ERO XX., ŠTEV. 4
LJUBLJANA, ČETRTEK, 8. JANUARJA 1858
CERK 10 m
SLOVENSKI
: Š
Izdaja in tiska Časopisno podjetje Slovenski poročevalec — Direktor: Hudi Janhuba — Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Ured-aiitvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 1 in 3, telefon 23-522 do 23-526 — UpTuTa: Ljubljana, Tomšičeva ulica št. 1/11» telefon 23-522 do 23-526 — Oglasni oddelek Ljubljana, Titova cesta 1, telefon 21-896, za ljubljanske daročnike 20-463, za zunanje 21-832 — Poštni predal št. 29 — Žiiro račun pari Komunalni banki Ljubljana 600-704-1-367 — Mesečna naročnina 230 din
OBISK PREDSEDNIKA TITA DRŽAVAM AZUE M AFRIKE
Danes na knraianskih tleb
Ob ošinili zjutraj po bunnanskem času je predsednik Tito stopil na tla prijateljske Burme — Kot pričakujejo, ss bodo začeli popoldne uradni razgovori med predsednikom Titom in predsednikom vlade Ne Vinom
RANGTJN, 7. jan. (Tanjug). Spremljan z enotami burmanske mornarice, plove nocoj »Galeb« po rangunski reki proti prestolnici Burmanske unije. Jutri zjutraj bo »Galeb« pristal ob pomolu rangunske luke. Ob osmih zjutraj po burmanskem 6asu bo predsednik Tito stopil na tla prijateljske Burme. Kot so uradno sporočili, bodo predsednika Tita na pomolu v Rangunu pozdravili predsednik Burmanske unije U Vin Maung, predsednik vlade Ne Vin, zunanji minister in drugi visoki burmanski funkcionarji.
Istega dne dopoldne bo predsednik Tito položil venec na grob velikega voditelja burmanskega ljudstva, Aung Sana, popoldne — kot pričakujejo — se bodo začel, urad-ni razgovori med predsednikom Titom in predsrNin kom vlade Burmanske unije Ne Vinom. Prvi dan bivanja v Rangunu bo predsednik Tito sprejel tudi funkcionarje ^čiste lige«, U Nuja in Takin Ti-
na.
Predsednik
Burmanske unr
je U Vin Maung bo prirec jutri večerjo na čast predsednika Tita in njegove soproge.
Drugi d?n bivanja bo predsednik Tito sprejel odgovorna
prad*-?:r'1” 'ks republika
Predsednik Broz-Ti to se
relcublike Josip toplo zahval ju i e
UudsktTi o-1boroTD., političnim
m i d^!rv
■»lir
'"•»r^ars izo '■i iam. ■•"im kolektiv o-n. prlpad-
nik^m JLA, vsrs*- im skupno-»titi. d kavlju n -Tn ioniriern zn	k?	*****	‘ih posla-
li ob novem letu 1959.
Zchvcds Centralnega sveta ZSJ
Beograd, 7. jan. (Tanjutgl Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije sc tople zahvaljuje vsem organizacijam, delovnim kolefe'ivom in posameznikom. ki so mu čestitali ob novem letu 1979.
voditelja —čvrste lige— U Ba Sveja in Co Njena. Ta dan se
bodo prav ta..k o nadaljevali uradni razgovori, zatem bo predsednik Burmanske unije ob Karenskem letu priredil sprejem.
Zgodaj zjutraj, 10. januarja, bo predsednik Tito zapustil Burmo in odšel na prijateljski obisk v Indijo.
Obisk predsednika Jugoslavije je v središču pozornosti tukajšnjih političnih krogov, ki pričakuijejo, da bo med burmansko - jugoslovanskimi
razgovori prišlo do široke izmenjave stališč o vprašanjih bilateralnega sodelovanja in o drugih vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Zato vlada tukaj prepričanje, da bodo ti razgovori predstavljali nov, pomemben element v razširitvi sodelovanja med obema državama. Gospodarski krogi pričakujejo, ds bo ko- rezultat obiska predsednika Tita prišlo do nadaljnje poglobitve ekonomskega sodelovanja med Jugoslavijo in Burmo.
Jugoslovanski veleooslanik v Burmi Tso Njesovan je včeraj zvečer po tukajšnjem radiu govoril o bližnjem obisku predsednika Tita in o sodelovanju obeh držav.
Po štirih letih bo predsednik Tito danes že drugič gest burmanskega naroda in njegovih voditeljev. Ponovni obisk predsednika Tita bo
brez dvoma nova manifestacija prijateljskih odnošajev med našo državo in oddaljeno Burmo, s katero nas vežejo ne samo sličnosti v borbi za neodvisnost, temveč tudi dosledna težnja za očuvanje in utrjevanje miru. Znano je, da Burme prištevamo med države, ki vodijo politiko aktivne in miroljubne koeksistence. Burma je bila in je tudi sedaj protiblo-kovsko usmerjena, sodeluje pa z vsako državo, ki to želi na načelih enakopravnosti in ne-vmešavanja v notranje zadeve. Prav zaradi take politike si je Burma priborila v Aziji in drugod nemajhen ugled.
Na teh temeljih je zgrajeno tudi prijateljstvo in sodelovanje med našo držvo in Burmo. Skupna deklaracija, ki so jo sprejeli med uradnim obiskom leta 1955, je začrtala osnove jugoslovansko - burmanskega sodelovanja. V teh letih se je sodelovanje uspešno razvijalo. Sedanji obisk predsednika Tita, med katerim bodo državniki izmenjali misli o vprašanjih, ki so važna za obe država, pa bo to sodelovanje še poglobil in utrdil, kajti že do-
Zasedtmje mednarodne agencije sa miroljubno uporabo atomske energije
Dunaj, 7. jan. (Tanjug). Danes se ie začelo na Dunaju prvo letošnje redno zasedanje sveita guvernerjev medrjarod-ne agencije za miroljubno uporabo atomske energije. Na zasedanju, ki bo traijalo dva tedna, bodo proučili nekatera pereča vprašnja dela te organizacije, ki ima stalni sedež na Dunaju.
slej se je pokazalo, da je še dosti neizkoriščenih možnosti.
V notranji politiki je imela Burma v preteklem letu precejšnje težave zaradi notranjepolitičnih trenj. Znamenja pa kažejo, da so to samo prehodne iežave, ki jih bo Burma prebrodila. Navzlic trenutnim notranjepolitičnim težavam je burmansko-jugoslovansko prijateljstvo ostalo na pozitivnih tradicijah. Značilno je tudi, da so vodilne politične sile v Burmi enotne v pogledih do dosedanje zuna.je politike »pozitivne nevtralnosti«.
Po vsem tem lahko pričakujemo, da bo ponovni obisk predsednika Tita prispeval h krepitvi dosedanjih zvez med obema državama.
mmmmmmmm
Izročitev častne diplome na bandnnški univerzi predsedniku Titu
Pospešitev gradnje stanova
Izjava predsednika Borisa Kraigherja ob sprejetju odloka e določitvi krajev, ki seštejejo po zakonu o nacionalizaciji stavb in stavbnih zemljišč za mesta m mestna naselja
Predsednik Izvršnega sveta LS LRS tovariš Boris Kraigher je dal ob sprejetju odloka o določitvi krajev, ki se štejejo po zakonu o nacionalizaciji stavb in stavbnih zemljišč za mesta in mestna naselja, naslednjo izjavo:
stanovanjskih skupnosti pri re-
e	vElizefn
OJ) NAŠEGA štabnega dopisnika
PARIZ. 7. jan. (Po telefonu). Z včerajšnjo sejo ministrskega sveta je de Ganile praktično zaključil svoj posel predsednika v’sde. Z impozantnimi besedami se je zahvalil Cofvju in svojim ministrom za sodelovanje. Za danes je režiser — šef protokola — sklical vse na generalko ceremonialne primopredaje. Jutri bo 21 topovskih salv napovedalo. da je Elizejska palača dobila novega stanovalca.
Se istega dne bo Debreux sestavil novo vlado, ki so jo komentatorji in francoski tisk že sestavili. Seveda se je Debreux v vsem posvetoval z de Gaul-lom in glede na to sestava prvega kabineta pete republike ne bo predstavljala posebno dolgega ugibanja in pogajanja.
Socialisti ne bodo sodelovali v Debreuxovi vladi. To naj bi vsaj pomenil sinočnji komunike predsedstva vlade, ki je sporočilo, da sta Guv Mollet in Thomas 27. decembra podala ostavki, ker se ne strinjata s Pinayevimi gospodarskimi ukrepi in da sta samo na de Gaullovo intervencijo umaknila ostavki do 8. januarja. Vendar je zanimivo, da govori poročilo samo o Guy Molletu in Thomasu, medtem ko ne omenja tretjega socialističnega ministra, Lej en en a. Ali naj to pomeni. da se Lejeuen ne strinja popolnoma z generalnim sekretarjem svoje stranke in da bo
glede na to na sestanku nacionalnega sveta stranke nudil določen odpor? Ali je bilo njegovo stališče samo znak določene taktike z namenom, da de Gaulle v očeh ostalih strank ne bi izpadel kot človek, kateremu vsi socialisti odrekajo
Sovjetski veleposlanik Zamčevskij v Sloveniji
Ljubljana, 7. jan. Sovjetski veleposlanik v naši državi Ivan fiamčevsikij, ki se mudi že več dal v Sloveniji, je bil opoldne Da vljudnostnem obisku pri predsedniku Ljudske skupščine LfflS Mihi Marinku. Tov. Ma-riaafoo je pridržal sovjetskega veleposlanika na kosilu, kate-f«tga sta se udeležila tudi pred-Mdsiljlc izvršnega sveta Ljud-gfee skupščine LRS tov. Boris 86ia6gfaer ln predsednik OLO ne tov- dir. Marijan Der-
Kgg....
svojo podporo? Po nekaterih tolmačenjih je do komunikeja prišlo tudi zato, ker so določeni progresivni krogi in predvsem komunistična stranka obtoževali socialiste zaradi njihovega strinjanja z gospodarsko politiko vlade in glede na to naj bi to pojasnilo popravilo položaj socialistov med članstvom in pristaši.
Vzporedno s ceremonijo, ki se pripravlja za jutri, vse bolj narašča nezadovoljstvo in vznemirjenost v vrstah delavcev in uslužbencev električnih in vejši finančni in gospodarski ukrepi težko prizadeli. Včeraj so začele prve demonstracije
uslsužbencev električnih in
plinskih podjetij, ki že leto in pol čakajo na izpolnitev obljube, da bo njihov položaj izenačen s položajem uradnikov, zaposlenih v privatnih podjetjih. Njim bi se v kratkem morali pridružiti tudi železničarji ter ostali teže prizadeta javni uslužbenci. Se hujše je reagiranje kmetijskih proizvajalcev. Njihov končni sklep sicer še ni sprejet in vladi so dali dva tedna časa, da ugodi njihovim zahtevam. V nasprotnem primeru bodo organizirali stavko v prinašanju svojih pridelkov na trg in v nakupovanju kmetijskih strojev. Tako reagiranje francoske javnosti je za Pjnaya neprijetno že zaradi njegove strankarske pripadnosti. Takoj po svojem povratku iz Rima, kjer je obiskal novega papeža (ne smemo pozabiti, da je prispel tja pred Fan-fanijevim odhodom v Kairo), se je sestal s predstavniki organizacij in baje obljubil, da bo vlada upoštevala zahteve kmetovalcev. To popuščanje pa ni edino. Določene informacije govore o tem, da so bili po njegovem mnenju izdani ukrepi, ki niso bili dovolj pretehtani, da 90 bili
glici in da se ne bo mogoče izogniti določenim popravkom. Res, de Gaullova vlada ni izpolnila vsega svojega programa. Ostalo je še nad 150 odlokov, ki jih bo morala izdati bodoča vlada. Na srečo so v zadnjem trenutku ugotovili, da predvideva ustava trajanje posebnih pooblastil štiri mesece po sprejetju teh zakonov. To pomeni, da bo tudi Debreux do 5. februarja mogel izdati važne odloke na isti način kot je to delal de Gaulle in da jim parlament kasneje ne bo mogel nasprotovati. Seveda temu z mnogih strani nasprotujejo, češ da so bila posebna pooblastila dana samo de Gaullu, ne pa tudi drugim državnim voditeljem. No, naglica zadnjih dni je bila morda vzrok, da so se ti ugovori polegli in da De-breuxu odobrijo taka začasna pooblastila.
Vida Hreščak
Na svoji zadnji seji je Izvršni svet Ljudske skupščine LRS sprejel odlok o določitvi krajev, ki se štejejo za mesta in mestna naselja po zakonu o nacionalizaciji stavb in stavbnih zemljišč. Ker ta odlok Izvršnega sveta LRS stopi z današnjim dnem v veljavo, se nam zdi potrebno, da damo ob tej priliki nekaj pojasnil v zvezi z izvajanjem omenjenega zakona.
Že po vsem, kar je bilo do sedaj rečenega v zvezi s tem zakonom, zlasti v ekspozeju tovarišice Lidije Šentjurc in po tem, kako so zakon sprejeli na terenu naši ljudski odbori in predvsem naši državljani, državljani mest, mestnih naselij in industrijskih centrov, je jasno, da je bil ta zakon nujno potreben.
Predvsem je treba naglasiti tri osnovne namene zakona:
1. Olajšati in poceniti hitro stanovanjsko in komunalno izgradnjo.
2. Zagotoviti In zaščititi pozitivne in zdrave namene državljanov, da z osebno štednjo uporabljajo in angažirajo svoja sredstva v stanovanjsko izgradnjo in v urejanje vseh tistih objektov, ki jim lahko služijo v za družbo koristni zasebni dejavnosti.
3. Zakon v ničemer ne posega in noče posegati v normalno izvajanje kmetijske politike, kakršno smo z uspehom zastavili v. zadnjih letih in nima niti najmanjšega namena z nacionalizacijo pridobivati kakršnekoli kmetijske površine za socialistične kmetijske obrate. V kolikor posega po kmetijskih površinah, posega to v strogo omejenem obsegu samo tam, kjer je
to za potrebe skupne stanovanjske in komunalne Izgradnje nujno potrebno.
Zakon bo mnogo olajšal delovanje naših ljudskih odborov in
sevanju težkih stanovanjskih problemov. Pri tem ni toliko važna sama nacionalizacija stanovanjskih zgradb, ki itak posega samo po tistih stanovanjskih zgradbah, ki so lahko še bila predmet raznih špekulacij na račun stanovanjske stiske.
ampak je morda za našo nadaljnjo stanovanjsko izgradnjo še važnejši tisti del zakona, ki govori o nacionalizaciji stavbnih zemljišč. Odlok, ki ga je izdal Izvršni svet LRS, se pa nanaša ravno na ta problem. Zakon pooblašča republiške Izvršne svete, da določijo mesta in naselja mestnega značaja, v kate-
SSia
Pridindnik Tito la Sukamo v lotnl rezidenci predsednika Sukarna v Gipanasn
rih se nacionalizirajo stavbna zemljišča. Odlok Izvršnega sveta LRS torej pomeni, da bodo stavbna' zemljišča nacionalizirana v tistih krajih, ki jih ta odlok navaja. Vsi ostali kraji so torej iz nacionalizacije izvzeti. V zvezi s tem gre za pravne sigurnost državljanov, torej da se prepreči kakršnakoli nesigur-nost, o kateri se na terenu tudi deloma govori, zlasti s strani naših zasebnih kmetijskih proizvajalcev. Zakon o nacionalizaciji namreč strogo loči zemljišča, ki služijo sedaj in bodo služila v bodoče za izgradnjo mest in krajev mestnega značaja. Popolnoma jasno je, da so kmetijske površine v principu izvzete. Zaradi tega so zlonamerne in neumestne govorice o kaki nacionalizaciji kmetijskih površin. Namen zakona in odloka Izvršnega sveta LRS je olajšal delo naših občinskih ljudskih odborov in vseh ostalih družbenih organov v smeri čim boljšega reševanja stanovanjske izgradnje in izgradnje komunalnih objektov. Odlok zaradi tega zadeva izključno tista področja, kjer
je v načrtu večja stanovanjska in komunalna izgradnja v bližnji bodočnosti. Zato je odlok tudi v skladu z republiškim zakonom o uporabi zemljišč za gradbene namene, ki je bil sprejet približno pred letom dni in ki poleg drugega ščiti kmetijske površine pred nepravilno uporabo. V Sloveniji smo namreč v zadnjih letih ugotavljali, da je prihajala do nenačrtne divje gradnje majhnih stanovanjskih hiš, ki sj bile veliko breme za našo k<> munalno izgradnjo in za naše celotno gospodarstvo. Taka gradnja je namreč razbijala kompleksne kmetijske površine, ki
Laburisti o zahodnem odgovoru ZSSR
London, 7. jan. (Tanjug). — Danes so sporočili, da je izvršni odbor britanske laburistične stranke nezadovoljen z odgovori zahodnih vlad na sovjetsko noto o Berlinu :n da imajo ta odgovor za nekonstruktiven ter tog. Po mnenju laburistične stranke je Zahod ponovno opustil priložnost, da bi prevzel pobudo za reševanje nemškega vprašanja v celoti.
Sodelovanje S&B - Vzhodna Nemčija
Kairo, 7. jan. (Tanjug). Z AR m Vzhodna Nemčija sta se sporazumeli, da bosta v obeh drža vah odprli generalna konzulata To je izjavil po končanem tridnevnem obisku v Kairu vzhodnonemški premier Otto Grote-wohl, ki je danes odšel v Damask, od koder bo jutri nadaljeval pot v Bagdad, nato pa bo obiskal še Indijo.
V izjavi, ki so jo danes obja vili v Kairu, Grotewohl poudarja, da so med razgovori dosegli soglasje, da bosta obe državi »okrepili prijateljske medsebojne odnose z otvoritvijo generalnih konzulatov«.
so v Ljudski republiki Sloveniji že itak relativno majhne, obenem pa je povečevala komunalne stroške, saj je zahtevala razširjanje cestne mreže, električne mreže za široko potrošnjo, telefonske in poštne mreže, potrebe po kanalizaciji, vodovodu, otežkočala je napore za boljšo organizacijo preskrbe prebivalstva itd. Zaradi tega je šel ta zakon pred letom dni za tem, da usmeri vso našo stanovanjsko izgradnjo v centre in neposredno okolico centrov. Odlok, ki ga danes izdajamo v zvezi z nacionalizacijo stavb in stavbnih zemljišč, pa je nadaljnji korak v tej smeri. Odlok omogoča, da na teh področjih, na katere smo s predpisi osredotočili stanovanjsko izgradnjo, preprečimo špekulacijo zasebnikov, katerih zemljišča so zaradi gospodarskih načrtov naše stanovanjske izgradnje dobila pravzaprav neko večjo vrednost kot bi jo imela sicer. Tako so lahko zasebni lastniki izkoriščali ta svoj položaj in podraževali stanovanjsko izgradnjo, česar pa v interesu naših državljanov nikakor ne smemo dovoliti.
Določitev krajev v tem smislu ima torej samo namen preprečiti tako špekulacijo in poura-ževanje stanovanjske izgradnje in s tem izboljšati pogoje za hitro izgradnjo čim cenejših in primernih stanovanj ter ustreznih komunalnih naprav.
V svojem odloku je Izvršni svet pri določanju teh mest in naselij mestnega značaja upošteval kriterije predvsem glede na sedanje perspektive naše izgradnje. Morda bo ustvarjen videz, da so v Sloveniji določena kot naselja mestnega značaja tudi nekateri manjši kraji. Potrebno je bilo vključiti tudi takšne kraje, toda ie tam, kjer je bit v zadnjih letih dosežen ali pa se predvideva v bodoče večji razvoj industrijske proiz" vodnje ali drugih socialističnih gospodarskih dejavnosti, kar zahteva tudi ustrezno stanovanjsko in komunalno izgradnjo. Ta razvojni proces vodi k temu, da določeni doslfj manj poznani, pretežno vašk) kraji dobivajo značaj mestnil» naselij in predstavljajo v do ločenem smislu neko nov»y mestno celoto, ki bo v bližnji bodočnosti morala 'dobiti tudi novo skupno ime. Omenil bi na primer na področju Ljubljane primer Spodnjih, Srednjih in Zgornjih Jarš. To so vasi, ki se danes zaradi močne industrije na tem področju že združujejo tako rekoč v eno celoto in bodo lahko dobile z določenim urbanističnim načrtom tudi že svoj poseiben Enačaj1, tako da sedanje imenovanje v bližnj.i bodočnosti pravzaprav že ne bo več imelo dragega pomena kot recimo označba ulic v Kamniku ali Domžalah.
Obenem s tem odlokom Izvršnega sveta LRS morajo okrajni
(Nadaljevanje na 2. strani)
VREME
t
Napoved za četrtek; Oblačno vreme s padavinami. k.i bodo postopno prešle v sneg. Temperature bodo med 0 in 4, v Primorju do 7 stopinj Celzij a.
a »ir. / SLOVENSKI POROČEVALEC / K. « _ ft. jajtoabja ise®
ODLOK IZVRŠNEGA SVETA Ul
SKUPŠČINE LB SLOVENIJE
Določeni so kraji, ki štejejo
estain mestna naselja
za
po zakonu o nacionalizaciji stavb in stavbnih zemljišč
Ljubljana, 7. januarja. Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije je sprejel odlok, s katerim je določil kraje, ki se štejejo po zakonu o nacionalizaciji stavb in stavbnih zemljišč za mesta in mestna naselja.
Z zakonom o nacionalizaciji najemnih stavb in stavbnih zemljišč, ki ga je sprejela zvezna ljudska skupščina 26. decembra preteklega reta, so bile nacionalizirane na vsem ozemlju FLRJ najemne stanovanjske in najemne poslovne stavbe, v mestih in v naseljih, ki imajo mestni značaj, pa tudi stavbna zemljišča. — Za
stavbna zemljišča štejejo po določilih tega zaikona vsa zazidana in nezazidana zemlji" šča, ki so v ožjih gradbenih rajonih mest in naselij z mestnim značajem.
Izvršni svet Ljudske skupščine LRS je z upoštavanjem predlogov okrajnih ljudskih odborov sedaj določil kraje, ki se štejejo za mesta in za naselja, ki imajo mestni značaj.
To so:
1. V OKRAJU CELJE
V občini Celje: mesto Celje ter naselji Dobrna in Store; v občini Laške:	mesto Laško in naselje
Rimske Toplice; v občini Mozirje: naselji Gornji grad in Mozirje; v občini Slovenske konjiče; mesto Slovenske Konjice ter naselji Spodnje zreče in Zgornje zreče; v občini Šentjur pri Celju: naselje Šentjur pri Celju; v občini Šmarje pri Jelšah:	naselja Rogaška
Slatina, Rogatec in Šmarje pri Jelšah; v občini Šoštanj:	mesti
Šoštanj in Velenje ter naselje To-polščica; v občini Žalec: naselja Polzela. Prebold. Šempeter v Savinjski dolini in Žalec.
2. V OKRAJU GORICA
V občini Ajdovščina: mesto Ajdovščina; v občini Bovec: mesto Bovec; v občini Idrija: mesto Idrija; v občini Kanal: naselja Anhovo, Deskle in Kanal; v občini Kobarid: naselje Kobarid; v občini iNova Gorica: mesto Nova Gorica; v občini Šempeter pri Novi Gorici: naselji Miren in Šempeter pri Gorici; v občini Tolmin: mesto Tolmin; v občini Vipava: naselje Vipava.
3. V OKRAJU KOPER
V občini Herpeije: naselji Her-pelje in Kozina; v občini Ilirska Bistrica; mesto Ilirska Bistrica; v občini Izola: mesto Izola z okoliškimi naselji Polje, Jagodje in Dobrava; v občini Koper: mesto Koper z okoliškima naseljima Semedela in Skocijan ter naselje Ankaran; v občini Piran:	mesto Piran z okoliškim naseljem Strunjan ter naselje Portorož z okoliškimi naselji Seča, Sečovlje in Lucija: v občini Postojna: mesto Postojna ter naselji Pivka in Prestranek; v občini Sežana: mesto Sežana in naselje Divača.
4. V OKRAJU KRANJ
V občini Bled: mesto Bled; v občini Bohinj: naselje Bohinjska Bistrica; v občini Jesenice: mesto Jesenice z okoliškim naseljem Hrušica ter naselji Kranjska gora in Mojstrana; v občini Kranj: mesto Kranj; v občini Radovljica: mesto Radovljica; v občini Škofja Loka: mesto Škofja Loka z okoliškima naseljima. Stari dvor in Suha; v občini Tržič: mesto Tržič z okoliškima naseljima Pristava ta Križe; v občini Železniki; naselji Železniki in Češnjica; v občini Žiri; naselje Žiri.
5. V OKRAJU LJUBLJANA
V občini Borovnica: naselje Borovnica; v občini Cerknica: naselji Cerknica in Raikek; v občini Dobrova pri Ljubljani:	naselje
Dobrova! v občini Domžale: mesto Domžale z okoliškimi naselji Dob, Količevo, Podrečje, Rodica, Spodnje Jarše, Srednje Jarše, Zgornje Jarše in Vir ter naselji Mengeš in Radomlje; v občini Grosuplje: naselje Grosuplje; v občini Hrastnik:	mesto Hrastnik z
okoliškim naseljem Dol pri Hrastniku, mesto Radeče in naselje Zidani most; v občini Ivančna gorica: mesto Višnja gora ter naselji Ivančna gorica in Šentvid pri Stični- v občini Kamnik:	mesto
Kamnik z okoliškima naseljima Duplica in Smarca; v občini Kočevje: mesto Kočevje z okoliškim naseljem Salka vas; v občini Lašče: naselje Velike Lašče; v občini Litija: mesto Litija z okoliškima naseljema Breg pri Litiji in Šmartno pri Litiji; v občinah na območju mesta Ljubljane: mesto Ljubljana z okoliškimi naselji Daljna vas. Gunclje. Medno. Podgorica pri Črnučah. Rudnik,-Sta-nežiče, Škofljica in Tacen; v občini Logatec; naselja Brod-Logatec,
Lož; v občini Medvode:	naselje
Medvode z okoliškimi naselji Goričane, Preska pri Medvodah in Svetje; v občini Ribnica: naselje Ribnica; v občini Sodražica: naselje Sodražica; v občini Trbovlje; mesto Trbovlje; v občini Vrhnika: mesto Vrhnika z okoliškima naseljema Stara Vrhnika in Verd: v občini Zagorje ob Savi: mesto Zagorie ob Savi z okoliškimi naselji Izlake, Kotredež in Loke pri Zagorju.
(Nadaljevanje s 1- strani) ljudski odbori na predlog občinskih ljudskih odborov določiti ožje gradbene okoliše na področju s tem odlokom določenih
FrfPtr* Lptkešak ackJOVlteli Dolenjci Logatec in Gorenj: Loga-irroiiu	iJtn.urncij	v	občinl	^ožka	dolina: naselje
skupsame varilcev	-	-
E e o g r a -d,	7.	jan. Pod-
predsednik zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek je prevzel pokroviteljstvo nad 12. skupščino Mednarodnega inštituta za varjenje, ki bo od 23. junija do 4. julija v Opatiji.	Zborovanje organizira
Zveza društev za tehniko varjenja FLRJ. katere predsednik	je Milan Radojkovič,
prodekan gradbene fakultete v Beogradu, eden izmed štirih podpredsednikov omenjene mednarodne ustanove.
Skr/je v Železnikih
Kranj’ 7. jan. Z nocojšnjim koncertom mešanega pevskega zbora in mladinskih zborov osnovne šole v Železnikih se je začelo praznovanje letošnjega občinskega praznika v spomin na 17. obletnico herojske borbe v Dražgošah. V ostalih dneh bodo v Železnikih še številne prireditve, izmed katerih naj omenimo le najvažnejše; slavnostno sejo občinskega ljudskega odbora, komemorativno svečanost pred spomenikom padlih v NOB" itd. Za zaključek bo v nedeljo tradicionalni patruljni tek po stezah partizanske Jelovice, in sicer v smučarskih teki na progi v dolini 14 km, z udeležbo naših najvidnejših smučarjev-tekačev in tek partizanskih patrulj ter v veleslalomu prav tako z udeležbo najboljših slovenskih alpskih smučarjev. Prireditelji pričakujejo udeležbo več kot 200 tekmovalcev.
Mljet - nacionalni, park
Split, 7. jan. (Tanjug). —
Konservatorski zavod Hrvatske,
Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti ter Ekonomski inštitut Hrvatske izdelujejo v sodelovanju z nekaterimi drugimi ustanovami generalno osnovo področja Mljetskih jezer, ki bo proglašeno za nacionalni park. Razen določitve ožjega in širšega zaščitnega področja bodo strokovnjaki in znanstveni delavci določili namen in perspektivni plan razvoja posameznih delov tega področja, ribiških rezervatov in turističnih točk.
6. V OKRAJU MARIBOR
V občini Dravograd: naselje Dravograd; v občini Lenart: naselje
Lenart v Slovenskih Goricah; v občinah na območju mesta Maribor: mesto Maribor z oko-liškimi naselji Brestemica, Brezje, Kamnica, Limbuš, Pekre, Spodnje in Zgornje Hoče; v občini Ormož: mesto Ormož; v občini Ptuj: mesto Ptuj z okoliškim naseljem Hajdina ter naselji Kidričevo ta Majšperk; v občini Radlje ob Dravi: naselja Muta, Radlje ob Dravi in Vuzenicajv -občini Ravne na Koroškem : mesto Ravne na Koroškem ter naselja Cma, Mežica in Prevalje; v občini Ruše: naselja Ruše. Bistrica pri Limbušu in Bistrica pri Rušah; v občini Slovenj Gradec:	mesto Slovenj Gradec;
v občini Slovenska Bistrica: mesto Slovenska Bistrica.
1. V OKRAJU MURSKA SOBOTA
V občini Beltinci: naselje Beltinci; v občini Gornja Radgona: mesto Gornja Radgona ta naselje Radenci; v občini Lendava: mesto Lendava z okoliškim naseljem Dolga vas in naselje Petišovci; v občini Ljutomer: mesto Ljutomer; v Občini' Murska Sobota:	mesto Murska Sobota.
J. v OKRAJU NOVO MESTO
V občini Brežice: mesto Brežice in naselje Dobova; v občini Črnomelj: mesto Črnomelj; v občini Metlika: mesto Metlika; v občini Novo mesto: mesto Novo me-.
sto ter naselje Dolenja Straža,
Dolenjske Toplice in Šentjernej; v občini Senovo: naselji Brestanica in Senovo; v občini Sevnica: mesto Sevnica; v občini Trebnje: naselja Mirna. Mokronog in Trebnje; v občini Videm-Krško: mesto Kostanjevica na Krki in mesto Videm - Krško; v občini Žužemberk: naselje Žužemberk.
Tak izbor omenjenih krajev so narekovali tako dosedanji razvojni pogoji, kakor tudi perspektivni razvoj gradenj najrazličnejših objektov. še posebej pa gradenj družbenega standarda. — Gre torej za okrepitev razvojnih pogojev mest in pomembnejših naselij v prihodnjih letih s tem, da bi se olajšalo plansko izgrajevanje stanovanjskih in komunalnih objektov v okviru določenih ' gradbenih rajonov v mestih in mestnih naseljih.
Po določilih zveznega zakona bodo sedaj okrajni ljudski odbori na predlog občinskih ljudskih odborov s posebnimi odloki določili ožje gradbene rajone. Ti lahko obsegajo območja, ki so urbanistično že urejena in ki bodo glede na planirano stanovanjsko in komunalno graditev v doglednem času zgrajena.
Poleg omenjenega odloka je Izvršni svet sprejel še pripo-
ročilo o imenovanju strokovnih komisij pri okrajnih in občinskih ljudskih odborih z nalogo, da pripravijo predloge za določitev ožjih gradbenih rajonov v mestih in naštetih naseljih;
— ter imenoval republiško komisijo za nacionalizacijo stavb in stavbnih zemljišč.
V komisijo so bili imenovani;
za predsednika: Matija Dolničar, sodnik Vrhovnega sodišča LRS,
za njegovega namestnika: Karel Mejak, sodnik Vrhovnega sodišča LRS,
za člane:	Mirko Hočevar,
pomočnik sekretarja v Sekretariatu Izvršnega sveta za splošne gospodarske zadeve, za njegovega namestnika: ing. Marjan Prezelj, pomočnik sekretarja v Sekretariatu Izvršnega sveta za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve,
za člana:	Janko Dekleva,
državni podsekretar v Državnem sekretariatu za finance LRS,
za njegovega namestnika: dr. Leopold Grošelj, načelnik v Državnem sekretariatu za finance LRS.
Člani konzularnega zbora iz Zagreba so prispeli v torek v Ljubljano ter v poslopju Izvršnega sveta obiskali najvišje predstavnike LRS, _da bi jiin izrazili novoletne čestitke. Konzularne predstavnike tujih držav, ki so akreditirani tudi za področje nase republike, je vodil sedanji doven avstrijski generalni konzul dr. Edmund Krahl. V svojem imenu in imenu svojih kolegov je izrazil najboljše zelje za bodoče leto m se zahvalil za vzajemno sodelovanje predsedniku Ljudske skupščine LRS Mihi Marinku, predsedniku Izvršnega sveta LRS Borisu Kraigherju in predsedniku OLO Ljubljane dr. Marjanu Dermastii. Predsednik Marinko se je zahvalil za novoletno voščilo in izrazil podobne želje, nakar je zadržal svoje goste v enournem prisrčnem razgovoru. Y konzularnem zboru so bili poleg avstrijskega generalnega konzula še generalni konzuli Francije Henri Bolle, Belgije dr. Milan Dular, Velike Britanije Lancelot F. T._ Pyman, 7, D A Edvard Montgomery, Italije Principe Luigi de Giovani di Santa Severina, konzuli Ceskoslo- ^ vaške Evgen Maly, Švice Arthur Wegmiiller in Zah. Nemčije Erich Kampi ter častni konzul Norveške ‘Rene Ružinski. Z naše strani so se sprejema udeležili tudi sekretar Izvršnega sveta Peter Zorko, šef kabineta predsednika Mihe Marinka France Kutm in
šef protokola Izvršnega sveta Mirko Jančigaj.
S PLENUMA OKRAJNEGA ODBORA SZDL KRANJ
V gospodarstvu dovolj delovne sile
Kranj, 7. jan. Osrednja točka dnevnega reda današnje razširjene seje Okrajnega odbora SZDL Kranj je bila razprava o osnutku okrajnega družbenega načrta za leto 1959.
Iz obrazložitev predloga načrta, ki so jih dali predstavniki Okrajnega ljudskega odbora, je razvidno, da bo v letošnjem letu na Gorenjskem še nadalje znatno porasla proizvodnja in da se bo narodni dohodek povečal za 6%>. Letošnja republiška proračunska politika daje Gorenjski razmeroma ugodne proračunske možnosti. Okrajni proračun naj bi se po predlogu načrta povečal za 13.5°/o, občinski proračuni pa kar za 17% (oz. celo za 20%, če upoštevamo sprostitev lanskih rezerv, presežek lanskih
cej živo razpravljali o delitvi proračunskih sredstev. Ljudski odbor je pripravil več možnosti, na seji pa so menili, da je najboljša delitev tista, ki upošteva število prebivalstva posamezne občine, obseg narodnega dohodka in socialni sestav prebivalstva. Če bi upoštevali ta načela delitve, bi bile v najugodnejšem
Setev se ugodno razvija
Beograd, 7. jan. (Tanjug). Po podatkih agrometeorološke-ga oddelka pri Zveznem hidro-proračunov in možnost dotiranja meteorološkem zavodu se po-
proračuna iz investicijskega sklada). Na seji odbora so pre-
IZJAVA PREDSEDNIKA BORISA KRAIGHERJA
Pospešitev gradnje stanovanj
kmetijskih in za kmetijsko proizvodnjo predvidenih zemljišč, kajti kot smo povedali, tako zakon kot odlok Izvršnega sveta LRS nimata nobenega namena spreminjati pri nas uveljavlje-
njem lotila teh problemov in če se bodo aktivno vključile naše politične organizacije, organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva, Zveze komunistov, kakor tudi družbene in politične
sevki odlično razvijajo po vsej državi. Doslej so zrasli 10 do 12 centimetrov. Zlasti dobro se razvijajo italijafiske vrste pšenice, čeprav so temperature padle v zadnjih dneh ponekod tudi do —10 stopinj. Strokovnjaki so mnenja, da zagotavlja ugoden razvoj posevkov njihovo boljšo odpornost proti vremenskim neprilikam.
proračunskem položaju gospodarsko razvite občine (Jesenice, Tržič, Kranj itd.). Navzoči so se strinjali s tem, da bi dobile nekatere občine, ki bi prišle po tem načinu delitve v slabši proračunski položaj, kot so ga imele lani, posebno okrajno dotacijo.
Na plenumu so precej razpravljali tudi o predlogu načrta zaposlovanja nove delovne sile. Gorenjsko gospodarstvo je že skoraj v celoti izpolnilo petletni perspektivni načrt zaposlovanja, to se pravi, da imajo podjetja že toliko delovne sile, kolikor bi jo morale imeti šele konec 1. 1961. Prav spričo velike razlike med povečevanjem delovne sile, proizvodnje in storilnosti ter zaradi prehudega pritiska nove delovne sile na življenjsko raven že zaposlenih so nekateri menili, da je neopravičeno vsako novo zaposlovanje. Predlog okrajnega družbenega načrta namreč predvideva še vedno povečanje delovne sile v gospodarstvu za 2.4 odstotka.
2ivahno so razpravljali tudi o
mest oziroma naselij mestnega	načela	v	kmetijski	politiki	organizacije v akcijo, ki jo od
>rnanq io Po CO m nrna kniTIII 7(11.	..	.	.	■	*_______  *--- ^<rn nralrn
LJUDSKI POSLANCI 0 NALOGAH LETOŠNJIH DRUŽBENIH PLANOV
značaja. Ce se morda komu zdi, da smfl. šli z določanjem teh mest in naselij mestnega značaja v širino, je treba poudariti, da je naš namen, da sc ožji stavbni okoliši določijo v teh krajih v zelo ozkem okviru v resnici samo tam, kjer obstoji neposredni načrt za stanovanjsko in komunalno izgradnjo v smislu urbanističnega načrta določenega naselja. S temi ožjimi stavbnimi okoliši bodo lahko okrajni ljudski odbori v svojih odlokih, ki jih mora itak še predhodno potrditi republiški Izvršni svet, zagotovili, da se prepreči eventualne tendence po zaseganju
Nezgoda ladje »Vranjič« na črnem morju
Reka, 7. jan. (Tanjug) Parnik »Vranjič« z 2297 tonami nosil-nomsti, ki je last »Kvarnerske plovbe« *z Reke, je utrpel na poti iz Kersona v domovino lažjo poškodbo. Ladja je nasedla V noči med 5. in 6. januarjem nedaleč od Odeke, ko je plula s tovorom 2000 ton pšenice, ki na1 bi jo Izkrcala v eni Izmed jugoslovanskih luk.
Iz brzojavke, ki jo je poveljnik ladij e Ivan Sojič poslal direkciji podjetja na Reki, je razvidno, da sl je posadka pri" zadevala nad eno uro izvleči ladniio s plitvine, nakar so zahtevali pomoč.
in v odnosih zasebnih kmetijskih prozvajaleev do družbe in v njihovih lastninskih pravicah.
Osnovna odgovornost za pravilno izvajanje politike stanovanjske izgradnje in pravilno uporabljanje zakona o nacionalizaciji stavb in stavbnih zemljišč prehaja sedaj neposredno na občinske in okrajne ljudske odbore. Smatramo, da bodo oni lahko dobro izvršili svoje naloge na tem področju, če se bo
vsa naša javnost z razumeva-
pira sprejem omenjenega zakona. Ob pravilnem razumevanju namenov tega zakona in namenov republiškega odloka o mestih in naseljih mestnega značaja, na katera se nanaša nacionalizacija stavbnih zemljišč, mislim, da bomo lahko dosegli velike nadaljnje uspehe pri reševanju problemov stanovanjske izgradnje in oskrbe našega prebivalstva s cenenimi, pa vendar primernimi in zadostnimi novimi stanovanjskimi prostori.
Priprave za gradnjo avtomobilske ceste med Paračinom in Nišem
V torek je bila v Ljubljani seja Okrajnega komiteja ZKS Ljubljana, prisostvovali pa so ji tudi sekretarji občinskih
komitejev ZKS.
Na seji so obravnavali . izvajanje Pisma IK CK ZKJ, na popoldanskem delu pa načela zveznega družbenega plana za 1959. leto in nekatera vprašanja v zvezi z izvajanjem zakona o nacionalizaciji gradbenih površin in stanovanjskih hiš.
V analizi in razpravi so na seji ugotovili, da je izvajanje Pisma pomagalo odstraniti marsikatero slabost v gospodarskem in družbenem življenju v okra-
ju in da je treba v bodoče še boflj okrepiti politično aktivnost na vseh toriščih družbenega življenja v okraju, pri čemer mora biti Pismo IK še naprej vsakodneven pripomoček vseh družbeno političnih sil-V zvezi z razpravo o družbenih planih za 1959. leto so sc na Seji dogovorili, da bodo v
naslednjih dneh po vseh občinah množični sestanki, na katerih bodo ljudski poslanci tolmačili načela in naloge letošnjih družbenih planov ta razlagali načela zakona o nacionalizaciji stanovanjskih hi; in gradbenih zemljišč.
proračunskih dohodkih iz kmetijstva, ki bodo letos na Gorenjskem narasli za okoli 20%. Poudarili so, da se mora razlika med dajatvami ravninskih in višinskih posestev ter med posestvi z malo ali veliko gozda uravnavati z občinskimi dokladami.
Pri drugi točki dnevnega reda pa so na seji razpravljali o problemih, ki so nastali v zvezi z novim zakonom o nacionalizaciji najemnih hiš in gradbenih zemljišč.	A.	C.
Navodilo za določanje minimalnih osebnih dehodkov
Beograd, 7. jan. (Tanjug). Sekretariat za delo pri zveznem izvršnem svetu je izdal navodilo za izvajanje odločb o minimalnih osebnih dohodkih delavcev v gospodarskih organizacijah. To navodilo predpisuje osnove za popravek minimalnih osebnih dohodkov, nadalje način izračunavanja odstotkov, za kolikor se popravljajo ti dohodki in postopek po izvršenem popravku.
To navodilo je uveljavljeno z današnjo objavo v »Uradnem listu FLRJ«.
Novi zakoni objavljeni
Beograd, 7. jan. (Tanjug). »Uradni list FLRJ« o-bjavlja v današnji številki zakon o proglasitvi zveznega proračuna za 1. 1959. zakon o končnem obračunu izvršitve zveznega proračuna za 1- 1957 in zakon o P0-daljjšamjiu mandatov delavskih svetov do rednih volitev v delavske svete v 1. 1960. »Uradni list« prinaša tiudnl zakone o spremembah im dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih, o javnih uslužbencih. zakon o prispevku za stanovanjsko gradniio in o elektrogospodarskih organizacijah.
UREDBA 0 NAGRADAH UMETNIKOV
Beograd, 7. jan. (Tanjug). Zvezni izvršni svet je izdal uredbo, ki ureja delovna razmerja in nagrajevanje umetnikov v gledališčih, filharmoni-
Niš, 7. jan. (Tanjug). Na vsej trasi bodoče avtomobilske ceste med Paračinom in Nišem, kjer bo letos največje mladinski gradbišče v državi, se pripravljajo za začetek dela. Pripravljalna dela, ki so se _ pričela že meseca julija prejšnjega leta, se od takrat niso prekinila Po podatkih glavnega štaba in direkcije za gradnjo avtomobilske ceste skozi Srbijo so prepeljali že vso opremo z avtomobilske ceste Ljubljana —Zagreb. Zgradili so že pet naselij, preostalih trinajst pa bodo zgradili do konca januarja. Naselja gradijo na vsakih 5 km trase od Paračina proti Nišu. Vsako naselje bo imelo zdravo pitno vodo (ki so jo že pregledale skupine Higienske-' ga zavoda), urejene zdravstvene domove in druge objekte, ki so potrebni za normalno življenje brigadirjev. Gradbena podjetja, ki sodelujejo pri delih, so že dobila operativne naloge. Lepo vreme v novembru in decembru je omogočilo.
slen.vendir pa samo za drugo vrsto umetniškega dela, kadar je to neobhodno potrebno za umetniško ustanovo. Tako ho-
  w	.	noramo delo odobrava umet-
jah, ansamblih narodnih plesov njški svet ustanove. Po uredbi da so pripravili kamnolome in in drugih umetniških ustanov. je umetniško osebje razvrščeno Po tej uredbi se lahko umet- v pet skupin po poklicu in niško osebje angažira za stal- v ustrezne plačilne razrede, no delo v umetniški ustanovi Predpisani so tudi pogoj i_ za le na podlagi natečaja. Pogod- napredovanje in za	’
ba o angažmaju lahko traja umetniškega dodatka.
višino
Zasedanje alpske skupnosti na Dunaju
največ dve leti. V tem času pa se lahko umetniško osebje honorarno zaposli v drugi umetniški ustanovi le z odobritvijo upravnika ustanove, v kateri Je stalno zaposlen. Razen tega lahko honorarno dela tudi v
Ta uredba je uveljavljena z današnjo objavo v »Urad. listu FLRJ«, obenem pa je prenehala veljati dosedanja uredba o delovnih razmerjih in plačah umetnikov in pomož-
ustanovi, kjer je stalno zapo- nega umetniškega osebja.
Devetega in desetega januarja bo na Dunaju zasedanje propagandne skupnosti alpiskih dežel, ki kot je znano združuje turistične organizacije evropskih alpskih dežel — Avstrije, Francije, Švice, Nemčije, Italije in, Jugoslavija.
nabavili potrebni gradbeni material. Pričakujejo, da bodo ves gradbeni material pripeljali na traso pred začetkom glavnih del. Ljudska tehnika v Nišu bo organizirala šoferske tečaje, tečaje iz radiotehnike, fotografije in drugih področij tehnike.
Blaga zima?
Beagraid, 7. Jan- (Tanjug). Po pričakovanjih profesorja Ante Obuljena, svetnika v Zveznem hidrometeorološkem zavodu, se lahko v januarju, zlasti pa februarja pričakuje z veliko verjetnostjo, relativno blago in izpremenljivo vreme.
Sredi januarja se pričakuje
izrazitejši predor hladnih, kontinentalnih zračnih gmot,_ ki pa ne bo prinesel močnejšega znižanja temperatura niti ne bo dolgo trajal.
Čeprav bi bilo še prezgodaj reči kaj določnejšega o razvoju vremena spomladi in v zgodnjem poletju, je profesor Obulien mnenja, da bo letošnje poletje hladnejše ln de-ževnejše.
Blaga zima v januarju ni izreden pojav. V srednji in jugovzhodni Evropi je blaga zima tipična za leta neposredno
Novo združevanje v industriji
BEOGRAD, 7. jan. (Tanjug). Odbor za organizacijo in združevanje pri Zvezni industrijski zbornici je sprejel predloge za ustanovitev novih poslovnih združenj o čemer bo razpravljal upravni odbor zbornice na enem izmed prihodnjih sestankov.
Podjetja za proizvodnjo ln predelavo tobaka predlagaj o ustanovitev poslovnega združenja. ki se bo bavllo s skupnim Izvozom ln uvozom tobaka ter tobačnih iizdellkov, js planiranj em in vsklarjev anj em proizvodnje itd. Prav tako bo sedem premogovnikov v Bosni in Hercegovini ustanovilo poslovno združenje. Sprejeta je tudi ustanovitev poslovnega združenja za proizvodnjo živil ln združenja gospodarskih organizacij kozmetične Industrije. Po neki anketi sekretariata za Industrijo pri zveznem izvršnem sveta in podatkih Zvezne industrijske zbornice se v industriji kažejo sedaj možnosti za ustanovitev nad 16 novih poslovnih združeni v živilski, tekstilni, kemični, lesni industriji in v drugih panogah.
Čeprav je bilo doslej usta-
m-er, da še niso urejena mnoga vprašanja glede poslovnega združevanja. Najpogostejši ie problem zagotovitve potrebnih osnovnih ln obratnih sredstev, ki naj bi iih dala podjetja sama. Poleg tega se poj avli a kot problem kreditiranje, ob-
računavamte in sodelovanje ko-
operantov pri izdelavi končnih izdelkov.
Ker je poslovno zdiruževanie v našem gospodarstvu nova oblika združevanja, so zastopniki industrije mnenja, da bi bilo potrebno podrobno proučiti poslovanje že ustanovljenih takih organizacij ln na podlagi njihovih izkušenj priporočiti Zvezni industrijski zbornici ter drugim organom primerne ukrepe za odstranitev ugotoviti en ih pomandkl j i vosti.
ALI JE PODRAŽITEV MLEKA NA JESENICAH RES POTREBNA?
S 1. januarjem 1. 1959 se e cena mleka na Jesenicah znatno zvišala, in sicer na 38 din. Mleko dobavlja na Jesenice podjetje »Planika« iz Tolmina. Na podražitev so takoj reagirali politični forumi na Jesenicah ter sta občinski sindikalni svet in izvršni odbor sindikalne podružnice železarne sklicala seji odborov, na 'katerih so o tem raz-
    __________________   _	_	povij en ih okoli 17 poslovnih
po maksimumu sončne aktiv- združenj, ki združujejo v svo- pravljall. .Oba foruma sta so-
- •	’----- --	...	glasno	ostro obsodila povišanje
cene mleka, ki nikakor ni v skladu s sedanjo splošno politiko cen v naši državi in direktno vpliva na standard potrošnikov — jeseniških delavcev. Oba
nosti, marveč za dobo od ene- jih programih proizvodnjo, ga do dveh let po mafcsimu- prodajo ln skupno Izdelavo na-mu. Zime Jeita 1907-08, 1918-19, Črtov za proizvodnjo, se ven-1929-30, 1938-39 in 1948-49 so dar te organizaoitj« prepočasi bile blage, je dejal profesor ustarfcvlijatio. To je posledica Obulien,	več razlogov, med njimi na prl-
odbora sta mnenja, da je treba to podražitev takoj preklicati in ostati pri ceni, ki je veljala pred 1. januarjem 1959.
Jeseniški občinski sindikalni svet bo tudi s tovariškim pismom obvestil občinski sindikalni svet v Tolminu in ga opozoril na to podražitev podjetja »Planika« ter mu obrazložil svoje stališče do tega ukrepa. Izvršni odbor 2elezarne Jesenice je tudi sklenil, da bo s tem sklepom seznanil tudi delovni kolektiv železarne Jesenice in ga bo hkrati tudi pozval, da se -o-, živi akcija kontrole cen in a teot v bodoče prepreči takšne pevjamg.
7 SLOfERSD POBOmiLEC I 3tL * "
St. 4 — 8. JAMTJAiUA 1980	'	_____________
' H <
u
mm
Kuba
iJEREBI V BELGIJSKEM KONGU
- ■	-■«.*	-}	-	'r-^:—'	;	--.	»■»*-	0*gyiS»«j8e»
»Operacife čiščenja«
Po nepopolnih podcikife ja Mio v neredih ubitih 30 črncev, najmanj 100 pa ranjenih — Po vsem Kongu so se začele operacije čiščenja
Ne glede na siceršnji temperament vročekrvnih kubanskih Ijtudi in poteze operetnega značaja, kakršna je bila pred me<-sed propagandna ugrabitev znamenitega avtomobilskega dirkača Fangija, je na Kubi plamtel upor in te dni se je s padcem dosedanjega diktatorja Fulgensia Batiste tudi zmagovito zaključil.
Skoraj četrt stoletja je trajala diktatura čokatega generala, nekdanjega kaplarja in sten^i^afa, ki pa se je poln prirodne inteligence povzpel do predsednika republike ter z državnim udarom leta 1933 postal gospodar Kube. Enkrat so ga že pozneje pri svobodnih volitvah pognali iz dežele, a vendar se je znal znova vrniti in uvesti še trši diktatorski in teroristični režim z najširšimi pooblastili. Nenavadno delo so opravili vroče podnebje. bele vabljive suknje ameriških gospodov in možnosti zaslužka iz neravnih bogastev dežele, kajti nekdanji ■preprosti možakar se je prelevil v politika z vladnim sistemom in se izučil sebi v kor'st izkoriščati državno blagajno, kiparji so klesali portrete njegovih otrok in čeprav je svojo razkošno vilo pred Havano obdal z utrjenimi bunkerji, se je znal marsikaterim demokratičnim državam smehljati kot veliki demokrat.
Fidel Castro, mladi, zagonetni. bradati advokat, ki je začel pred leti neustrašno uporniško borbo proti dosedanjemu diktatorju v gorah Sierre Maestra. tako kot nekoč prvi borec za kubansko neodvisnost Jose Marti, je nasprotno izhajal iz bogate kubanske družine in je bil vzgojen celo pri jezuitih: a že zgodaj ga je potegnil val ljudskega nezadovoljstva s seboj in vzbudil v njem nekaj, kar je politično in idejno, morda še celo danes, po zmagi, dokaj nejasno, kar pa bi lahko še najbolje označili z oznako revolucionarnega idealista. Dolgo je bila njegova borba, v kateri so sodelovali zlast' navdušeni mladinci, skoraj boli polna romantike kot resničnih izgledov za zmago, toda sploš-~no nezadovoljstvo in korupcija sia vse bolj izpocJ iedala tla Batistovemu režimu, dokler se ni nujno zrušil.
Castrova zmaga na Kubi je danes popolna. In vendar se je formalno takoj umaknil iz prve vrste in potisnil naprej kot novega predsedniškega kandidata starejšega pravniloa z očali Manuela Urrutio. Morda prav zato. da bi predsednik po tolikih letih diktature ne imel več v rokah preveč oblasti, ampak predvsem samo občutek prava in pravice. Kakšen bo vendar bodoči program zmagovitih upornikov, je danes še reči težko, čeprav je Fidel Castro že pred tremi leti. ko je bil v izgnanstvu v Mehiki zahteval nacionalizacijo ameriških posestev na Kubi, zlasti nacionalizacijo velikih sladkornih plantaž, razdelitev velikega dela industrijskih in veleobrt-nih podjetij delavcem, javna dela, elektrifikacijo podeželja, industrializacijo in povečanje socialne zaščite. Nedvomno so si skupine, ki so privedle kubanski upor do zmage, notranje politično med seboj še precej neenotne in različne; dejstvo pa je, da jih druži nezadovoljstvo s starim. Množične splošne stavke delavcev v sedanjih kritičnih dneh dokazujejo večino, ki stoji za novo nastajajočim režimom v nasprotju s preteklostjo, ko so stavke z nasiljem zatirali.
Zaradi te trenutno še ne povsem jasne politične usmeritve novega režima na Kubi, so nekoliko neuravnovešeni tudi še občutki, s katerimi so velesile sprejele spremembe na Kubi. ZDA so dokaj dolgo podpirale Batistov režtm. ker so smatrale, da zatira komuniste, toda demokratično ameriško javno mnenje se je že dolgo časa preselilo s simpatijami k upornikom. Zato je danes uradni Wahington previdno na, strani Fidela Castra. Moskva prav tako gleda v Fidelu Castru lahko oboje — revolucionarja in zastopnika zahodnega parlamentarizma. V najbolj nerodnem položa,ju pa je londonska vlada, ki si je nakopala veliko očitkov laburistične opozicije in revolucionarjev, zato ker je še vse do zadnjega dobavljala orožje proslulemu Batisti. Pač zaradi interesov Shellove rafinerije ter britanskega kapitala v havanskem pristanišču.
Toda. naj si bo kakorkoli. Z novimi stvarmi na Kubi se bodo morali sprijazniti vsi. Razvoj pač povsod nezadržno teče naprej. V zadnjih petih letih je bil Fulgensio Batista že peti diktator latinske Amerike, ki so ga vrgli. Pred njim so se zvrstili že argentinski Peron, nikaragvajski Somosa, haitski Magloar, kolumbijski Piniglia in venezuelski Jimenez. Svoboda je nekaj vsesplošnega in ve-HggTrega povsod. In tudi na
LEOPOLDVILLE, 7 jan. (Reuier). Po dveh dneh nemirov v glavnem mestu belgijskega Konga so nocoj po ulicah evropskega dela mesta patruljirali belgijski padalci. Po uepopolnih podatkih je bilo med neredi ubitih 30 črncev, najmanj 100 pa jih je bilo ranjenih, medtem ko so jih 300 aretirali. Deli mesta, v katerih je prišlo do nemirov, so obkoljeni, vso noč pa je veljala policijska ura.
Po vesteh. ki prihajajo iz Brazzavilla, ki leži na drugi strani reke Kongo, številni Evropejci zapuščajo svoje hiše. Predsednik občine Le p. Id-vili a je danes izjavil, da je bilo med širokimi racijami, ki
Brezposelni v Zahodni Nemčiji
Numberg, 7. jarr. (Reuter). Število brezposelnih se je v Zahodni Nemčiji v prejšnjem mesecu dvignilo od 504.956 na 931.131 oziroma od 2,2% na 4.7 odstotkov od skupnega števila zaposlenih. Po letu 1947 je to največje število brezposelnih v Zahodni Nemčiji.
so jih izvedli padalci m policija v zadnjih 48 urah. med domač.m prebivalstvom, aretiran, h 300 oseb. Do racij in -operacij čiščenja- je v vsem Kongu prišlo po ostrih spopadih med policijo in domačini, ki so v nedeljo po ulicah Leo-poldvilla demonstrirali proti belgijski upravi. Skupno šte~ vilo žrtev teh neredov uradno še ni ugotovljeno.
Predsednik občine Leopold-villa je prav tako dejal, da vojaške sile nadzirajo celotno ozemlje te belgijske posesti. Trdil je, da med dosedanjimi racijami in nadzorovanjem črnskega prebivalstva -ni bilo nobenih resnih dogodkov«.
INIJUSKO-FflKISTOSKI OBNOSI
Obmejni spor
»Slovenska reč« v slovenščini.
Bengalska vlada je sklenila, da bo vrnila jsred- Dve strani sta 'polni novic o nji indijski vladi v ponovno proučitev spora*™,	£££&
ki sla ga sklenila Hehru in tedanji predsednik Ivanu Meštroviču in Marinu Pakistana Kun	Držiču.	Odgovorni	urednik li-
Izvedelo pa se je, da je »lo-. kalna milica-«, sestavljen^ iz vrst evropskega prebivalstva, zlouiporabljala orožje, na kar je danes oblast prepovedala Evropejcem nositi orožje iz svojih hiš.
V predmestjih Leopoldvilla je nocoj ponovno prišlo do spopadov med črnskimi nacionalisti in policijo, v uradnem sporočilu 'pa je rečeno, da je policiji uspelo zavzeti nekatere zgradbe, ki so jih imeli v rokah nacionalisti.
Nova lista naših rojakov v Južni Ameriki
V Montevideu, Urugvaj, je v novembru 1958. leta izšla prva številka mesečnika JUGOSLO-VENSKI VJESNIK, ki bo glasilo Meddruštvenega odbora jugoslovanske kolonije v Urugvaju. Na prvi, strani je članek o dnevu republike 1943—1958 z jugoslovanskim držaivnim grbom v dvobarvnem tisku. Od osmih strani, kolikor jih ima številka, jih je približno polovica v ka-sitilijanščini (južno - ameriški španščini), druga polovica pa v hrvaščini. Polovica zadnje strani pa je pod naslovom
NEW DELHI, 7. jan. (Tanjug). Bengalska vlada je sklenila, da bo osrednji indijski vladi vrnila v ponovno proučitev sporazum, ki sta ga prejšnjo jesen sklenila premier Nehru in tedanji pakistanski premier Nun o nekaterih obmejnih vprašanjih. Po tem sporazumu mora Indija odstopi!	___ —9n nnn ?«»fv»»rnih milj novršine.
sta je Marjan Puratič. Zanimivo je, da se list posebej zahvaljuje litvanskemu naprednemu listu Darbas, ker mu je posodil črke, primerne za naše jezike. — Tudi v Santiagu
piti Pakistanu približno 2<h0«0četvernih milj	^vega^elj^ke^^stTjU-	'jejo'zaradi	ameriške recesije,
Pakistan pa Indiji približno <0.000 četvernih milj	povrs	n	.	GQgLoVANSKEGA GLASNI-	ker	živi največje število grških
Bengalska skupščina je nedavno jioglasno_iz|lasoval_a	rejvo-	KA Lis+ z istim imenom je	izseljencev	na dolarskem pod
izhajal že leita 1935 in izdajal ga je rojak Jurij Matulič-Zo-rin, List je pisan pretežno v kastilijanščini. Objavlja pa v prvi številki poročila iz naselbin v Chilu in domovine.
Cv. A. K.
Podpredsednik sovjetske vlade Mikojan je na svoji poti po ameriških mestih danes prispel v Cleveland. Po dveurnem razgovoru s podpredsednikom ZDA Nixonom — pogovarjala sta se v glavnem o berlinskem vprašanju — je Mikojan izjavil novinarjem, da ZSSR vztraja pri svojem stališču, da se mora četverni status Berlina končatj.. Moskovski časopisi spremljajo Mikojanov obisk z veliko pozornostjo in objavljajo pisanje »New York Herald Tribune«, ki pravi, da »si v ZDA sedaj zelo prizadevajo, da bi med ZDA in ZSSR prišlo do čim več stikov«. Objavljajo pa tudi številne komentarje drugih ameriških časopisov. (Na- sliki: podpredsednik vlade SZ Mikojan v razgovoru z ameriškim zunanjim ministrom Dullesom.)
Urško gospodarstvo
V preteklem letu je imelo grško gospodarstvo iste težave kot poprej: negativno zunanjetrgovinsko bilanco, solidno kmetijsko proizvodnjo in zastajanje v industrijski proizvodnji
ATENE, 7. jan. (Tanjug). Težave grškega gospodarstva so bile v preteklem letu iste kot poprej: negativna bilanca v zunanji trgovini, solidna kmetijska proizvodnja, vendar pa zastanjanje v industrijski proizvodnji, poleg tega pa_ se
negativna bilanca z državami bivše evropske plačilne unije. Ob teh težavah pa se je v preteklem l^tu pokazala še ena nova nevarna tendenca, ki obstaja v zmanjšanju tako imenovanih »nevidnih dohodkov«.
H »iiupsciua jc	—o----.	.	“
lucijo, v kateri izraža svoje nasprotovanje izvajanju tega sporazuma, ker gre za obmejna ozemlja med vzhodnim Pakistanom in zahodno Bengalijo.
vlado, da namerava prepustiti del indijskega prebivalstva .►na milost in nemilost pakistanskim oblastem-«.
Istočasno obtožuje pakistanski tisk Indijo, da se skuša izogniti izvajanju tega spora-
zuma. Te obtožbe utemeljujejo z nedavno izjavo premiera Nehruja, da bodo pred začetkom izvajanja sporazuma upoštevali stališča nasprotnikov
tega sporazuma in da bo o njem odločalo prihodnje zasedanje indijskega parlamenta. Bengalska vlada zahteva, naj iz sporazuma Nehru—Nun izvzamejo področje Berubari, ki bi po tem sporazumu moralo priti pod Pakistan. — To. vprašanje« je sprožilo v Indiji številne razprave, nasprotniki sporazuma pa obtožujejo
Ti dohodki iz izseljeniških pošiljk v devizah se zmanjšu-
ročju. Po podatkih ministrstva za trgovino so državni dohodki, ki nastajajo v trgovini in v drugi aktivnosti z inozemstvom v prvih desetih mesecih lani pokazali primanjkljaj v znesku 51,8 milijonov dolarjev, čeprav
Sklepi vlade na Kubi
Začasni predsednik kubanske republike Urrutia je razpustil parlament, razreši! vse guvemerje# predsednik e občin in občinske svetovelcs
Kongres ZBfl zaseda
VVashington, 7. jan. (AP) Da-aes popoldne se bo začelo zasedanje 86. ameriškega Kongresa- na katerem bodo po oceni političnih krogov najvažnejše debate o mednarodnih vprašanjih. Zelo važna bodo tudi vprašanja obrambnega značaja, predvsem pa razprava o novem proračunu. Devetnajstega januarja bo Kongresu podal svoj proračunski predlog. predsednik
HAVANA, 7. jan. (AFP). Začasni predsednik, kubanske republike JVIanuel Urrutia je danes razrešil vse guvernerje, predsednike občin in občinske svetovalce. Urrutia je objavil ta sklep takoj za razglasitvijo razpustitve parlamenta, ki je bil izvoljen 3. novembra lani. Predsednik vlade in minister za delo sta objavila, da se bo žetev sladkornega trsa začela takoj. Žetev sladkornega trsa je bila preložena zaradi spopadov med silami Fidela Castra in bivšega diktatorja Batiste.
Železniški promet je med pokrajinama Finar del Rio in Las Vili as ponovno vzpostavljen. Zboljšujejo se tudi telefonske zveze, medtem ko oo kubanska letalska družba danes ponovno odprla svoje normalne poti v notranjosti Kube Ln v inozemstvo.
Kot pričakujejo, bo vlada po objavi sklepa o razpustitvi po-
vn.»cuuw K.««,,,.------------------- litičnih	strank razglasila tudi
Eisenhower. V njegovi osebni odločbo ,po kateri na pnho -
njih volitvah ne bodo mogli
šemu predsedniku Kube, Ful-genciju Batisti, ne bodo priznali pravice azila v ZDA, da pa bi mu lahko dovolili pri-“ hod »na neki drugi osnovi«. To je bil Rogersov odgovor na vprašanje v zvezi s poročili, da je prišlo do določenih korakov glede prihoda Batiste v
ZDA. ' Batista je sedaj v Dominikanski republiki.
V britanskem Foreign Offi-ceu so danes sporočili, da je britansko veleposlaništvo v Havani sprejelo uradno noto, v kateri ga obveščajo o ustanovitvi nove kubanske vlade.
V Londonu imajo to noto za zahtevo nove kubanske vlade, naj jo Velika Britanija prizna.
V Foreign Officeu izjavljalo, da noto proučujejo.
Po mnenju diplomatskih krogov bo Velika Britanija priznala novo kubansko vlado takoj, ko bodo to napravile ZDA.
je v istem času prišlo do določenega povečanja izvoza.
Do tega je prišlo zaradi stalnega povečanja uvoza iz zahodnoevropskih držav, ki je popolnoma svoboden za največji del predmetov, medtem ko ima Grčija sama zelo veliko težav pri plasiranju svojih izdelkov v zahodni Evropi.
Fond zlata in deviz je ostal še naprej na visoki ravni v primerjavi z denarjem v obto-ku. Tako je 31. oktobra razpolagala grška banka s 5 milijardami 254 milijoni drahem v zlatu in devizah (okoli 175 milijonov dolarjev) proti 7 milijardam 387 milijonov drahem v obtoku/ kar osnovo drahme še zdaleč ni ogrožalo.
Da bi preprečila nadaljnji porast primanjkljaja v poslovanju z drugimi državami, je grška vlada konec preteklega leta omejila uvoz nekaterih predmetov, kar je po mnenju
r
uradnih krogov že dalo prve rezultate. Tako se je prejšnji oktober, ko so začeli veljati novi instrumenti, zmanjšal uvoz za približno 3 milijone dolarjev v primerjavi z oktobrom leta 1957.
Na področju kmetijstva so bili doseženi pomembni rezultati. Grčija je imela že drugič višek v proizvodnji žita. Pridelala je okoli dva milijona ton žita, medtem ko znašajo domače potrebe nekaj več kot 1,5 milijona ton. Prav tako so dosegli povprečno žetev tobaka in bombaža, tako da na tem področju proizvajalci niso imeli težav.
Pol nriTjona brezposelnih v fingliji
London, 7. jan. (Reuter). Britansko ministrstvo za delo je sporočil-o, da je bilo v Veliki Britaniji v začetku decembra 532.000 brezposelnih. V primerjavi z novembrom je to za 4000 ljudi manj.
Od skupnega števila brezposelnih je bilo v začetku decembra 480.000 ljudi na listi stalno brezposelnih, medtem ko jih je bilo samo 52.000 začasno brez dela.
Nov ameriški satelit |e pripravljen
Los Angeles, 7. jan. (AP) V prihodnjih nekaj dnevih bodo v letalskem oporišču Vanden-berg na zahodni obali ZDA, približno 270 km' severno od Los Angelesa, izstrelili umetni zemeljski satelit, ki bo letel nad Severnim in Južnim tečajem. Da bi proučili - vpliv na člove-
poslanici, ki jo bo poslal v petek, pa bo po sporočilu Bele hiše govora tudi o svetovnih vprašanjih.
Predsednik Eisenhower je na-značll obrambni proračun na sestanku, ki ga je imel z voditelji Kongresa v soboto. Obrambni proračun določa vsoto 40 milijard 900 milijonov dolarjev, vključuje pa tudi fonde za izboljšanje izstrelkov, to je več kot polovica skupnega vladnega proračuna, ki bo znašal približno 77 milijard dolarjev.
Ameriški Kongres bo prav taščo proučil program pomoči tujini.
kandidirati in voiiti poslanci, ki so bili izvoljeni v letih 1954 in 1958. Prav taKo bodo blokirali premoženje, ki ga imajo funkcionarji bivšega Bati-stinega režima v bankah, proti Batisti in nekaterim uradnikom pa bodo sprožili sodni postopek zaradi zločinov, ki so jih napravili v času prejšnjega režima. Vlada je včeraj ukinila tudi vsa sodišča.
Veleposlanik ZDA na Kubi Smith je včeraj iz Havane odpotoval v Washington.
Ameriški generalni državni pravobranilec William Rcgers je izjavil novinarjem, da biv-
1»
\
Človek lz Havane14
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
LONDON, 7. jan. (Po telefonu). Razvpit je igralnice in nočni bari, v katerih so glavni gostje ameriški milijarderji in eksotične plesalke, ter vsakovrstne afere, so glavni elementi Greenove knjige »Naš človek v Havani«. Ko je izšla iz tiska, si je malokdo predstavljal, da bo ta angleški roman tako hitro postal simbol neprijetne stvarnosti za Britance.
TELEGRAMI
Britanskega veleposlanika na Kubi Alfreda Forthama tuikaj nihče več ne imenuje drugače kot z naslovnim imenom Greenovega junaka — nerodnež. Toda razlika je vendar bistvena. Medtem, ko je Greenov »Človek iz Havane" glavna oseba zabavne satire, je britanski veleposlanik postal akter stvarne tragikomedije. Sadovi njegovega dela so že pričeli padati z drevesa, a njihovi rezultati so za britanske interese neprijetni. O tem pričajo vesti s Kube, ki stalno krožijo v britanski prestolnici.
Veleposlanik Fortharn se je s svojimi uslužbenci zaprl v poslopje veleposlaništva, ki ga čuva močan kordon Castrove policije pred stalnimi poskusi razjarjene množice, da prodre v poslopje. Da bi vsaj nekoliko omilil neprijeten položaj v katerem se nahaja britan-
H1ROS1MA — V bolnišnici v Hirošimi je za posledicami atomske eksplozije leta 1945 umrla Japonka Hariko Okida.
Stara je bila 51 let.	_	^
BONN — Predsednik zahodnonemskega Bundestaga Gerstennieier je na povabilo sudanske vlade, ki ga je povabila kot predsednika »nemškega društva za Afriko«, odpotoval v Kartum. Na povratku bo obiskal tudi Lnksor
in Kairo.	.	. , , .
LONDON — Po uspešnem gostovanju v Sovjetski zvezi se je vrnilo v London Shakespearovo gledališče. Gledališče je imelo v Moskvi in Leningradu 26 predstav Shakespearovih del »Romeo in Julija«, »Hamlet« in »Dvanajsta noč«.
RIM — V Rimu je začela 7. delom konferenca Organizacije združenih narodov za mednarodno civilno letalstvo (ICAO). Na njej bodo proučevali tehnična vprašanja, kako	sko veleposlaništvo v Havani,
vpeljati reaktivna letala v promet na Srednjem vzhodu in	ie veleposlanik izdal uradno
v jugovzhodni Aziji.	sporočilo za tisk, v katerem je
STRASBOURG — Tukaj se je začelo zasedanje skup-	poskušal pojasniti in upravi-
ščine »Male Evrope«, ki bo v glavnem proučevalo vprašanje	čiti britanske dobave orožja
sodelovanja šestih držav članic skupnega tržišča z Veliko	bivšemu diktatorju Batisti V
Britanijo in desetimi ostalimi državami članicami organi-	sooročilu je rečeno, da je bilo
zaciie za evropsko ekonomsko sodelovanje (OEEC).	15. decembra ustavljeno poši-
SEUL — Zaradi protiukrepov policije so preložili velike	Ijanie orožja in da je pošiljka
demonstracije, ki so bile napovedane v protest proti novemu	petih borbenih letal in druge
zakonu o nacionalni varnosti v Južni Koreji. Z njim so dali	vrste orožja, ki je bila n? po-
policiji in vojski večja pooblastila pri preiskavi in nadzo-	ti v Kubo. ustavljena. Velepo-
rovanju političnih združenj in publikacij.	slanik daiHe pojasnjuje. da ta
KARTUM — Predsednik sudanske vlade Abud je spo-	skleo britanske vlade v Icu-
ročil, da se bodo dela za izgradnjo velike hidrocentrale v	banskih ča^onisih ni mog°'
Sndanu takoj začela. Gradili jo bosta skupno neka britan-	biti objavljen prej zaradi
ska in neka zahodnonemška tvrdka.	»stroge cenzure v tem času-«.
Toda vse to je prišlo pet minut po dvanajsti. Omenjanje 15. decembra ter preobrata v britanski politiki do Kube je — kot kaže — povzročilo več škode kot koristi britanskim interesom, kajti to je bilo komaj enajst dni, preden je bil Batista zrušen ali -dva do tri mesece kasneje, ko so tudi Američani nehali oboroževati svoje varovance.
Protibriitansko razpoloženje je na Kubi tako naraslo, da celo britanski poročevalci tam ne vidijo nobenih možnosti več kar koli rešiti. — Niti umik kompromitiranega veleposlanika, niti neposredno priznanje novega režima po prepričanju britanskih dopisnikov ne more spremeniti sedanjega položaja. Mnogi krivci so padli pod ognjem britanskega orožja — je izjavil Castrov zunanji minister in sedaj se ne postavlja več samo vprašanje veleposlanikove osebnosti. temveč tudi celotne britanske politike do Kube.
Veleposlanik Fortham je nekemu britanskemu novinarju izjavil, da pričakuje vsak trenutek, da bo Kuba zahtevala njegov odhod. Poraz Batiste je po veleposlanikovih besedah za Britanijo presenečenje. Veleooslanik celo pravi, da je sedaj v vlogi • »krivca brez krivde«.
Forthamova izjava je v Londonu nenrijetno odjeknila ter je sprožila nekaj zanimivih vprašanj. Ali je Foreign
Office vodil »tako politiko do Kube« zato, ker je bil zapeljan s poročili svojega veleposlanika? Ali je veleposlanik poročal samo tisto, kar je menil, da od njega pričakujejo njegovi šefi v Londonu7
Nad kubansko zadevo so pričeli dvigati zastor pred mesecem dni v britanskem parlamentu in sedaj pričakujejo, da bo ta zadeva takoj, ko se bo parlament znova sestal, postala ena prvih tem ostrega medpartijskega dvoboja.
Hkrati objavlja londonski tisk znesek britanskega kapitala, v kubanskem gospodarstvu. Od prvotnega zneska 11 milijonov funtov se je celotna vsota povzpela na več kot 20 milijonov funtov, ki so v glavnem investirani v kubanski sladkor, petrolej in druge donosne posle.
Vse to je sedaj resno ogroženo, ker Britanija prva na spisku tistih problemov, s katerimi se bo nova revolucionarna vlada »energično spoprijela"".
Po zaslugi veleposlanika Forthama ali — morda točneje — britanske politike, -je poslal -Greenov roman »Naš človek v Havani-« najbolj iskana knjiga na britanskem tržišču. Knjiga se bo pojavila tudi na filmskem platnu z Alec Guinessom v naslovni vlogi. Toda njegov dvojnik v stvarnosti — ali kakor ga tu imenujejo:	Foreign Officeov
»človek v Havani« — bo doživel popolnoma drugačno usodo. Čaka ga usoda, ki navadno doleti diplomate, katerih imena — ne glede na to, ali je to njihova lastna krivda ali ne — postanejo simbol popolnega neuspeha kratkovidne politi-
ški organizem med poletom v vesolju, bodo v satelit verjetno namestili živo bitje — najbrž miš.
Z izstrelitvijo tega satelita se bo začelo izvajanje programa vesoljskih raziskovanj v tem novem ameriškem raketnem oporišču na Pacifiku. Satelit je težak približno 650 kg, izstrelili pa ga bodo s pomočjo rakete tipa »Thor«. Po nekaj dnevih leta se bo satelit vrnil v zemeljsko atmosfero. Da bi ga ohranili, ga bodo opremili s posebnimi napravami, ki bodo onemogočile njegovo uničenje ob vstopu v ozračje.
Intelektualci se vračajo
Peking, 7. januarja. Kakor poroča agencija Nova Kitajska, se sedaj 44.000 pekinških vladnih funkcionarjev in drugih intelektualcev, ki so pred letom dni zapustili svoje pisarne in delovne prostore, ca bi odšli delat na podeželje in v tovarne, vrača -nazaj.
Po izjavi nekega funkcionarja pekinškega mestnega odbora so se ti intelektualci po letu dni produktivnega dela naučili določenih načinov tehnične proizvodnje in kar je mnogo važnejše, obnovli svojo ideologijo ter povečali politično zavest. Ta funkcionar je izjavil, da so se intelektualci spoznali z željami in najnujnejšimi potrebami delovnega ljudstva ter tudi s tistim, kar ljudje nimajo radi in da so na ta način s pomočjo praktičnega delq_ dojeli pravilnost politike komunistične partije. Na koncu j-e ta funkcionar dejal, da je bila udeležba pri ročnem delu dober način za izpopolnitev sposobnosti vladnih' funkcionarjev.
224.000 repalriirancev se je vmilo iz SZ na Poljsko
Varšava, 7. jan. (Tanjug). — Do konca leta 1958 se je iz Sovjetske zveze vmilo na Poljsko skupno 224.000 repatriiran-cev.
Kot je znano, sta sporazum o repatriaciji Poljakov iz ZSSR podpisali obe vladi že konec leta 1956. Od tedaj se poljski repatriiraned neprestano vračajo v državo, kjer so zanje organizirali številna sprejemna središča. Povratniki se v glavnem naseljujejo na zahodnih področjih Poljske.
S Jfc Z BCOVBRfl P0B0CE7I1JEC 7	S*.	4	—	b.	jahtoarja	mm
D »L O 0]
H
Mnogo samuinicialive in koristnih predlogo*
Občinski ljudski odbor v Trbovljah je na svoji nedavni seji razpravljal med dragim tudi o delu svetov in sprejel ustrezne napotke za njihovo bodoče še uspešnejše delo. Ker pa je poročilo o dosedanjem delu svetov dalo samo splošen pregled, bodo posamezni sveti še enkrat poročal*, in sicer vsak za svoje delo. Na dnevnem redu ljudskega odbora bo tudi imenovanje novih članov svetov.
stva, poživitev dela potrošniških svetov, ukrepe za stabilizacijo cen, graditev lokalov v okviru stanovanjskih blokov
itd. Dokaz za njegovo uspešno delo je zadovoljiva preskrba z ozimnico v letošnjem letu, začetek dostavljanja blaga potrošnikom na dom. odpiranje novih trgovin in razna druga izboljšanja v blagovnem prometu in ^turizmu.
Najslabše je delal svet za kulturo in prosveto, ki je imel od izvolitve samo eno sejo, če-
Najuspešnejši izmed vseh 15 svetov, kolikor jih obstaja pri ljudskem odboru je vsekakor svet za blagovni promet in turizem, ki se je letos sestal osemkrat, od tega kar štirikrat v zadnjih treh mesecih. Tudi udeležba na njegovih sejah je
bila zadovoljiva; neupravičenih izostankov sploh ni bilo. Najvažnejše pa je to, da je svet obravnaval vse važnejše probleme, ki najbolj tiščijo Trboveljčane:	ureditev trgovinske
mreže, reorganizacijo gostin-
P0VECANJE PRIDELAVE ZGODNJE POVRTNINE V MAKEDONIJI
določa tudi potrebne strokovne kadre ze kmetijstvo.
Posebno pozornost posveča ta
akcidsiki pro-gram nadaljnjemu
razvoju vrtnarstva ln povečanju pridelave zgodnje povrtnine, za katero so zelo ugodni pogoji in ki je zelo donosna kmetijska panoga v Makedoniji. Lani so k/ljub zelo ugodnim pogojem posejali v Makedoniji z zgodnjo povrtnino samo okoli 850 ha -sli 2% skupnih površin, zasejanih
s povrtnino, medtem ko je skopni pridelek zgodnje povrtnine dosegel 7200 ton. Glede na stvarne možnosti nameravajo letos zasejati v Makedoniji 3130 ha z zgodnjimi povrtnina-ml in računajo, da bodo ptride-le-li mad|50 milijonov kilogramov paradižnika, paprike, raznih stročnic in druge zgodnje povrtnine. To povečano e pridelkov n® bo samo pripomoglo k zboljšanju oskrbovanja domačega trga. temveč tudi k povečanju izvoza, ki naij bi prinesel okoli 7,600.000 dolarjev, kajti makedonska zgodnja povrtnina dosega zaradi svoje dobre kakovosti Izredno visoke prodajne cene na tujem trgu. Najpomembnejšo vlogo pri uresničevanju tega obsežnega programa bodo vsekakor imeli pridelovalci napodroajih Djevdjeltje. Bagdanca, Valandova, Titovega Velesa in S kopija.
Lansko jesen, je bilo v Makedoniji več posvetovanj, na katerih so razpravljali o povečanj upridelave zgodnje povrtnine in hibridne koruze, kakor tudi o razširjanju površin, zasejanih z visokodonosnlmi Italijanskimi vrstami pšenice. Posledica teh posvetovanj je bila izdelava akcijskega programa za ukrepe v letu 1959. Program
PISMA
Kis g nas pozabili
Upokojenci pivovarne Laško smo bili ob 20-letnici obratovanja tega podjetja sredi decembra minulega leta prijetno presenečeni — povabljeni smo bili na proslavo in v domu Partizana pogoščeni.
Toda nekaj dni pred koncem leta smo vsi prejeli pismena vabila naj se zglasimo v pivovarni. Tovariš direktor nas je prijazno sprejel ter nas povabil v hotel »Savinja-«, kjer so nas pogostili. Nato je vsakdo od nas prejel tudi denarno darilo. Ob tej priložnosti nam je tovariš direktor tudi povedal, da bo vsak upokojenec za Novo leto prejel še po en zaboj piva.
Nad. vsem tem smo bili presenečeni in srečni, saj so se spomnili naši tovariši in vodstvo pivovarne na nas, ki smo toliko let delali v njihovem kolektivu.
Vodstvu pivovarne Laško in vsemu kolektivu se vsi upokojenci zahvaljujemo.
Anton Terčič
Upokojenec pivovarne Laško
»Solidne« postrežba
Pred nekaj dnevi sem naročila in plačala pri cvetličarni Zale nagrobni venec s točnim naročilom, v kateri kapeli leži pokojnik in z navedbo ure pogreba. Ko pa sem po pogrebu iskala plačani venec na- grobu — ga ni bilo nikjer. Ogorčena sem povprašala v cvetličarni kje je venec, pa so mi odgovorili, da ga bodo takoj odnesli na Žale. Seveda sem se jim. za zapoznelo »uslugo« zahvalila in zahtevala denar nazaj. Prav radovedna sem, če tudi drugi naročniki tako kontrolirajo ali so izvršena naročila, ali pa morda računajo na solidno postrežbo.
Vera Novosel Ljubljana
•^i{iiwuHiiH!niicnii;ii»m;Hi!HiiraHi.iii!iinniifiiiii;i!!mi;iiiiiiniiiin-mmiiiiiiHiii!iiiiiniiiiHiimiiiinii"iiii;i
Novoletni prazniki so mimo, ostali so pa še prepričljivi sledovi: v naše podjetje se jih nekaj ni vrnilo na delo, v zagrebških izložbah je še popolno novoletno vzdušje, na Trgu republike pa še niso podrli **novoletne jelke« ... Jelko sem napisal v narekovajih, ker smo ivja in ledu imamo že tudi za te dni vsi hodili okoli tega ab	u.
prav je na kuiturnoprosvetnem podrgčju nedvomno dovolj vprašanj, o katerih bi bilo vredn-o razpravljati. Svet se je osredotočil na delovanje prosvetnih društev, premalo pozornosti pa je posvetil ostali kultumopro-svetni problematiki.
Vsi ostali sveti — razen svet za splošno upravo in notranje zadeve ter svet za delo, ki sta imela vsak po dve seji — so se 1 od izvolitve sestali najmanj petkrat in največ osemkrat, udeležba na njih pa je bila nad 60-odstotna. Čeprav so sveti dali ljudskemu odboru kopico predlogov za reševanje problemov delovnih ljudi, naj nave-. dem samo naslednje: predlog, naj investitorji poleg zgradb urede tudi komunalne naprave, opozorilo, da v upravi za dohodke ni referenta za dohodke iz gospodarstva, načrt odloka o obveznem zatiranju rastlinskih škodljivcev, predlog o spremembi odloka o dodeljevanju stanovanj, razni predlogi o ureditvi blagovnega prometa, komunalnih naprav itd.
Za večino svetov je značilno, da so že prenehali z prakso, da se sestajajo, ko je že določen dnevni red za sejo ljudskega
odbora in žele takrat obravnavajo zadeve, ki pridejo pred ljudski odbor. Sveti so v mnogih primerih samoiniciativno razpravljali o raznih vprašanjih in dali ljudskemu odboru koristne predloge, ki jih je v večini primerov tudi upošteval. Da pa bi bili sveti v tem pogledu v prihodnje še uspešnejši, je ljudski odbor sklenil, da morajo biti predsedniki svetov v stalnih stikih s tajniki svetov, redno pregledovati zadeve, ki naj jih svet obravnava, določati, katere zadeve so že zrele, d^ pridejo na sejo, katere stvari pa naj se še bolje pojasnijo. Ravno zaradi tega je ljudski odbor tudi sprejel odlok o mesečnem pavšalnem znesku kot nadomestilu za izgubljeni zaslužek za predsednike svetov, ki so redno daljši čas zaposleni v občinskem ljudskem odboru.
Med važne sklepe ljudskega odbora v zvezi z delom svetov, je šteti tudi odločitev o spremembi občinskega statuta v tem smislu, da se sveti povečajo od dosedanjih 9 do U na U do 17 članov, kar naj bi omogočilo širšemu števlu državljanov, da se neposredno seznanjajo s problemi svoje komune. —no
spisi:*
xč:*xč:-x-x>-
■yy
mm
:•	o:-'-
f 3
mm9HH
Pogled na fieški zaliv s ceste Strunjan—Piran. Veliko jezero bodo povezali z morjem. (Foto: J. Šmuc)
Fiesa naj bo nrejeno kopališče
Letos bodo uredili cesto, kanalizacijo in pešpot ob morju
»Fiesa je pravzaprav nov pojem, nekoliko bolj zarana je postala zadnji čas, ko je postala z novo koprsko cesto slovenska obala mnogo bolj dostopna. Vsako leto preživi vedno več ljudi letni dopust v tem kopališkem zalivu. Iz Ljubljane pripelje avtobus v Piran v dobrih dveh urah in pol. Iz Pirana do Fiese pa je le nekaj minuit hoda,« je dejal eden izmed arhitektov, ki se ukvarj a z problematiko ureditve fieškega zaliva.
Fiesa je čudovita, terase se lepo zaključeno dvigajo nad ta zaliv. Cesta, ki pelje iz Strunjana v Piran, se vije nad zalivom. Ce gledaš s te ceste, imaš občutek, ko da bi stal na naj višjem mestu amfiteatra. V dnu tega naravnega »gledališča« se pa svetlikata površini dveh majhnih sladkovodnih jezer, ki sta posebnost tega zaliva.
Prejšnja leta so imeli slovenski kolektivi svoje počitniške domove predvsem na dalmatinski obali. Precejšnja oddaljenost le-te, ko so mo-
mm
•VS.V.V
rali dopustniki opraviti precei utrudljivo pot, je jemala precej volje ljudem, da bi preživeli letni oddih na morju. Zato je vedno več kolektivov prestavilo svoje počitniške domove na slovensko obalo.
V zadnjem poletju pa je število dopustnikov v Fiesi tako naraetlo, da sedanje komunalne naprave sploh ne zadoščajo več, tako da je stanje postalo posebno kritično.
Kolektivi so doslej pogosto v dobri volji, da čknhitreje in ceneje omogočijo dopust svojim članom, dozidav ali posameznim stavbam precej neokusne priključke. Pri postavljanju weekend hišic je bilo stanje podobno. Vse to je precej skazilo enotnost pokrajine. Kolektivi so uvideli, da morajo začeti načrtno urejati življenje v zalivu. Zadnjo pomlad so se zbrali vsi zainteresirani kolektivi, ki so se pogovorili z LO Piran, ki jih je v njihovih prizadevanjih podprl. Nekateri kolektivi so takoj začeli na svojo pobudo urejati nekatere najnujnejše naprave, med drugim so uredili tudi del obale.
Po zadnji sezoni je občina Piran ustanovila Zavod za ureditev Fiese, ki bo urbanistično uredil fieški zaliv v
okviru urbanističnega načrta Pirana. Temeljna opora zavodu so kolektivi, ki imajo počitniške domove v Fiesi. Predstavniki kolektivov so že pred ustanovitvijo zavoda sestavili pravila zavoda, ki jih je LO na eni izmed zadnjih sej tudi sprejel.
Na decembrskem sestanku predstavnikov podjetij, ki imajo ' počitniške domove v Fiesi, so se pogovorili tudi o konkretni ureditvi zaliva. Za ureditev dovozne ceste, kanalizacije in pešpoti ob morju bodo potrebovali od 35 do 50 milijonov dinarjev. Zavod bo najel investicijsko posojilo. Posojilo bo vračal predvsem z letnim prispevkom uporabnikov, turističnimi taksami in dotacijami.
Mnenje arhitektov in predstavnikov kolektivov, ki imajo počitniške domove je, da naj bo Fiesa kopališče, ne pa letovišče.
Arhitekt, ki je predstavnikom prikazal začetne načrte, je na tem sestanku dejal: »Ničesar veličastnega ne nameravamo napraviti iz fieškega zaliva. Predvsem nameravamo napraviti iž tega zaliva kopališče s prijetnim okoljem.
Fieški zaliv je pravzaprav piransko kopališče, saj se večina Pirančanov hodi kopat v Fieso. Kolikor pa si ljudje žele zabave, si jo lahko privoščijo v nekaj minut oddaljenem Piranu in Portorožu.«
V perspektivi bodo uredili športne naprave. Okrog gornjega jezerca pa bodo uredili park. Večje jezero, ki je oddaljeno okrog 30 metrov od obale, bodo povezali z morjem. Tedaj bodo tudi zgradili od mesta, kjer bo jezero povezano z morjem, valobran, za katerim bo nastal miren zalivček, ki bo nudil zavetje plovnim objektom.	F.	S.
Mednarodni natečaj keramičnih izdelkov za sanitetno uporabo
Evropska federacija tovarnarjev keramičnih izdelkov za sanitetno uporabo (F.E.C.S.) s sedežem v Milanu, ulica Filippo Coridonnl 3, je sporočila Trgovinskemu uradu italijanskega veleposlaništva v Beogradu, da je objavljen natečaj za »Pivo nagrado keramičnih izdelkov za sanitetno uporabo« z dotacijo 5.000 švicarskih frankov. Natečaj je mednarodnega značaja.
100 kvadratnih
na uro s strojem
metrov ©me
za omelav
Na sliki: zidarja delata s strojem, ki ga vidite levo spodaj. Stroj stoji lahko na dvorišču, v petem nadstropju pa iz cevi brizga omot na steno.
Ljubljana, 7. jan. Zadnja dva dneva 6. in 7. t. m. je bilo na gradbišču podjetja -Obnova« v Šaranovičevi ul. v Ljubljani (Sola za medicinske kadre) živahno kakor sredi gradbene sezone. Nad sto strokovnjakov iz naše gradbene operative iz vse Slovenije, iz Izole, Kopra, Nove Gorice in Sežane, iz vse Gorenjske, Novega mesta pa iz Celja in Maribora si je prišlo ogledat poizkusno ometavanje zidov in stropov s posebnim strojem B 20 za razprševanje malte, za obrizge, grobe in fine omete. To predvajanje je bilo prvo v naši državi in ga je pripravila
po si*™™m,,u>oo,stnaSlh
^	_	3prej m
straktnega čuda novoletnega moga in drv in ki so se bili ša izjave in p
pomeni in srčno po-sem zdravljamo gospodarske kalku-
vin. Najsi ima vino 9 ali Um maliganov, cena je zmeraj ena- |j ka: 100 dinarjev liter. V »debe- m lejši« prodaji pa ga dobite tudi J po 90 din. Mnogi smo se tako j poceni preskrbeli za novoletne = praznike. Vinski sejem v Za- g grebu se počasi razširja. Izbor jj zares ni kaj posebno velik, res p
lUUsti pa ki nimajo pre- mu> za naprej manj poslu- ladje. Toda ali ti moji znanci	^	^	ijuhijanskem	Go-	1
tisti pa, ki nimajo pr ^	^	gti	ve-	sfcr5l	in prijatelji računajo s cenami	mrstovišču.	toda	M
vzdušja z nekakšnim strahom zanesli na ugodne vremenske	poleti^^Te^nizim- skimi stroški? Vendarle, naj
skih napovedi in niti izjav, da bo tako ali drugače, avtomo-
,	.	spodarskem	razstavišču,	toda	=
bencina, olja m z amortizacij- £ koliSirulh zagrebSki vinski m
in spoštovanjem in ga opazo- napovedi, so se zapodili v pro-vali. Ta naša zagrebška novo- dajalne kurjave. Znanec se mi
so vsi preskrbljeni s kurjavo...
letna jelka je bila sestavljena je pritoževal, da je pred kratili jeklenih brezšivnih cevi raz- kim poslušal v radijski oddaji nih barv, v vsako cev je bila izjavo dveh generalnih, direk-pa vtaknjena majhna smreči- torjev največjih podjetij za ca... Nekateri so se vpraše- prodajo kurjave; dejala sta, da vali, ali je to reklama za že- v Zagrebu ni potrebno odpirati lezamo v Sisku, ali pa za za- manjših prodajaln kurjave in grebško gozdarno. Drugi so mi- da so tiste, ki jih že imamo, stili, da je to nadomestilo za dobro preskrbljene. Zdaj mu
naš nebotičnik, v katerem bi pa povsod pravijo, da bo mogel	_
morali za novoletne praznike dobiti premog šele takole ko- iz Ljubljane. Bil je z zeno. iz
rabila je njegovo uradno pot in obenem kupila na naši tržnici zmrznjene paprike, paradižnike, jagode in grah, v uri in pol je bila spet v Ljubljani, kakor da bi se malo dlje zadr-
htiš ka cesta nas je navdušila vse skupaj in Zagreb ter Ljub-Nova avtomobilska cesta med \j<tna sta si sedaj veliko bliž-Ljubljano in Zagrebom je še !«■•••
bolj povezala ti dve naši bratski mesti. V Zagrebu vidimo vedno več avtomobilov z oznako »S«, v Ljubljani pa tistih z oznako »H«. Pred novim le
Nekaj časa so nekatera mesta in velesejmske ustanove naskakovale Gospodarsko razstavišče, češ da je prevzelo nekaj sejmov drugim... Zdaj se
sejem že dohaja ljubljanskega, g
V tej naši vinski republiki pro- jj
dajo vsak dan najmanj nekaj jj hektolitrov vina. Nekateri mo- g ji znanci so to že temeljito iz- h rabili. Ker je pokušanje brez- g plačno, vzamejo s sabo na trg m kozarček, pokusijo tu, pokusijo jj tam in okoli desetih so že u g veselem razpoloženju. Ljudje g se znajdejo, zlasti zato, ker ne- J
tom sem naletel na prijatelja je pa vse umirilo in nihče ne j^teri inšpektorji zamižijo, ko m
  . ...	—....	.	v	t_	  — — uJ 1 -k T.f m	o	n.	_	_	—
more reči, da je kje vinski se-
odvreti	kavarno in	bar,	pa	se	nec februarja... In zdaj	ta	rabila je njegovo uradno pot in	jem pred	ljubljanskim. JJ«*-
to iz	»tehničnih	vzrokov«	ni	moj znanec ne ve, kaj bi.	Če	obenem kupila na, naši tržnici	Ijanski je	ramreč	™
zgodilo. Naša hišnica je pa pri- plača kurjavo zdaj, dobi jo pa zmrznjene paprike paradizm- leto boljši in več^ Vendar pa nesla senzacionalno novico, da šele konec februarja, pomlad ke, jagode m grah, v uri in je videti, ^ se j^^vlja ne pomeni ta zadeva urbanistični se pa nasmehne že marca — pol je bila spet v Ljubljani, kakšna konkurenca ljubljan poskus da bi prenesli Zrinje- kakor napovedujejo tudi neka- kakor da bi se malo dlje zadr- skemu vinskemu sejmu, in si ^je naZireč Irazen. na Trgu teri naši vremenoslovci - po- žala pri pogovoru na Viču... cer na nasi osredn^agrebški
SSr5 kHTS” Hrara&s
večernih »ozkih grlih«.	sibirska	zima,	- Zdaj večerjam v Šestič v ter barv je. Zastopane so vse je cene na tržnicah; za vse to g
*	je pa spet nadrsal... Pritože-	Ljubljani ceneje, kot pa v na-	pokrajine	več sto	kilometrov	so	ze^	M
_	prime-	valse je še nekaj na račun	ra-	ših zagrebških restavračjah.	od Zagreba, največ	je pa pije-	jemo tudi večji učinek deUrvne ^
tt^^ud^pravo zimsko vzduSje. čbijekih izjav zagrebških direte- ^ Torej —  timskih in. maorskih storilnost.
gredo čez tržnico.
Sicer smo pa vsi začeli novo jj leto z velikim optimizmom, od g našega predsednika tov. Ho- s Ijevca do delavca pri strpju. |j Komuna ima velike načrte, go-
avtomobilska assta šiviških, zelinskih in zagorskih storilnost.
sekcija za gradbeno operativo Zvezne gradbene zbornice v Ljubljani. Že sedaj so številna gradbena podjetja povabila predstavnike italijanske tvrdke Paolo de Nicola iz Vicenze, ki je izdelala to tipo stroja, da bi v prihodnjih dneh ponovila te uspele prve poizkuse še na njihovih gradbiščih. Sele po tem bodo sledili poizkusi tudi v drugih naših republikah. Navedena tvrdka je zbranim predstavnikom naše gradbene operative ter profesorjem in dijakom Gradbene srednje šole z uspehom prikazala pri praktičnem delu učinkovitost in prednosti tega stroja, ki pomeni za gradbeništvo veliko pridobitev spričo znanega pomanjkanja zadostnega števila kvalificiranih zidarjev pri velikih potrebah, predvsem pri stanovanjski izgradnji.
Lično izdelan stroj tehta 450 kilogramov, je lahko premičen (ima štiri gumijasta kolesa) ter je v bistvu črpalna naprava za razprševanje malte za omete vseh vrst, tako notranje kot zunanje. Njegova največja prednost je prav v tem, da lahko neposredno transportira malto od betonskega mešalca pod pritiskom posebnega kompresorja po primerno dimenzioniranih gumijastih ceveh do 30 m daleč, oz. do višine 20 m. Urni učinek povprečno 100 m2 ometane ploskve je znatno višji od običajnega ročnega orne-, tavanja. Upravljanje stroja je enostavno (potreben je le en kvalificiran delavec), pač pa je seveda potrebna primerna vestnost in pazljivost pri upravljanju šobe, ki malto izbrizgava z zračnim pritiskom, da se jo enakomerno nanese na pripravljeno ploskev stropa ali stene. Sestava malte je lahko povsem enaka malti za ročno ometavanje. Zaradi potiskanja malte po ceveh na že navedene razdalje je dosežen znaten prihranek na delovni sili za lokalni prenos malte po zgradbi. Zaradi stalnega in enakomernega pritiska — malto v 6troju še posebej meša
vgrajen polž — se malta enakomerno razpršuje in daje ometana zidna ali stropna ploskev lep izgled. Stroj te vrste je zadnji, izpopolnjeni izdelek iz vrste že prej izdelanih podobnih naprav v letih po vojni. Svojo veliko uporabnost in praktičnost je potrdil tudi pri posebni kontrolni primerjavi novembra lanskega leta, ko je v Wurzburgu v Nemčiji med 20 konkurenti nemškega izdelka dosegel najvišjo strokovno oceno. Stroj stane v lirah 1 milijon sto tisoč. Sedaj bodo skušali odgovorni predstavniki našega gradbeništva urediti še vprašanje čim ugodnejše nabave za naša podjetja. Mr.
12. številka »Pomorsiva«
Dva prispevka o novi koprski tovorni luki v tej številki »Pomorstva« res ne presenečata, saj predstavlja otvoritev oziroma izročitev prvih 135 m njene operativne obale prometu 7. dcc. lani dogodek, katerega pomembnost se bo začela kazati šele letos in v prihodnjih letih.
Od številnih drugih prispevkov, med katerimi je tudi redni »Problemi svetovnega pomorstva«, ntj omenimo le prispevek dr. Vlada Brajko-viča »Konferenca Commite Maritime International 1959 v Jugoslaviji«, pregled »Pomorski muzeji« in ing. Zorice Vučetič »Ladjedelništvo — ponos jugoslovanske industrije«.
V slednjem je zlasti zanimivo, kar pravi Vučetič o znani krizi na tržišču ladijskega prostora i*n njenih posledicah za naročila v ladjedelnicah po svetu. Marsikakšno naročilb v ladjedelnicah so ladijske družbe oziroma ladij1* ski lastniki že preklicali, ni pa tega storil noben tuji naročnik za nobeno takšno naročilo v naših ladjedelnicah. To je zadnje, kar bodo storili, — tako pravijo ti tuji naročniki — če jih bi stiska prignala do kraja.
Menimo, da je to dejstvo najlepše spričevalo za solidnost dela v naših ladjedelnicah, ki so tako resnično v nonos naši industriji.
Kot vsaka, je' tudi ta številka opremljena z lepimi fotografijami.
F. M.
OGLAŠUJTE V »SLOVENSKEM POROČEVALCU«
St. 4 — 8. JANUARJA 1900	7	sLovamn	posocsviug	z	gh.1	1
 ^ ■-
Naselje Pečenko pri Brjah na
Vipavskem .šteje le 12 družin. Kijui> temu so opravili veliko delo z zgraditvijo vodovoda, saj so sp lotili dela karr sami. Ko j® občina uvidela njihovo požrtvovalnost, je prispevala za graditev vodovoda - nekaj nad 270.000 din, in sicer za nabavo gradben e ?a materiala. Tako so te dni vodovod že izroči! 1 svojemu nafhenu.
KONČAN JE MEDNARODNI KOŠARKARSKI TURNIR V LJUBLJANI
PREHODNI POKAL ZA OLIMPIJO
Dokončni plasma: 01ympia, Motomorini, Crv. zvezda in Ignis
Sami so zgradili vodovod
več
Na pobudo predstavnikov vaškega odbora Socialistične zveze ter naprednih vaščanov Benka in Žerjala so se vsi. razen er.e družine ogreli za graditev vodovoda in ga zgradili v lastni režiji v rekordnem času. Vrednost vseh del znaša nad milijon dinarjev. Tako so zgradili rezervoar z zmogljivostjo 800 hi vode ob izviru blizu vasi in po ceveh speljali vodo v vse hiše. Uredili pa so tudi napajališča za živino in opravili vsega ned 3000 prostovoljnih del-ovnih ur. Vsekakor so prebivalci naselja Pečenko lahko za zgled vsem tistim naseljem, ki še občuti i o pomanjkanje vode. Dograditev vodovoda Pa tudi dokazuje, da se da s skupnimi močmi marsikai narediti tudi z majhnimi finančnimi sredstvi.
J.P.
Mojstrana
Te dni so v Mojstrani z majhno slovestnostjio izročili namenu novo transformatorsko postajo. Ta bo v prihodnje napajala precej hiš iz električnega omrežja, ki je zamenjalo krajevno centralo. Dobra tretjina ie zdaj že deležna te ugodnosti, kmalu pa bodo prič’i na vrsto vsi o-tali potrošn iki.	K.
Motiv iz Idrije. V sredini nov 30-stanovanjski blok, ki sta ga gradila Rudnik živega srebra in občina. V Idriji je stanovanjska graditev zelo živahna, saj so v letih po osvoboditvi zgradili že več stanovanj kot v vsej dobi italijanske okupacije.
Po poteh XIV. divizije
Obsežen program za 40-Ietnico ZKJ v šošlcmjski občini
V šoštanjski občini se že nekaj časa pridno pripravljajo na 40-letnico Zveze komunistov. 2e pred časom so imenovali 15-član-ski odbor, ki se je že večkrat sestal. Na zadnjem sestanku pa je že izdelal tudi okvirni program praznovanja. Tako bodo priredile organizacije Zveze borcev že v februarju pohod po
poteh XIV. divizije. V času od 18. do 23. aprila bodo slovesne akademije in proslave v vseh krajih v občini. Telesnovzgojna društva »Partizan« pa naj bi za 25. maj pripravila množične nastope in športna tekmovanja v vseh panogah. Ljudske univerze bodo v tem času poskrbele za predavanja o delu Zveze komu-
= Odi biizu Im €f€®I<eca m
Radenci
Na občnem zboru industrijskega gasilskega društva v slatinskem podjetju v Radencih so ugotovili lep napredek. Na zboru pa =0 razpravljali tudi o uvajanju zaščitnih ukrepov v obratih in o izpopolnjevanju strokovne vzgoje. Med letom so si nabavili motorno brizgalno, v razne varnostne naprave pa so vložili nad milijon dinarjev. To je predvsem posledica uspešnega sodelovanja s podjetjem. Po vseh desetinah v obratih so prirejali strokovna predavanja. Za svoje požrtvovalno delo je prejelo društvo pohvalo od občinske gasilske zveze. Zastopnik občinske gasilske zveze pa je izročil najboljšim gasilcem za večletno vestno -sodelovanje gasilske značke in pohvale. Na zboru so sklenili, da bodo izboljšali delo
Bed.sk fubilej
Nedavno je praznoval 45-letnico aktivnega in plodnega dela priznan usnjarski strokovnjak, tehnični cbratovcdja tovarne usnja v Šoštanju — Anton ARZENŠEK.
Ze kot 15 letali mladenič se je začel učiti usnjarskega poklica v šoštanjski tovarni usnja. Kmalu po opravljeni skušnji se je kot zaveden in napreden delavec pridružil takratni strokovni organizaciji in v njej vseskozi delal. V letu 1935 se je kct edini med delovodji podjetja pridružil stavki delavcev — usnjarjev ter skupno z njimi vztrajal, dokler niso dosegli svojih pravic. Druga svetovna vojna tudi njemu in družini ni prizanesla. Bil je preganjan in kot simpatizer NOV že od vsega začetka v staini nevarnosti.
Po osvoboditvi je prevzel tehnično vodstvo podjetja. To funkcijo z uspehom opTavlja še danes. Na tem delovnem mestu je kot strokovnjak izpolnjeval in izpolnjuje odgovorne naloge s polnim čutom odgovornosti — uspešno in vestno. S polnim razumevanjem je vedno na razpolago vsem znanja željnim, saj razpolaga z obširnim strokovnim znanjem. Za svoje delo je prejel več pohval in nagrad. Bred leti mu je dal predsednik republike visoko priznanje »RED DELA«.
Vsi člani ko-lektiva tovarne usnja v Šoštanju in tisti, ki jubilanta poznajo, mu čestitajo in želijo še mnogo let zdravja in zadovoljstva.
Sl.
ženskega odseka ih priredili skupno z Rdečim križem tečaj o prvi pomoči.	Uta
Za uspešnejše reševanje prometne problematike
Na nedavni seji so člani sveta za notranje zadeve OLO Koper sklenili, da se ukineta Svet za pomorstvo in ribištvo "ter Svet za promet in da se namesto njiju imenuje nov svet za promet, ki bo obravnaval vso problematiko prometa po kopnem in po morju:	Ribištvo
spada po svojem bistvu in po predpisih o poslovanju v kmetijstvo, zato se bo njegova problematika obravnavala v Svetu za kmetijstvo.
Obenem je bilo sklenjeno, da se število članov sveta za šolstvo poveča od 10 na 14, število članov Sveta za telesno vzgojo pa od 9 na 11. Večje število članov tega sveta utemeljuje okoliščina, da je prevzel obravnavanje zadev Ljudske tehnike, ki jih je doslej obravnaval Svet za kulturo in prosveto.
Ptuj
V zadnjem času so »Beneški fantje« gostovali v številnih krajih na ptujskem in. mariborskem področju. Povsod so se predstavili z dobro izbranim programom. Novost za prebivalce ob naši severni meji so tila dokaj malo znana pesniška dela beneškega pesnika Ivana Trin-ka—Zamejskega in nenapisani narodni glasbeni motivi beneškega ljudskega godbenika Vi-džona, pa tudi lastne skladbe Antona Birtiča. Skupina, ki nudi občinstvu v 90-minutnem programu pole v -abave tudi nekaj lepih, izbranih pesmi in ki ima namen popularizirati narodno glasbo in pesem naših rojakov iz Beneške Slovenije, je na vseh svojih nastopih doživela lep uspeh
Šiore
Metalurška industrijska šola je dobila te dni novo stružnico, tako da ima sedaj devet stružnic, rezkalni in skobelni stroj in tri vrtalne stroje. Za boljši pouk Pa bi potrebovali še radialni vrtalni stroj, univerzalni rezkalni stroj ter brusilni stroj za okroglo in ploščato brušenje. V strojni delavnici bodo zaradi lažjega dela montirali mostni žerjav. V strojni in ročni de-delavnici učenci uspešno predelujejo program, poleg tega pa opravljajo tudi razna dela za celjsko tovarno »Aer-o«, »Aurea«, »Metka«, »Apnenik« in druge, za »Volno« v Laškem in steklarno v Rogaški Slatini, in sicer razne stroje in srojne dele. L. 2.
nistov. V vseh večjih podjetjih v občini bodo priredile osnovne organizacije Zveze komunistov zborovanja, delavsko-prosvetna društva pa razne prireditve.
Posebno slovesno bodo proslavili 40 letnico ZK v tovarni usnja v Šoštanju, kjer se bodo spomnili stavke usnjarjev leta 1936. Pomembno zborovanje bo tudi v Podkraju pri Velenju, ki ga bodo povezali z odkritjem spominske plošče v spomin na zasedanje CK KPS v tem kraju.
Slavnostno obeležje bodo dali vsem prireditvam tudi gospodarski uspehi. V Paki pri Velenju bodo odprli novo šolo. V Velenju bodo ob rudarskem prazniku, 3. juliju obujali spomine na veliko akcijo partizanov leta 1941 v Velenju. Poleg tega pa bo takrat še slovesna otvoritev novega mestnega centra v Velenju. Do takrat bodo zgradili tudi več novih stanovanjskih hiš, trgovskih lokalov, zdravstveni in kulturni dom in vse to izročili svojemu namenu.
Odbor, ki skrbi za proslavo, bo že do konca januarja izdelal podroben program.	V.	š.
Velika Nedelja
Prosvetno društvo »Simon Gregorčič« je te dni uprizorilo »Ugasle luči«. Igra je dokaj dobro uspela, za kar gre zahvala predvsem režiserju, ki se je z igralci zelo potrudil- 5r
Vedno
neencev
S sefe občinskega ljudskega odbora na Jesenicah
Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora Jesenice _ so razpravljali predvsem o šolstvu. Iz poročila Sveta za šolstvo je bilo razvidno, da imajo največ težav zaradi pomanjkanja prostorov, pa tudi zaradi zastarelosti šolskih poslopij. Zaradi tega je nujno graditi nova poslopja in popravljati stara, kar deloma že delajo. Precej tega pa predvideva tudi perspektivni načrt.
Vzgojiteljev imajo v občini še kar dovolj, žal pa jih še precej nima strokovnega izpita. Število učencev je iz leta v leto večje in se je samo v zadnjih štirih letih povečalo za 38 odstotkov. Razveseljiva je ugotovitev, da so tudi učni uspehi vedno boljši. Iz poročila je bilo nadalje razvidno, da imajo šo-
Priznanja najboljšim
Pred koncem leta je bila v Kopru prisrčna slovesnost, ki so se udeležili vozniki motornih vozil, prcmetmo-vzgojni delavci (učitelji, šolarji, dijaki) iz vsega okraja, načelnik TNZ Koper Bojan Bunc in predstavnik državnega sekretariata za notranje zadeve iz Ljubljane. Potem ko ie načelnik odseka za promet pri TNZ Koper čestital zbranim k izboljšanju prometne varnosti v lanskem letu. je predsednik okrajnega sveta za promet Franc Pečar poudaril naše osnovno načelo cestno-pro-metne vzgoje, ki se izogiba kaznovanju, a poudarja preventivo:
Prometne nesreče
Po cesti med Ptujem In Suho vejo je vozil kolesar F. J. vzporedno z drugim kolesarjem. Za njima pa se je tedaj pripeljal z osebnim avtomobilom voznik amater C. H. Čeprav je kolesar vedel, da vozi za njima avtomobil, je vozil še kar naprej vzporedno z drugim kolesarjem in tako ga je avtomobilist pri prehitevanju zadel. F. J. je padel in utrpel hude poSkodbe. Na vozilih je za okrog 50.000 din škode.
*
Po cesti Iz Mačkovca proti No-TOOT mestu je vozil tovornjak po-JtiUcnl voznik J. P. Ko je prispel y Ločno, je zaradi vinjenosti zgu-Kp oblast nad vozilom in zapeljal <T aiMMtaU jarek. Kljub temu je
vozil še naprej po jarku in končno trčil ob cestni nasip ter se prevrnil. Voznik je utrpel hude poškodbe. na tovornjaku pa je za okrog 100.009 din škode.
*
Voznik osebnega avtobomiia 1. V. se je peljal po Cankarjevi ulici v Mariboru proti križišču z Razlagovo ulico. Pri vožnji je spregledal prometni znak, ki določa prednost za Razlagovo ulico. Ker je istočasno pripeljal po Razlagovi ulici z avtomobilom voznik R. D., sta se na križišču zaletela. I V 'je utrpel pri tem hude poškodbe, potnik v drugem avtomobilu pa lažje. Na obeh vozilih je za okrog 300.000 din škode. -s
stori, kar moreš, da zmanjšaš že same možnosti za prometne nesreče. To pa dosegamo med drugim tudi s poučevanjem mladine.
Zastopnik sekretariata za -n-t ran j e zadeve LRS tov. Suhi je omenil, da se ie razpisa za naloge s temo o prometni varnosti udeležilo veliko število šolarjev in dijakov, nato Pa je načelnik tov- Stirtof razdelil diplome, pohvale, nagrade in praktična darila 32 prosvetnim in drugim iavnim delavcem za uspešno delo pri prometni vzgoji državljanov, 71 voznikom motornih vozil ter 12 šolarjem oz. dijakom za najboljše spise o prometni varnosti. Nagrade so prelen šolarji oz. dijaki:	Silvo
Kozlovič, Slava Mihelič. Danica ZwoLf, Darko Skibln, Marko Matišič (prvi nagrajenec v republiki), Andrej Lovšin, Jože Šalej in Anica Hajnič. Kot najboljši v okraju so bili od prometnega odseka TNZ Koper še posebej nagrajeni: Metka Pre-lovec, Sergej Pirjevec. Odnina Rodeta in Eva Obreza.
Po občinah v okraju Pa so najboljše šolarje nagradile občinske komisije za promet in sicer 35 v Postojni, 6 v Pivki, 12 v Ilirski Bistrici, 30 v Sežani, 6 v Herpeljah in 5 v Izoli.
1	F.	M.
le za nazoren pouk premalo učil, da bi bila na Jesenicah potrebna še dva otroška vrtca, da je delo šolskih odborov zadovoljivo itd.
Razprava, ki je sledila poročilu je bila dokaj živahna. Prebivalci Dovjega in Mojstrane bi želeli, da bi njihovo šolo preuredili postopoma v osemletko. Slišati je bilo tudi mnenje naj -bi se glasbeni šoli na Jesenicah, ki zelo uspešno deluje, pridružila v prihodnje še
Kratke iz
Zavod za pospeševanje gospodinjstva v Mariboru skrbi razen za ureditev družbene prehrane v podjetjih tudi za splošno gospodinjsko izobraževanje. V zimskem času pripravljajo
več gospodinjskih tečajev in krajše seminarje za učiteljice gospodinjstva na šolah. Zavod je prevzel tudi vodstvo nad stalnim tromesečnim gospodinjskim tečajem na Miklošičevi cesti.
*
Smernice družbenega plana za gozdarstvo v mariborskem okraju za letos predvidevajo povečanje sečnje v primerjavi z lanskim letom, kar je potrebno zaradi redčenja gozdov. Nujno bo tudi urediti pregled nad posekanim lesom in nadzorovati sečnjo predvsem v nižinskih področjih. Svet za gozdarstvo meni, da bj bilo treba kontrolirati sečnjo lesa z žigosanjem, kot je to že bilo, kmetijske zadruge pa naj bi pri odkupu lesa zahtevale od kmetov ustrezna potrdila, da so les posekali na negozdnih tleh.
*
Lani je precej ljubiteljev vodnega športa obiskalo čolnarno na iStesteraici, kjer se je v campingu ustavilo tudi mnogo tujcev, mnogo ljudi pa je med letom obiskalo tudi čolnarno pri Treh ribnikih. Tam so obnovili upravno zgradbo čolnarne, mariborsko turistično društvo pa je uredilo tudi paviljon v mestnem parku dn namestilo v mestu najpotrebnejše smerokaze.
*
Dela na mariborski kmetijski strojni šoli so nameravali za-
vari napad že vnaprej razblinil v nič. Zato pa je bilo seveda po odmoru tem več presenečenja in veselja, ko si je 01ympia vendarle znala odpreti pot skozi
strnjeni obroč Italijanov, brž ko so nekoliko utihnile grozljive melodije visokega Innisa v nasprotni obrambi. Imel je namreč že tri osebne napake, pa se je poslej skrbno ogibal vsakega, količkaj tveganega posega v divji razplet dogodkov. Tehtnica se je naposled nagnila v prid 01ympije, ki se je v teh odločilnih trenutkih zasukala, kakor je značilno zanjo.
Prehodni pokal OLO Ljubljana iz rok predsednika Sveta za telesno kulturo tov. Nika Kavčiča je ostal v Ljubljani do prihodnjega leta, do drugega mednarodnega turnirja, ki naj bi postal tradicionalen. In na koncu še rezultata:
Crv. zvezda :	Ignis	90:71
(52 : 35)
01ympla : Motomorini 72 :57 (31 : 36).
PREDSEDNIK ZB SANKOVIČ - PARTIZANU JUGOSLAVIJE
Podpredsednik ZIS in predsednik Zveze borcev NOB Ju; goslavlje Aleksander Rankovič je poslal Zvezi za telesno vzgojo Partizana Jugoslavije pismo, v katerem se najprej zahvaljuje za čestitke in želje ter lep album s fotografijami s Sutjeske, nato pa pravi: »Zelo sem vesel, da si je tudi vaša organizacija kot kraj mladinskih zborov izbrala legendarno Sutjesko. Ta in drugi kraji iz narodnoosvobodilne borbe najbolje kažejo naši mladini, kako so narodi Jugoslavije izvojevali in kakšne žrtve so dali za svobodo in druge velike pridobitve, na katerih se zdaj gradi naša socialistična domovina.«
Pismo zaključuje z besedami prepričanja, da bodo partizanska in druge športile ter družbene organizacije, v katerih se zbira mladina, tudi v naslednjih letih usmerjale svoje pohode na take kraje, kjer bo njihova zgodovina za mlade rodove šola tovarištva, herojstva in svobode.
Srednja glasbena šola, na kateri bi nadarjeni učenci lahko nadaljevali študij glasbe. Precej so razpravljali tudi o problematiki strokovnega šolstva na Jesenicah, ki ima razne težave, čeprav tudi uspehi niso majhni.
Iz poročila in razprave je bilo razvidno, da bo potrebnega še precej dela za ureditev vsaj najnujnejših problemov na področju šolstva v občini v bližnji prihodnosti. K.
Maribora
kij učiti že prejšnji mesec. V tem bi ljubljansko gradbeno podjetje »Agroobnova« tudi uspelo, če nelbi zmanjkovalo okenskega stekla. Zaradi hladnejšega vremena pri gradnji namreč niso mogli uporabljati centralnega ogrevanja, ki so ga prav v ta namen izročili uporabi. Računajo, da bodo dela kmalu zaključili, gradnja pa bo veljala 45 milijonov dinarjev.
Jz.
Zdravstvo v lendavski
« w ■	■
občim
Občinski ljudski odbor v Lendavi je na svoji zadnji seji razpravljal tudi o zdravstvu. Predsednik sveta za zdravstvo občinskega ljudskega odbora Tine Ošlaj je poudaril, da obstoječi sistem finansiranja zdravstvene službe jemlje organom družbenega upravljanja preveč časa za računanje cen in plač, medtem ko se o zdravstvenem stanju razpravlja premalo sistematično.
Novoletni šahovski turnir v Hastingsu je že odločen, čeprav še niso odigrali zadnjega kola. Vzhodnonemški mojster Uhl-mann je v VII. kolu v doslej najlepši partiji porazil Zahodnega Nemca Dargo In v VIII. do. bil še proti Angležu Bardenu
ter si s tem že zagotovil prvo mesto. Le v primeru, če izgubi zadnjo partijo, bo prvenstvo moral deliti. Jugoslovan Radoj-čič tudi v. nadaljnjih dveh kolih ni 'priigral nič otipljivega in je s tem dokazal, da jo bil
turnir zani vendar premočan.
IZIDI — VII. kolo: Uhlmann : Darga 1:0, Portis : Radojčič 1:0, Gereben : Clarke 1:0, Wade : Fiirster remi, Diiekstein : Barden 1:0; Vin. kolo: Fiister : Diickstein 0:1, Portis : Wade 1:0. Gereben : Darga prek., Radojčič : Clarke prek., Uhlmann : Barden 1:0. Prekinjene partije
— Wade : Darga 1:0, Darga : Diickstein 1:0, Uhlmann : Ge-
Lani je zdravstveni dom v Lendavi razširil svojo dejavnost posebno v dispanzerju za žene, s športno ambulanto in z zobno ambulanto za šolsko mladino. V dispanzer za žene prihaja enkrat, tedensko specialist iz Murske Sobote, ki pa ne zmore vsega dela. Prav tako je tudi zobna ambulanta za šolsko mladino vedno nabito polna. Tu je dosežen napredek, saj posvečajo v zobni ambulanti vso skrb zdravljenju zobovja. Zobna ambulanta bo lahko razvila v polni meri svojo dejavnost šele po prihodu najmanj enega zobozdravnika ali zobarja.
f USNIK KANDIDATOV V JUGOSLAVIJI
BEOGRAD, 7. jan. Mednarodna šahovska federacija je sprejela predlog Šahovske zveze Jugoslavije, da bo turnir kandidatov na Bledu ter v Zagrebu in Beogradu.
Po zasnovanem sporedu bodo prvih 14 kol igrali na Bledu od 6. do 30. septembra, naslednjih sedem v Zagrebu od 1. do 14. oktobra in zaključnih sedem kol v Beogradu od 15. do 31. oktobra.
Predsednik FIDE je predlagal, naj bi bil glavni sodnik mednarodni mojster Harry Golombek (Anglija), ki je opravljal to funkcijo tudi na medeonskem turnirju v Portorožu.
HOKEJ NA LEDU
Jesenice : Partizan 11:3
Jesenice, 7. jan. Danes popoldne je hokejska ekipa Jesenic v prijateljskem srečanju visoko zmagala nad beograjskim Partizanom 11:3 (3:2. 3:1, 5:0). Beograjčani so od tretjine do tretjine izgubljali - na moči. Med Jeseničani je najbolj ugajal Dolinar, v vratih pa Novak. Partizan je na Jesenicah na kratkem treningu pred sobotnim začetkom državnega prvenstva.
*
Letni občni zbor TVD Partizana Bežigrad bo nocoj ob 18. uri na Vodovodni cesti 2 (vhod iz jame). Članstvo, starši otrok, organizaci_ Je In ustanove vljudno vabljeni!
Rekarjeva — 13. v Švici
GRINDELWALD, 7. jan. Jugoslovanske smučarske tekačice Rekarjeva, Belajeva in Cindričeva so na ženskih zimskih tekmah v Grindeltvaldu startale v teku na 10 km. Rekarjeva je bila med 21 tekmicami s časom 48:2S trinajsta. Zmagala je Rantanen (Finska) 47:05. V veleslalomu je zmagala Američanka Snide, ki je presmučala 1050 m dolgo progo z višinsko razliko 350 m v 1:44,4.
O
V povratni košarkarski tekmi je reprezentanca SZ v Moskvi znova odpravila Romunijo z 79:59 (28130).
Spomini na tridnevne lepe, zanimive in napete borbe pod koši v festivalni dvorani Gospo darskega razstavišča v Ljubljani ne bodo tako zlepa ušli pozabi, tembolj, ker podobnih prireditev z žogo pri nas nimamo na izbiro. Kvalitetna košarka je vnovič razgrela številne ljubitelje in njene pristaše, predvsem pa mladino, ki je z nepopisnim zadovoljstvom spremljala te dogodke in sleherno mojstrsko p otezo posameznikov, kar je nedvomno nov-prispevek k nadaljnjemu razvoju te športne panoge v naši bližini.
Uhlmann zmagovalec
reben 1:0, Portis : Clarke 1:0.
Stanj© pred zadnjim kolom je naslednje: Uhlmann 7,5. Po.r-tis 6,5, Gereben 4,5 (1). Diick-;tein 4,5, Darga 4 (1), Wade 3.5. Clarke 2,5 (1). Radojčič 1,5 (2), Fiister 1,5 (1), Barden 1.
Vzhodnonemški prvak Uhl-mann je osvojil prvo mesto v glavni skupini tega turnirja. V zadnjem IX. kolu ie remiziral s Fiiste.rjem in ostal prvi.' potem ko je iz 9 partij zbral 8 točk. Za zmagovalca določena nagrada znaša 60 funtov.
Jugoslovanski mojster igra v tem -kolu z Gerebenom, vendar partija oh uri, ko to pišemo, še ni zaključena.
Stupica drugi v Italiji
Ob novem letu se je šahovski prvak Slovenije Stupica udeležil močnejšega turnirja v italijanskem mestu Reggio Emilii. — Za Švicarjem Manthalerjem je zasedel drugo mesto in pustil med drugimi za seboj tudi italijanskega prvaka dr. Paoli j a.
Zadnji večer turnirja je bil prostor pod sejemsko kupolo napolnjen do zadnjega kotička, • nehote smo imeli občutek, kakor da gledamo reprizo dvoboja z bolgarskim prvakom Akademikom, ko je šlo Oljtmpiji za biti ali he biti v konkurenci evropskfa šampionov.
Čeprav je bila uvodna tekma (za tretje dn četrto mesto) med Crv. zvezdo in Ignisom prikupna, saj je v njej naš večkratni državni prvak zablestel kakor v nekdanjih najboljših dneh, pa je vsa prikrita pozornost ljudi le veljala glavnima tekmecema za naslov zmagovalca — Moto-moriniju in Oljrmpiji. Ko je že beseda o Zvezdi, ne bi bilo prav prezreti najboljšega igralca tega večera Minjo, ki je z nepogrešljivimi meti od daleč potrdil, da je pravi specialist te vrste ,saj so mu dajali priznanje celo temperamentni gostje,
predvsem tisti, ki so spremljali igro s klopi, kakor da bi bil £ svojimi uničljivimi udarci delal uslugo njim, ne pa svojemu moštvu. Zato je povsem razumljivo, da so ga ob zaključni slovesnosti razglasili za najboljšega igralca, pa čeprav mu je bil nevaren tekmec (predvsem prvi dan) sijajni Italijan Zorzi.
Finalna tekma je bila po pomenu nedvomno prvorazreden dogodek, ki je igralce 01ympije spravil že pred tekmo samo s tira. Malo akcij se je končalo z zadetki v črno, pri čemer je imel največ zaslug visoki črnec Innis, ki se je zdel domačinom kakor nepremagljiva magična prepreka, ob kateri se je skoraj sleherni, še tako dobro zasno-
Prizor s finalne tekme 01ympia : Motomorini
KOLEDAR
Četrtek, 8. j-aniiarj-a: Maksdm.
*
Dne 8. januarja 1943 je bil v hudih bojih z Nemci uničen do zadnjega mcža Pohorski bataljon.
*
Dne 27. dec. je promovirala na medicinski fakultetd dr. Piščanec Nada. Čestitata in želita mnogo uspeha v poklicu prijateljici.
Dr. »litji Širclju - Matjažu čestitajo k diplomi Grandi, Frenzi, Kirki, Newa, Pip, Sefe.
Trenerju in igralcu Mitji Širclju čestitajo k diplomi na stomatološki fakulteti. Košarkarji.
85_letnico rojstva praznuje danes 8 januarja, v krogu svoje družine v Ljubljani znana Trži-čanka Antonija Pirc. Cestitamol
NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLU2BA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20 — 7 URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN.
Zdravstveni dom Vič:
Dr. jež Janez. Prešernova 36, telefon 32-740.
Zdravstveni dt>m Moste:
Z D Moste, Krekova 5, tel. 31-359. V odsotnosti zdTavntka kličite tel. LM 39-300.
Zdravstveni dom Rudnik:
Dr. Sirca Anton. Privoz 5, tel. 22-742. — V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-500.
Zdravstveni dom Šiška:
Dr. Jenkole Rozalija, Černetova 31, tel. 22-831.
Zdravstveni dom Bežigrad:
Dr. Tičar Lojze, Veselova 19, telefon 21-956. — V odsotnosti zdravnika kličite telefon LM 30-300.
Zdravstveni dom Center:
Dr. Vrbica Milena, Miklošičeva 24. tel. 39-3.51. Za obiske otrok ista tel. štev.
Cei
/.a čiščenje lesenih Izdelkov in pohištva
Študentom Univerze in visokih
šol javljamo, da bo od 8. do 22. januarja 1959. fluorografiranje pljuč in besežiranje v dvorani Univerzitetnega odbora ZSJ na Miklošičevi 5 a. Točen razpored je objavljen na oglasnih deskah dekanatov.
Zdravstveni fond Univerze
Namesto venca na grob blago-pokojne Anke Sajovic je poklonila prof. Zora Ropaš 1000 din za slepo, mladino.
Namesto cvetja na grob pok. režiserja Tugomirja Toryja so zbrali njegovi prijatelji iz uredništva TT 3590 din za slepo mladino.
Ravnateljstvo Zavoda za slepo mladino se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje.
Namesto venca na grob matere tov. direktorja finančno-gospod. sektorja dr. Vssa Škapina so poklonili uslužbenci tovarne »Saturnus« Ljubljana, v korist slepih 4-599 din Okrajni odbor Zveze slepih Slovenije Ljubljana, se v imenu svojih članov za dar najtopleje zahvaljuje.
Namesto venca na grob pokojne Marije Kimovec je poklonila sindikalna podružnica Iskra, predstavništvo Ljubljana 2090 din za ' slepo mladino. Ravnateljstvo Zavoda za slepo mladino se za daT iskreno zahvaljuje!
Kolektiv Jasli in vrtca »Milan Majcen«, Ljubljana, Lepodvorska ul. 5, se trgovskemu podjetju Na-Ma. Ljubljana. Cankarjeva 1, v imenu otrok iskreno zahvaljuje za podarjene igrače ob priliki praznovanja Novoletne jelke.
ŠTUDENTJE POZOR! 9. EKSKLUZIVNA ŠTUDENTSKA ZABAVA bo v soboto, 10. jan. 1959. v Menzi na Miklošičevi 12. Igra Akademski plesni sekstet. Vabljeni!
ZA NEGO LICA SAMO
KVALITETNA KREMA!
Ib © 1 o si 11
ki vam odstrani iz belega ali stanovitno barvanega blaga vse vrste nemastnih madežev, je za tkanino garantirano\ neškodljiv!
jCHEHO«\Imp. Exp. detajlna trgovina, Titbva 21,
V repertoarju za tekoči teden
posebej opozarjamo na:
— obnovljeno Millerjevo dramo .Smrt trgovskega potnika«, ki bo v letošnj i sezoni prvič na sporedu v soboto, 10. januarja. Predstava je za abonma F;
— prvo izvenabonmajsko reprizo Schillerjeve dramske pesnitve »Don Karlos« v nedeljo. 11. januarja zvečer.
»šestero mušketirjev, po znižanih cenah v nedeljo popoldne. — Predstava je za izven in podeželje.
OPEKA
Četrtek, 8. Jan. ob 19.30: Puccini »La Boheme« Abonma red C-(Vstopnice tudi v prodaji.) Petek, 9. jan., ob 15. uri; Verdi; »Traviata«. Zaključna dijaška predstava za gimnazijo m osemletko Jesenice.
Sobota. 16 jan. ob 19.30: Kogoj. »Crne maske« Abonma red H (Vstopnice tudi v prodaji.) Nedelja, M. jan., ob 15. uri: Offenbach:	»Hoffmannove	pripo
vedke«. Izven in za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji.)
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA — Gledališka pasaža Četrtek, 8. januarja ob 20 url: Audry »Soledad« Abonma Četrtek. Vstopnice so tudi v prodaji-
Petek. 9. jan. ob 26: E. de Filippo, »O te prikazni«. Abonma Mladinski m.
Sobota, 10. jan. ob 20: Juš Kozak, »Balada o ulici«. Abonma Kolektivi C.
Nedelja, lil. jan. ob 15: — Cascna, »Drevesa umirajo stoje«. Abonma Kolektivi E.
Ob 20: Manzari. »Naši ljubi otroci«. Abonma Kolektivi G.
Šentjakobsko gledališče
Ljubljana, Mestni dom Sobota. 10. jan. ob 20. uri: Br. Nušič: »Gospa ministrica«, veseloigra. izven Nedelja, 11. jan. ob 15: J. Spicar: »Pogumna Tonček«, pravljična igra z godbo in plesom. — Popoldanska predstava. Izven.
Ob 17: J. Spicar: »Pogumni Tonček«, pravljična igra z godbo in plesom. Popoldanska predstava. Izven.
Ob 19.30: Br. Nušič: »Gospa ministrica«, veseloigra. Večerna predstava. Izven.
Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje telefon št. 32-866. Prihodnji teden bo premiera duhoviti Carrejeve veseloigre »Maškarada« z Maherjevo. Simončičevo, Karusom, Razborškom in Zalarjem v glavnih vlogah.
Cet
ea čiščenje preprog, tapet n tapeciranega pohištva
je naj novejše sredstvo proti majavosti zob. Zahtevajte v lekarnah in drogerijah.
V drogerijah in lekarnah do-bite higienski preparat »NOG-IS«, ki preprečuje razvoj glivičnega lišaja. povzročitelja neznosnega srbenja med prsti na nogah.
— Knjižico MED — HRANA, ZDRAVILO dobite po simbolični ceni 29 din v poslovalnici Medex, Miklošičeva 39. in v knjigarnah proti plačilu 39 din v znamkah vam jo Medex pošlje tudi po pošti.
— NOVOST — ABA — krema s placento! V salcnu »Kozmetika«
Dvomi trg 2 (pod Mestno knjižnico). dobite prvovrstno hranilno obrazno kremo s placento, ki ne vsebuje koži škodljivih mineralnih maščob. Rolnimo lončke.
GLEDALIŠČA
drama
Četrtek, 8. jan., ob 19.30*. Maja kovskir »Velika žehta«. Abonma dijaški I. (Preostale vstopnice
so v prodaji-)	*
Petek, 9. jan. ob 19.30: Cankar: — »Za narodov blagor«. Abonma ZŠJ. (Preostale vstopnice so v
prodaji.)
Sobota. 16. jan. ob 19.36: Miller: »Smrt trgovskega potnika*. — Abonma F. (Preostale vstopnice v prodaji.)
Nedelja, 11. jan. ob 15: Mihalkov:
»Sestero mušketirjev«. Izven in
za podeželje. Znižane cene. —
(Vstopnice so že v prodaji.)
Ob 19.30* Schiller: »Don Karlos*. twr«sn In za podeželje. (Vstopnice ib te v prodaji.)
Fizikalni institut univerze in
Institut »Jožef Stefan« Pasta pri_
redila ciklus podiplomskih predavanj iz fizike. Predavanje iz »Statistične mehanike« bo imel v tem okviru doc. dr. I. Kuščer. Začetek predavanj bo v petek, 9. Januarja ob 11. uri v mali predavalnici Fizikalnega .instituta v Jadranski ulici 2S.	P
Planinsko društvo Ljubljana-matica priredi dvoje predavanj, in sicer: 14. januarja 1953 predava tov. Petar Lučič-Roki »Po goratih predelih jadranske obale in otokov«, 21. januarja pa tov. Rade Kušič »Slike z vzponov na Atlas in na Kilimandžaro«. Predavanja bodo ob 20. uri v Domu železničarjev, Trg OF 3. Prodaja vstopnic v društveni pisarni.	P
Nevropsihiatrična sekcija SZD in Slovensko zdravniško društvo vabita zdravnike, študente kliničnih semestrov in vse ostalo zainteresirane na predavanje tov. dr. Viktorja Gaberška, ki bo v petek.
9. januarja, ob 19. uri, v preda-valnici Interne klinike. Tema predavanja; l. Metodika in tehnika eleiktrookulografskega snemanja in tovrstna registracija raznih motenj vidne zaznave. 2. Elektro-okuBografija in patofiziologija ce-rebelamega sindroma.	P
MARIBOR
Četrtek, 8. januarja.
Dežurna lekarna:	»Tabor«, Trg
revolucije 3.
NARODNO GLEDALIŠČE
Ob 13 in 16.39: Gorinšek »Silni bič«. Gostovanje v Ptuju.
Ob 19.39: Fischer »Prosti dan«. Red A. (Sedeži tudii v prodaji.)
RADIO
5.90 — 8.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana: 8.00—3.05 Domače vesti; 8.15—8.40 Nekaj domačih napevov; 8.40 — 14.30 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 14.30—15.00 2eleM ste — poslušajte! 15.00—'17.00 Prenos spo-reda RTV Ljubljana: 17.00 — 17.10 Domača poročila: 17.10 —17.30 Zabavna glasba:	17.30—17.40 Z ma-
gnetofonom in beležko naokoli; — 17.40—18.00 Igra Vojaška godba mariborske garnizije p, ,v. kapetana Pavla Brzulje: 18.00—24.09 Prenos spored a RTV L j ubij a o a.
B A Z P I S I
RAZPIS
Kranjsko gradbeno podjetje za visoke in nizke gradnje Kranj razpisuje mesto
REFERENTA V KOMERCIALNEM ODDELKU
Pogoji: trgovski pomočnik gradbene ali železninarske stroke z večletno prakso ali z . dokončano ekonomsko srednjo šolo.
2 skladiščnika za vodenje skladišča na večjem gradbišču
Pogoji: trgovski pomočnik z večletno prakso, v skladiščni službi
Nastop možen takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe sprejema pismeno Uprava podjetaj.	R
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg št. 2 Četrtek, 8. jan. ob 17: J. Kalnar: »Zlatolaska«.
Sobota, 10. jan. ob 17 in 20.30: — Oscar Wilde: »Srečni princ«. — Večerna predstava je namenjena odraslim.
Nedelja. U. jan. ob 11 to IS: F. Milčinski: »Zvezdica Zaspanka«. Prodaja vsopnic od srede dalje na upravi Resljeva c. 36 od 10— 12 ure in pol ure pred pričetkom predstave pri gledališki blagajni. Rezervacije na tel. 32-026.
EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE — Ljubljana, Križanke
Sobota, 10 jan. ob 20: W. Faulkner: »Requiem za vlačugo«. Zaradi izrednega zanimanja in na splošno željo občinstva podaljšujemo uprizarjanje Faulfcnerjeve drame »Requiem za vlačugo«. — Vstopnice so v prodaji od petka dalje pri blagajni v Križankah; rezervacije po tel. 22-011.
MLADINSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, kino dvorana »Soča«
Četrtek. 8. jan. ob 15:	»Vodnjak
želja« — Predstava zaradi tehničnih ovir odpade.
ROČNE LUTKE Resljeva c. 36 Nedelja, 11. jan. ob 17: N. Simončič - J. Pengov: »Medveda lovimo«. Prodaja vstopnic od srede dalje na upravi Resljeva c. 36 od
10—12 ure (razen nedelje) in pol ure pred pričetkom predstave pri gledališki blagajni. Rezervacije na tel. 32-020.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Četrtek. 8. jan. ob 16: »Koncert«. Izvaja Glasbena šola iz Ljubljane. Zaključena predstava za tovarno Iskra.
Nedelja, 11. jan. ob 16: Ostrovski: »Gozd«. Uprizori DPD Svoboda Center. Izven in za podeželje.
KONCERTI
V petek, 9. t. m. koncert za zeleni abonma. Na sporedu: Škerjanc. Marenka. Bielinski, Serenada za trobento, klavir, godala in tolkala; šoštakovič. I. simfonija. Solista trobentač Franjo Reberšek, pianistka Ljerka Leflič, oba iz Zagreba. Dirigent Uroš Prevor-šek. Sprememba pri solistični točki je nastala zaradi obolelosti solistke Jelke Stamič-Krekove.
Cenjene abonente vljudno prosimo, da poravnajo zapadli obrok.
100-članski orkester Jugoslovanske radiodifuzije bo koncertiral v ponedeljek. 12. januarja v Filharmoniji. Dirigent je Friedrich Zaun. Spored obsega Devčičevo Istrsko suito. Straussovega Tillia Eulenspiegla in Brahmsovo I. simfonijo (ne Čajkovskega »Patetično«, kot je bilo objavljeno). — Vstopnice od 350 din navzdol, za abonente vseh abonmajev po 1O0 din popusta.
Koncertna direkcija prosi abonente belega in modrega abonmaja, da plačajo tretji obrok. K
PREDAVANJA
Društvo PRAVNIK, Ljubljana,
vabi svoje člane in druge interesente na predavanje, ki ga prireja v sodelovanju s Trgovinsko zbornico LRS in Društvom ekonomistov v Ljubljani.
Predaval bo; dr. Anton Vidic, sodnik Višjega gospodarskega sodišča LRS o temi: »Nekateri pravni problemi prevoza blaga po železnici«. Koreferat bo imel Adolf Dobovišek, sodnik Okrožnega go-spodarskega sodišča v Ljubljani, o temi: Pakiranje blaga v mednarodnem železniškem prevozu s
pravnega vidika.
Predavanje bo dne 8, januarja 1959, ob 17. uri, v sejni dvorani Trgovinske zbornice za LRS v Ljubljani, Beethovnova 16-1. P
Cet
ea čiščenje kovinskih de-!ov v gospodinjstvo
RAZPIS
ČASOPISNO PODJETJE
»Slovenski poročevalec«
LJUBLJANA Tomšičeva 1-3
sprejme:
BVfi STROJNIKA
za priučitev v rotaciji
STAVCA
ali
strojnika.
za priučitev stereotipije
USLUŽBENKO
za tehnični* oddelek
podjetja
Nastop možen takoj. Prošnje pošljite na sekreta-
riat podjetja.
1. mesto gradbenega nadzornika
2. desto visokokvalificiranegra livarja.
Pogoj za delovno mesto pod. -1-: 5 let prakse in pooblastilo za gradbeno projektiranje in odgovornega vodje pri izvajanju gradbenih del; za delovno mesto pod 2.: izpit za visokokvalificiranega livar: j»a z 8-letno prakso ali pa dokončana tehnična srednja šola. metalurški odsek.
Plača po tarifnem pravilniku, nastop službe je možen takoj.
Interesenti se naj pismeno javijo upravi podjetja	R
RAZPIS
Komisija za uslužbenske zadeve pri Občinskem ljudskem odboru Dobrova pri Ljubloani, razpisuje po 21. členu zakona o j a v. uslužbencih (Uradni List FLRJ, št. 53_57) mesto tajnika ljudskega odbora.
Pogoji-: visoka izobrazba, 5 let prakse v stroki in dobre politične in moralne kvalifikacije.
Interesenti naj vložiio pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom do 25. januarja 1959 na Obč. ljudski odbor Dobrova pri Ljubljani, komisija za uslužbenske zadeve.	R
n m s *
V Zagrebu je umrla 4. januarja
HELENA ILIJEVA-KHERMAYER artistka
Pogreb z Zal v četrtek 8. I. ob treh popoldne
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da nas je za vedno zapustil naš ljubi mož, oče, stari oče, brat’, stric
IVAJN JEROMEN komercialist Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, 8. januarja 1959 ob 15.30 uri iz hiše žalosti Ježica 96 na pokopališče v Stožicah.
Žalujoči: žena Marija, sinova: Janez in Stanko, hčerka Marica por. Tišina z možem Dragom, vnukinja Maja, bratje Vinko, Franc, sestre Mici in Angela ter ostalo sorodstvo. Ježica. Kleče. Savlje. Slape.
6- januarja 1959.
D otrpel je moj ljubljeni brat
ANTON LAMPRET posestnik na Muljavi Pogreb bo v petek, dne 9. I. 1959 dopoldne na farno pokopališče na Krki.
Brat Lojze z družino.
dat/pa. Muljava. 7. jan. 1-979.
Za vedno nas je zapustila naša ljuba žena, mama, stara mama, p ramama
IVANA BERGLEZ iz Stranske vasi 44 po domače Smukova mama Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, 8. januarja 1959 ob 16.15 izpred pokop, na Viču. Do pogreba leži na svojem domu Stranska vas 44.
Žalujoči: mož. sinovi In hčere ter ostalo sorodstvo.
Stranska vas, Ljubljana 6. jan. 1?59.
MALI OGLASI
MLAJŠO PISARNIŠKO MO C za
takojšnji nastop v Ljubljani iščemo. Obširnejše pismene ponudbe v ogl. odd. pod »Vestna«.
171-1
Razpisna komisija pri Zdravstvenem domu Ljubljana-Center razpisuje sledeča mesta: zdravnika splošne prakse, zobozdravnika ali dentista, laboranta in
2 zobnih instnrmentark.
Pogoji; predpisana strokovna Izobrazba z nekaj prakse. — Za zdravnika:	dokončan staž, nekaj
prakse v spl. ambulanti in obveza. da ostane v ustanovi vsaj 5 let.
Rok za vlaganje prošenj je do 15 jan. 1959 pri Zdravstvenem domu Ljubljana-Center. Ljubljana, Miklošičeva cesta 24.	R
RAZPIS
Gradbeno podjetje »Graditelj« v •Kamniku razpisuje natečaj za naslednja mesta za delo v samem podjetju:
gradbenega ali arhitektonskega tehnika (zaželeno s prakso uslužbenca),
administrativnega uslužbenca s solidnim znanjem daktilografije.
Službeno razmerje in prejemki so urejeni po določilih tarifnega pravilnika podjetja.
Nastop službe takoj.
Prošnje lastnoročno napisane dostavite na naslov:	Gradbeno
podjetje »Graditelj«. Kamnik Maistrova 18. najkasneje do 20. I. 1959.	R
RAZPIS
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič«, Kidričevo, razpisuje prosta mesta, in sicer;
X5OOOOOOCXXX>OOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOC
TRGOVSKO PODJETJE na veliko
sprejme v službo
SKLADIŠČNIKA in PISARNIŠKO MOČ
za knjigovodstvo — lahko začetnica.
Ponudbe pošljite v oglasni oddelek pod »Center« 66-R
Cet
za čiščenje porcelanskih izdelkov
NATAKARICO za delo ob nedeljah. sprejme Gostilna na Rožniku.	30272-1
ADMINISTRATIVNO MOC s popolnim znanjem strojepisja in za pomoč v knjigovodstvu sprejmemo taikoj. Zglasite se v upravi podjetja. Sport-oprema, Ljubljana, Vižmarje 1.	'	30241-1
FINANČNA KNJIGOVODKINJA —
kontast, sprejme službo s prvim februarjem. Ponudbe pod »Vestna« v ogl. odd.	169-1
SLUŽBO hišnika sprejmem. Naslov v ogl. odd.	167-1
ŠIVILJO, vestno, iščem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Daljša zaposlenost«.	165-1
»PEKARNA ŠENTVID« Ljubljana-Sentvid 8, sprejme razvažalca za kruh. Nastop službe takoj.
161-1
KUHARICO-GOSPODINJO, (mlajšo upokojenko) iz Starega trga ali bližine, k nameščenski družini iščemo. Dnevna zaposlitev le štiri do šest ur. Naslov v ogl. odd.	158-1
FRIZERSKO POMOČNICO z najmanj 3-letno prakso sprejmem takoj. Hrana, stanovanje, lokal v hiši. Satler Zoran, Prebold 3.
154-1
STROJEPISKO za dopoldansko-honorarno delo iščemo. Honorar po dogovoru. Zavod za zadružno gradnjo OLO Ljubljana, Titova , Št. 52 a (SOCA).	152-1
SAMOSTOJNA GOSPODINJSKA pomočnica zamenja službo takoj ali pozneje pri boljši družini. Informacije:	Celovška 130. Starina (pritličje)	149-1
DIMNIKARSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj ali s 1. februarjem. Služba stalna, stanovanje na razpolago. Plausteiner Nace, Njegoševa c. 6. Ljubljana. 148-1 KAVARNA EVROPA« sprejme nočno snažilko.	147-1
TEKSTILNEGA TEHNIKA za medfazno kontrolo iščemo. Osebno se zglasite v Tovarni dekorativnih tkanin, Ljubljana. 135-1 VEC STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV ali mehanikov spre; me; Tovarna dekorativnih tkanin. LjubUana.	134-1
VEC TRANSPORTNIH DELAVCF«' takoj sprejme; Tovarna dekorativnih tkanin. Ljubljana. 133-1 DEKLE, pošteno, nekoliko vajeno gostilne, spreimemo. Plača 7.760 din in oskrba. Gostilna »Triglav«. Šišenska c. Ljubljana.
IBS-*
MIZARSKI POMOČNIK išče slu* bo. Ponudbe pod »Mebl« v ovi odd.	107-i
MLAJŠO UPOKOJENKO za krt' 'n hišna dela Iščem takoj. Ml" kar, Prisoina ul. 3-TT — Ljubu-na.	101-3
MTRNA DRUŽINA z majhnim otrokom, išče gospodinjsko pomočnico. l»hko začetnica. Nad«" v ogl. odd.	93-i
FgANrnšfmo Inštruiram do «■ gim. Nud!m v-onverzaci jo. fr-slov v ogl. odd.	173-?
FIAT 1100 ccm, novejši, prodam Prevodnik, Zmlnc 5, Sfc. Loka.
109-4
INŠTRUKTORJA za statiko (ste-reomehanika) iščem. Plačam dobro. Ponudbe pod »Skripta« v ogl. odd.	170-2
POZOR! Ponovno delamo francosko kemične trajne. Cena 680 din. Cesalnica, Frank, Čopova 2.
138-2
AGENCIJA VESPA TRST, ulica Sv. Frančiška 46. Takojšnja odprema Vesp 125, ISO ccm — spori —• model — 1959. Izbira rabljenih Vesp vseh modelov. 42-4 RADIO APARAT BLANPUNKT, dobro ohranjen., prodam. Cgled vsak dan od 14. do 16. ure pri Prezelj, Trubarjeva 75.	3020S-4
PRAŠIČA, težkega 130 kg, prodam. Naslov v ogl. cdd. 163-4 AVTO VOLKSIVAGEN model 1948 zelo ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd.	130-4
DKW 250 ccm, model 1937 z vso opremo, prodam. Naslov v ogl. Odd.	122-4
VOZIČEK na vzmet:	(zapravljiv-
ček) prodamo. »ZALE«, pogrebni zavod. .Ljubljana.	120-4
EKPER ‘MENTALNO PSIHOLOGIJO S. S. Stevensona, prodam za
5.000 din. Naslov v ogl. odd.
104-4
OTROŠKO POSTELJICO s predalom kupim. Naslov v ogl. odd.
92-5
PRITLIČNO HISO v Ljubljani — Stožice št. 68, trolejbusna postaja »Smerke« prodam. Trosobno stanovanje takoj vseljivo, kulti-viziran vrt za vrtnarjenje. -Prizidek nudi garažo. Istotam prodam dobro ohranjeno trokolo in kuhinjsko opremo.	30-281-7
PRAZNO SOBO, potrebujem takoj. Ponudbe v ogl. odd. pod »Naigrrada SP«.	-9
SOSTANOVALCA sprejmem. Naslov v ogl. odd.	169-9
ODDAM sobo, neopremljeno, samskemu tovarišu proti nagradi. Naslov SP Celje.	153-9
ŠIVILJA potrebuje sobo. Za uslugo šiva ali gospodinji mali družini. Ponudbe v ogl. odd. pod . »Nujno«. ,	151-9
USLUŽBENEC srednjih let išče sobo. neopremljeno, s posebnim vhodom za dobo največ 2 let, ker gradi lastno stanovanje, nudi visoko nagrado. Po možnosti v občini Moste ali Center. Ponudbe pod »Takoj vseljivo« v ogl. odd.	143-9
STUDENT-ZACETNIK išče opremljeno sobo ali kabinet. Fonudbe pod »Soliden, nekadilec« v ogl. odd.	141-9
ZA SKROMNO PRENOČIŠČE pomagam v gospodinjstvu ali pazim na otroka v dopoldanskih urah. Naslov v ogl. o-dd. 137-9 USLUŽBENEC, odsoten 26 dni mesečno, nujno iščem prazno ali opremljeno sobo v Ljubljani. Nud-im tudi lepo nagrado. Ponudbe v ogl. odd. pod »Soliden«.
129-9
LITOSTROJCANI! Trosobno, lepo, komfortno stanovanje blizu Litostroja, zamenjam za enako ali dvosobno bliže centra. Naslov v ogl. odd.	127-9
ŠIVILJA — mojstrica, išče prazno ali opremljeno sobo. Nagrada.
, Ponudbe pod »Šiva za družino« v ogl. odd.	126-9
DVOINPOLSOBNO komfortno stanovanje v centru blizu bolnice, zamenjam za enako ali trisobno c centru ali v novih blokih, najraje Savsko naselje. Naslov v ogl. odd.	117-9
DVA BRATA, uslužbenca, iščeta sobo. Ponudbe pod »Plačata dobro« v ogl. odd.	114-9
ZA KAKRŠNOKOLI STANOVANJE plačam in tudi pomagam, r-nudbe pod »Hvaležna« v ogl. odd.	i	1*3-9
DEKLE Z DEŽELE, nujno išče stanovanje — gre za sostanovalko ali delno pomaga v gospodinjstvu. Ponudbe v ogl. odd. pod »Poštena«.	103-9
STANOVANJE iščem. Grem tudi kot sostanovalka. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zelo nujno«. 102-9 TOVARIŠICA, ki je pozabila ženske čevlje (paket) v »HRUŠKI«. Titova 20. naj jih dvigne. 150-10 REGISTRSKO TABLICO S - 927 avtomobila z odbijačem, izgubljeno 1-1. popoldne cd Zibike do Celja, vrnite ali obvestite — proti nagrad.-; — benzinslko črpalko Šempeter v Savinjski dolini.	115-11
30. 12. 58, SEM IZGUBILA sivo žensko denarnico v delikatesi na Miklošičevi cesti. Poštenega najditelja prosim, da vrne denarnico z dokumenti v ogl. odd. ali na naslov; Za nagrado naj obdrži denar.	125-10
PREKLICUJEM za neresnično vse. kar sem napisala o Drnovšek Ani. delavki Zagorje. Cesta zmage 37. v oddelku pranja rudnika Zagorje obrat Kotredež Klemenčič Mariia. delavka, Zagorje, Borisa Kidriča 22.
155-11
PROSIM tovariša, ki je kupil radio »Vesna« dne 30. novembra, nai se zglasi pismeno ali ustno. Tržaška 10, klet levo. Horvat.
136-11
KVALIFICIRANEGA in polkvali-ficiranega elektroinštalaterja sprejmem. Paškulin Roman, šmartinska 22.	180-1
ADMINISTRATORKO z znanjem strojepisja za vodenje blagajne in materialne kartoteke iščemo. Lahko tudi začetnica. Ponudbe pod »šiška« v ogl. odd. 182-1
DVA KVALIFICIRANA DELAVCA
in pomožnega skladiščnika, kovinske stroke, oziroma avtomobilske, sprejme »Avtopromet« Ljubljana, Savska cesta 2. In-teresenti naj se j-avijo do 14. I-1959 Nastop službe možen takoj.
136-1
SLUŽBO išče polkvalificiirana natakarica s petletno prakso. Ponudbe pod »Takoj« v ogl. odd.
183-1
TAKOJ SPREJMEM gospodinjsko pomočnico, mlajšo, po možnosti z znanjem kuhe. Lahko začetnica. Hrana in stanovanje v hiši. Cvetfko. Ljubljana, Mestni trg št. 8-1.	,	261-1
TRGOVSKEGA POMOČNIKA za skladišče sprejme trgovsko podjetne z živili »Grmada« Ljubljana, Celovška 43.	199-1
DELAVCA za delo v trgovini (razvoz blaga) sprejme trgovsko podietje z živili »Grmada« Lmn-Ijana. Celovška 43.	138-1
GREM ZA GOSPODINJSKO » O-MOCNICO kot začetnica. Poizvedbe vsak popoldan v	'
čami »Zvezda«.	.	??	•
2 OMARI. 2 postelji. 2 postelim omarici, mizo. kredenco, psiho, ročko prodam. Naslov v
O -J id
V TRSTU v veletrgovini »Felice«, via Carduci 41 nasproti pokrit3 tržnice so na izbiro vsakokrst-ne bunde (vetrni jopiči) vseh vrst dežni plašči za moške m ženske, hlače iz -žameta ter ze izdelane cele obleke in Pps.a~ mezni - jopič', vse po najmžbh v Trstu obstoječih cenah. Nad-»-obvF*Č*Tno.. da *mo ravno-1«"’” ->~eieb‘ 10 rp^nt^Tomerv ščev za dečke, k.i so v prodaji
j-i irc-.Vptj-- V-, » — *»'*» or* —evVil D »m—l ’
oeni. to je 4000 Uit za komad Torei pomnite, v veletrgovin’ 'Fel-ce« v Trstu dobite bunde no 2000 Lit. — S tem odrezkom vam priznamo poseben popu^1
R-4
PEC za žagovino prodam. Ogled
rv-T 1 j; 71 — n flflli«  
Rimska 17. Ljubljana.	193-4
'T'7,T"TT kvjtcovooja 7 h« norarno oopoCdansko delo na pžuriranju obračunov dobi takojšnjo zaposlitev. Naslov v ogl. odd.-	»5-1
HRASTOVE DESKE cca. 1. kub
meter, sune, ieupirn. Stančž.-u _. Šentvid.	196-5
STANOVANJE IN HRANO nudi . za dopoldanko pomoč v gospodinjstvu. Naslov v ogl. cdd
190-9
RESEN, starejši šiudent. nu: o išče sobico v širšem centru — — Ponudbe pod »Vsaka cena- v ogl. odd.	112-9
M. . —, verjetno ovčar — -
star približno 3 mesece, st j; zatekel v moje stanovanje. — Lastnik ga lahko dobi v Slom-škovi ul. 1_I, desno.	185-10
DNE 5. JANUARJA 1959 sta bila odnesena izpred avtobusne postaje Ljubljana ob 10.15 2 kovčka, namerno ali pomotoma. — Prvi je bil lesen, sive barve, drugi pa navaden, zvezan s pasom. Ker sied ni zabrisana oddajte k ovčk a v prometno pisarno SAP v Ljubljani prot; nagradi.	168-10
DIJAKINJA je izgubila zapestno uro od Ilirske ulice do Evrope. Hvaležna bom poštenemu najditelju, če mi jo vrne proti nagradi. Kržič Janja. Njegoševa
št. 13.	197-10
V PETEK, 2. januarja, se je izgubil prazen hrastov sodček od Selc do Dravelj. Foštenega najditelja prosim, da sporočj svoj naslov proti nagradi. Sporočite: Peter Šmid. Selca nad Škofjo Loko.	R 46-10
IZJAVLJAM, da nisem plačnik dolgov svojega sina Koltai Emi-la. Koltaj Zoltan, posestnik v Lončarovcih št. 39. p. Križevci v Prekmurju.	R 61-11
USLUŽBENKO za knjigovodstvo z znanjem strojepisja iščemo. — Ponudbe z navedbo osebnih podatkov in prakso pošljite v ogl. odd. pod »Marljiva«.	232-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO, samostojno, k dvema odraslima, sprejmem za stalno ali za dopoldne. Oglasite se med 15. in 17 uro. Naslov v ogl. odd. 224-1 KEMIKA — TEHNIKA, sprejme podjetje živilske industrije. — Pogoj;' odsluženje vojaškega roka. Naslov v ogl. odd. 289-1 NORMIRCA s prakso sprejmemo.
Naslov v ogl. odd.	287-1
FINANČNO KNJIGOVODKINJO sprejmemo. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Naslov v ogl. cdd	296-1
OBRATOVNEGA KNJIGOVODJO s prakso sprejmemo. Naslov v ogl. odd.	204-1
STARO kuhinjsko pohištvo in umivalnik prodaan. Pražakova
ll-iv, levo. Ogled od 14. do 15 ure.	231-4
MEDICINSKI trebušni pas prodam. Naslov v ogl. odd. 230-4 NASLANJAČ (fotelj), zelo dobro ohranjen, poceni prodam. Ogled od 15. ure dalje. Ravbarjeva 7, vis priti, desno, Bežigrad.
229 .4
APARAT za naglušne (tranzistorski) prodam. Beethovnova 14-III vrata 16.	228-4
BETONSKO Železo In mizarsk: les prodam za gotovino. Naslov v ogl. odd.	225.4
KNJIGOVEŠKI STROJ za tisk (Vergoldpresse), na električno gretje, najnovejše tipe. format 40x40 in Fiat lilOO. vozen, prodam. — Treul. Okvškega ul. 27, Ljubljana.	219-4
GRADBENO BARAKO 4x4 ugodno prodam. Korošec. Tolstojeva št. 18.
PRVI (samo prvi) snopič Andrej-ko ve knjige »Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini« kupim. Ponudbe na Pavle Flere. Ljubljana. Zupančičeva 8-HI.	234-o
ZA PRAZNO SOBO v Ljubljain! ali najbližji okolici plačam visoko najemnino. Ponudbe poa »Kamničan« v ogl. odd. 217-9 DVA ŠTUDENTA tehnike iščeta stanovanje, po možnost:	bhzu
centra. Ponudbe pod »Dva študenta« v ogl. odd.	212.9
Uprava Železniškega transportnega podjetja v Ljubljani sporoča, da je nenadoma umrl njen uslužbenec
IVAN JEROMEN
Na poslednjo pot ga bomo spremili dne 8. januarja ob 15.30 na pokopališče v Stožicah.
Uprava 2TF Ljubljana
KINO SPORED ZA ČETRTEK ■ONO UNION:	zahodnonemški
oarvnl film »ROSE BERND«.
igrata Maria Schell to Raf Val-ione. Tednik: F. N. Tito v Indoneziji. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Danes zadnjikrat! Ob 10 ma-tmeja slovensko ital. barv. film »VELIKA SINJA CESTA«.
KINO KOMUNA: »Revija nagrajenih domačih kratkih filmov«. — sestavljena iz sledečih filmov: Premiera, Let nad močvirjem, Koliko je ura. Dekle z naslovne strani. Tovarne delavcem, Petar Dobrovič. Predstave ob 15, 17, 19 in 21.
KiivU VIC: amer. barv. etoema-scope film »LJUBI ME ALI PUSTI ME«. Igiata Doris Day to James Cagney. Predstave ob 15, 17, 19 in 21.15.
KINO SLOGA, ameriški barvni vvestern »JAHALI SO NA ZAHOD«. Tednik F N. 1. Predstave ob 15, 17. 19 in 21.
KINO SOCA: Jugoslovanska kinoteka predvaja nemški film »ROMANCA V MOLU«. Režija: Helmut Kautner — 1943. Igrata Mariama Hope in Ferdinand Marjan. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. KINO »ŠIŠKA«: franc. barv. vi-stavision film »PUSTOLOVŠČINE AR S EN A LUPINA«. Predstave ob 15, 17, 19 to 21.
Predprodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9 do 11 ure to od 14 ure dalje.
MLADINSKI KINO LM Kotnikova S: sovj. film »PROLOG«, ob 10 in 15.
TRIGLAV:	sovjetski	barvni	film
»SKRIVNOST DVEH OCEANOV« Tednik. V glavni vlogi: Stolja-rov in Golovanov. Predstave: ob 16.	18 in 20. Prodaja vstopnic
od 15 dalje. Danes zadnjikrat. LITOSTROJ: amer. barv. film — »NAPADALCI«, ob 18 in 20. — Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
CRNUCE »SVOBODA«: madž. film »12 STRELOV«, ob 19.
VEVČE; franc, film »JULIETTA«, ob 19.
DOMŽALE: amer. barv. film »NEZADOVOLJSTVO S HARIJEM«, ob 13 to 20.
KAMNIK »DOM«; franc, film — »PRIMER DR. LAVRENTA«. — DUPLICA: jugosl. film »ŠOLAJA«. ob 19.
BLED:	sovj. barv. film »NOVO-
LETNI PLES«, ob 28.
NOVO MESTO »KRKA«; ameriški barvni film »VELIKA NOC CASANOVE«.
KRANJ »STOR2IC«; francoski, barvnj film »PARIŽANKA«. ob 16. 18 to 20.
KRANJ »SVOBODA«: amer barv. cinemascope film »DAVEK ZA KRUTOST«, ob 13.
KRANJ KRVAVC-CEKLJE; amer. barv. film »ŠTIRJE JEZDECI«, ob 19.
.MARIBOR »PARTIZAN«: — amer. barvni film »RAZKOŠNA LADJA«, ob 15.30, 17.45 in 20.
PTUJ:	ital. film »HC1 POLKA«,
ob 17.30 in 19.30.
M. SOBOTA »PARK«: jugcsl. film »POIŠČI VANDO KOS«, ob 17.30 in 20.
KOPER »SOCA«:	franc, film —
»OČKA MAMICA, MOJA ZENA IN JAZ«.
KVALIFICIRAN kolarski pomočnik sprejme službo kjer koli po možnost; s stanovanjem. " Ponudbe na naslov Balon Jože. Sp. Sušica 36, Bizeljsko.	236-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO za dopoldne iščem. — Žiberna, Zofke Kvedrove 24.	240-1
DEKLE srednjih let. z znanjem kuhanja in željo, da se priuči šivanja, dobi službo pri 3_član-ski družini. Nastop takoj. Naslov v podružnici SP Kranj.
243-1
VESPO — zelo dobro ohranjeno, prodam. Vavta Alojz. Cigaletova 5. klet. Ljubljana.	235-4
ABSOLVENT elektrotehnike išče opremljeno ali neopremljeno sobico. Plača dobro. Ponudbe pod »Za eno leto« v ogl- odd 239-9 ZENSKA zapestna ura naidena na cesti proti Bežigradu. Dobite jo: Šega. Študentovska 3.	214-10
NUJNO potrebujem 85.000 din posojila za 3 mesece. Fonudbe pod »Visoka nagrada« v ogl. odd
215-11
NATAKARICO spreime takoj gostilna »Pri Gusteijnu«. Ljubljana. Dravlje. Hrana to stanovanje v hiši.	244-1
MEZDNEGA KNJIGOVODJO — sDrejmemo. Naslov v ogl. odd.
20S-1
wmmm
Sporočamo vsem sorodnikom in znancem, da nas je po kratki, mučni bolezni za vedno zapustil naš ljubi soprog, predobri tati, otati, tast in brat
FRIMJ0 IMC
nameščenec
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 8. januarja 1959, ob 16. uri od križišča na Hujah, na kranjsko pokopališče.
Žalujoči:	soproga	Marija,	hčerke	Ljubica,	Marija,
Jolanda, sin Aljoša, vnuka Malčica, Tomažek, zeta Jože, Srečo; družine Jarc, Terčon, Levstik.
Kranj, Ljubljana, Laško, Hrastnik, 6. januarja 1959.
m
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnji poti našega dragega
&L0JZ& B2LVD&Ž&
poklonili cvetje, za poslovilne govore in za vse izraze sožalja. Posebej se zahvaljujemo za nego in skrb osebju Inštituta za TBC Golnik, Kliniki za TBC Trnovo, Onkološkemu inštitutu, osebju in bolnikom okrevališča v Preddvoru pri Kranju ter zdravnikom dr. Fortiču, dr. Korziki, dr. Jamarjevi in dr. Hodaliču. Prav tako posebna zahvala celotnemu kolektivu »Mizarstva« Trnovo za tovariško skrb in pomoč med boleznijo.
Rodbine: Bavdaž, Vošnjak, Štempihar
mmem
ZAHVALA. Najprisrčnejša zahvala vsem, ki so nam ob bolezni in smrti naše drage žene, mame, babice in prababice
URŠULE TINTA roi. BERLOT
stali ob strani ter jo v tako lepem številu in ob darovanju tolikih vencev in cvetja spremili na njeno zadnjo pot. Lepa hvala vsem sorodnikom, prijateljem, še posebno pa dr. Mal Miranu in sosedom za njihovo požrtvovalnost in nesebičen trud.
Žalujoči: Tinta, Battelino, Berlot, Stanič, De Zorda in ostalo sorodstvo.
St. 4 — 8. JANUARJA 198».
7 sir. T
Časopisno podjetje »Slovenski poročevalec«
LJUBLJANA, Tomšičeva ulica 1—3 sprejme:
SALDAKONTISTKO in SNAŽILKO
Ponudbe pošljite sekretariatu podjetja najkasneje do 15. januarja 1959.
] TOVARNA DUŠIKA RUŠE
4
*
*
*
#
*
*
*
razpisuje mesto	.	«
FEflVNEGSREFERENTA
POGOJ:	pravna	fakulteta	z	nekaj	let prakse.
Plača po dogovoru.
Nastop službe takoj.
Prošnje z opisom dosedanjega dela in dokazili o strokovni izobrazbi pošljite do 20. jan. 1959 upravi Tovarne dušika Ruše.	40-R
Komisija za razpis delovnih mest podjetja
»A V T 0 P R 0 M E T« v njubljcmi
razpisuje mesto	t
SEKRETARJA PODJETJA
POGOJI: pravna fakulteta ali popolna srednja šola z vsaj 5-letno prakso na vodilnem položaju. Plača po tarifnem pravilniku.
Prošnje z življenjepisom dostavite do 12. jan. 1959 Upravi podjetja, Savska cesta 2.
Nastop možen takoj ali najpozneje do 1. III. 1959.
68-R
vi!...
lahko prejmete
r za meno	zlatnik
otlpCi
oBir)® rjšškSk
zapestno uro
bogato
kolekcijo
.ZLATOROG.
proizvodov
v zameno za srebrnfi ki &a najdete t
pniki
Najden zlatnik ali »rebrnik pošljite na naslov »Zlatorog«
Maribor.
priložite Vas aaslov.
Zato v vsako hišo Rio, ki Je
čudovit za pranje perila
I
Pa ne samo zato, Rio Je U> v resnici čudovito pralno sredstvo
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih
razmerij pri elektrotehničnem podjetju
ELEKTROTEHNA, Ljubljana, Parmova 33
razpisuje mesta
TRGOVSKIH POMOČNIKOV OZ. POMOČNIC
Plača po tarifnem pravilniku.
Prošnje z navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite na upravo podjetja.
ELEKTROTEHNA
67-R
UPRAVNI ODBOR PROJEKTANTSKEGA PODJETJA
»PROJEKTIVNI ATELJE«, Ljubljana
razpisuje mesto
RAČUNOVODJE
POGOJI:	dovršena ekonomska šola in petletna
praksa v računovodskih poslih ali druga strokovna izobrazba in desetletna praksa v računovodskih poslih. Nastop službe taikoj, ozir. po dogovoru.
Plača po tarifnem pravilniku, ozir. po dogovoru.
64-R
Iščemo verziranega
TRGOVSKEGA POTNIKA
z najmanj 5-letno prakso v prehranbeni stroki.
Izčrpne pismene ponudbe s potrebnimi dokazili.
DUVANSKI KOMBINAT Titograd, zastopstvo Zagreb, Krvavi most 2.
38-R
REZULTAT
prvega žrebanja oštevilčenih zavitkov cigaret Tutunovega kombinata - Prilep
JE BILO 31. DECEMBRA 1958 V OPATIJI.
D 401813 — spalnica »Šar« — Skoplje B 186931 — moped TMZ D 390688 — radijski aparat C 633303 — sesalec za prah B 005166 — kolo »Partizan« — Subotica A 430792 — »EXPRES« lonec »Pretiš« — Sarajevo D 979015 — električni likalnik
B 252103 — garnitura posode »Pretiš« — Sarajevo A 124229 — garnitura loncev »Pretiš« — Sarajevo B 841668 — servis za slivovko D 396297 — servis za slivovko C 675714 — električni kuhalnik A 729260 — električni kuhalnik B 810551 — električni kuhalnik D 243559 — porcelanski servis za kavo A 972542 — porcelanski servis za kavo C 097899 — porcelanski servis za kavo D 981602 — porcelanski servis za kavo C 508559 — porcelanski servis za kavo B 493576 — kolekcija cigaret Totunovega binata — Prilep.
Srečni dobitniki naj dostavijo izžrebane številke s točnim naslovom na naslov: »OZEHA«, HI JEKA — TRG REPUBLIKE 1.
Številke sprejemamo do vključno 15. januarja 1959. E leta. Upošteva se datum poštnega pečata. Po tem B roku ne bomo več sprejemali številk. SHRANITE OŠTEVILČENE ZAVITKE, KI NISO BILI SEDAJ IZŽREBANI, KER BOSTE LAHKO SODELOVALI PRI NASLEDNJIH DVEH ŽREBANJIH!
TUTUN0V KOMBINAT - PRILEP
fČHiig&i/edsli/O’
Mesečni časopis s 15-dnevnim priročnikom za knjigovodje vas vabi na naročilo!
Najkvalitetnejši in edinstveni časopis te vrste pri nas, ki ima za seboj 4-letno izhajanje in plodno .delovno dobo, ko se je uveljavil kot ne-obhoden priročnik za opravljanje vsakdanjega dela v knjigovodstva za izpopolnjevanje poslovanja vseh knjigovodskih služb, kakor tudi za izpopolnjevanje knjigovodskih kadrov.
POUDARJAMO POSEBNO PRIMERE, KI PRINAŠAJO NAVODILA ZA IZDELAVO ZAKLJUČNIH RAČUNOV IN PERIODIČNIH OBRAČUNOV ZA GOSPODARSKE ORGANIZACIJE VSEH GOSPODARSKIH VEJ IN USTANOV S SAMOSTOJNIM FINANSIRANJEM.
Časopis izhaja v naslednji obliki:
X. »KNJIGOVODSTVO«, mesečni časopis za vprašanja knjigovodstva, vsakega prvega v mesecu na 64 straneh s članki iz področja teorije in prakse knjigovodstva, analize poslovanja, analize bilanc, sodobne tehnike knjigovodstva, inozemske teorije in prakse knjigovodstva s članki, ki so posvečeni izpopolnitvi kadrov, mlajšim kadrom, s komentarji predpisov, predlogov in mnenj, prikazi in beležkami, Izmenjavo izkušenj itd.
2. »PRAKSA IN KNJIGOVODSTVO«, priročnik za knjigovodje, vsakega prvega in petnajstega v mesecu na 40 straneh, ki prinaša vsakdanjo prakso: nove predpise, komentarje in navodila za njihovo izvajanje, primere izdelave zaključnih računov in periodičnih obračunov za vse gospodarske veje, članke iz revizije in sodne prakse, razpravljanja o uporabi predpisov, odnose med banko in podjetji, vprašanja in odgovore, tolmačenja Državnega sekretariata za finančne zadeve FLRJ, leksikon itd.
POGOJI, ZA NAROČILA:
naročilo je obvezno najmanj za en kompletni izvod časopisa, v katerem sta po en primerek mesečnega časopisa »KNJIGOVODSTVO« in 15-dnevni priročnik »PRAKSA IN KNJIGOVODSTVO« (skupno 12 časopisov in najmanj 24 priročnikov na leto) po predplačilu 8500 dinarjev na mesec.
Poleg predplačila kompletnega Izvoda časopisa se lahko naročite neomejeno tudi na posamezne njegove dele: mesečni časopis »KNJIGOVODSTVO«, ki stane 4500 dinarjev na leto in na 15-dnevni priročnik »PRAKSA IN KNJIGOVODSTVO«, ki stane 4000 dinarjev na leto.
Izdaje tiskarno v cirilici in latinici.
KNJIGOVODJE IN VODJE GOSPODARSKO-RACUNSKEGA SEKTORJA! - CE ŽELITE SOLIDNO IN STROKOVNO LITERATURO IZ PODROČJA KNJIGOVODSKE TEORIJE IN PRAKSE, SE OBVEZNO NAROČITE NA IZDAJE »KNJIGOVODSTVA«!
Naročila sprejema uredništvo in administracija »KNJIGOVODSTVA«, BEOGRAD — Njegoševa 19, p. p. 403. žiro m. 101-701-5-1001. '
Izdajatelj:	ZDRUŽENJE	KNJIGOVODIJ SRBUE.
Sporočamo žalostno vest, da je 7. t m. umrl
ANTON LAMPRET
po domače Kocman
Pogreb bo na Krki v petek, ob 10. uri.
Žalujoča žena Marija, roj. Zupanc, družini Lampret in Zupanc.
Sporočamo, da je umrl
ANTON KREMŽAR
strojni mojster Kolinske tovarne v pokoju
Pogreb bo v četrtek, 8. januarja 1959 ob 15.30, iz Antonove mrl. vežice na Zalah.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Irmina por. Gjurin, zet Zvone, vnuček Velimir ter ostalo sorodstvo.
Ljubljana, 6. jan. 1959.
Umrl je dolgoletni član našega delovnega kolektiva
ANTON KREMŽAR
upokojeni strojni mojster
Pogreb bo v četrtek, 8. jan. 1959 ob 15. uri 30 min., iz Antonove vežice na Zalah.
Pokojnika bomo 'ohranili v lepem spominu.
Kolektiv in uprava KOLINSKE Tovarne branil Ljubljana
Umrl je dobri, skrbni mož, oče, dedek, brat, tast, stric in svaik,
KAREL TRIBNIK
profesor v pokoju
Pogreb bo v četrtek, 8. januarja ob 16. uri, na pobreškem pokopališču.
Žalujoči: žena Justina, sin dr. Drago, hčerka Majda por. Križman in sestra Amalija por. Mravljak z družinami in ostali sorodniki.
Maribor, Nova Gorica, Zreče.
m
SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE PO HTJDI BOLEZNI PREMINIL NAS DOLGOLETNI CLAN KOLEKTIVA
FRANJO JARC
KOMERCIALIST
POGREB POKOJNIKA BO 8. JANUARJA 1959, OR 16. URI IZ KRIŽIŠČA NA KRANJSKO POKOPALIŠČE.
VESTNEGA IN POŽRTVOVALNEGA TOVARIŠA BOMO OHRANILI V NEPOZABNEM SPOMINU!
UPRAVA IN SINDIKALNA PODRUŽNICA TOVARNE GUMIJEVIH IZDELKOV »SAVA« KRANJ
Umrl je moj* ljubi mož, dobri atek, dedek, brat, stric in svak
LJUDEVIT BELŠAK
šolski upravitelj v pokoju, rezervni kapetan I. klase, v solunski dobrovoljec
Pogreb nepozabnega bo v četrtek, 8. jan. 1959 ob 15. uri, iz Novega naselja na mestno pokopališče v Ptuju.
Žalujoči njegovi: žena Slavka, hčerka Nada z družino, sin ing. Danilo z družino, brata, sestri in sorodstvo.
Ptuj, Senovo, Mala Nedelja, Središče, Bratonci, Iva-nec, Zagreb, Maribor, Vinski vrh, USA, Vitomarci, Kapela, Podvinci, Zalog — 6. jan. 1959.
ZAHVALA — Ob bridki izgubi naše. drage mame
KATARINE OBLAK roj. BELIČ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji lajšali trpljenje in jo spremili na njeni poslednji poti. Iskrena hvala vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so nam izrekli sožalje.
2ALUJOCE HČERKE
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi mojega dragega brata
JOSIPA G0R0PEVŠKA
se najtopleje zahvaljujem vsem, ki so mu darovali vence in cvetje, ga spremili na njegovo poslednjo pot ali kakor koli drugače počastili njegov spomin.
Hvala tudi vsem onim, ki so mi izrekli pismeno ali ustno svoje sožalje ter ob tem težkem trenutku sočustvovali z menoj.
Trbovlje - Ljubljana.
Dr. Marija Goropevšek
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega ljubljenega očeta, brata, strica in svaka
JOSIPA PALME
se prisrčno zvahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovo poslednjo pot. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivu mesarije in strojnega mizarstva Ig, gasilski četi, lovski družini na Igu in vsem, ki so nam nudili prvo pomoč.
Najlepša hvala za poslovilne besede prijatelja tov. Franca Berce na domu pokojnega, dekanu Bergantu Antonu v župni cerkvi, tajniku Uprav, odbora RLZS Frajsu Andreju in tov. Steblaju Radu, ki sta se z ganljivimi besedami poslovila na odprtem grobu.
Ig —. Ljubljana, dne 6. jan. 1959. PALMETOVI
ZAHVALA *
Ob nenadomestljivi izgtibi naše ljubljene žene in mame
MAJDE IVANC roj. UMNIK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z-nami sočustvovali, nam lajšali neizmerno bol in ji zasuli prerani grob s cvetjem.
Posebno se zahvaljujemo učiteljskemu kolektivu in šolski mladini iz Sodražice, govornikom, pevcem in godbi, dr. Cirilu Kumelju, ki ji je lajšal trpljenje zadnjih dni ter vsem, ki so' se v tako velikem številu poslovili od nje v Sodražici in jo spremili na njeno poslednjo pot v Ljubljano.
Veem in vsakomur hvala.
Žalujoči družini IVANC in UMNIK
Mylon in plaiavoit
Agnes Saivill, specialistka za bolezni lasišča, obtožuje nylon za prezgodnjo plešavost. Nylonske krtače za lase bi bilo treba prepovedati, piše tudi zdravniški list The • Lancet. Mnenju Savillove so se pridružili tudi dentisti, ki rohnijo proti zobnim ščetkam iz nylona. Igralci baseballa pa že zdavnaj nočejo imeti več opravka z nylonsteimi ščitniki.
Stro] namesto 200 kopačev
Sovjetski konstruktorji so izdelali zanimiv stroj za planinsko poljedelstvo. Na posebnem traktorju je . prirejen stroj, ki prekopava zemljo v sadovnjakih in gozdnih nasadih na strmih planinskih pobočjih. Stroj je zgrajen v obliki stopničastih teras. Na dan obdela tri kilometre dolge in dva metra široke pasove, kar bi sicer obdelovalo 200 'kopačev.
»SalimatiiiJ lis tok« 1927 Beli n£L potezi remizira.
PO POVESTI SAMUELA SCOVlttA h. ,. RNSE MIRI MUOTS&
■d
Kot pove ime zbora,
»Zbor stoletnikov« iz Abkazlana v Gruziji prireja številne koncerte.
nima nihče med njim manj kot 100 let.
Univerzitetni Studi M televizija
Lani je newyorška univerza začela posebni tečaj za študente v zgodnjih jutranjih urah po televiziji ood naslovom »Sunri-se Semester« (»Semester sončnega vzhoda«).
čeprav se je za tečaj prijavilo samo H17 študentov, mu je sledilo 120.000 gledalcev vsako jutro od 6-30 do 7.30. Zato je program tega tečaja za letos še širši. Uvedli bodo različne tečaje. razpravljajo Pa že o načrtu, da bi uvedli posebni štiriletni televizijski tečaj s popolnim vseučil iškim programom.
Dvestoletnica švedskega časopisa
Eden najstarejših časopisov Njeno proizvodnjo cenijo na 250 kopings Tidningar« je obhajal dvestoletnico izhajanja. V domačem mestu so priredili v muzeju razstavo, ki prikazuje razvoj tega časopisa. Dnevnik lzhaia Pod svojim originalnim in nespremenjenim imenom od ustanovitve podjetja.
391.	Ko je Peter odložil slušalko, se je ozrl v tovariša: »Takoj se bodo odpeljali. Kaki dve uri bodo rabili do sem — dve uri se bova morala sama braniti.-* Jim ni tratil časa za odgovor. Potiskal je pred vrata težke lesene klopi, da bi jih utrdil pred udarci in sunki. Še enkrat je pregledal oknice na vseh štirih oknih.
Vsakdo bi rad dolgo živel. Ljudje so že od nekdaj sanjali, da bi živeli člmdlje. V novejšem času se je pojavila posebna veda — gerontologija, ki ise ukvarja s človekovo življenjsko dobo.
Tudi v Rusiji imajo na tem področju že lepe Izkušnje. V republiki Gruziji so našteli pri 4 milijonih prebivalstva 1060 oseb v starosti nad 90 let. Od tega je dve tretjini žensk. Večja umrljivost pri moških 'Izvira iz arterioskleroze, srčnih bolezni in raznih poškodb.
VODORAVNO: 1. tehnična naprava za pomoč pri dviganju bremen, 8. odredba, predpis, 9- naelektren delec atoma, 10. staroperzijski kralj, 11. dva soglasnika, 12. kadar, 13. vrsta pesniške stopice, 17. maliki, 18. vnetje sluznice.
NAVPIČNO: 1. klinček pri klobasi, 2. plitva jedilna posoda, 3. zgodnji, 4. štiri z rimskimi številkami, 5. barva igralnih kart, 6. napoj, izvleček, 7. francoski slikar.
  krajinar (CamiUe), 14. ženske
ime, 15. znoj, 16. žensko ime.
pritoževalo, da slabo slišijo. Večina med njimi ima dober spomin, posebno za zelo oddaljene dogodke. Le 40 jih ima slab spomin.
Zanimiva je tudi njihova prehrana. Na splošno se hranijo tri do štirikrat na dan, obroki niso preobilni. Poglavitna hrana' jim je meso, zelenjava, mlečni izdelki, koruza, sir, jogurt. Le 25 starčkov j« imelo izključno mlečno ali zelenjavno hrano. Večina med njimi pije in kadi, toda zmerno.
' Pred kratkim je gruzinski Inštitut za industrijsko higieno in poklicne bolezni natančneje proučeval življenje starejših ljudi Podatki so zelo značilni.
Gruzija je dežela s prijetnim podnebjem in velikim številom zdravilnih vrelcev, kar vsekakor vpliva na daljšo življenjsko dobo. Prav tako važen člmltelj pa je delo. Otročje bi bilo, če bi mislili, da živi dlje tisti, ki malo dela. Delo daje človeku občutek vitalnosti in mu pomaga ohraniti moči in zanimanje za okolico. To se zelo jasno kaže pri starčkih, ki še delajo na kmečkih posestvih, vinogradih, p« živini in perutnini.
Presenetljiv je podatek, da je velika večina starčkov, o katerih so zbirali podatke, poročenih od 50 do 80 let. Vse kaže, da družinsko življenje ugodno vpliva na trajanje življenjske dobe. Večina starcev je imela številno potomstvo. Večina med njimi ni bila nikoli bolna. Mnogi «o ohranili dober vid. Med vsemi tisoč starčki, ki so jih pregledali, sta imeli le dve starki mreno na očesu (belino), 72 jih je nosilo naočnike. Le 36 se jih je
392.	»Sedaj morava samo čakati. Čakati! To bo najtežje. Branila se bova le v skrajni sili. Mislim pa. da bodo tudi tihotapci dobro premislili, preden bodo začeli s siio.« Krogla ki je z glasnim pokom obtičala v debelem lesu podbojev, pa je tovarišema razodela, da se preganjalci v svoji jezi ne boje ničesar in da bo šlo zares.
Neka švicarska tvrdka je pred kratkim pokazala nove
akumulatorje, ki so »veliki«
Živ iz želodcu morskega psa
Indonezijski časopis »Peri-stiwa« poroča o nenavadnem dogodku, ki se je pripetil ribiču Bajueunu iz pokrajine
Atjeh na severni Sumatri- S skupino drugih ribičev je ribaril Bajueun v Indijskem oceanu. Zalotil jih je nenaden vihar. Več čolnov se je potopilo ter je pri tem izgubilo življenje veliko ribičev. Pet dni kasneje so našli ljudje na obali poginulega morskega psa. Odvlekli so ga v vas im hoteli očistiti. V grozo in veselje vseh navzočih so našli v
roparjevem želodcu že popolnoma izčrpanega — vendar živega — Bajueuna.
Januarja bo zadel obratovati v Stockholmu velikanski rezervoar .	(CjVjrtST	vroče	vode, ki bo grel ln dajal toplo vodo celemu naselju —
®)\. \	16-°°0	gospodinjstvom ter velikemu številu uradov in trgovin.
Trije stolpi na sliki so v resnici velikanski grelci. V stavbi na \	\	\	levi so montirane turbine , ki črpajo vodo iz sosednjega jezera
\ \ \	^	ter P°8aniaJo vodo po ceveh v mesto. Vodo grejejo s premogom,
*/	ki ga	nalaga eden največjih žerjavov na Švedskem: vsakokrat
prenese 8 ton tovora. Da ne bi okužili zraka s sajami in plini, Takoj ukažite psu, da mi go vgradili v dimnik čistilne naprave. To je eden največjih svinčnik!	*	projektov	v Evropi za skupno ogrevanje večjega naselja.
O G t A S
• »SLOVENSKEM • POROČEVALCU«
• GOTOV e USPEHI
393.	»Stene koče so debele, krogle jih ne bodo prebile!« je ugotovil Peter. »Le za okna se bojim. S krepkim zamahom sekire lahko razbijejo oknice in v pesti naju bodo imeli.« »Ne smeva jih pustiti blizu!« je pridušeno zaklical Jim in prislonil lok k reži v oknici. Toda ko bi moral izstreliti puščico, se mu je roka zatresla in lok jc omahnil.
»Zares, popolnoma svež. Delo je bilo opravljeno tik pred mojim prihodom.« In zdelo se je, da ga je s tem zanimanje za žabo minilo. »Sedaj pa grem,« je rekel in kimaje odšel.