Stev. 232. V Trata ¥ vttcMJo, SO. septembra 1914. Letnik XXXIX. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 Uredništvo: Ulica Sv. FrtnflSka Asttkega B. 20. L nadatr. — VM dcpisi naj se pošiljajo uradniftva liste. Nečraiillr— ptean se ne spre jam« jo in rokopM sc ne vnbjo-Ix4ajatell In odgovorni mednik Stefn OodlM. LmM1 konaoref) liata .Edinosti*. — Tlak tMrame .EdteoaB-, I'""' a omejeni« poroznom v Trata, nBca Sv. PMtti /MNp m JU Telefon aredaOn In ifnn* 11-97. Naročnina znalt: ZactioMo ...... . IC aa pol kta ■ za rri wwt » J* Za nedeljsko iadaj« m všm Ml »*«»••«• ca pol leta..........»..... Posamezne Številke .Edinosti" se prodajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone Cene: O/jlasl trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ............... mm po 20 vin. Ogbsl v tekstu lista do pet vrst.........K S^— vsaka naialjna vrsta.........., t . Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase spreiema inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamnrtje se pofiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le opravi .Edinosti'. — Plača ln toži se v Tkstn. Uprava In inseratnl oddelek se natariata v oBd Sv. FrančISk« AsiStega St 20. — PoAnofaranllnfCnl račun «. 141.652. Ob avstnisko - ruski fronti se razvijajo DUNAJ 19. (Kor.) Uradno se poroča: Dne 19. septembra opoldne. Nova razvrstitev naše armade na severnem bojišču ji. v teku. Neki izolirani napad neke ruske infantcrrjske divizije dne 17. septembra, je bil krvavo odbil. Na vzhodni sirani je malo utrjeno pred-inostje Sieniaua, ki so jo naši jako slabi oddelki junaško branili, prisililo Ruse, da so razvili dva annadna zbora s težko artiljerijo. Ko je utrdba izpolnila svojo na-so jo naši prostovoljno zapustili. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, generalmajor. (Sieniawa leži na desnem bregu reke Sn . -cverozapadno od Premysla. Op.) Uoino o kolonijah. i • RLIN 19. (Kor.) »Wolffov urad« poroča: Glasom zanesljivih poročil so Angleži sedaj, kakor je bilo pričakovati, zasedli tudi R a b a u I, sedež guvernerja v nemški Novi GvinejL Francozi potopili ogrski paraik „Batlionf. BUDIMPEŠTA, 19. (Kor.) Ogrski ko-, respondenčni urad poroča z Reke: Rav-i javili, da popolnoma soglašajo z vlado in java obseza, kakor dodaje naš dopisnik, glavne liste vseh strank: Astenposten, Morgenbladet in Norske Intelligents Sed-ler, in to radi vedenja tukajšnjega lista »Verdens Gang« in njega londonskega dopisnika, ki je bil tako nesramen, da je brzojavil svojemu listu vse vesti agencij Reuter in Havas, z vso njih sovražnostjo proti Nemčiji ter je s tem še povečal zadrego in senzacijo. Vedenje tega moža, ki dela mučno izjemo v norveškem časopisju, bi moglo škodovati korektnemu vedenju nasproti Nemčiji in nje dobremu glasu, ako ne bi vedeli tu, da je ta, poprej u-gledni list le vsled sodelovanja tega dopisnika izgubil vsak vpliv na deželo in na vlado ter da je izgubil tudi na številu naročnikov. Nevtralnost Švedske. STOCKHOLM 18. (Kor.) Zunanji minister je tekom neke interpeiacijske debate na današnji seji druge zbornice poudarjal, da se vlada trudi, da brani nevtralnost Švedske do skrajnosti. Tako časopisje kakor tudi občinstvo naj podpira vlado v tem stremljenju, ker dela vlada v popolnem sporazumu z vsemi strankami. Končno so voditelji vseh strank še enkrat iz- Moderno vojevanje. nateljstvo paroplovne družbe »Adria« naznanja, da se je parnik »Bathory«, last družbe »Adria«, ki je plul iz Havra na Reko z angleškim in francoskim spremnim 'istom, v bližini pristanišča Vigo potopil. Ravnateljstvo »Adrie« pa je izvedelo, da je bila ladja potopljena in ima zato tudi dokaze, ki bodo služili kot podlaga za zahtevo po odškodnini. Posadka ladje je bila sicer rešena. Cescr med ranjenci. DUNAJ 19. (Kor.) Cesar se je odpeljal danes dopoldne s schonbrunnskega grada v palačo Augarten, kjer se nahaja rezervna bolnišnica Rdečega križa, da obišče tamkaišne ranjence. Pred vhodom v palačo so pozdravili vladarja: nadvojvo-dinji Marija Jožefa in Žita, nadvojvoda Maksimiran in načelniki bolnišnice. Cesarja je občinstvo na potu od Schon-brunna do bolnišnice povsod viharno pozdravljalo. Občinstva je bilo kljub deževnemu vremenu vse polno na ulicah. Cesar se je zamudil v bolnišnici nad eno uro, nagovoril skoro vsakega ranjenca, jih vpraševal, kje so bili ranjeni in kake rane imajo. Na povratku v Schonbrunn je bil cesar zopet predmet velikih ovacij. Dunajska občina daruje 25.000 K za prebivalstvo vzhodne Prusije. DUNAJ 19. (Kor.) Župan dr. Weiss-kirehner je naslovil na nemškega poslanika p!. Tschirskyja pismo sledeče vsebine: Strašna osoda prebivalcev vzhodne Prusije, ki so vsled mimoidoče zasede od strani ruskih čet pod strašnimi grozodejstvi in ekscesi barbarskih kozaških tolp težko trpeli, je tudi v naših za nemško državo živo utripajočih srcih vzbudila globoko sočutje. Dunajska občina, ki sočustvuje s težko izkušenimi prebivalci vzhodne Prusije, hoče tudi pomagati sirotam in revi s tem, da daruje zanje 25.000 kron. Norvegi|a In vojna. BERLIN, 18. (Kor.) Wolffova pisarna javlja: Naš dopisnik iz Kristijanije nam poroča na podlagi pogovora z glavnimi uredniki vodilnih listov v Kristijaniji in z njihovim privoljenjem: V norveškem časopisju se goji soglasna želja, da se na vsak način ohrani najstrožja nevrtalnost in obsoja vse, kar bi se moglo tolmačiti v nasprotni smeri. Ta iz- njeno politiko. Priznanje ln zahvala nadvojvode Frana Salvatorja praškemu „Rdečemu križu44. PRAGA 19. (Kor.) Nadvojvoda Franc Sal-vator, je kot namestnik pokrovitelja „Rdečega križa** odposlal tukajšnjemu deželnemu pomožnemu društvu „Rdečega križa1* kot odgovor na poročilo zveznega predsednika grofa Trauna glede rezultata njegovega inspiciranja v Pragi sledečo brzojavko : Poročilo c. kr. komisarja, gospoda grofa Trauna o naravnost izbornem stanju vse naprave „Rdečega križa** in pa požrtvovalno delovanje vseh funkcionarjev me prisrčno veseli. Vsem izrekam svoje popolno priznanje in svojo natoplejšo zahvalo. Berlinska borza. BERLIN 19. (Kor.) Borzijanci pričakujejo z napetostjo rezultata danes končanih podpisov na posojilo. Vsi računajo na uspeh. t Posl. Pavel Krennwailner. SOLNOGRAD 19. (Kor.) Tu je umrl danes državno- in deželnozborski poslanec, Pavel Krennuaiiner, podpredsednik Katoliške kmečke zveze in c. kr. kmetijske družbe in sicer v starosti 38 let. Cena srebra pada. LONDON 19. (Kor.) Cena srebru je včeraj zopet padla, kar je pripisovati posebno ponovnim prodajam amerikanskih tvrdk. Kolmarskl župan obtožen veleizdaje in izdajstva. STRASSBURG 19. (Kor.) Kakor javlja vojno sodišče v Strassburgu, je odrejena proti bivšemu državnemu poslancu in županu v Kofanarjn, justičnemu svetniku dr. pl. Blumenthalu, ki je bil kot kolmarski župan član prve alzaške zbornice, preiskava radi veleizdaje in izdajstva domovine. Njegovo premoženje je bilo zaplenjeno. Požar v Elizabetinem parnem mlinu v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 19. (Kor.) V Elizabetinem parnem mlinu je nastal danes ogenj, ki se je hitro razširil. Ob 5 popoldne so ogenj lokalizirali. Mlin in del strojnice sta pogorela. Skoda je zelo velika, ceni se približno na poldrugi milijon kron. Smrt angleškega kapitana Stewarda. LONDON 19. (Kor.) V zadnjih bojih je padel tudi kapitan Bertram Steward, ki je bil svoječasno obsojen radi špijonaže. Kljub vsem zunanjim spremembam je ostal temelj strategije vedno enak. Njen namen je razoroženje in ukrotitev nasprotnika. Nasprotnikova volja se mora podrediti moji volji. Da se zamore ta namen realizirati, je potrebna vojaška sila in sicer taka, da zamore že s svojo premočjo ukrotiti nasprotnika. Zmagovita vojna, ki uniči sovražno armado, ima za posledico tudi politično zmago, po kateri zmagovalec diktira tudi svoja načela. Kjer strategija ni v stanu, da popolnoma uniči sovražno armado, tamkaj pride do delnega, polovičnega uspeha. Najboljši primer za to je mir med Rusi in Japonci v Ports-mouthu, kjer Japonska ni mogla doseči denarne odškodnine, kljub temu, da je zmagala Japonska na suhem in na morju. V vojni je velikega pomena zlasti ofenziva. Ofenziva je v obče prvi in najpo-glavitnejši strategični princip. Mnogi smatrajo ofenzivo za edini in sigurni cilj k zmagi. Kljub temu, da je ta princip s teoretičnega stališča popolnoma jasen in enostaven, ker označuje brezdvomno su-perijornost, vendar ni vedno motiv strategije. Ofenziva je težja nego defenziva, toda ofenziva povzročuje zavest premoči nad slabejšim, povečuje navdušenje in moralno silo armade. Veličina Napoleona kot vojskovodje obstoji v obče v ofenzivnem vojevanju. Njegova taktika je postala vzor vsem znamenitim strategom. Njegovi prijatelji so postali njegovi učenci. Napoleonovega načina vojevanja so se posluževali pozneje znameniti vojskovodje kot Blucher, Scharnhorst, Greisenau in naposled tudi ženijalni Moltke. Napoleon je prenesel vojno na sovražno zemljišče, prodiral je in gledal, da ni sovražnika nikdar napadel z manjšo silo. Nikdar ni zgubil zavesti in treznosti, pa naj se mu le bilo vojevati tudi pod najneugodnejšimi pogoji. Njegov konečni poraz nikakor ne zmanjšuje veličine njegovega strateškega ženija. Padel je samo zato, ker je hotel izvršiti svoj gigantski posel z razmeroma neznatnimi silami. Leta 1866. so zmagali Prusi samo radi svoje energične in vztrajne ofenzive. Isti moment je bil odločilen tudi za zmago Angležev v bojni vrsti z Rusi. V rusko -japonski vojni je neumorna japonska ofenziva slavila kooečno zmago nad Rusi, četudi so ti naravnost virtuozno odbijali vse sovražne napade. Armada, ki prične z ofenzivo, vpade na sovražno zemljo. Cim hitrejši in silnejši je tak vpad, tem nevarnejši je za sovražnika. Toda prodiranje ni vedno enako. Odvisno je od fizične vztrajnosti armade, od provijanture, najbolj pa od komunikacij. Kadar napreduje marširanje normalno, potem prehodi armada dnevno 20—25 km. Pri tem se mora zlasti paziti, da prodira vsaka divizija ali vsak kor po posebni poti, drug poleg drugega. To je jako važno, kajti dva kora, ki prodirata drug za drugim po isti poti s bagažo, municijo in trenom, ne moreta stopiti istočasno v akcijo proti sovražniku. Zadnji kor zamore v najugodnejšem slučaju priti na bojišče po treh urah. V tem pogledu so se izkazale žalostne izkušnje zlasti v nemško-francoski vojni 1. 1870. Pred glavno armado gre kavalerija, ki ima jako komplicirano nalogo. Izvrševati mora poizvedovalno službo, preiskovati pota in ustavljati sovražnika. O vsem tem se takoj poroča glavnemu štabu, ki po teh poročiL'h razpostavlja potem svoje čete. Kavalerija mora izvršiti prvo taktično akcijo. Ona napada in vznemirja so- vražnikova krila. Včasih se dogajajo taka vznemirjenja tudi po 200 km daleč od glavne sile, ki se pod zaščito kavalerije giblje prosto in izvršuje spremembe, odvisne od informacij kavalerije. Toda kavalerija izvršuje svojo glavno nalogo istočasno tudi za časa odločilne bitke. Kadar se sovražnik začne umikati, ga začne preganjati in ga do skrajnih mej mogočnosti izcrplja. Takrat služi konjeni-štvo kot sredstvo* da se povzdigne idealna svrha strategičnih operacij, to je, da se sovražnika obkoli in prisili na kapitulacijo. Bitki pri Jeni 1. 1809. in pri Sedanu 1870. nam nudita lep primer, kaj kavalerija zamore v odločilnih momentih borbe. V japonsko - ruski vojni je rusko konjeništvo paraliziralo pogubonosno akcijo Rusov. Spolnjevanje svoje naloge, ki jo ima konjeništvo vršiti, je glavni razlog, da mnogo držav smatra triletno službo za minimalni čas, potreben, da se konjeništvo dovolj izuri. Pokazalo se je, da teoretična izvajanja Jeana Jauresa, ki je v svojem osnovnem delu o vojaški organizaciji skušal dokazati, da dvoletno službovanje za vojaško izvežbanje zadostuje, ne drži. Skušnje pridobljene v današnji vojni so to zadostno dokazale. Nemci so postopali ravno obratno. Ne samo da se niso odrekli tradicijam, nego posvetili so izvežbanju konjenice posebno skrb. Sedaj žanjejo sad svojega dela v vojni, ki jo bijejo s Francozi in Rusi. Kriti od konjenice napredujejo vojni kori, čakaje pripravnega momenta za odločilno bitko. Medtem lete iz glavnega stana na vse strani direktive glede prodiranja in posameznih nalog glavne sile. Spolnjevanje teh zapovedi je odvisno od bistroumnosti in razsodnosti posameznih poveljnikov, ki morajo imeti vedno pred očmi obči operacijski načrt. V to svrho brzojav nepretržno deluje, dirjajo avtomobili sem ter tja. da vzdržujejo zvezo z uajoddalncjšimi krili armade. Slednjič je pa tudi treba obračati pozornost na veliki upliv, ki ga ima časopisje na strategične operacije. Glavni stan pozorno pregleduje in proučuje časnikarske informacije in vesti ter jih izkorišča v svoje svrhe. Zato se pa od časopisja tudi zahteva, da se za čas vojne vzdržuje. Tako je na primer v francosko - nemški vojni časnikarska indiskrecija olajšala Nemcem zmago. V pariškem dnevniku »Temps« je izšla dne 23. avgusta 1. 1870 majhna notica o oddelku Mac Mahono-vem, ki je od Reimsa hitel na pomoč Ba zaineju. To je nemško poveljništvo izkoristilo in ravno to je bilo za zmago odlo čilno. Kulminacijska točka pretresljive vojne drame je — glavna, odločilna bitka. Na njen razvoj, vspeh in končni rezultat u-plivajo različni faktorji fizične in moralne nravi. Velik upliv na rezultat vojne ima trdna vera v zrnago. Dvom o lastni moči in prepričanje, da bo vsaki napor brezuspešen, paralizira akcijo in preti z opasnostjo poraza. Solna Sola za akademifiie volne prostovoljce. Graški akademiki so izdali sledeči oklic: Našim tovarišem! Dne 31. avgusta 1914 je izdalo vojno ministrstvo odlok glede ustanovitve aka-demične legije. S to naredbo vojnega ministrstva se o-brača država na tisoče akademikov, ki še niso bili poklicani pod orožje, ki še niso končali svojih študij in ki bodo vsled se- daj razsajajoče svetovne vojne obsojeni morda za mnogo mesecev v brezdelje, četudi zamorejo — v kolikor so zato telesno sposobni — vsled svoje izobrazbe v veliki meri sodelovati v tem velikem boju civilizacije proti barbarstvu, v katerem moramo zmagati, da obvarujemo naše najsvetejše kulturne pridobitve. Predvsem se obračamo na vse tovariše rojstnega leta 1894, ki bodo takointako že vpoklicani pod orožje, da se takoj pri-glase v akadetnično šaržjio šolo, da zadostimo čimprej stališču: Čimprej pripravljeni, tem boljše. V tem resnem času, ko se mlado in staro trudi, da koristi domovini z vsemi močmi, bi zagrešil vsak akademik, — ki ni morda zaposlen s kakimi drugimi obveznostmi — kričečo krivico, če bi zaostajal za onimi tisoči rodbinskih očetov, ki so o-stavili ženo, otroke in premoženje in ki so odšli veselo in navdušeno v vojno za dobrobit vseh. S krvavih poljan na severu in jugu, kjer so naši hrabri bratje zastavili svoje življenje, da odbijejo azijatske pustinjske tolpe, se razlega v odločilni uri kakor iz trobent krepka stoletna beseda Teodorja Kornerja: »Das Volk steht auf. Der Sturm bricht los: Wer legt noch die Hande feig in den Schosse?« Akademični prostovoljci. Za šaržno šolo akademičnih prostovoljcev: abs. iur. Leon baron Pach, m. p., za »Stirio«. — Abs. iur. Josip Plakolm, m. p. za »Cheruskio«. Pregledal c. kr. generalštabni oddelek 3. armadnega zbora. Obermayer, c. kr. major, šef generalnega štaba vojaškega poveljstva v Gradcu. Ker je za vstop v šaržno šolo akademičnih vojnih prostovoljcev vsak dan važen, navajamo v naslednjem najkrajši način za naznanitev: Formulari, ki se dobe pri tajništvih naših visokih šol, se izpolnijo in pošljejo na zglasilno metso na Dunaju, vseučilišče. Od tam dobi pošiljatelj evidenčni list in formular za prošnjo, ki mu mora priložiti zrelostno spričevalo in eventualne vojaške papirje in ga predložiti potem osebno pri dopolnilnem okrajnem poveljstvu. Nadaljne formalnosti sporoči dopolnilno okrajno poveljstvo. Akademiki, ki ne stanujejo v Gradcu, naj se obrnejo direktno na: »Akademično zglasilno mesto za prostovoljno vojno službo« na Dunaju, I. vseučilišče, dvorana 16. Življenje u BordeauKU - šlaunl francoski prestolnici. »Genfer Zeituiig« prinaša iz Bor«Jeauxa sledeči opis življenja v novi francoski prestolnici: Za glavno mesto jugozapadne Francije so prišli slavnostni dnevi. Na lepi promenadi Quinconcesa se sprehajajo Bordoža-ni v prazničnih oblekah, dame v svetlih poletnih, moški v lahkih oblekah in otroci se igrajo veselo po trgih. Le del promenade so zavzeli vojaški avtomobili in »možice vojaštva šotore tamkaj. Tudi njim ni izginila dobra volja. Po ulicah strastno kupujejo liste, ki prodajajo poceni cameloti obojega spola. Oficijalni, politični in literarni Pariz se pozdravlja po ulicah Bor-deauxa in pri mizah finih restavracij. Slavni igralci, znameniti umetniki se mešajo med množico. Tudi gospoda Aristida Bri-anda in novega ministra Julesa Guesda je videti med njo. Pred magistratom, kjer se je nastanil predsednik republike Raymond Poincare stoji vedno velika množica judstva, ki b PODLISTEK Vihar in ftiSina. Prevel iz laične H. C. N.kcga večera, devet dni potem, ko • m pisala \\ elfardu, sem se pripravljala v gledališče, ko so mi prinesli njegov odgovor. Tresla sem sc nadepolno, ko sem odpirala pismo. Moje ljubeznive besede so mi prišle zopet v spomin in so zahtevale v odgovor strastno besedo ljubezni. Ah. kako veliko je bilo moje razočaranje. Strast v njegovi duši je nema. Čednost in vehkodušje pri njem nista izraz čutstva, ampak le posledica prevdarka, hladen Čut dolžnosti. Tu prepisujem njegovo pismo za vas in sodite po tem: Draga Fulvia! Vas lep vspeh ine jako veseli — sicer pa nisem nikdar dvomil na tein; imeli boste sijajno karijero, odkritosrčno se veselim tega! Cital sem sodbe, kritike o vašem prvem nastopu. Vse so laskave za vas. In tudi zame. veruite mi, četudi močno pretiravate moj delež pri tem. Pazite na pripombo, ki jo napravlja kritika v »Perserveranza-. Res je, vi pretiravate globoko glasove in jih forsirate. To je v pomoč tistim umetnicam, ki sta jim čas in napor pokvarila srednje tone. Ali vi nimate nobene praznine v svoji skali ter morate vsekako popraviti to pogreško. Ko se boste zopet mudili v Turinu, hočeva skupno delati na tem, Kontrakt, ki vam je predložen, je dober. Gledališče Rcggio Emilia je v spomladanski sezoni važen umetniški institut. Sklenite pogodbo brez dolgega premišljevanja, kajti jako koristno bo za vas. Vloga Afričanke se izvrstno prilega vašemu glasu in morete se je naučiti v malo dneh. V dušo mi je žal, da ne morem biti pri vas ter vam prihraniti sitnosti kon-trakta. Ali, saj veste, da sem suženj dela. To me pa ne ovira, da ne bi mislil na vas. Pišite mi pogosto in ljubite me, kakor vas ljubi Vaš VVelfard Herbert. Severna mrzlota tega pisma mi je potlačila srce. Odkar sem ljubila NVelfarda, je bilo prvikrat, da sem se ločila od njega, prvikrat, da sva si pisala. Zame je bil to velik dogodek. In jaz sem mu že rekla, s kakim hrepenenjem pričakujem njegove prve pisane besede, kako radovedno me napravlja že njegova pisava, ki mi je še neznana. Niti omenjal ni teh izjav; morda se mu niso zdele vredne odgovora. E-dina ljubavna beseda v vsem pismu je bila pozdravna formula, navadna beseda. Nemki bi bila morda zadostovala. Jaz pa, s svojim toplim italijanskim srcem, sem se čutila razočarano in skoro užaljeno. 16. Ko sem dospel do tega mesta Fulvijinih izpovedb, sem odložil rokopis in gledal sanjavo okoli sebe. Nje odkrita duša je blestela iz teh izpovedb, ki je bila istotako oddaljena od nečimumosti kakor tudi od neresničnega sramu. Bil je to nje odkritosrčen način, da je govorila resnico za vsako ceno, ne da bi iiiinila nadnaravnih čednosti, da Je pripoznavala lastno krivico in opazovala okolnosti v njih pravi luči. Čutil sem, da mi razkriva svoje srce, da ni imela pred menoj nikakih tajnosti. Plemenito, čisto čutstvo in dolg hvaležnosti .... To je bila njena minulost. In črna točka, ki sem jo pričakoval? Uboga Fulvia! Obžaloval sem jo bil kot obremenjeno s krivdo, a bila je čista kakor nebeška nevesta. Uboga, uboga Fulvia! Solnce je obsevalo sobo in je posijalo mojo posteljo v poplavo toplote in luči. Srce mi je bilo tako veselo! Oblekel sem se pevajoč in se smehljal solncu, ki je za nočjo vstalo lepše in bolj žareče, kakor moja ljubezen po ledenem sumu. Ali razumeti nisem mogel, da je bila ta mrzloba le v meni. Zdelo se mi je, kakor da sva bila moralično ločena, a sva se sedaj zopet združila; čutil sem potrebo, da bi čul nje zagotovilo, da me še ljubi. Saj mi je rekla večer poprej, predno le zame pisala vso noč. Poskočil sem, se o-blekel naglo in odšel. Nisem se ustavil na stopnjicah hotela Milano, kjer so mi sledili trije natakarji in me zaustavili kakor tatu, rekši mi; »štev. 17 je odšla!« Stev. 17 |e bila Fulvia. Vraga! Sunil sem jih od sebe, kakor da so trije upniki, in sem hitel zopet gori. »Pričakovai bom g ospice Zaira!« sem rekel. Ali, me-, sto da bi bili razumeli pouk, je vtaknil curn njih ključ v ključavnico ter zaklical svo jim tovarišem in sokrivcem: Ko se Štev 17 povrne, povejte jej, da jo nekdo priča kuje v sobi! Drzno sem vstopil v sobo v kateri se je moja iniljenka šalila kakor o-trok, sanjala kakor pesnik, upaJa kakor upnik in trpela ksiior mučenica. Zleknfl sem se na počivalnico in sem se hotel stisniti v isti kot, ki je ohranil še utis nje postave. Ali glava mi je molela čez naslonjalo, a ko sem jo hotel potisniti nižje, sta se mi pa dvignili koleni. Mislil sem na preroka Elijo, ki se je, da bi vzdramil mrtve otroke, pripogibal na njih telesa, s svojimi rokami na njihovimi, s svojimi ustmi na njihovih, s svojimi nogami na njihovih nogah, in prosil sem vero, ki prestavlja gore, naj ta čudež obnovi in stisnil sem se v kotičku Fulvie v naslonjač. Ali ni se obnovila vera, ne čudež. Potem sem vstal in hodil po sobi in si ogledoval vse. (Dalje.) Stran JI. „EDINOST* 5t. 232. V Trstu, dne 20. septembra T914. rada videla predsednika. Tako se godi tudi vsakemu liotclu. kjer sc nahaja kak minister. poslanik ali kak znan parlamentarca. Mnogoštevilni avtomobili drve po mestu. Oficirji v uniformah hodijo mirno. Veliko pozornost in občudovanje vzbuja-, štev, I do 558. jo zlasti domači vojaki iz Afrike. V nedeljo hiti ves elegantni svet v cerkve, kjer se čita velika masa. Po maši odide vse na veliki trg, ponos mesta Bordeau 13. oktobra 19 J 4 rojstno leto 1914 s črkami M. do R. 14. oktobra 1914 rojstno leto 1594 s črkami S. do Z. 15. oktebra 1914 rojstno leto 1S93 žreb xa. Na trgu Grands 1'onines kupuje ob-. cinstvo cvetlice in sadje za deieur.erje. j š Povsod ie videti veselo in razposajeno občinstvo. Le obrežja s svojimi doki. piramidalni vreč in sodov imajo vrlino sv jJc staro li-l dooiačiiii dotir.no pozivnico prinesti se- 16. oktobra 1924 rojstno teio 1893 žreb štev. 5č0 do 1080. 17. oktobra 1914 rojstno leto 1892 žreb štev. 1 do 580. IS. oktobra 1914 rojstno leto 1892 žreb štev. 581 do 1073. 19. in 20. oiUcbra 1914 rojstno leio 1894., 1893. in 2892. tujci. K temu uratmeniu poslovanju morajo Cervinjana ob 7.09 popoldne in prihajal v Portogruaro ob 8.25 zvečer. Ta vlak! ima v Portogruaro zvezo z vlakom štev. 1537 italijanskih državnih železnic. Tako imamo novo zvezo Trst — Benetke. Ker s tein dnem počnejo voziti tudi di-j rektni vozovi iz Benetk v Trst in obrat-1 no, ne bo treba več štirikrat izstopiti, ka-l_ kor do sedaj. . KSPHjSRl IDI SI SE op I ripi j naj° en1,crat ULJ j: pristojbina ge računajo po 4 stot. besedo-Mastno tL-kane besede se raču-več. — Najmanjša znaša 40 stotink. : □□ DO □□ dva dobra čevljarska pomočnika. - Felcr Dobrć, Sv. Ivan 699. 1001 ce. Počasi sc pretaka Oaronnc med jasnim. vrr*eim solnccm in parniki ?c vozijo prof i šrroki ravnini bordor!>\ ki sc Me-sketa na širokem horizonlu. Svetli in veseli Bordeau* ne ve ničesar o KrozeCnli skrbeh, ki so privedle goste s severa in zapada.__ Pozivni razglas. Na podiagi Najvišjega poziva cele c. in kr. ogrske črne vojske se kličejo k službi z orožjem pri črni vojski: 1. Vse v letu 1S94. rojene črni vojsk? podvržene osebe In 2. vse v letu 1893. in 1892. rojene črni vojski pod\ržene osebe, katere so bile 7azoamo\ ane pri naboru leta 1914. s pripombo »Zuruckzustellen«. IZBIRANJE: Da se sposobnost za službo z oroiietn pri črni vojski zamore doseči, morajo imenoiane črni vojski podvržene osebe priti pred zbiralno komisijo črne vojske (Landsturmmusterungskommision) v mestu poveljstva domobranskega dopolnit-venega okraja, kjer se nahaja njihovo bivališče. Kraj, dan in ura uradovanja teh komisij se bode posebno razglasila. Crni vojski podvržene osebe imajo na kraj te zbiralne komisije in nazaj prosto vožnjo na železnicah in na parobrodih. Za to svrtao morajo v občini svojega bivališča (pri občinskem uradu, pri magistratu) prositi za izdanje legitimacije (Landstunnlegitimationsblat). Crni vojski podvržene osebe, katere ne bivajo v svoji domači občini, se morajo na vsak način javiti dne ?5. septembra 1914. leta pri občinskem uradu (pri magistratu) svojega bivališča s svojimi dokumenti, kakor krstni list, domovinski list, delavsko knjigo L L cL, kjer dobe potem legitimacijski list črne vojske. Legitimacijski list Črne vojske se mora dobro spraviti in prinesti k izbiranju s seboj. Te v tem razglasu Imenovane črni vojski podvržene osebe, katere na določen dan k izbiranju vsled zapreke, kateri se niso mogle izogniti, niso mogle priti, se morajo Javiti pri Jedni pozneje določeni komisiji. Uradovanje te komisije (kraj in čas) se bode posebno razglasilo. NASTOP SLUŽBE f Poklic k službi Je določen za poznejši čas. Osebe, katere so bile pri Izbiranju imenovane, bodo tako} pri izbiranju Izvede-dele, kam tn kedaj da morajo odriniti. UGODNOSTI: Tiste Črni vojski podvržene osebe, katere spadajo pod osebe, imenovane pod § 29 vojaškega zakona — (posvečeni duhovni, kandidati za duhovski stan zakonito določenih cerkev) — se k službi z orožjem pri Črni vojski ne vzamejo; vendar pa morajo priti k izbiranju in tam na podlagi svojih dokumentov dokazati ta svoj poklic. Te v tem razglasu imenovane črni vojski podvržene osebe, ako so pri izbiranju najdene kot sposobne, lahko tudi prostovoljno vstopijo v vojsko, mornarico ali pa v domobranstvo, in sicer za čas normalne prezentne službe ali pa, ako iniajo pravico za ugodnosti enoletne službe. kot enoletniki. Črni vojski podvržene osebe, katere imajo po vojaškem zakonu ugodnosti enoletne prostovoljne službe, lahko dobe pravico, da tudi kot taki (črni vojski podvrženi) nosijo znak enoletnih prostovoljcev. Osebe, katere so prišle k izbiranju, se jim meseca novembra 1914. leta ni treba javiti k naboru. Kdor se po teb zakonih ne ravna, bo po zakonu strogo kaznovan. C. KR. NAMESTNIŠTVENI SVETNIK V TRSTU. V Trstu, dne 19. septembra 1914. L boj. Kdor bi iste ne prejel do 1. oktobra t. I„ se mora oglasiti ob uradnih urah pri mestnem magistratu, vojaški oddelek, Via SS. Martiri 4, I. nadstropje. Tujci se morajo takoj predstaviti mest-ormu m^fetratu, mestna telovadnica Via Valle štev. 2, kjer dobe črnovojni legitimacijski list, s katerim se imajo oglasiti pri prcgfedovalni komisiji ob dnevu, določenem od mestnega magistrata. Vsi črnovojni obvezane! morajo točno priti k pregledovanju. Kdor izostane brez zadostnega opravičen ja, bo kaznovan po § 4 zakona z dne 28. junija 1S90 drž. zak. štev. 137 z zaporom od 1 meseca do 2 let. Za opravičeno izostale črnovojne obve-zance se bo vršilo dokladno pregledovanje dne 16. novembra in 15. decembra 1914. Kraj in čas tega pregledovanja se objavi pravočasno. Dr. FABRIZI. RAZGLAS. C. KR. SVETNIK NAMESTNISTVEM V TRSTU. Predmet: Pregledovanje črnovojoikov. Trst, dne 19. septembra 1914. Nanaša je se na istodobno objavljeni razglas o vpoklicanju, daje se na občno znanje, da se bo vršilo pregledovanje vseh v Trstu bivajočih črnovojni h obve-zancev (domačinov in tujcev) rojstnega leta 1894, ter vseh črnovojnih obvezan-cev (domačinov in tujcev) rojstnega leta 1893 in 1892, za katere se je o priliki letošnjega nabora določila »zavrnitev«, pri c. in kr. dopolnitvenem poveljstvu vojne mornarice Via SS. Martiri 20 naslednje dneve ob 8. url dopoldne, in sicer: II. oktobra 1914 rojstno leto 1894 s črkami A. do E. Razne politične sesti. Najtežje rane — ozdravljive. Iz Budimpešte se poroča: V neki tukajšnji bolnišnici ležita dva vojaka, ki sta bila pripeljana s severnega bojišča in spadata brez-dvomno med najtežje ranjene, še živeče vojake. Eden, okoli 20 let star infanterist, je imel nesrečo, da je zašel v strahovit o-genj sovražnika. Zadelo ga je kar osem krogeli, pet jih je šlo gladko skozi telo, tri pa so obtičale v stegnu. Upanje na o-krevanje je bilo silno majhno, ker je bil vojak slaiiOtcn in je moral prestati še dolgo železniško vožnjo, predno je dospel v Budimpešto. Kljub temu se je posrečilo, revežu po ekstrahiranju krogelj vsaj toliko npomoč?, da zajnore sedaj že jesti in spati, da ima zopet veselje do življenja in da bo mogel najbrže že tekom štirih tednov sam zapustiti bolnišnico. — Še bolj zanimiva pa je rana omenjenega drugega vojaka, nekega prostovoljca, ki se je sam bojeva! z neko četo kozakov in zado-bil pri tem kar 17 biesur, med temi en strel v ramo, tri udarce s sabljo na glavo, sunek s sulico v lice, potem poškodbe na vratu, na prsih in na nogah. V prvem trenotku so smatrali ranjenca vsi za izgubljenega, toda vojak je vsled krepke konstitucije prebil prvih 10 težkih dni in si je sedaj že toliko opomogel, da sedi lahko na stolu, čita časopise in obžaluje, da se ne more več bojevati. Imenovani vojak ima tudi precej humorja in imenuje samega sebe »Vzorno zbirko vseh evropskih blesur«. V Antwerpnu. Korespondent nekega danskega lista je poslal svojemu listu sledeče pismo o položaju v Antwerpnu, tej najmočnejši belgijski trdnjavi, kjer se nahaja sedaj belgijska armada. Prišel sem semkaj s parnikom in zapazil med potovanjem, da na Nizozemskem kar mrgoli vojaštva vseh vrst. Vsa dežela, zlasti južni del, je v obsednem stanju. Napravljene so bile nove utrdbe, čez Skaldo pa pon-tonski most. Tu v Ant\verpnu je sicer čisto mirno. Obleganje se še ni pričelo. Zanimivo in najbolj važno je dejstvo, da morajo biti po osmih ponoči že vse luči u-gasnjene. Vsekakor je to varnostna odredba, ki je bila odrejena vsled obiska nemških zrakoplovov nad mestom. Takoj, ko se prične daniti, preiščejo Belgijci z reflektorji horizont. Meščani slede tem prizorom z velikim zanimanjem in silno napetostjo. Sicer pa ni opažati nobene ner-voznosti med prebivalstvom. Ljudje se sprehajajo, se zabavajo, prepevajo običajne pesmi in nove vojaške popevke, ki jih je ustvaril položaj. Oskrbovanje z živili se vrši čisto redno. Na vseh hišah, cerkvenih zvonikih in vozovih električne železni ce se nahaiajo zastave, moški in ženske pa nosijo na prsih trakove v narodnih barvali. Maurice Maeterlinck proti Nemcem. Iz Frankfurta se poroča preko Londona: Svetovnoznani begijsko-francoski pisatelj, Maurice Maeterlinck, je objavil sedaj v angleškem časopisju zopet nov člantk proti Nemcem in Nemčiji. Maeterlinck poživlja Anglijo in njene zaveznike, da naj popolnoma zatro in uničijo nemški militarizem, ki uničuje sedanjo dobo kakor kaka strupena goba. Vojna tragedija. V bližini Zofingena v Švici stanuje neka gospa, ki je rodom Švicarka. Poročila se je z nekim Nemcem in mu povila dva sinova. Po smrti moža je poročila nekega Francoza in mu isto-tako povila dva sinova. Ko je izbruhnila vojna, sta morala starejša v nemško, mlajša sinova pa v francosko armado. Bratje so si postali tako »sovražniki« in so, kakor poroča »Neue Argauer Zei-tung«, tudi že vsi štirje padli. DomaČe vesti. Tukajšnje namestu?štvo razglasa: Po- čenši z 20. septembrom t. 1. bo »SocietA Veneta« zvezno z vlakom štev. 85, ki pri-12. oktobra 1914 rojstno leto 1894 s čr-»haja ob 7.04 popoldne v Červinjan, pu-kami F, do L* ^stila voziti nov vlak štev. 3i, ki odhaja iz , t . tatvina z vlomom. Tudi gospo Marijo MandeDck, ki stanuje v I. nadstropju hiše št. 5 v ulici Porporella, so predsnočnjim neznani tatovi počastili s svojim obiskom. Odnesli so s seboj zlato uro vredno 200, zlato verižico vredno 120, zaponko s smaragdom vredno 200, srebrno sladkornico vredno 50, srebrno namizno orodje vredno 220, srebrn servis za čai vreden 120 in ducat srebrne namiz- Med Trstom in Benetkami bodo po-j j čenši z 20. septembrom t. I. vozili sledeči direktni vlaki preko Cervinjana: Odhod iz Trsta juž. žeL ob 9.00 pred-poldne; 12.30 popoldne; 4.10 popoldne. Prihod v Benetke ob 2.10 popoldne; 5.55 popoldne; 10.21 zvečer. Odhod iz Benetk ob 6.00 predpoldnc; 9.10 pred poldne; 1.25 popoldne. Prihod v Trst juž. žel. ob 11.48 pred-poldne; 4.10 popoldne; 7.45 popoldne. Nujna prošnja. Ranjenci slovenske narodnosti, ki ležijo po različnih bolnicah naše monarhije, želijo poleg telesne tudi duševno hrano in vesti iz miljene domovine, za katero so prelili svojo kri ter prosijo knjig in čtiva iz svoje domovine. Na prošnjo nekega dunajskega znanca prevzamem drage volje nalogo, nabirati in razpošiljati knjige in časopise našim milim bratom po avstrijskih bolnicah ter prosim sorojake, naj bi blagovolili pošiljati knjige in prečrtane časopise na naslov : Anton J e r k i č, fotograf v Gorici ali pa: Leop. Loebenstein, Dunaj VI11/2, Kupkagasse 6. NB. Darovane knjige in časopisi sc ne vračajo. Prosim, da bi blagovolili vsi slov. časopisi to proinjo priobčiti. Naš cesar in vojni dogodki. V listih čitamo: Kljub svoji visoki starosti — v 85. letu — zasleduje cesar Fran Josip vojne dogodke z največjim zanimanjem, in reči bi se moglo, da se je v zadnjem času pomladil. Cesar dobiva v roke vsako uradno poročilo in vsako važnejšo brzojavko in na podlagi podatkov sledi na zemljevidih, ki jih je njegova pisalna miza polna, vsakemu dogodku na bojnem polju. Jako dobro je poučen o položaju poedinih krajev in poznana mu je vsaka reka. vsaka vasica in vsaka občina na bojišču. Zadnji čas je cesar dobre volje, da je že večkrat iz-zrazil željo, da bi sam šel na bojno polje med svoje vrle vojake-junake. To bi bila za našo vojsko gotovo velika radost, ali z ozirom na cesarjevo visoko starost bi mogla biti vsaka taka pot škodljiva njegovemu zdravju. Zato mu jc najbližja okolica svetovala, naj ostane na Dunaju in cesar se je udaJ, četudi s težkim srcem. Patrijotičen in človekoljuben sklep. Konceptni, pisarniški uradniki in oficijanti deželne sodnije, državnega pravdništva in okrajne sodni je za kazenske stvari v Trstu so sklenili it lastne volje, da bodo dajali 1 odstotek od mesečne plače za ranjene vojake in to za ves čas vojne. Ta patrijotični in človekoljubni sklep je vreden vse pohvale. Mecen češke Osrednje šolske matice. Te dni je umrl v Šakovu na Češkem veleposestnik Anton Svoboda in je češko šolsko družbo določil za svojo univerzalno dedinjo. Vrednost posestva se ceni na 180.000 kron. Po odbitku vknjiženih dolgov ostane čistili nad 100.000 kron, ki pridejo šolski družbi kaj v prilog v sedanjih, tudi za take institucije težkih časih. Olajšave na državnih železnicah v svrbo posredovanja dela. Tukajšnje c. kr. ravnateljstvo državnih železnic javlja: V svrhe posredovanja dela obstoji vrsta organizacij, ki so jim avstrijske državne železnice priznale pravico do izdajanja legitimacij z utisnjenimi kolki železnice, ki opravičujejo dotičnega delavca do polovične vozne cene III. razreda v osebnih, ali mešanih vlakih do kraja, kjer so dobili delo. Sedaj pa so se po vzpodbudi ministrstva za notranje stvari ustanovile v posameznih kronovinah deželne centrale za posredovanje dela, ki so opravičene, da delavcem, ki so jim preskrbele delo, in njihovim družinam izdajajo legitimacije brez vtisnjenega kolka. Te legitimacije o-pravičujejo do enkratne proste vožnje na državnih železnicah v isti kronovini do kraja dela, in to z osebnimi viaki. Legitimacije pa se morajo poprej predložiti pri blagajni na tisti postaji, kjer se začenja vožnja. Prošnja do usmiljeuIh src. V petek so pokopali na bojišču v Galiciji ranjenega in v Trstu umrlega Alojzija Tenceta iz Sv. Križa štev. 147. Poleg neopisne žalosti po umrlem junaku se je naselila v to siromašno hišo še velika beda. Oče padlega, Ivan Tence, nima namreč nič svojega in stanuje v najetem stanovanju. Ima pa še 4 druge otroke, od katerih najmlajši šteje — šele par dni!! Ni treba praviti, kako zadevlje ženo v takem položaju vest, da jej je najstareji sin mrtev! Huda nesreča je prišla nad to družino. Pomozi, kdor le more! stare kovine* — Anton Cerneka, tiL Olmo 4, Zaloga koles 7a vozove. 076 I nieblirana soba se odda dvema <^ospoaor.'a ali pa družini brez otrok. — Vicolo San Vito Ste v. 13. 10r>6 »nfifffi v Ijjnbljacf, podružnica tvl'^U v Trstu, -ulica Geppa f> prodaja mleko po 23 vinanev liter. Vedno sveže čajno maslo, skuta, med itd. 903 štajerska po 7, 8, 0 vinarjev kornad. Piščanci po K 1*80. Kokoši po 2 K kilo^r. Carducci 39, Ronco C, Kandler 8. 921 JtflCO prazna ali meblirana sg odda v najem, pošteni osebi. Cena nizka. Ulica Molino a vento 5, II. nad. 1004 Soba zračna Odda Fe v najem postelja v št. 24, vr. 7. pritličje. sob?. ulica Conti 101)7 Rlntnn '^bave začnejo zopet 7. današnjim dnem rifcMHS v ulici S. Mitbele *L 12. K obilnemu ps-setu nljudao vabi udanl Z o 11 e r. 100S fl?lfJ?*1f©Etff posestni ca zemljišč, ki potrebuj« Uaal!(«{CllU delavca naj piše na naslov ALO.)Z SIMONI ... pošLiioležtče Rojan. 1000 I am« tuebiirana soba, zračna, razgled na ulico LbPU so takoj odda v ulici Ruggerd Man na 16, pritličje desno. 101C Odda se takoj soba za dve osebi pri slovenski družini. Ulica Belvedere 47, I. n. (1011) družina sprejme na hrano in stanovanje dijake ali dekleta. Ulica Belvedcre št. 47, I. nad. 1012 Slovensko fpe l'O^ežnica za nekaj Tir popoldne. Pendice 83L& di Scorcola 6t. 331, LL n. desno. 1013 TU I hit ¥SSTf CORSO ŠT. 17 Specijalist za KOŽNE in SPCLN£ EOLrLTM' ŠIBKOST in KERVOZ&OST za BCL£I»I V fiOSaK in SKLEPit?. Sprejema od 11-1 pap. In 4 - 6 svečar in razfio moderno blago za možke ir ženske obleke o^aiilja jjs najnižjih tesali Jagaiiimu^a razpoka R. Stermccki v Celju 302 štajerski Pilite po glavni ilnsti. esoii laz več tiioč m»tii, ka teri ae Tsakemn po?lje zast^aj. Pri naroČilih i; Libijo BnJ^Hije, Nsrcčije in Amerike je treba denur naprej pna-ftti. Odda vrata 20. se zračna sobica z eno ali dvema posteljama. Ulica i'arii 'to 44, polunadstropjo, 1014 Postelja s hrano so odda v 24. I. nad tr. ulici Farneto St, 1015 pomočnik in sedlarski nfenec, kateri ima veselje do te obrti, se ta-kej »prejme pri Ivanu Kravos, sedlarska delavnicn in zaloga konjskih vpreg v Gorici. 1016 se soba pritličje z eno posteljo. Ulica Chiozza 50, 1017 se priporoča cenjenim spem. Sprejmejo se tudi noseče na dom Trst.nl, Chiozza 50. pritličje. (iOlB izkušena DsMes Sldra-Sjpp. SarupirlfUi OSBSpfll. 6«tn« krvi. £t*kl«nic» it 3 m (n 7 30. Sidro-Liniment. .c.X'o» Nadomestilo za aldro-Pftln-fcjpeller. B«IaSm «l«]iu|a£đ mazila t& prehl^ienjo. reum»Li*«m. trganje p« odib, ud. fiteklrafc* K —JO. t 40. 2.— Sidra • žvepleno • mazilo. Zelo olajiajofa pri liiaju, aolnecu Uko, tttj. Lemi»k K ____ Dobi ra skoro v mki apotakl ali pa d tre* tir Ir. Riebter-jev! ipetefcl „pri ilitam len", Pra?a I. EHjaiMihstrasso 5 Zenii&ena ponudba! ^r^-™* ridkem se želi poročiti z £G.spodično 40—50 let staro, katera ima teselje do trgovine. Ponudbe pod .Srečen dom* Gorica I. 1020 fAlMA«! meblirana, solnčna se odda uradnici ali aUblUl učiteljici z uporabo kuhinje pri eni osebi Oglasiti se : Acquedotto G8, IY. nad, od 12—1 in od 5—6. 1019 Posfrežnico sc i£če, via Rnggero Manna 11. vr. 8, za 8—11 dopoldne. 1021 IrfO se gospodična k dvema dečkoma, dnevno lHw za 5 ur. Naslov pove lnser. oddelek 1220 Slovenska družino in stanovanje. — Naslov pore Inseratni oddelek Edinosti. 999 se odda s 1. oktobrom v najem gospoda ali ulici Commerciale št v 11, III. oadflt. Heblooono sobo Podpirajte Bo \i [irila in IMija! Vsak večer od 7. do polnoči velik koncert I. Slovan, tamburaškega društva MIGNO pod vodstvom suce ZLITE BSUREB. Opozarja se ceoj. u na izbrani --spored rarHfafli k—i»dnir In narod- _ nfb pesmi tn ples. Ob nedeljah in praznikih Matinec. ^ : VSTOPNINA PROSTA. ! Za obilen obisk se priporoča JOSIP DOMINES. Poleg renomiraaega Goessovega piva i loči pivo Reuchet-Br2u iz Kulmbadia 10% čistega dobička za slovenske Ciril - Metodove šole v Trstu daje L slovenska knjigarna in papirnic« Trstg uSica Caiirma (tik KAVARNE COKMS2CIO) Cenjenemu ob?inslvu javlja, da ima veliko izbero Šolskih knjig za slovensko in ostalo Solo. - Rekvizitov za risanje. . Vsako* vrsinega papirja In kuvertov. - Nadaljs ima vse pisarniške potrebščine za Solo In pisarne. - SOLtDNc CEHE. - Postrelba tefna. i i __if \ mg ^ s t f ; & f Vojni *n tort v slikat). Jlustrirani glasnik Pravkar je izšel novi zaželjeni tednik ILUSTRIRANI GLASNIK". Priklicala ga je v življenje vsestranska želja in iiva potreba. Suhoparna časnikarska poročila nam ne zadoščajo več svoje vojake, ki se bore na mejah za našo srečo in blagor, hočemo videti t podobi f Tej želji ustreza „Ilustrirani Glasnik". 9rinaša! bo vsak teden obilo slik 3 ra^nifj bojišč, v podobab popisoval jivJjenje našib vojakov v taborišču in pri krvavem Čehi, prinašal slike ime-nitnif) dogodkov v drugih črjavai) in znamenitih prireditev doma, »kratka — njegmre fotografije bodo na najtabsvaejši in najoazorneši način pripovedovalec o firijeaju doma in v svetu. List bo razen tega prinaial več mikavnih povesti« popise vr>jažkib doživljajev, sploino zanimive poučne članke in mnogo dru-fefa zabavnega grwfiva. Da zadostimo potrebi po točnih in naglih porofiBh, bo Ust izhajal vsak četrtek na dvuttjsf& velikih straneh. Cena .Jlustr. Glasnika" je Izredno nizka« tako da Ja eelč tajili listov zelo _ malo, ki bi se mogli z njim primerjati, ———■——■— zlasti če apottevasao, da se bo list tiskal — » . na lepe« In solidnem papirju ter da bo OtarOMnO dO UOVegO leta 1915 ££ 0» stane samo X 9 70 0» Glasnik $av$ema strogo narodnostno in versko stališče ter bo odkritosrčno branit in širil avstrijsko misel. Od Olaročila je nasloviti na Vlpravništvo ilustriranega Glasnilur4 v £jubljani. V Trs.i:, tIne 20. septembra 1914. »EDINOST St. 232. Stran III. v vre Iz tar A ni 11 D< va okli vre 870 kn c sk B rr.eiić J. 12, Stok A. 150, Štok Antonija i izstisnirno takoi ali vsaj v nekaj urah. 193. Po 1 K: Domio A. 156, Bcržan A. 185 (Mošt vlijemo v snažen sod, kjer potem Rodela A. 27, Štok J. 189, Beržan A. 161, | kip: zase brez tropa. Sod, napolnjen pri-Sabadin J. 17, B.ibič J. 167, B-bič Andrej j bližno do petih šestink, zapremo s posebno kipelno velio, ki omogočuje, da ogljikova kislina sicer lahko uhaja iz mošta. da pa ne more priti vanj iz zraka nič !nc 60 kron. zlatarjevega izložbsncga okna. Zla e Comincio, ki ima svojo delav in prodajalno v ulici di Cavana št.M8;*- Bab,c Iv£ri 1»». je prijavil policiji sledeči dogodek: L p) Y ?abičih :Po 5 K: Babič I 97, A. im se je on s svojo soprogo razgo- Saba(lin /6- Po 2 K BgIic Matej /5, Babic a? v prodajalni se pred izložbenim j Ana Beržan M. Babic A. 96, Babič i.i vstavili trije nepoznani zlikovci in! M > Koren An* 92, Umer Uršula 94, Belič si ogledovali v oknu razstavljene drago- Stepancič ede.'i teh treh zli- 83- 1 ključem odprl iz- BeI,c L 84 ccnosti. Naenkrat je pa lovcev, s ponarejenim j /beno okno in vzel iz istega 4 zlate ure v Mcripr.i vrednosti 430 kron, nakar so \ trije pobegni!:. Tatovi v brivnici. Brivec Josip >.i ima svojo brivnico v ulici št. 5, je včeraj zjutraj konstatiral, da soIG, bili v njegovi brivnici po noči posebni 1 klijenti: ker pa ni bilo njega v brivnici, da bi jih obrii in ostrige!, so si vzeli vse v to potrebno orodje, in sicer britve, škarje za striženje las, milo, razne pomade in srebrno žepno nro, vse skupai vredno K 86.20. Umrli so: Prijavljeni dne IS. t. m. na mestnem fiziiiatu: Montanari Ernest. 2 leti, ul. Sv. Mavricija št. 3; Riiavec Anton, 17 dni, Škorldja št. 45; Rivolt Elvira, 4 mcsece, Vrdelu. št. 671; Con stan tini Ana, 87 let, ul. della Procureria št. 6; Baca Marija, leto dni, ul. della Madonna del Mare št. 5; Tram Nerina, 2 leti, ul. P. Diacoco št. 2; Solito Alojzij. 69 let, ul. P. CastaJdi št. 11. — V mestni bolnišnici dne 15. t. m.: Dalino Ida, poldrugo leto; Costaatini Alojzij, 57 let; Zei Anion, 0 let; nčič M. 89, Beržan I. SO, Iran ! kipelne vehe, bi K : Belič J. *>3, Olenič Karol hranilo, ne da bi , Belič A. 71, Belič M. 85, Le črno vino 1 Koren Andrej 86. Babič I. 73, Koren M. 74 B?bie Ana 91, Babič M 97, Belič Ana 144, Ra vinih Antonija, 64 let. K 1-20, Koren I 92, K 2 60 E) V Vanganelu : Babič Dominik 137, K 3. Po 2 K: Krmac A. 131, Babič I. 133, Sabadin I. 129. Po 1 K: Krmac J. 139, f. Sabadin 129, Krmac I. 136, Babič J. 134, Babič J. 132, Sabadin Ivan. F) V Čenturu: Po 10 K: Družina Babič 113, Krmac J. 100. Po 4 K: Krmac I. 108. Po 2 K: Babič I. 119, Babič M. 115, Belič I. 116, Bertok J., Krmac Antonija 105. Ivan Krmac 104. Po I K 60 v.: Favento Dominik 124. Po 1 K: Babič A. 114, Babič A. 115, Koren Uršula 109, Krmac A, 107, Krmac M. Krmac J. 103, Krmac f. 112. Po 30 vin. Krmac Udova 102. G) V Rojcih: Po 3 K: Uiner I. 49. Po 2 K: Marancin I. 62. Po 1 K: Babič Uršula 43, Šergon I. 48, Umer M. 52, Šergon Ana 55, Umer Ana 58, Šergon Anton 51, Umer A 63, Barbo J., Umer I. 56, Umer Anton. Darovalcem hvala. Za Rdečf kri!. Rjpp. Jakob K 15, Hektor in Alojzija Va- neiio K 40, Mri tej Pertot K 2. Kr. t eri na Odo-rco K 5, Ignacij Demarchi, Skedenj K 50, Frančiška vd. Olenik, Sv. Ana K 5, Ivan Sancin pok. Ivana, Sv. Ana K 30, Ignacij K friutoi. Zažarcla ie strašna bakija, zasvetilo se je od vzhoda do zahoda, od oceana do oceana. Obstrmeli so ljudje in so plahi po- Sm lars, Sv. Sobota K 5. Emil ifrets'chma? jvesili ^ve. Kot ognjeniška lava s svojo K 20, Vojnopomožni sklad c. kr. namestni- neznansko silo so se privalih kakor cez Itva v Trstu K 1076.28, Županstvo v Vrte- noc tl toilko in toIlko Prorokovani, za ves neiju K 357.92, K. Pfeifer in sinovi Trst-1svet Prevratni dogodki. Milijoni rok so za-Barkovlje K 20, Dmžina Ferd. Malabotich' menjali poljsko orodje s puško m mečem, 50, Peter Petronio K 2, Artur Covach K 2,1 najbolje delavne moči so zapustile kmei-Matej Juehard K 5, Potom „Piccoia" K 283, skc domove in odšle na bojno pobe. Do-Kzp-oviH v Trebčah poslal K 234. 'ma JC os*a'a nedorastla. mladina, žene z blagu J- kob Tzusslg, Angelika vd. V Radimir. Do danes nabrani darovi znašajo svoto K 279 210 79. Uesti iz Goriške. i »va slovenska modisika v Gorici. V Šolski ulici Št. 6 je otvorila te dni gospa R. F a b č i č prav lično urejen modni salon. ki ga priporočamo vsem goriškim Slovenkam najtopleje. Kakor kažejo v izložbah razstavljeni klobuki, razpolaga prva slovenska modistka z zelo lepimi klobuki, ki kažejo dober ukus in izvež-bano raodistko. Vabimo goriške Slovenke, da si ogledajo izložbe in uverjeni smo, da jih šteie gospa R. Fabčič skoraj med svo-Jimi odjemaJkami. Pozor kolesarji, prostovoljci! V petek, dne 18. t m. se je vršil na Teiovadnem trgu prvi nabor kolesarjev prostovoljcev. Nabora se je udeležilo 150 kolesarjev, od katerih je bilo potrjenih 133. Naborna komisija je bila sestavljena iz g. na d poročni k a Skala in g. trgovca R. Drufovka. Ker ne zadostuje dosedanje število potrjenih kolesarjev prostovoljcev, se vrši v torek, 22. L m. ob 3. uri popoldne na Telovadnem trgu drug nabor. Vsi, ki še žele pristopiti kot kolesarji prostovoljci in oni, ki so se pismeno že javili, naj pridejo ob naznanjeni uri na Telovadni trg, da se podvržejo naboru. Pripominjamo, da se bodo kolesarji prostovoljci uporabili le za vojno pomožno službo na Goriškem. Vsak ko-prostovoljec dobi 20 kron za obrabo a. 3 krone dnevnine in prosto hra-;i pa 1.3& K mesto hrane. Vsakdo prinesti s seboj nahrbtnik, zadostno i, dobre čevlje, kozico, namizno n čepico. Kolesarji, prijavite se Inoštevilno. Iz seje deželnega odbora. Na gluhonem-1 niči se razpišeta dve mesti. Obrtno nadaljevalne in kmetijske šole se začasno ne otvorijo. Uradnika deželnega hipotečne-ga zavoda, g. Pctrnel in Mandolf se pri-delita deželnemu tajništvu. Prodaja grozdja v državnem trtnem nasadu v Tržiču. Včeraj popoldne se je prodajalo pri imenovanem nasadu grozdje za napravo vina. Dosegla se je lepa cena & kron za q. Izdražbal ga je g. Josip Pav- čakati, da grozdje popol'noma^dozori Žia-Ietič iz Mirna pri Gorici. sti. če začne crozdie cniti_ nntrora mnncH lesar i. _ i.. koie? no a mora peril; or po 1 otroci in stari ljudje. Zmanjkalo je delav-nili mož, skrbnih gospodarjev in krepkih mladeničev. Velike žrtve zadevljejo očeta, mater, ženo, nevesto; toda, vse to se pozabi, zacelijo sc rane, preč bo z našo sen tim en tajnostjo. Ob takih resnih, a veličastnih dogodkih, kakor jih ne pozna zgodovina, otvarjanio letošnjo trgatev, ki obeta biti po večletnem presledku še izdatna. Vsled pomanjkanja delavnih moči pojde trgatev počasneje od rok, nego v drugih letih. Treba si je torej že prej vse pripraviti, da se potem med trgatvijo po nepotrebnem čas ne krati. Pred vsem je urediti pravočasno klet, posodo in razno orodje, ki je rabimo v trgatvi. Snaga v kleti, pri orodju in zlasti v posodi je prvi pogoj, da pridelamo dobro in stanovitno vino. Vse orodje in posode, kakor škafe, brente, mline, stiskalnice, sode itd. je skrbno osnažiti. Te je treba dobro odrgniti, najprej suhim potom, potem šele z vodo. Zlasti se mora odstraniti plesnoba z lesa in rja z železa; prva daja vinu neprijeten duh in okus, druga pa povzroča, da vino črni. Plesnive sode je treba najprej suhim potom odrgniti ali postrgati, izplakniti, močno zažveplati in čez 1—2 dni zakuhat; z vrelim (4—5% tnim) sodo vi m lugom in oprati z mrzlo vodo. Ce sod ni plesniv, ampak, če je ležal prazen in odprt in je vsled tega dobil le pust okus, zadostuje, samo s sod ovim lugom zakuhati in z mrzlo vodo oprati. Tako osnaženi sod se osuši, se zažvepla in dobro zabije. Pravilno spravljene sode, t. j. sode, ki smo jih vsake 2—3 mescce zažveplali in zabili, se neposredno pred rabo odpre in dobro z mrzlo vodo pomije. Novo posodo zakuham 2—3 krat z vrelim 2% tnim sodovim lugom. Tekočina se pa mora vselej še gorka iz soda izpustiti, drugače zakuhanje nič ne pomaga. Dobro je tak sod potem iz-pariti še z vrelim moštom ali z vrelo vodo, ki smo jej pridejali nekaj dobrih drož, oziroma tropin; s tem dobi sod bolj vinski okus. Seveda ga je treba potem še z mrzlo vodo pomiti, da ne ostanejo notri ostanki drož ali tropin. Ko smo na ta način vse potrebno pripravili, pričnemo s trgatvijo. Vendar se nam s trgatvijo ni prenagliti, kar se pri nas, žalibog, rado dogaja, temveč je po- pri Ajdovščina. Dodatno k izkazu darov za humanitarne namene iz Ajdovščine od 16. t. m. se naznanja, da je gosp. Angelj Casagrande nabral za podporo potrebnim družinam pod orožje pozvanih svoto 299 K 20 vin. ter odposlal na pristojno mesto. Nabiratelju gosp. Angelju Casagrande kakor tudi vsem darovalcem iskrena hvala! Vesti fz Istre. V občini Marezige se je do 17. 9. 1914 nabralo za Rdeči križ 364 K 68 v. Daroval! so: A) Kocjančič Matej, župan 15 K, Kemr Fran nabral v cerkvi pri Sv. Ivanu 25 K 70 v., a v cerkvi v Mare žigah nabral K 43. Rebolj Matej nabral v cerkvi v Truškah K 100. B) V Marezigah: Lovrečič Stjepan K 5, Babič Ivan nabral v svoji gostilni 4 K 28 v. Rosinger 3 K, Gorjan J. 2 K. Po 1 K: A. Beržan, Grfmalda A., Grimalda Ana, Joras Evferaija, Babič M. št. 197, Babič A. 181. C) V okolid Marezig: Krmac J. št 32 8 K. Po 2 K: Beržan Ivo ' ^bičj. 192, sti, če začne grozdje gniti, potrga mnogi gospodar zaradi par gnilih grozdov vse ostalo grozdje nezrelo. To gotovo ni prav. Gnilo grozdje se naj pod bere, takoj iztisne in mošt zažvepla. pa se iz njega prip-avi lahko dobra in stanovitna pijača ; ostalo grozdje pa pustimo na trti toliko časa, da popolnoma dozori in da dobimo dobro pijačo, ki se potem lahko in boljše prodaja. Pri pridelovanju vina ponavljamo in o-pozarjamo opetovano kakor prejšnja leta, na način narejanja vina samega. Belega vina ne puščajmo na tropu v kadi Kipeti, temveč zmastijmo grozdje in je škodljivega. Take kipelne vehe sc dobivajo pri tvrdki Greinitz. S tem, da bi rabili se marsikatero vino o-začeio cikati, kipi v kadi na tropu zaradi barve. Pri črnini sc zrelo grozdje zmasti ali zmelje in odpeclja t. j. da sc se stori s po-ali pa na nase polaga čez na mrežo ter z grebljicami poriva po mreži sem in tja. Steni se odtrgajo jagode in padajo skozi mrežo v kad, peclji pa ostajajo na mreži in sc tako ločijo od jagod. Tako nasipa drozga se devlje v zaprto kad z dvema dnoma. Taka kad ima na sredi preluknjano dno, ki drži trop vedno pod površjem mošta in ga s tem brani pred segretjem in scikanjem. — Kdor pa nima take kadi in pušča mošt v odprti kadi na tropu kipeli, ta mora vsaki 2 uri trop, ki se pri kipenju vzdiga na površje, zopet potlačiti nazaj v mošt, da se trop zopet ohladi in da se v njem na zraku ne zaredi cik. V taki kadi pustimo črnino kipeti do 6 dni, da dobi pravo barvo. Napol pokipeli mošt odločimo potem v snažen sod, trop iztisnemo, in vse skupaj pustimo v sodu, da dokipi pod kipelno veho. Kipenje, katero povzročajo glivice, se vrši najbolje med 18—22° C. Ce je klet ali mošt mrzel, se nekaj mošta segreje v kotlu ali loncu in se gorak izlije v ostali mošt v sod ali v kad. Važno je, da je klet vedno enako topla, da se nakrat ne ohladi, kar zelo rado povzroča, da se kipenje pretrga, da se ustavi; v takem slučaju je most pretočiti, da se kipelne glivice na zraku oživijo in sicer nazaj v isti sod, razen tega ga je treba nekoliko segreti, o-ziroma v kleti zakuriti. Toda ne samo s pravilnim ravnanjem pri trgatvi in kipenju, ampak tudi z na-daijnim pravilnim oskrbovanjem vina se doseže dobra stanovitna kapljica. Treba jc v pravem času pretakati, zalivati t. j. sode polne držati, sicer se vino pokvari. m * * Ravno za časa trgatve je pri nas največja potreba dobrih kmetskih delavskih moči. Ker pa je domovina zahtevala najboljše naše roke, se morajo v teh težkih časih vse še ostale naše sile napeti in strniti, da zmagamo delo, ki nas čaka. Mlado in staro mora prijeti za delo in mora delati več, nego v navadnih časih. Zaradi potrebnega dela je izdala vlada razne odredbe za čas vojne, ki so vse hvale vredne. Pritegniti se imajo brezposelni po mestih in odpuščeni delavci iz tovarn. Pomagati ima šolska mladina iz mestnih šol itd. Uporabljati se imajo kmetijski stroji, ustanovljati strojne zadruge itd. itd. Ali, Če pomislimo na obsežno, težko in raznovrstno delo in posebej še na tehniko, ki jo zahteva kmečko delo in to posebno v trgatvi, pa vidimo, da se da le malokje pomagati z mestnimi in tovarniškimi delavci, ali pa celo z onimi iz »ri-kreatorijev«, kakor je pred nekaj dnevi prinesel »Piccolo«, temveč bo naša kmetija slej ko prej navezana na domače delavne sile. Zato se morajo pa te sile, ki so ostale doma, podvojeno lotiti potrebnega dela. Ce ne gremo na bojno polje, žrtvujmo se doma in delajmo in pomagajmo eden drugemu!! Za blagor bližnjega, za blagor vsega okraja, za blagor domovine! Žrtvujmo in bojujmo se na domačem polju, da premagamo obilno delo, ki nas čaka vsled vojne. Pomagajmo si vzajemno! Kjer je večja sila in večja potreba, tam je prej pomagati! Kakor pri gašenju ognja, kjer prenehajo vsa nasprotstva in vse osebnosti in kjer rešuje vsak, kar more, da se odvrne preteča škoda! Ravno tako, po ravno tem geslu »eden za vse, vsi za enega« moramo nastopiti sedaj. Največ dosežemo z vzajemnim delom, največ z združeno samopomočio! Vsa vas naj postane v teh časih ena delavska obitelj, vneta za blagor posameznika, pripravljena za pomoč vsakemu poedincu. Tako premagamo najbolje in najvirpešne-je vse težave, ki nas čakajo na kmetih v bojnem času sploh, posebno pa v naših vinorodnih krajih sedaj za časa trgatve. Berlitz Scliool. Odlikovani zavod za podučevanje jezikov. Francosko, hrvatsko slovensko, italijansko, angleško, nemško, rusko, špansko in ogrsko. Podučujejo vseučilišču i profesorji. Vsako sredo ob 6 uri zvečer brezplačne konference v francoskem jeziku. Poizkusni pouk brezplačen. Novo ravnateljstvo. Različni poboljški. — Ravnatelj dr. Charles Vicilemar. Trst, Corso št. 25, I. Za informacije in lekcije od 8 zjutraj do 9 zvečer. ĆSTftEDNf BANKA ČESKVCH SP0R1TELEN PODRUŽNICA v TRSTU via del Ponferosso S. - • vla Kuova 15. Vloge na knjižice 1 fl| 01 prffmita na tekoči račun J |4 ? 14 |0m nestalne vloge in vloge po tekočem računu ::: po dogovoru najugodnejše. ::: ND1JE m KAVCIJE - - - MENJALNICA. Uradna ur« 9. - 12.Va dop. Kn IVs »9. pop. Glavna pstniš&a agencija Vince^zo TRST - Via S. NSC086 it. 1 - TRST Ustanovil- I- 1899- Orao Javi: Leban«Trst Ameriko, Kauitia, Avstralija, Afrika Odprema potnikov na vse strani sveta s železnico in z najhitrejšimi parnikj č r e z Oceana za 5 do 6 dni i. s. Francoska črta iz Havre, Cunard-Linie iz Trsta, HoIIand Amerika Linie iz Ritterdama, Severo-NemškI Llovd iz Bremena. > „5 + Frančišek Smerdel c. kr« radar je včeraj po mučni bolezni, v krogu svojih dragih mirno v Gospodu zaspal. Žalujoči bratje Anton, Josip, sestra Marija por. Ivančič in svak ter svakinje naznanjajo to žalostno vest prijateljem in znancem. — Pogreb ljubljenega pokojnika se vrši danes v nedeljo dne 20. t. m. ob 4 popoldne iz mrtvašnice Magdalenske bolnišnice naravnost na pokopališče k Sv. Ani. TRST, 20. septembra 1914. Novo Pogrebno Podjetje, Trst, Corso 17. m _______ f| Odlikovani čevljarski mojster I Viktor Schenk »nligsUU »karala kr. I«l, u •r«2altt«f* |«ngitn tt ^ priporoča svojo zalogo razna* »vratnega obuvala sa gospe, gospode kakor tod! za otroka* Prodaja najboipcgs voRfla Fredla, Gte-H Ms, csvaHer in Cir, I? L Metodovo mazfio« e Tnt, Betotjere 32 ® I IBfS ARTURO MODRICKV Prodajalna mafinfaktaroega blaga is dratelk peta lov Trst, ulica Balvedere St. 32. Kovi dohodi perkala, zeHija, balista in pa-nama, volnenega blaga, pokrivala in odeje, preproge, brisače ia prti, perilo na meter in za rjuhe, srajce, spodnje srajce, nogovice, moderci, ovratnice, dežniki, usnj. rokavice, čipke, traki in veliki izbor drobnih predmetov. Ve ikanska Izbera. CENE ZMERNE. Dr. PUČNIK Dr. PETSCHNIGG TfiST, m l MTERIIM ŠTEV. I Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 ia specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: 11^—1 in 7—7% i JOSIP"sTRUCKEL _ Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina Ej Nov prihod volnenega blaga za moške, § in ženske, zefir, batist in perljiva sviln za jopice. — Svilenlna in okraski zadnje f?a novosti, velik izbor izgotovljenega pe- || rila in na metre, spodnje srajce moderci. b* Vezenine in drobnarije, preproge, za- ** vese, trliž po izjemno nizkih cenah. tmiKa^Biii m SLOVENCI! Podpirajte RDEČI KRIŽ i ZDRAVNIK Dr. D. KARAMAN •pecijalist sa notranjo bolezni in za bolezni aa dtbalih (kakor: grlo in nos) ordlnoje na svojem stanovanju v Trata, Corso Itev. 12, Tetef. 177/IV od II1/, do IV, in od 4*/, do *»/, pop. Novost! Najnovejše je to, da je prišla v restavracijo »Aurora« damska tamburaška družba . Mignon« iz Zagreba pod vodstvom gospice Zlate Doiiaar. Ta »zavber« dekleta svirajo in prepevajo samo slovenske komade. Koncert vsak večer od 7. do 12. ure. ČEŠKO - BUDJEV1ŠKA RESTAVRACIJA (Bosikova uzorna čežka gostilna v Trstu) se nahaja niicfl delle Poste itev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne poŠte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. STOKOVA 'i m uliuc^rao pripferfei-a Trst, ulica Molln piccolo St. S: (tik kavarn« Kuova York> □□□ondna g|jjj t ; L Aite nasledniki Trst, ulica Nuova 36—38. tfil Priporočata cenjenim odjemalcem svoji velikanski zalogi vsakovrstnega manufakturnega blaga za poletno sezono po najnižjih cenah, da se ni bati najvefje konkurence. - Se pripo-roCata kot Slovenca a Mili«, F. Suimslj. r sprejema od vsakega tudi Ce ni ud zadruge, J in jih obre- M ir « rečje zneske pc do- £ stuje po !• govoru. rečje zneske ♦ otvaija čekovne račune z dnevninfobresto-. vaajem. mk pUtuJ« Vlaga se lahko po eno krono. ii nčDB 75.671 mJEHR 1H4 i Posojila t ♦ daje na ostbnl kredit in na zastave ♦ X proti plačilu po dogovoru. | X Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 1 X dopoldne in od *3 do 5 popoldne. X ' $ Priporoča male hranilne škrinjice, ki ♦ ♦ so posebno primerne za družine. ♦ » Stran IV. »EDINOST it 232. V Trsta, dno 20. scptesubra 1914. PRIPOROČLJIVE TVIDKE Brivnice. Anton Novak 57, se toplo priporoča cenjenemu slovenskemu občinstvu za mnogoštevtel obisk. - SVOJI K SVOJlm! 2660 HflplSiW_____ BO JI C-a r Tr«tn, Acy*eUtfee 2PL Taparfli HP* kupujejo in izdelujejo se mfarnita* dela. Dobra in točna postrežbi. Ogledajte si itiaSbo, da se prepričate. _ Buffet. 91 m«mhmIm pa cenjenemu, ub&instvu Bnffet v Fnporoco » ulici Gheda št. 6. Točijo se pr- vovrstna vina in pivo. 1804 Cement Tovarno cevi m cementnih ploft ANTON FABBRI, Trst ulica Tor S. Piero 18 blizu ro; irskih obokor. Cene zmerne. 23 8 Čevljarji. CevMco hAIIo Sartorello44 Arcata'St. 5. — Velika i z bera obuvala za gospe in gospodo, Sprojemajo se naročila ter poprave. Cene zmerne. 1447 Filip Pikic priporoča svojo delavnico in prodaj dinico čevljev. Izdeluje po meri in prodaja nošene čevlje, vse po najnižjih cenah. „Svoji k volim !• 2668 Obleke. Dolilfff fcbera oblek za moške, dečke z prodajo VMIAU perila. Klobuki in kape v velUi izberi Kostimi za dečke po ceni, da se ni bati konkurence. Cele oblete in hlače za delavce. — Trst, Oaaapo t-an Giaeomo štev. 6, nasproti cerkve Sv. Jakoba. 2449 rfc--«_ rtptr. eetozčgipigigi za ovitke, papirna-tik vrečic, prodaja in debelo tvrtka DOfcLOUR, Via dei Gabi Stev. IS 77-91. VAMMM MM fsipBssEs uopoia rnoc jz^r« v, Largo Boscketto št. 556. Prodaja moke vseh vrst na drobno in debelo Odprta je nova podružnica v Sv. Ivanu 703 v bližini „Narodnega aoma". 2340 JOSIP AŽMANN pri Tapetarske delavnice. Rudolf Bonnes 17, priporoča cenjenemu občinstvu svojo TAPECARSKO DELAVNICO. Izvršuje vsakovrstna fina in navadna dela, ki spadajo v to stroko. — Delo solidno. — Cene zmerne. 1803 Trgovine 8 prekajenim mesom svoj bnffet ______ ^ ^ivo in * 24, (i Tnahak Prtporoiam nbca Sanita tala). Mev. BfO^I TBS9CHA Re : JOSIP TOMAŽ Revni- nmu(fl«lifllMI IiJhHiU Trst, Via Casorma 13 rTUllOJUlflU SVinjIIR Prodaja se sveie in vsakovrstno prekajeno meso kakor tudi vsakovrstne klobase, sir in salam. Priporoča se za obilen obisk Kari Pušpan. 2~>4 Vekoshra Umek Trst, ulica Sette Fontane 24. Priporoča cenjenemu občinstvu svojo pekarno in slaščičarno. Večkrat na dan svež kruh Vino in likerji v steklenicah Vsakovrstne moke. Sprejemajo se peciva. — Postrežba tudi na dom. 214 Koral SUStt Trst, ulica Pasqu*J4 Revoltella št. 62 priporoča cen j. občinstva svojo pekarno in sladči&arno, v kateri se dobi večkrat na dan svež kruh in sladčice. Vino in likeiji v steklenicah. 22*6 Trgovina s manifakturami. Morijo Jakfeflf priporoča svojo trgovino manufaktur-iega blaga in izgotovljenih žensk'h oblek S; rejem dela po meri. 2232 Voščarne. Jernel Kopač - Gorica in med. 292 van orenzo ZALOGA GLINASTIH PEČI IN ŠTEDILNIKOV TRST, UL. SAN MAURIZIO 9. Velika izbero glinastih peti v vsaki velikosti m barvi. Lastna delavnica šteditofltov. — Izbera plošč za stene n. pr. kuhinje, kopeljl itd. izvrfuje in popravlja vsakovrstna dela te stroke. Na-ročbe se izvršujejo točno. Sprejemajo se naroČila tudi na deželo. Fotografi. Jugoslovani 1 H? sL^Js, Act: 10. — Gorica, Gosposka ulica T. 4444 HOjljllbil so fotografije na kristalu, porcelanu itd. za priveske, igrol»ne kamne in »lično. — Zastopnik velikega podjetja za reprodukcijo artističnih fotografij je GIOVAITNT PKLrlZZAKl, urar, Trst, ulica Nuova št. 41 (palača Salem). HIHNI nOlfffHlA ulJudno priporoča slavnemu nUVU PcIMiniU občinstvu Andrej Novak Trst, Sv. M. M. zgornja 33, hiša Kreševič. — Najfinejša moka. — Sprejema pecivo. Pohištvo. Peter Horanzono ulica Massimo D' Aze _______ glio št. 9. — Velika iz- delovalnica kuhinjskega pohištva z zalogo popolnih kuhinjskih oprav, kakor tudi posameznih komadov. Poprave vsakega pohfttva. Delo solidno in tudi zaamčeno. 2750 1495 Glasovirji. Epffft fnlffirffl Tiziano Vecellio 9. Tovarna llUII JIUImUiI in trgovina glasoviijevin piani nov. Ra/poiilj« na vse kraje. Izvrfuje vsakovrstna popravijacja. Delo zajantčeno. Cene zmerne. Svoji k svojim I 2224 Gostilne. Ante Lisico, Trst ^ičsrsrr^. ženo gostilno. — Vino iz Visa iz Preljica prve vr*te. Gostilna ▼ ulici Casimiro Donadnni St. 2 in v ulici Campo S Giaeomo 6L 15, v kateri se prodaja tudi dalmatinski tropinovec, likerji ter ver-mout in mamtia ji a drobno. V vseh gostilnah se prodaja raznovrstna gorka in mrzla jedila ter prvovrstno pivo Cene zmerne. — Priporoča se za obilen obLsk 2799 Kari in Veroniko Tusthnk Trst, uL Kolin ETande št.v. 4. priporočata cenjenemu občinstvu svojo gostilno ,Alla be'la Tri»*te*. Domača kuhinja. Vsakovrstna vina m prvovrstno Bavarsko pivo, svetlo in črno. Postrežba točna. 2370 11(10 postelji vzmeti, nove žimnice K 86.— Poli ViS polna skalna soba z žimninami K 290.— V. Fonderia 12, I 2318 DAhi#flM Izrabite priliko, da nakupite po iz-rUlllJlVU« redno nUA cenak v saioou po- hištva M* Vsakdo si sne ogledati 'zatogo, ne da bi bil prisiljen kaj nabaviti. Plačilo na obroke. Triletno Jamstvo. Knpljeao blago se shrani v zalogi do oddaje brezplačno. 2307 f Prnnlrnnif Trst, ®lica Fameto št. 41, pri-il< I lUlinUVIt poroča veliko zalogo in delavnico modernih spalnih sob in drugega pohištvi Izvršuje vsa mizarska dela točno in solidno. ' 2175 Prodajalne jestvin. Vnt fiff M||l||| Trst, Piazza Ponterosso lUIL VU* liUJCJ Trgovina jestvin in kolonjal-a, specijaliteta: pristno čajno maslo obase in ilirske testenine. — Za ob-len obisk se priporoča vdani Ivan Bidovec vodja. 508 Žganjarne. flVtffllt Tnvlr fe<^na slovenska Jganjaraa in 2a-KIIIUII 1 Uril loga likerjev, v kateri se <'»ohe vsakovrstni likeiji, se nahaja v bližini „Narodnega doma" v Trstu, ulica Carlo Ghega 10, vo^al ul. Ceeilia. Edina zaloga dalmatinskega tropinovca. Razpošilja tudi na deželo. 1152 Stara Srfko žganjorno odlikovana z zlato _ kolajno v Trstu, Via Cavana 5. Bogat izber likerjev; grški in francoski konjak, kranjski brinjevec, kraški slivovec in bri-ski tropinovec in rum. Cene nizke. Izber greričic. — Slaščice in prepečenci. Grški mastici iz Šija. FilijaKa na vogalu Verdijevega trera ne ulice deli'Orologio. — Se priporoča An d rji Antonopulo. 430 iAfffliflpnfl Laigia Pogorelz, Trst, ulica G ulia IfSUllJUrilll 507, se priporoča za obilen obisk. Pijače prve vrste. 1SS2 Različni n. materijal podrtih hiš, kakor vrata, okna, umivalniki, stopnice ie proda v ulici Piccardi 18. p-, itd. 236 Železnine. Kupujem železo, stare kovine: Anton Ceroeca Trst, ulica Olmo št. 14. 1865 nega blaga kranjske ki Gostilno - Buffet Tomažlt ."{. — Toči pnstna vma in Dreheijevo pivo brez aparita — Vedno sveža kuhinja. — Pegan Leioder, voditelj. 2703 Obrfnljsko druStoo o BorkooUoh (V>1.zu cerkve) toči »zborna vina n postreže s fino kuhiujo. Th-eberjevo pivo. — Prostorna dvorana. Sfafr.it vrt. Krogljišče. Cene zmerne. 23^iO Mfltllft Dllllr Pnroro^-a cenj. občinstvu svojo nUlIJU DUIII gostilno .Ai buoni amici" v Trstu lieivedrre štev 39, točilnico vina in piva v Trsta, v ulici Boavenuto Ceilini štev. 1, gostilno »Al Luon A mLssan" v Rojanu. ulica Montorsino št- 3, t čilnico v na v Bar k o vijah (Bovedo). ulica Perino 6t 342 (hiša .^čuka). Toči se prvovrstno dalnatiodka frno, belo in o(K>lo vico iz Omiša Gostilna F. Strancai' vina. V:p«rrsko lastnega pridelka. Istrska in druga vina 1 >reh«]0ro pivo prve vrste. Cenjenim krč n.arjem in odjamaicem na debelo dostavljam vino poljubno na kolodvor, ali pa na dom. Za prist noat jamčim. Dnevne cene najnižje' 2844 Ilova trgovina Kolonija! In jestvin TRST, Piazza Caserma št. 5. Bogata izber kave, riia. olja itd. Razpošilja se tudi na deželo in na dom. — Za obilen obisk se priporoča lastnik FRANJO MLLLONIG. 238 Restavracije. Restavracija „Alia Stazione" & Dim Kolodvorom 3 — Majugodnejša restavracija za potnike in meščane, ker je v bližini južnega kulodvora kraj javnega vrta in kjer se uživa po leti na obširnem prostoru pod nebom svež zrak — Toči se izvrstno pivo in vino L vrste. Izborno brtš ko vino. Furlansko in istrsko za dom po 96 stx>t liter. Domača kuhinja. Cene zmerne. — Last nik An to u Andrijančič, bivši vratar liotela Balkan. 1125 šivilje. H PfFfvFB Trst, Piazza della Borsa št, 3 v. 9 Ha HlLaLH Damska krojačnica. Izdeluje vsa-kovTsun; obleke po angleikem in francoskem kroju plesne obleke, obleke za pnroke, bluze za gledališče itd Cene zmerne" Razni. MAPAMI" najboljše in natbo]j razširjene sred-„nUrUIHl stvo za uničenja stenic. Prodaja se po vs h mirodilnicah. Zaloga v Trstu; M. S k r i nj ar V a Ferriera 37, 1. n. 2142 MuiHKi v mi eojiiiiii | z Izvrstnim cenim plzsnskim Divom m Češka delniške pivovarno ^ y Čsškšh Bu^Jdjevicah. g Največja slovanska pivovarna, / .loga v Trstu: Schmid & Pelosi, ^ \ia del!a Crociera. O Pokusite pivo v slovanskem grandhotelu „Balkan", Trst, vojaški (r^ in v slovanskem bolela „Lacroma" v Gradežn. Zaloga v Ljubljani, Zagrebu, Puli, Zadru itd. itd. DNkflfliA ^ v DaLJem M dajo razne gostilne, kIUIIUIU kavarne, mlekarne in drugi obrtni obrati, h še, vile itd. Pojasnila d^je Kolaršić, kavarna Corso od 9—11. 3—6 telefon št. 825 41 NAZNANILO. Čast ml je naznaniti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo pekarno v ulici Caserma št. 11, katera je preskrbljena z vsakovrstnim blagom. Kruh vedno svež. Najlinejše vrsti moke. Prepečenci, slaščice, mrzle pijače, kakor tnei vino in likerji. Uljudno se priporoča Alojzij G ulj, prej na trgu Caserma.) Frafeill Hauher Trsi, ul. Carducci 14 (ex Torrenta) Zaioga ustrojenih kož Velika Izbera potrebščin za čevljarje. - Spccijalitcta trebščift sa sedlane* Oblastveno avtorlzovana delavnica Čistilo za čevlje r*1 ■kete in kovine. — a z z o 1 i & Comp. Via Carpison 2. Telefon 13-08. Odlikovana tržaika tovarna. 2114 Hirodilnicii in diiovurnico JOSIP PET3RIĆ Trst: Centrala V. ftqi«fetti HM. 23-69 Podružnice: Via Lazzantto vettbii št. 32, Via Apiari il 4 in Via VMmic (Rojan) 2. - Zaltga na Mila V. lazzaretls vBcthis 32 Medicinalne in tehnične lekarije. Specijaliteta dišav in mila. — Toiletne potrebščine za gospe, gobe {direktni uvoz) m/^ ^^L __ ^^ a JL i. t. d. Ssr TT u m i aji Izključna zaloga gum, predmetov tovarne Gard Frtres. Specijaliteta higijeničnih potrebščin. L)va-najs erica K 1.80, 2.20 in 2.40. (Proti posiljatvi tudi v znamkah — 80 stot. pošljem poštnine prosto 3 uzorce). — Tajne pošiljat ve, se je preselila v ul. Giacinto Gallina 6 Napeljava električne razsvetljave, motorjev, telefonov, električ* in zvoncev In strelovodov. Zaloga potrebščin. Izbor oglja za električne svetilke. Točna Izvršba. - PLčilo na obroke. - Brezplačni proračisni. F^r- Hr:.- VLs&đe&Sm Veko sla v Svasel - T rSt uU Giulia 11 priporoča slavnemu občinstvu svojo dobrozoano trgovine lestvic m bi^ga Ta trgovina — dobro poznana Slovencem v Trstu, v okolici in na dfželi še pod vodstvom g Jakoba Bambiča — postreže enako dobro »lavnemu občinstvu z bl%-gom prve vmte po zmernih cenah. - ZALOCA OTROBOV, KORUZE in MOKB. Prsila]i na iim is iiMi - Pri^rtia M\ m)z m in Sm tim® issfvis v sllri Fin!!o ltw. 10. —----7»gm5g8BBHBHBBM K<*"| CdnAM^fllt« "DJe3,ni1i občinstvu avojo gori IpUl UIUIII stdno buffet. — Točim prvovrstno I>rehorj^vo pivo na pipo, brez »parata in vsakovrstno rir:o. — Trst, Campo San Giaeomo 19, nasproti ccrkve Sv. Jakoba. — lastnik J.urfvik Tomlnec. 18U2 Kleparji. («1 poroča cenjenemu občinstvu svojo delavnico prodajo V*afcr>Tratnih kleparskih Izdelkov. Isvt *uje rsake naročilo iti popravo v delavnici ali laven po zmernih cenah. I'Lica Sette f ontano Atov. 34. — Svoji k svojimi 2443 Lozer Ivan, Klepar • prodajo v*&£.->tivUiih kli Krojači. V mlfl^fllfiv IVAN GORUCaN. Trst. ulica Pas-nrUJIIlllllll qaale llcvolrolla ali Chiadmo in Moote š*~ n, I. oarl . so priporoča codj občinstvu ra vsakovrstna dela Solidna j»o*trežba. velika iib«r n«)BTvoj?ih angleških vzureov. Izdelajo po danajskem krojn. 7213 i JAĐRANS I I I, . > ---------,1 KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijontete, deinice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v lavnih skladiščih SAFE - DEPOSrrS. PROMESE. _Brzojavi: JADRANSKA._ ♦Hm MENJALNICA ^ Trst, Via Cassa dl Risparmio štev. 5 (Lastno posSoiaie) VliOGE NA KNJIŽICE O/ /O od dneva vlo^e do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka iz OBRESTCn?A]fjE VXrOO na tekočem in žiro-računu po dogovoru. FILIJALKE; DirBROVNIK KOTOR LJUBLJANA METKOVIĆ OPATIJA SPLIT ŠLBEN1K ^ADAR A KREDITI VI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA HT IN fNOZEMSKA TRČlSČA. Živina* zveza z aMERIKO. REAIB0LTRSNI KRED1TL PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJE ESRUMP''n.r|£ sire a s devize «n papirje. rsjkov:stfiia p'Jpirjev prott ftirrail izgubi, rcfiz/ja /frL^nja i»e*k Itd. biczptaćno. STAVBNI KKEDfn. KliMBOUKS KREDITI Krcilill proti doktrm-n.'oiii uVicaiija iiORZNA f NAROČILA iN KASO. "friclLrl i 46.1, j jn /_()li> Od 9 do 12V, pop. in od 2'/, do 5 pop Jakob Semerl škedenj Atv 141 f rporoča conj občinstvu avojo kro j»fnic*/ t« ća&Uti duhovščini ra katere irdolujo slcibene talarjo in maJno (Jaičo kakot t adi vse dragn cerkveno opravo 2173 Mizarji. Rudolf Kompora s^srsiss; delavni cbntjtn svojo mizarsko vriaje vsa v to »troko ljanja pril aja tudi na dom. c o. It vladajoča dela in poprsv- arrti in [rovpektt na razpolago. Pto želji 2532 nMfllrnn ni:3t*r ▼ Ulici Torquato Taaoo (vo-• nUjlClI fTriaška posojilnica in hranilnica I na mec I na sa«t I ESKOM ftaHHBBII ■■( POSOJILA DAJE na vknjižbo 5 •/• na menice po 6*/* na sastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. C C registrovana zadruga z emajenim pereltvom TRST, Piazza dalla Caserma it« 2, f. nad. (v lastni palači) vhod po glavnih stopnicah. HRANILNE VLOGE tpndemi od Tiakega, če tudi ni ud in jih obrastala po 4V!o Večje stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru. Sestal dsvtk plafuj« zavod sita. - V!«r» se liska ao eno krono. - ODDAJA DOMAČE NABIRALNIKE (HRANILNE PUSICE). III !■■ III »I III III PoStn »-branilnifini raćun 16 004. TELEFO? iL 1)52. Ima varnostno celico (safe deposit^) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in ratnih drugih vrednot, popolnoma Varno proti vlomu ia požaru, urejeno po najnovejSuin načinu ter jo oddaja otraukam v najem po nizkili cctr-ib. Ufidje uref Stanja vlog nad 10 mHIlonov kron ■f od 9 do 12 dopoldne In od S do 3 popoldne. - | popoldne. deUvr.lk ob uradnih ur»h. lzp!«!uje »e I! Vsled nastalih razmer sem v stanu prodajati v „uRNEM GRABNU" izborao VIPAVSKO vino po 24 stotink V4 litra. ISTRSKO vino po 24 st V4 I. - PRISTNI TERAN po 32 st l/4 L iiimiiHMii CENTRALA V PRAGI Ustanovile^ L 1868 17 ekapozltnr fV-"^- giraia K S0.000.000 K 28,000.000 HIIII Bil IIBIIISII IIBBH^H IIBgllBaiH^il Zivnostenska bankapodruinica v Trstu GRADEŽ otvovjena v poletja ekspoziture redno poslovanje OPATIJA Izvrfule vse banane in menlalnline posle. TELEFON: 2157-1078, Borzna tiarOČlIa. TELEFON: 2157-1078. VLOGE NA KNJIŽICE Rentni davek plaCuje banka iz svojega. Pihain bmWM h mulin UHU H5SIIIIIIBWIIIHBIHIIIIHIIIHIIII III HK