva monarhije. Ako že členi Hohenwartovega kluba govore o takem preustrojstvu, naglašujć posebno, da se bliža konec centralizmu, potem si moramo misliti, da imajo važnih vzrokov za to. Stranka prava je naglasala od prvega začetka, da imajo Slovenci najboljo oporo v Hrvatih, a istotako je naglasala,da brez svobodne vojje Slovencev ni mogoče tako jedinstvo, ki bi služilo sreči naroda. Svobodna volja, izražena svobodno, to je ono, na kar polaga važnost stranka prava. Saj bi bili slepci ali nevedneži, ako ne bi vedeli £e iz zgodovine, da le zveze ob obojestranski j ednakopravnosti in svobodni volji imajo pravo in trajno vrednost, da le take iveze morejo delovati bratsko ljubavjo. Stranka prava snubi že nad trideset let roko lepe Slove- PODLISTEK. Slika. — Spisal Srečko. (Daljo) V materini glavi se je posvetilo nekaj čudnega, dobila je v kratkem priliko se o tem tudi prepričati. Predno je zima pobrala kopita, so se godile čudne reči pri Ghabljevih. Danice ni bilo videti nikjer. Mati pa je hodila okrog liiše zamišljena, potrta, klicala je kokoši in jim nasipala zrna. Na večer pa se je ena njih ločila s tega sveta. Hudomušni ljudje so delali svoje zlobne đovtipe, a v hiši Grabljevi naselili sta se huda Žalost in — sramota; pogažen je bil cvet nedolžnosti .....Plemenita kri je pustila žalosten sled za seboj. Zopet je bila tu vesela pomlad, kakor pred letom. Vsa narava obudila se je na novo delo in se oblekla v zeleno obleko. Ljudje so se jeli veseliti in se pripravljali na delo. Edina oseba na Mlaki je bila Dana, kateri ni donesla nikakega veselja probujajoča se narava. Živela je jedino le svojemu otroku. S strahom v srcu je pričakovala nije, s kojo hoče vezati svojo bodočnost in s kojo bi rado delila vse ono, kar ima narod hrvatski. Vedeli smo, da monarhija ne more ostati večno v položenju, v kojem je sedaj; zato smo se iz srca razveselili znakov, da tudi Slovenci uvi-devajo potrebo, pripravljati se na bodoče dogodke da uas isti ne zalote nepripravljene. Hvaležni smo, da se je onkraj Sotle tudi v konservativnih krogih jelo uvaževati hrvatsko državno prav« kakor jedino sidro napredka in ukupnosti. O razpadu Hohenwartovega kluba bode prilika, sicer že kasna da se vsi hrvatski in slovenski zastopniki združijo v jeden klub s programom, slonečim na državnem pravu. Tak korak bi nas še bolj uveril o iskrenem mišljenju konservativcev. .Hrvatska domovina* zatrjuje slednjič, da hoče uvažati poziv na zjedinjeuje hrvatske opozicije. Saj načelne razlike ni nikjer, ampak so le osebnosti provzročile sedanji razdor. Bratja Slovenci naj bodo uverjeni, da ves narod hrvatski hrepeni po slogi. Isto tako naj pa se tudi med Slovenci zasnuje živa agitacija za ukupne interese. Saj imamo v Istri v tem pogledu krasen vzgled, ki je gotovo vreden posnemanja. Pripravljajmo se t Le željno bodemo pričakovali — tako zaključuje zagrebški list — poročila iz slovenskih dežel, kako se tam dela v tem pogledu. Kolikor več storimo, tem več pridobi naša ukupna stvar, k^jti drugače ne bode ni zjedinjen« Slovenije, ni zjedinjene Hrvatske. Imponovati moramo skupni državi v važnem času in zato je sloga naše geslo. Naprej zastava slave! — Polltiike veatf. V TRSTU, dne 13. maja 189«. Dopolnilne volitve v Istri. Danes smo prejeli nastopno brzojavko iz Podgrada: Borba trajala do 5. ure zjutraj. Naša zmaga sijaj na! Slava temu sicer siromašnemu, a poltenemu in zavednemu narodu I Slava pa tudi vrlim voditeljem 1 Slovenci t vzgledujte se, koli trdni in nepremagljivi smo, kjer so prvaki — zložni! — prihoda onega, ki jej je privezal, da jo ljubi, da je ne pozabi nikdar in katerega je tudi oua — no kaj bi tajila — včasih malo rada pogledala. Zahajala je Šesto k potoku, kjer se je zaglob-Ijala v spomine. Naslednjega leta se je pripodilo prav obilo gospdde na Mlaški grad. Bili so večinoma isti, kakor lani; samo mesto poročnika K&csi-ja je prišel postaren gospod. Baron Listha je bil prav tak, kakor lani. Dana ga dolgo nikjer ni mogla zasačiti na samem, na večer pa je ni obiskoval, kakor prejšnje leto. To je bolelo drobno stvarico in sedaj Še-Ie si je začela domišljati, da je pre-varjena, uničena. To je bila strašna misel za deklico, itak že trpečo strašne dušne b61i. On pa je tudi nekaj slutil in zato se je kaj rad izogibal takih krajev, kjer je mislil, da se lahko srečata. Skoro mesec dnij je že bival baron Lista na Mla-škem gradu, a Dana videla ga je samo enkrat, ko se je peljal skozi vas. Prijazuega večeia, kakor pred letom dnij, pa ga je čakala nalašč ob studencu, z otrokom v naročju. Ni se prevarila. Po poti iz gozda prikoračil je polagoma baron, prav isti barou Listha, ki je kjer delujeta roka v roki duhovščina in posvetno razumništvo. Shod v Jelšanah. I. resolucijo, vsprejeto na shodu v Jelšanah in objavljeno v zadnjem izdaniu našega lista, treba popolniti v toliko, da seje glasila na svršetku: ...... ter protestuje odločno proti brutalnemu postopanju italijanske veČine deželnega zbora nasproti hrvatskim in slovenskim zastopnikom." Državni zbor. Poslanska zbornica je nadaljevala včeraj razpravo o davčni preosnovi in sicer o členih IV. do XII. Med drugmi sta govorila tudi poslanca R o b i č in P f e i f e r. Finančni minister je oporekal bojazni, kakor da bi namerovala vlada izdati naredbo nasprotno temu zakonu; večina prebivalstva po deželi, vsakako pa mali posestniki, ne bode plačevalo d o h o d a r i n e. Ta zakon ne ustvarja novih dohodkov za državo. O obdavčevanju hranilnic postopalo se bode blago z ozirom na koristi občin. Minister nima nič proti temu, da se polovica prebitka na dohoda rini odkaže deže-1 a m. Poslanec K a i z I je predlagal, da naj bi oni, ki iinajo nad 1000 gld. čistega katastralnega dohodka, ne bili deležni odveze na davku ; sicer pa naj bi se odveze razdelile v tri razrede. Tudi gosposka zbornica je imela včeraj sejo. Vršilo se je prvo čitanje volilne preosnove, pri čemer je naglašal rainisterski predsednik, resnost, vnemo za vršenje svoje dolžnosti in požrtvovalnost vseh strank poslanske zbornice. Ta načrt se je izročil odseku 15 členov. Zbornica je rešila na to v drugem in tretjem čitanju ekseku-cijski red, uvajevalni zakon, ter zakone o odpisovanju davka na stanarino v slučajih, da je najemnina neiztirljiva, o olajšavah glede pristojbin v zadevah poslov, in slednjič o uravnavi obsega in opravičenja nekojih trgovinskih obrti na drobno. Občni zbor .Sulferajna" v Brnu. Tukajšnjemu nemškemu listu poročajo iz Brna, da delajo tam velike priprave za slovesnosti, ki bodo letos o Binkoštih povodom glavnega zborovanja nemškega „šulferajna*. Tržaški .konservativni" nemški list dela nekako propagando za to zborovanje s tem, da naglasa, da dobć vsi zunanji udeležniki pred letom prisezal na življenje nesrečni Dani. Pogledal jo je in osupnil. Vendar pa se je hitro opogumil, taki plemenitokrvni gospodje so kaj tr-dosrčni. Hotel je dalje. „Teb — vas setn čakala, gospod baron!" ogovorila ga je pogumno Danica. Stegnila je roki z detetom proti njemu, češ, ta naj govori 1 „Tako .... e, kaj mi imaš povedati ?" vprašal jo je nesramno baron. Ledeno mrzlo jo je zrl, da se je pričela Dana tresti po životu. „Temu-le ste oče, skrbeti morate za njega. Vaš sin je in potem takem tudi plemenite krvi. Nič se ga ne sramujte, saj se ga tudi njegova mati ne sme, katero ste vi uničili, pogubili". (Konec prih.) Moderni poljski roman. (Henrik Sienkiewicz.) (Konec.) Tak je H. Sienkiewicz. Realist. On ostro opazuje, dasi z diskretnim pogledom — on iaia pripovedovalen dar, kakor n. pr. Maupassant, nedostaje mu pa poguma, onega poguma, s ka- sedeže zastonj, ako se prijavijo pravočasno. Vspored „slavnostne" predstave, ki bode povodom tega .glavnega", občega zborovanja vseh panger-manov, je sestavljen zel6 — .prefrigano", kajti v prvi vrsti so pogodili pangermani, da treba vendar — vsaj mimogrede — nekoliko ozira jemati tudi na Avstrijo, ker je Že nesreča hotela, da leži Brno še danes na avstrijskih tleh. Ni bilo torej drugače nego da so stavili na program kakor prvo točko nekako „Jubel-Ouverture", slavnostno skladbo, ki završuje z velečastnimi akordi cesarske pesni avstrijske. No, izvestni gospodje Germani so že toliko samozatajevalni, da pogoltnejo tudi to točko, ki je stavljena na program iz zgolj ,An-standsriicksicliten"; zato pa bodo plavali —nekako v odškodnino — ob ostalih točkah v rajskem veselju, kakoršnega daje svojim izvoljencem le .Wal-halla". Tu bode cela vrsta živili podob, temelječih na „Deutsche r Sang und Sage* (nemški pesni in pravljici), posebnim ozirom na Moravsko. Ubogi car Velike Moravske, Sva-t o p 1 u k, obrne se v grobu, ako mu koja vilenica prinese vest o .Deutscher Sang und Sage" na — slovanski Moravski! Ker je pa obično v Germanih, da hranijo svoj .trumpf" za zadnji trenotek — „Das Gute komiut zu allerletzt" — tako so tudi v tem vsporedu prihranili „najboljšo", najznačil-Bišo točko kakor zadnjo, in ta točka bode živa podoba: ,D a s d e u t s c h e L i e dw. Ob vstopu torej : par akordov avstrijske cesarske pesni, — notri pa, v velikem šulferajnskem panorama, panger-manska pesen „Das Deutsche Lied"... . Und was daz\vischen liegt . In vse to v deželi, kije po dveh tretjinah slovanska! (Zdaj pa sem res radoveden, kako bi bilo, ako bi \eliko-skupščinarjem družbe sv. Cirila in Metoda kedaj prišlo ua misel, da bi zapeli — rusko himno ? ! Vsikdar radovedni stavec.) (Odgovor radovednemu stavcu : Ob toliki radovednosti imeti bi morali tudi toliko bistrou nosti in fantazije, da bi imeli živo pred očmi, kako bi bilo v tem slučaju: v Sulferajnu združeni, krivonosi in skrivljenonogati „patrijotje" izvlekli bi hitro iz zaprašenih kotov — kjer sicer leži zapuščena in pozabljena — ter si nadeli svojo „avstrijsko" opravo, vzeli bi v roko svoje kopje in vihrajočimi zastavami in hrupom in vriščem bi šli v boj proti — mlinom ua veter, pardou: proti ruskemu rublju in ruskim intrigam ; a od druge strani bi izvestni slovenski patrijotje istotako junaški prijeli zaveznika istemu ruskemu rublju — naše sokolstvo. Vsakako bi bil ta prizor zgodo-viuskoiuieniten, ko bi „najčistejše katoličanstvo" sopihalo iu se potilo za — šulferajuski protestantizam in za krive nosove. Preveč jeziti bi se pa ue smeli naši veliko-skupščinarji na izvestne slovenske patrijote tam ob zeleni .Soči* radi takega — krivega tolmačenja, kajti doslednost je vendar le lepa reč in gospodje so res dosledni v tem, da vidijo več nevarnosti za katoličanstvo v jedini sami Rusijo ne sramoteči besedi ali pa v koji — sokolski srajci, nego pa v dejstvu, da ob dosedanjem sistemu gospoduje v Avstriji židovstvo z vsem svojim mogočnim arzenalom te rim Maupassaut osvežuje srce. Seveda, S. piše za poljski publikum, ki je silno mor&len ter se ne malo huduje nad Francozi; S. dela so izišla v spoštljivih, konservativnih listih in revijah. S. sam graja Zolo kar najostrejše ... S. slika objektivno. V njegovih delih odseva valovanje moderne poljske žizni. A ne povsem! S. si ogleduje svoj čas, a često ga ne ume, in njegova psihologija ga pusti mnogokrat na cedilu. Zato pa ne nastopa v S. delih nikjer močna, moderna individuvalnost, ki se svetu in okolici trmoglavo po robu postavlja; nikjer ne najdeš poguma, velike strasti... Pa morda vsaj v ljubezni ? Ne, ženske, s katerimi simpatisuje S., so pasivne in (duševno) jako omejene nature, poznajoče le dolžnosti .. . Njegova dela niso „pohujšljiva", saj pridigujejo dobro ma-lomestne idejaie .. ." S. filozofuje, a filozofije nima, to pa je njegova glavna napaka. Njega nosi čas. Dandanes je seveda Neochrist... Mi — Poljaki — smo vajeni zahtevati od svojih pesuikov utelešenje idej, ki nas vodijo. Zato pa povprašuje mladina: kaj nas briga vsa ta fllisterska družba, ti slabiči, te nevedne ženske ? Mi želimo videti v umestni obliki ono, k&r nas giblje iu veseli! neizprosnega kapitalizma, med tem ko zida protestantska ideja vel i k onem -šk a s v o j v e 1 i k i most od baltiškega do morja adrijanskega. Kdo bi neki mislil na take lapalije, kadar čuje — pardon, kadar meni, da čuje žvenket kakega ruskega rublja, ali pa vidi cel6, kako se kje rdeči kaka — sokolska srajca. Ured) Čudni so zares odnošaji v naši mnogojezični, raznonarodnostni Avstriji. Nedavno je čeSka vlada na protest peščice Nemcev prepovedala izlet fie-ških Sokolov v Češke Toplice, češ, Nemci sebojč izzivanj, ki jih utegnejo provzročiti ti strašni češki telovadci, a sedaj, ko nameruje .Šiilferajn" izzivati vse moravske Slovane, hote prirediti veliko pangermansko demonstracijo v glavnem mestu slovanske Moravske, sedaj — ne boji se nihče, ne izzivanja, ne pretepov, ne uboja, ne boji se — ničesar ! .... To je tista slavna dvojna mera. Bog ve, ali so jo poslali na milenijsko razstavo?! Dunajski an tise mitje so imeli včeraj velik shod. Došlo je toliko udeležencev, da jih je moralo mnogo oditi. V svojem govoru je naglašal dr. L u e g e r, da o njegovi avdijenci pri cesarju ni bil navzoč nikdo drugi. Kar je bilo prijavljeno o tej avdijenciji, je resnično, toda to še ni vse. Govornik pa se ne smatra pooblaščenega, da bi poročal o tem, kar se je govorilo druzega. Položaj na otoku Kreta se slabša. V zadnjih dneh se je dogodilo mnogo umorstev. Turška vlada nameruje baje proglasiti obsedno stanje. Vprašanje pa je, da-li se da zboljšati stanje takimi ostrimi sredstvi, ali ne bi marveč sledila splošna ustaja proglašenju obsednega stanja. Saj smo videli v Pragi, da se j e mladočeško gibanje prej ojačilo nego pa oslabelo v dobi izjemnega stanja. — Jedino sredstvo, ki more pomagati, je to, da Turčija izvede potrebne reforme, kakor jih zahteva krščansko prebivalstvo. Italijanska poslanska zbornica. Včerajšnja seja italijanskega parlamenta bila je tak6 škandalozna, da bi se takega „parlamenta" iz-vestno sramoval celo ,kruti" ras Mangaš&, ako bi bil on predsednik — poslanske zbornice italijanske. Vsa seja ni bila drugo, nego osebni napadi, medsobna psovanja poslancev, vriše, hrup iu malo ni manjkalo, da ni — došlo do pretepa. Ne smemo pa se čuditi razburjenosti gospode, kajti na dnevnem redu bila je razprava o — poneverjenjih. Glavno ulogo, gledć osebnih napadov namreč, igral je v tej seji seveda neizogibni I m b r i a n i. Rudini je potolažil že spočetka razburjene duhove s tem, da je obljubil objaviti v kratkem podrobna poročila o darovih, ki so bili došli za poškodovane vsled potresa v Siciliji iu Kalabriji. Vsa zavijanja (tolmačenja?) mini-sterskega predsednika zvenć tako, kakor da so bila vsa ta poneverjeqja le „nepravilnosti v upravi*. V istem smislu zatrjeval je bivši državui niži tajnik za notranje stvari o tajnih zakladih. Vsa ostala seja ni bila druzega, nego psovke sem, psovke tje, hrup in vrišč. Predsednik Villa je bil obupan; ni si znal pomagati drugače, nego da je dvakrat pretrgal sejo. Slednjič je — v splošnem prepiru — zagrmel poslanec Galli Cavallotiju psovko: „ca- --— S. pa nam piše romane iz Neronovih časov, apologijo krščanstva, upodobljeno v zel6 pobožni zaljubljeni povesti, topeči se v najčistejšem .idejalizmu"! Z nobeno besedo pa se ne dotakne socijalnih vzrokov, ki so bili povod razširjenju uove revolucionarne vere. Vse je tako lepo, tako čisto, tako dobro . . . Poljska kritika hvali jednoglasno Sienkiewicza, nihče si ne upa uiti žugniti z besedico graje ... Mi pa rabimo modernega pesnika, ki prikazuj in utelesuj naše življenje, naše boje, naše bolesti in naše upe. Tak pesnik seveda ne bi mogel pisati pod pritiskom ruske cenzure ... S. priobČuje svoje romane v Varšavi. — S. je sam „trudna duša", a ne upa si priznati tega. In da ni odkritosrčen, to je nesreča. S. je jako inteligenten umetnik — je-li pa med vodilnimi duhovi? Žal, da ne..." Isto, kar meni g. Szczepanski o istiniti vrednosti slavnega stilista Sienkievvicza, isto, kar zahteva kritik od pravih .vodilnih duhovM — menimo in zahtevajmo tudi Slovenci od svojih pisateljev, če hočemo napredovati. Nove oblike, nove siueri vzbujajo povsod naglia matricolata". Na to je navstal zopet straše« vrišč, in le prizadevanju raznih poslancev se je zahvaliti, da se nista Galli in Cavalotti takoj ▼ zbornici jela obdelovati s pestmi... Večina poslancev je potem izišla iz zbornice. Dobro bi bilo, ako bi ti „širitelji kulture" poslali Meneliku stenografiški zapisnik te znamenite seje! Italija v Afriki. Omenili smo ie, da italijanska vlada sedaj poskuša na vse kriplje, kako naj bi rešila ujete italijanske vojake. O teli prizadevanjih poročajo iz Rima jako zanimivo, malone senzacijonalao stvar. To poročilo namreč pravi, da se glede osvoboditve italijanskih ujetnikov z Menelikom pogaja angleški polkovnik Slade in sicer posredovanjem angleške kraljice. S tem bila bi torej pojasnena .tajna" misija polkovnika Slade, o katerem so svoječasno trdili oficijozi (kakor smo zabeležili T našem listu), da pojde Slade iz „lastnega nagiba" v Afriko, in so najodločniši zanikavali, da bi imel Slade koji nalog od svoje vlade. Ako se posreči polkovniku Sladi povoljno izvršiti svojo nalogo, potem da odpravijo italijanske ujetnike v Zeilo, angleško pristanišče ob Rdečem moiju, daleč na jugu Eritreje, in iz Zeile še-le da jih pošljejo ▼ Italijo. Po našem menenju je prav lahko mogoče, da se Sladi posreči delikatna gegova naloga, kajti tudi Menelik ne prezira trdih tolarjev, posebno Če mu jih prinašajo kar v tovorjih. Drugo vprašanje pa je, kakšno odškodnino bode zahtevala od Italije sebična Angležka z a - s e, kajti niti bivši manever Angležev proti dervišem za osvobodite? Kasale, niti .posredovanje" polkovnika Slade nista menda pojava zgolj požrtvovalnega prijateljstva, kije goji Angleška do Italije. Različne vesti. Današnje večerno izdanje .Edinosti" odpade zaradi praznika V nebohoda Kristovega. Prihodnja Itevilka izide torej v soboto zjutraj ob navadni uri. Prememba v vodstvu policijskega komisarjata okraja Št. Jakobftkega. Policijski viši komisar, naslovni svetovalec pl. Folsch, ki je vodil nad 20 let policijski komisarijat pri sv. Jakobu, umirovljen je vsled lastne svoje prošnje. Naslednikom pl. Folscha imenovan je visi policijski komisar dr. Anton M a h k o v e c. Ta gospod je popolnoma vešč našemu jeziku, zbok česar beležimo zadovoljstvom to imenovanje. Službeni .popravek ' glede volitev v Motovunu. Včerajšnja „Adria" javlja iz .najzanesljivišega vira*, da je popolnoma neosnovan a (?) vest, ki so jo objavili .nekateri" listi povodom občinskih volitev v Motovunu gledć dejstva, da ni bil dovoljen vstop v mesto onim volilcem, ki niso imeli legitimacije. „Adria" trdi, da kaj tacega ni odredilo ui okrajno glavarstvo v Poreču, niti volitveni komisar, namestništveui tajnik g. Lasciac. Ta netočna vest, pravi „Adria", navstala je morda ii okolnosti, da je bil volitveni komisar ukazal orožuikom, da ne smejo puščati v mesto kakorkoli oboroženih ljudij, preduo dotičniki niso pokazali odpor in boj. Vsaki po svoje 1 Umetnik vstvaijaj, kritik pa presojaj! O načelih je itak vsaki prepir brezploden; saj kritika je vedno indi vidu valna, subjektivna, in često jo opovrže večina iu — uspeh... Tudi ni še nobeno delo propalo resnično iu za vselej, zato, ker ui bilo po ukusu sodobnikov. Nasprotno; marsikatero takih del si pridobi in vzgoji polagoma svoje občinstvo, ki je poslej ten iskreuejše in pravičnejše. Šablona s svojimi obrabljenimi, a vedno uspešnimi sredstvi osvaja si vsekakor hitreje — maso, ki se hoče zabavati brez misli, maso, ki se tako rada joka, a še rajše kro-hoče, maso, ki natika s tolikim hrupom a tako lahko in ceno krinko mor&lnosti — ... Pravi pisatelj pa ponosno odklanja vsa ona znana efektna sredstva, piše le po svoji glavi in s vojen srcu ter se tolikanj bolj veseli svojega izbranega, naprednega, zaresno izomikanega in — mislečega kroga somišljenikov. Individuvalnost, istina, pravica ne glede ni na desno ni na levo so mu norme, ne pa ukus reakcijonarnih kritika-stov in ploskanje množice..... + * * ir. fm \ v svojega dovoljenja za nošenje orožja, odnosno, predno niso odložili orožja. Ta naredba, nadaljuje .Adria", pa se je izdala z ozirom Qa dejstvo, da so pred tremi letmi o občinskih volitvah v Motovunu prihajali v mestece volilci in nevo-lilci, kakor vsakovrstni pijani ljudje, obroženi do zSb (!!), ki so potem prouzročili znane izgrede, pretepe in ki so udrihali po volilcih. „Adria*, za-ključujč svoje .poizvedbe", konštatuje (seveda iz istega .najzanesljivišega vira'), da o poslednjih občinskih volitvah za Motovun ni bil zabranjen vstop v mestece ne volilcem, ne nevolilcem, in da so orožniki zaplenili samo jednemu možu revolver, ker mož ni imel dovoljenja za nošenje orožja, a potem da dotičniku nihče ni branil vstopiti v mesto. Na vsa ta izvajanja .Adrie" prepuščamo odgovor našim poročevalcem o dogodkih povodom občinskih volitev v Motovunu. Naglašeno pa bodi že v naprej, da tudi naši poročevalci o tej stvari ljubijo — resnico. Za danes pa konštatujemo le jednostavno dejstvo, da sta oba takozvana .radikalna* italijanska glasila tržaška neizmerno hvalila gospoda komisarja Lasciaca zaradi njega .ener-žije", ki jo je pokazal povodom občinskih volitev v Motovunu. Shod volilcev v Šmarjah občine Pomjanske bode prihodnjo nedeljo. Sklicatelj shoda je deželni poslanec, veleč. g. dekan Josip E o m p a r e. Začetek ob 3. uri popoladne. Nadejamo se obile udeležbe od vseh strani občine pomjanske. Telovadna akademija v Tretu. .Slov. Narod* piše: V nedeljo, dnč 2. t. m. priedil je .Tržaški Sokol" v društveni telovadnici, akademijo. Prostorna dvorana je bila povsem napolnjena; številnost občinstva je pričala o simpatijah, katere si je .Tržaški Sokol* v zadnjih letih pridobil in utrdil, Koj prva točka: nastop gojencev, pokazala nam je društvo na pravih potih. Nastopilo je v dvostopih 20 gojencev v starosti 16—6 let, ki so izvajali po taktu v 4 oddelkih proste vaje brez orodja z istočasnim gibanjem rok in nog v četrt in pol obratih. Te od češkega Sokolstva najbolj gojene vaje so največjega pomena za lepo gibanje in vznos Človeškega života ter vplivajo, precizno izvedene, vedno prijetno na gledalčevo oko. Gojenci so izvedli, vštevši najmlajša komaj nekaj pedi visoka sokoliča, te vaje jako dobro in brez pomote. Ni dvoma, da postane v teku časa iz teh gojencev krepak oddelek novih čilih Sokolov ; iz oči žarelo jim je mladostno navdušenje in želeti je le, da se njih število čira bolj pomuoži. Iz teh gojencev vam ne vzrastejo nikdar izdajice lastnega naroda! Iz redovitega odstopa gojencev razvil se je v bočnih vrstah skupni nastop .Tržaškega Sokolstva" k vajam s palicami. Vrsteč se, nastopilo je 21 telovadcev, 21 telovadkinj in 21 gojencev, skupaj 63 inoču ob jeduem, ki so na točno določenih mestih izvajali s palicami četrt in pol-obratuo v 4 oddelkih slikovite vaje, precizno in burno odobravane od občinstva. V mogočnem sokolskem monogramu izvršil se je prav krasno skupni odstop iz t.rikota odhajajočih telovadcev in telovadkinj. Očividno je bila ta točka višek telovadnega vspeha. Hibe posameznikov v gibanju bile so tako neznatne, vaje tako lepo sestavljene in cela točka tako precizna izvedena, da, je telovadnemu učitelju Ne-chrouyju na teiu le častitati. Po malem odmoru nastopili so ob jednem na drogu, bradlji, k skoku, na konju in kozlu posamezni oddelki telovadcev, telovadkinj in gojencev, vrsteč se v primernih zme-nah k različnim orodjem. Telovadci so postavili dva oddelka z 12 in 7 člani; poznala se je izvrstna šola, ki je storila več kot se je v tako kratkem času društvenega dela smelo pričakovati. V. g. dr. Rybafu in g. Čenčurju imata oba oddelka izvrstna pred-telovadca, v slednjem pa tudi društvo smelega in bravuroznega telovadca. Nastop telovadcev k orodju in osobito odskoki in seskoki z očividno preveliko asistenco pa nam niso hoteli prav ugajati. Vaje so bile jako primerno izbrane ter najlepši dokaz za to, da se občinstva ne sme preveč razvajati z najtežavnejšimi vajami, ako naj postane telovadba vzgojevalna sila v narodu. Tudi naj ostanejo najtežje vaje vedno kot neka „piege de rčsistence" prihranjene na konec telovadbe, ako se noče gledalca s poznejšimi priprostejšimi vajami spraviti ob zanimanje. Oddelek II. — starejši gospodje — se je odlikoval po elegantnem izvajanju določenih vaj in zlasti nas je veslilo mej telovadci videti starosto samega, g. dr. Gregorina. Telovadkinje slovenske bile so nov pojav slovenskemu svetu in gotovo ne najmanjši vzrok velikega zanimanja za akademijo. Svet je že tak, da hoče imeti vedno kaj novega. Lahko pa rečemo, da so nas brhke telovadkinje v svojih de-centnih telovadnih oblekah z gracijozno izvedenimi ne prav težkimi pa tudi ne prelahkimi vajami resnično presenečile.Na takov oddelek sme ponosno biti vsako društvo in takov oddelek sme tudi povsod nastopiti. Mogoče da .Tržaški Sokol* ne ostane osamljen s ženskim telovaduim oddelkom, prav za prav dvema oddelkoma; vzdrževanje istih je jako hvaležna naloga, ker posestrime tudi glede telovadbe daleč prekose telovadce v pridnosti in točnosti. Bile nam vzgled! Telovadbo zaključila sta na nihalnem drogu in ročah g. Čenčur in g. Modic s težavnimi in efektnimi vajami. KoneČno nam je pokazala velika skupina „Sokol, vzgojevatelj naroda* v idealni sestavi zbrano .Tržaško Sokolstvo*, kateremu je priredilo občinstvo živahno ovacijo. In te skupine naj se drži .Tržaški Sokol* in naše Sokolstvo v obče I V vsaki starosti in v vsakem stanu vzgajajmo si može in žene — značaje, krepkega telesa, zdravega duha, ki bodo vsak čas vedeli braniti in zastopati čast in korist svojega naroda, v bratski slogi sokolski. „Sokol Tržaški* koraka pravo pot vidnega napredka in tega se sme veseliti naše Sokolstvo in celi narod slovenski. Ta napredek je neverjetnim Tomažem najboljši dokaz, da Trst za naš narod ni in ne sme biti zgubljena postojanka. Naprej toraj —- dalje preti našemu cilju! Posebni želji pa, da se Tržaškim Slovencem in tržaškim narodnim društvom, prvim za Ljubljano in Celjem, dvigne za narodni razvoj pripravljeni in neobhodno potrebni lasten dom, krepak sokolski .Nazdar" ! Ooneeki za moiko podružnico ev. Cirila in Metoda v Trstu. Darovali so: g. Kocmur za brezobrestno posojilo t K, ravno Plenčkajnerji 1 K., g. Stekar obdarovan knjižicoj „Obnarodimo* 2 K.; razglašeni pevci 1 K. 20 stot., g. Milko Šašelj, kapelan v Vatovljah v Mislicah, obdarovan knji-iicoj „Obnarodimo" 2 K.; g. Martin Matvejevič Hostnik, prepodatelj v Rilskem v Kurskej gubemiji prebravši razpravi »Čuvajmo svoje prastarine* in „Obnarodimo še nekaj" Tpn py/>, iz Pirana ob 8. uri zvečer. — Parnik „Acqnileia", kakor vsak dan, dve vožnji v Miramar. Prva ob 10. uri 15 min. predp., druga ob 3. uri 15 min. pop. Ne izseljujte sol Glasilo vlade brazilijske .0 Paiz* podaje nastopno sliko o neverjetni bedi avstrijskih izseljencev: Avstrijski izseljenci se iz-krcavajo na otoku, oddaljenem kakih 50 minut vožnje od glavnega mesta Rio de Janeiro. Na tem otoku primanjkqje vode in morajo dovažati isto s celine. A voda, ki jo dovažajo v strašno umazanih čolnih, stoji često po dva tri dni na pekočem solnca in se tudi meša se slano morsko vodo. Vsi izseljenci, ki morajo piti to vodo, dobe strašno drisko. Perilo si morajo izseljenci prati v morju, vsled česar je perilo vedno umazano. Izseljenci spe po tisoč v jedni spalnici. Te spalnice so brez oken. Ležati pa morajo na golem, ali pa na lastnih omotih, v kojih nosijo svoje — zadnje imetje. Tu leže vse vprek: možki, ženske, oženjeni, samci, mladi, stari, otroci, starci. — Vsi v strašni nečistosti. Ako bi navstal ogenj, zgoreli bi vsi. Okolo poslopja je strašen smrad vsled človeških odpadkov. V kuhinji gospodarijo kuharji, s kojih uprav kaplje inazanina. Gorje bolnikom. Ti leže v posebnem oddelku, pokriti cunjami; o kakem čistem perilu ni niti govora. Umrli otroci leže še po več dni med živimi. Ker pa v oddelku za otroke po-mrjejo malone vsi bolniki, zatajujejo matere raje bolezen svojih otrok iu jih nosijo umirajoče na svojih prsih. Sleherni dan naletajo o pregledavanju spalnic na pet šest v cunje zavitih mrtvih otrok, koje stlačijo potem v kake stare škatlje in jih pokopljejo. Na kratko: tu vlada najhnja človeška beda. Ta grozna slika bodi v [resno svarilo vsem onim, ki hočejo iskati sreče onkraj oceana. Poiar. Izpod Nanosa nam poročajo: Včeraj (12.) med 7. in 8. uro zjutraj navstal je ogenj v v hiši štev. 3 v Predjami, lastništvo posestnika Mihe Srebota. Mož gnal je zjutraj za frana svojo Živino na pašo, ostavivši svojih 5 malih otrok doma. Ko se je kmet vrnil okolu 9. ure domov, — našel je v razvalinah svojo hišo, hlev in škedenj, z jedno besedo — golo zidovje. Ko se je pojavil ogenj in so ljudje klicali v pomoč, prihiteli so gasilci iz Landola, bližnje vasi, nahajajoče se v Hrenovski župniji, toda rešiti ni bilo možno več kdo si zna kaj, ker so bila vsa dotična poslopja krita s slamo. Pogorelcu ostane v britki tej skušnji vsaj ta tolažba, da so mu rešeni otroci zdravi in živi iz strašne pogibelji. — Kmetovalci, pazite, komu poverite varstvo svojega imetka, kadar morate z doma ! Sodnijsko. 271etni brezposelni Hermenegild Masotti iz Padove dobil je predvčerajšnjim pred tukajšnjim sodiščem zaradi goljufije osem mesecev ječe bode ter po prestani kazni izgnan iz naše države. Masotti je človek, kojemu ugaja stanovati zastonj, dobro jesti pa brezplačno. Osleparil je gospo, pri koji je stanoval, za 72 gld., ker ni plačal ne stanovanja, ne hrane. Družba „Societt Triestina Tramway" imela je dne 9. t. m. svoj letni, redni občni zbor. Na istem bilo je zastopanih 2618 delnic z 90 glasovi. — Zboru je predsedoval predsednik Filip vitez Ar teli i. — V znislu določeb § B6 društvenih pravil razdelili so čisti dobiček v znesku 17.002 gld. 60 nč. takole: h% rezervnemu zakladu, 2600 gld.; 4 gld. 80 nč. dividende na vsako delnico 72.000 gld.; na prihodnji račun prenesti saldo 1.402 gld. 60 nč. Osnovani« dsželnsga zdravstvenega svita zs Bosno in Hercogovino. Državni finančni minister baron K h 11 a y osnoval je deželni zdravstveni svčt za Bosno in Hercegovino Ta svčt bode sestajal iz 12 oseb ter prične v kratkem poslovati. Zdravnik — morilec. Predvčerajšnjim obesili ao v Filadelfiji (Združene države severoameriške) zdravnika in lekarničarja Holmesa. ki je bil obsojen na smrt vsled tega, ker je umoril več joseb. Povod tem umorom bila je pohlepnost Holmeseva, kajti zdravnik-morilec je bil dotične svoje žrtve zavaroval za visoke svote in si 'potem prisvojil denar. Število teh umorjenih ni natanjko določeno, toda utegnilo jih je biti 17. Koledar. Danes (14.): Kristusov vnebohod. Bonifacij, mučenec. — Jutri (15.): Zofija mučenica ; Hilarij, opat. — Mlaj. — Solnce izide ob 4. uri 34 min, zatoni ob 7. uri 17 min. toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 16-6 stop. ob 2. pop. 22-5 stop. C. TRST. Moka ne je malo podražila, danes so sledeče cene: Mlin C. 8cherbaum i sinori (zaloga Via Ghega 3) N. 0 f. 12-50, N. 1 f. 19-10, X. 2 f. 1160, N. 3 f. 11-—, N. 4 f. 10 50, N. 5 f. 9-70, N. 6 f. 8 80, N. 7 f. 8 —, N. 8 f- 6-90. — Gries f. 13 50. Economo: N. O f. 12 75, N. 1 f. 12 20, N. 2 f. 11*65. N. 4 f. 11-60, N. 5 f. 1135, N. 1 10 «5. F f. 9 05. Mlin „Prvi Ofen-Pester* (zaloga Via della Pesa 4.): N. O f. 12'SO, N. 1 f. 12-40, N. 2 f. 1190, X. 3 f. 11 30. N. 4 f. 10 H0, N. 5 f. 9-80, N. 6 f. 9 50, N. 7 f. 8-40 N. 8 f. £-65. Otrobi navadni. Mlin Economo ima malo robe za točno oddajo in zahteva f. 4*50 —4'60, med tem ko prodaja druga roka po f. 4 35- 4 40. Otrobi drobni. Sedaj ugaja levantinska roba, katera se je prodala na veliko po f. 3-80—3 90. Fižol jako mlačen. Prodalo se je večje partije: Koks po f 9-25, Bohinjec („ribničan") po f. 9'—. Navadni rudeči po f. 8, Beli po f. 26. Mešani po f. 7*50. Krompir se je zdatno podražil, danes zahteva se f. 8-25,.novi malteiki je po f. 8. Žveplo prodaja se prve vrste po f. 2*30, druge vrate po f. 3*15. Modra galica dražje, angleška po t. 2450 —25, avstrijska po t. 23-50—94. Dnnajakn bona 13 maj« ia«e. danes včeraj Državni dolg v papirju .... 101.30 101.35 * , v srebru .... 10M5 10120 Avstrijska renta v zlatu . . . 122.55 122 60 . , v kronah . . . 101.20 101.20 Kreditne akcije....... 354.25 353 75 London lOLst........ 120 20 120.85 Napoleoni.................g 54 10 m«* .......11.75 11.76 100 italj. lir......44.45 44.50 ŽELEZNIŠKI VOZNI RED. a) a nftna ielainlo« (Postaja južne želtanice.) Od dni 1. maja 1896. ODHOD: N^jnovejie vesti* Lovran 13. Pri današnjih volitvah volilnih mož so bili izvoljeni jednoglasno naši narodni kandidat je. (Iv tej občini smo bili propali pri zadnjih volitvah. To je odgovor na nasilje deželnozborske veČine. Uredn.) Budimpsita 13. Uradni list priobčuje cesarsko ročno pismo, s kojim se dovoljuje promoviranje raznih tu- in inozemskih oseb častnim doktorjem vseučilišča budimpeštanskoga, povodom milenijskih slavnostij. Med počeščenci sta tudi nadvojvoda Josip in vojvoda Karol Teodor Bavarski. Masava 13. Vsi italijanski ujetniki, ki so bili v Agamč, izročili so se generalu Baldisseri. Bas Mangasti se je izjavil pripravljenega, da izroči V9e ujetnike, pridržane v Tigre in Lasta. General Baldissera zahteva, da se čim preje odpošlje v domovino nadaljnih osem bataljonov in nekoliko baterij gorskega topništva. Vročina je ae precej huda. Petorburg 13. Danes so v navzočnosti carjevi na novi admiraliteti porinili v morje oklopnico „General-admiral Apraksin", na baltiški ladjestav-benici pa križarja „Rosija". To je največi križar ruske vojne mornarice._ Trgovinske bvrajavka ln vaati. ijucimpeata. Pšenic* za jesen 6.80 —6.82 r&«"itga kuvčuga zadostuje dolgost kolesa skoai »redo v centimetrih in kakovost knvčuga.) Liniment. Capsici comp. ■ sidrom iz Richterjeve lekarne v Pragi, pripoznano izvrstno, bolečino blažuče mazilo *, dobiva se po 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj bo blagovoljno to »plodno priljubljeno domače sredstvo : a kratko kot Richterjev liniment s „sidrom" ter naj se previdnostno vsprejmejo le tuke steklenice kot pristne, ki imajo znano varstveno znamko .sidro". Richteijeva lekarna „ Pri zlatem ievuw v Pragi. Lastnik politično društvo „Edinosti". Izdavat«lj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiskarna^Dolenc v Trstu.