Slovenska zveza na Švedskem Slovensko GLASILO Slovenska BLADET i ZIMA / VINTER 2015 ISSN-2000-2173 Št./Nr 53 Letnik/Ärgäng 14 Slovenska riksförbundet i Sverige Slovensko GLASILO / Slovenska BLADET December 2015, Št./Nr 53, Letnik/Ärgäng 14 Izdajatelj/Utgivare: Slovenska zveza na Švedskem / Slovenska riksförbundet i Sverige, PG:72 18 77-9 Finančna podpora: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu; Članarina SZ Slovensko GLASILO (2002) izhaja 4x letno v 530 izvodih Naslovna fotografija/omslagsfoto: Aleš Jurca - motiv: Viševnik zadnja stran/baksidan: Branko Mohorič- motiv: Ljubljana Za vsebino objavljenjih člankov so odgovorni avtorji. Pisma društev, ki niso člani Slovenske zveze, objavljamo le, če je v glasilu dovolj prostora. VSEBINA - INNEHÄLL UVODNA BESEDA - INLEDNINGSORD_3 PREDSEDNIK IMA BESEDO _4 SLOVENSKI DOM GÖTEBORG......................................................................7 SLOVENSKO DRUŠTVO SIMON GREGORČIČ KÖPING.....................................9 ORFEUM - LANDSKRONA...........................................................................12 SLOVENSKO DRUŠTVO PLANIKA - MALMÖ.................................................15 SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO OLOFSTRÖM.........................................17 SLOVENSKO DRUŠTVO STOCKHOLM...........................................................19 SLOVENSKO DRUŠTVO FRANCE PREŠEREN GÖTEBORG................................22 JEZIKOVNI KOTIČEK - SPRÄKHÖRNA...........................................................23 NEKAJ ZA OTROKE - NÄGOT FÖR VÄRA MINSTA.........................................24 RECEPTI - RECEPT......................................................................................27 ŠPORT - SPORT..........................................................................................31 V SPOMIN - IN MEMORIAM ........................................................................34 OBVESTILA - MEDDELANDEN.....................................................................35 PISMA BRALCEV - LÄSARN AS BREV............................................................39 Glavni in odgovorni urednici Huvudredaktörer Danni Stražar, Suzana Macuh Častna članica uredništva/ hedersmedlem: Auguština Bencek Budja Tehnična postavitev glasila / Teknisk redaktör: Danni Stražar Distribucija pisemskih pošiljk (tisk naslovov itd): Suzana Macuh Naslov uredništva/Redaktionsadress: Slovenska förbundet i Sverige Box 145 731 23 Köping Svoje prispevke pošljite na zgornji naslov do 10. marca 2016! Skicka era bidrag till Slovenska BLADET senast den 10 mars 2016, adressen ovan! UVODNA BESEDA - INLEDNINGSORD Dobrodošel, december! December je za številne, predvsem za otroke, najlepši mesec leta in zelo radi ga povezujemo s sladkarijami, božičnimi darili, božičnimi običajni, druženjem in čudovitimi trenutki v družinskem krogu. Povezuje se z nekakšnim zaključkom in obenem novim začetkom, saj na pragu že stoji novo leto. Podajamo obljube, stare so, če je le mogoče, izpolnjene. Veliko besed opisuje mesec december. Za nas v uredništvu pomeni december tudi novo glasilo, ki ga bo treba sestaviti in razposlati. V tej številki bomo bolje spoznali slovenskega hokejista Jana Urbasa, imamo tudi predlog za novoletni jedilnik in prebrali, zakaj se 10-letni Jakob počuti eksotično, ko govori slovenščino! Društva po vsej Švedski so bila kot vedno aktivna, predsednik Slovenske zveze, Alojz Macuh, poroča o sestanku upravnega odbora in ... sicer pa vam nočemo vsega razkriti, temveč bomo rekli le: izvolite, preberite naše zadnje letošnje glasilo. Upamo, da bo december prav takšen, kot si ga sami želite! Vesel božič in srečno novo leto 2016! Uredništvo Välkommen december! December mänad är för mänga, framförallt barn, den allra finaste mänaden pä heia äret och den förknippas gärna med sötsaker, julklappar, traditioner, Umgänge och härliga familjestunder. Den förknippas med ett slags avslut och samtidigt en nystart da nya äret stär pä tröskeln. Löften avges, gamla är förhoppningsvis uppfyllda. Det finns mänga ord som beskriver December. För oss pä redaktionen innebär December även att ett nytt Blad ska sättas samman och skickas ut. I detta nummer lär vi känna hockeySlovenen Jan Urbas, vi har ett förslag pä en nyärsmeny och sä fär vi läsa om varför den 10 ärige Jakob känner sig exotisk! Föreningarna runtom i Sverige har som vanligt varit aktiva, ordförande Alojz Macuh rapporterar frän styrelsemötet och ja., vi vill inte avslöja allt utan varsägod och läs och ta del av ärets sista Blad. Hoppas er December blir precis sä som ni själva önskar att den ska vara! God jul och ett gott nytt är 2016! Redaktionen PREDSEDNIK IMA BESEDO ISStfe Lepe pozdrave vsem vam, dragi člani, in vsem, ki prebirate Slovensko glasilo. Čas beži, času ni moč slediti, ali pa si ne moremo predstavljati ničesar drugega kot to, kar preživljamo iz dneva v dan. Vsi nekako hitimo in vsi si želimo, da bi naredili čim več, le malo kdaj pa si znamo dopovedati, da bo jutri še en, nov dan. Leto nas zopet počasi zapušča, med nas prihajajo lepi prazniki, zato jih pričakajmo z radostjo in zadovoljstvom, kaj ti vse prevečkrat vidimo in slišimo, kako hudo je na tem svetu. Večkrat me pri srcu zaboli, ko vidim vse te hitre spremembe, hude dogodke, na koncu pa tudi nezadovoljne ljudi, ki hrepenijo po boljšem življenju. Delo Slovenske zveze v letošnjem letu je bilo uspešno na vseh področjih, uspelo nam je izpeljati vse zastavljene načrte, obdržali smo tudi število članov nad tisoč, kar je zelo lepo in je vredno izreči besedo zahvale vsem, ki ste poskrbeli in se včlanili v vaša društva in s tem tudi v Slovensko zvezo. Uspešna novica SZ je tudi o spremembi našega Glasila, namreč časopis je dobil novo oblikovanje in tudi celotni časopis se od septembra letos tiska v barvni različici in bo tako ostalo tudi naprej. Uredništvo glasila bo prav tako poskrbelo za okvirni načrt in določene smernice, da se bodo društva lažje orientirala glede prispevkov, ki jih je trebe pošiljati na naslov uredništva glasila. Leto se tako rekoč poslavlja, še malo in si bomo znova stisnili roke ter si zaželeli srečno novo leto z upanjem, da bi novo leto bilo le boljše. Ob prihajajočih praznikih in novem letu 2016 vam iskreno želim veliko zdravja, sreče, miru in vsega lepega! V novem letu 2016 naj bo med nami vsemi dovolj razumevanja, obilo sreče ter zdravja. Ne pozabimo na vse bolnike in vse tiste, ki trpijo ali pa so v kakšnih hudih stiskih. Želim, da božično voščilo tudi njim prinese toplino in upanje, da bo leto, ki je pred nami, zares dobro. Jesenske prireditve v društvih in v SZ November: 14. 11. 2015 jesenska konferenca Slovenske zveze; december: Miklavževanja in silvestrovanja po društvih. Predsednik Slovenske Zveze na Švedskem Alojz Macuh POROČILO PREDSEDNIKA Poročilo predsednika z jesenskega sestanka SZ 14. 11. 2015 Delo SZ je do sedaj potekalo v najlepšem redu in upam, da bo tako teklo tudi do konca tega leta in da nam bo uspelo izpeljati vse začrtane projekte. Veliko dela in energije je bilo vloženega v spremembo Glasila, ki se sedaj že tiska v novi tiskarni, in sicer v Sloveniji. Članstvo in članarina: vsakemu društvu je bil v Excelu poslan prazen seznam, kamor so morala društva vnesti svoje člane in enako bo ostalo tudi za naprej, dve društvi morata to delo še opraviti. Članstvo v Slovenski zvezi leta 2014: imeli smo 10 društev in 1052 članov. Za leto 2015 imamo do sedaj 1032 članov. Sodelovanje s SZ: Binkoštno srečanje v Vadsteni, Piknik v Barna Källa pri Olofströmu Razno: Odprla sta se dva slovenska kozulata na Švedskem. Eden na jugu in sicer v Lundu ter drugi vStockholmu. Kot skupnost Slovenske zveze nismo bili udeleženi pri pomoči imigrantom, ki so na poti v Evropo. Sestanek SZ je potekal v dobrem razpoloženju, dogovorili smo se predvsem o delovanju Slovenske zveze, beseda je tekla tudi o članstvu zveze. Za zdaj smo še vedno na zeleni veji, vendar se zavedamo, da število starejših članov iz leta v leto počasi upada, ne vidimo pa porasta članstva pri mlajši generaciji. Ukvarjamo se z vprašanjem, kaj storiti. Mislim, da bo pomagalo, če se bomo o tej problematiki več in glasneje pogovarjali. Delo slovenske zveze je bilo v novembru v polnem teku, pripraviti je bilo treba vso dokumentacijo za iskanje različnih projektov, zadnji čas za oddajo vlog je bil 1. december 2015. Druga pomembna stvar je tudi ta, da bo naslednje leto v aprilu, 16. 4. 2016 vseslovensko srečanje v Planiki Malmö, saj bo tamkajšnje društvo praznovalo 40. obletnico pevskega zbora in bo hkrati to povod za dvojno veselje ter druženje nas, Slovencev, na istem mestu. Vse podrobnosti v okviru teh srečanj bomo sporočili v naslednjem letu. Alojz Macuh SLOVENSKI DOM GÖTEBORG Slovensko glasilo izhaja enkrat ob vsakem letnem času, zato se sprašujem, le kam čas tako beži. Zunaj dežuje, listje je na tleh, čeprav še ni bilo hudega mraza. Drevesa bodo prezimila gola in spomladi bo spet vse zeleno. Kaj se je zgodilo od zadnjih novic? Evropo so preplavili imigranti z željami za boljše in lepše življenje. Njihove želje za delo, stanovanje in urejeno družinsko življenje bodo še kar lep čas zgolj želje, saj povsod primanjkuje prostorov, na delo tukaj pri nas pa že nekaj let čaka mladina in odrasli, ki so prišli na Švedsko pred leti. Edino, kar so lahko doživeli, je mir, brez padanja bomb in granat. Če pomislim 47 let nazaj, nas ni nihče vprašal, kje bomo dobili denar za hrano in plačilo stanovanj in smo takoj začeli delati. Učiti se švedskega jezika brez pravega učitelja nam je prav tako šlo od rok, čeprav smo se bolj potrudili in poskušali popravljati drug drugega. Danes je to učenje plačano, doma pa imajo satelitski program v svojem jeziku. Veliko se je spremenilo, današnji pribežniki pa so nekoliko nehvaležni, radi bi imeli vse takoj. Kot smo lahko spremljali dogajanje v Sloveniji, so bili zahtevni, kruh jim ni bil dober, čistoča jim je bila odveč, saj so odmetavali, kar jim ni odgovarjalo. Prepovedali so snemanje v šotorih, da ne bi ljudje videli, kaj vse se dogaja. Danes, ko se je malo umirilo, so pogledi na vse skupaj drugačni in pojavlja se strah, kakšne bolezni in okužbe bi ti ljudje lahko prinesli s seboj. Številni so žrtvovali svoj prosti čas in pomagali, kar se lahko, in so zato vredni vse pohvale. Grenak priokus ostaja glede tega, da so države, ki sprejemajo vse te begunce, morale narediti prioritete, kje bodo vzele sredstva in dale drugam. Navsezadnje bodo davkoplačevalci nosili najtežje breme. EU samo obljublja denarno pomoč, se pa zelo težko loči od tega denarja. Marsikdo je znal reči, da se boji za svoje vnuke, ali bodo še govorili svoj jezik, imeli svojo katoliško vero, saj bodo tisti, ki so prišli zdaj, zelo veliko zahtevali. Nisem rasist, daleč od tega, vendar imam občutek, da se bomo mi vsi, ki smo tukaj delali in plačevali davke, sedaj morali odpovedati stvarem zaradi pomanjkanja zdravstvenega osebja (ki bo v prvi roki pomagalo pribežnikom). Vsak dan se sliši, kaj vse morajo dobiti za pomoč, ker so doživeli velike travme. Reveži, ki si niso mogli plačati prevoza preko morja, že kar nekaj časa bivajo v šotorih v Jordaniji in zanje ni denarja za boljše življenje. Delo v društvu je nekam na mrtvi točki, težko je dobiti ljudi, da bi naredili kaj skupnega, šli na kak izlet, čeprav je za člane avtobus zastonj. Edino po maši se dobimo pri kavi, da lahko malo poklepetamo. Pošta za letni občni zbor bo v pravem času prišla na naslove, ki jih imamo. Kot vedno smo pomagali na Božičnem bazarju 21. in 22. novembra, ki je potekal v cerkvi pri Hedenu. Slovenke tudi pomagamo pri srečanju upokojencev vseh narodnosti vsak drug torek v mesecu. V decembru bomo pripravili julbord, nekaj priloži Hildegard od prejšnjih srečanj, približno 150:- pa sami. Poletno srečanje smo končali z izletom v Trollhättan, z mašo v tamkajšnji cerkvi, po maši pa je sledila kava in zraven vse dobrote. Obisk muzeja Bohus je potekal z vodičko, od nje pa smo lahko slišali o ribičih, ki jih po ves mesec ni bilo doma in so žene nosile vso odgovornost. Sledilo je skupno kosilo in nato odhod domov. Na avtobusu smo razdelili sadje in sok. Lepo vreme je prispevalo, da smo dobro razpoloženi zaključili ta dan. Babice se odpravljamo na božično potepanje v Nemčijo za šest dni z avtobusom. Tako bomo zaključile to leto in tudi malo načrtovale naslednjega. Prvi mesec v letu 2016 nimamo slavljencev, naslednje mesece jih je nekaj. Hvala vsem tistim, ki ste z dobroto in prostovoljnim delom prispevali za boljši danes, obenem pa vas prosimo, da pomagate še naprej. Božjega Blagoslova ob Božičnem prazniku z mirom v srcu in ljubeznijo do drugega. V letu 2016 vsem veliko zdravja, uresničitev vseh želja ter veliko ljubezni do društvenega dela in srečanja. Za upravni odbor Slovenski dom zapisala: Marija Kolar SLOVENSKO DRUŠTVO SIMON GREGORČIČ KÖPING Novoletne čestitke 2016 S toplino božič naj vas greje, naj vez družinsko utrdi! A novo leto naj zaseje vse, česar si srce želi! Ljubezen, zdravje in veselje, življenje bogato naj vam obrodi, vse začrtane cilje v uspeh naj usoda spremeni. V december prižge se tisoč luči, na jelki svetloba naj žari. Zaželim naj vam, da naj ima novo leto tople, modre oči. V njih sta nebo in sanje ter sreča za vse ljudi. Naj ti vsaka zvezda izpolni željo, vsaka snežinka nariše nasmeh in vsak korak prinese srečo v teh prazničnih dneh! Lepe praznike in vse dobro v novem letu vam želim, spoštovani člani društva Simon Gregorčič. Ob tej priložnosti se želim najprej lepo zahvaliti upravnemu odboru za dobro opravljeno delo in skrb, vloženo v društvo, Prav tako hvala vsem članom društva za zvestobo in trud, ki ga iz leta v leto vlagate v obstoj društva in ohranjanja slovenske besede. Čestitke ob rojstnem dnevu vsem, ki ste praznovali v drugi polovici leta. Dragi slavljenci! Dokler imamo spomine, obstaja preteklost. Dokler imamo upanje, nas čaka prihodnost. Dokler imamo dobre prijatelje je lepa sedanjost. Hitro dnevi hitijo, drug za drugim se vrstijo in prišel je dan, ko ti praznuješ svoj rojstni dan. Zato najlepše voščilo naj ti velja, ni veliko je pa iz srca. Vse najboljše in najlepše za rojstni dan vsem ki ste praznovali! Veliko zdravja, sreče, in smeh naj vas spremljata na vseh poteh. Obvestilo vsem v društvu Simon Gregorčič Köping Den 27 december har vi slovensk mässa och efter mässan samlas vi i föreningens lokaler för att avsluta det gängna äret med fika. Vabilo in tudi obvestilo vsem, da se dobimo na prvi dan v novem letu po maši, namreč vabljeni na kozarček penine v prostore društva. Pridite, da tako skupaj nazdravimo in si zaželimo vse lepo za leto, ki je pred nami. SEBASTIAN IN NJEGOVA DIATONIČNA HARMONIKA Diatonična harmonika je ljudsko glasbilo, ki pa so ga proizvajalci v zadnjih letih tako izpopolnili, da lahko z njo igramo precej več kot samo ljudske, narodne »viže«. V Sloveniji so k temu pripomogli tudi najboljši narodno-zabavni harmonikarji. Tam je najbolj razširjena trivrstna diatonična harmonika. Torej,ta privlačen instrument - diatonična harmonika - je navdušil veliko Slovencev in prav tako tujih glasbenikov, med njimi tudi našega člana Sebastiana Megliča iz društva v Köpingu. Fant, ki je star komaj dvajset let, je spoznal ta zelo privlačno »frajtonarco«. Na začetku je malo poslušal, pozneje poskusil, in danes zna po enem letu že zaigrati veliko lepih slovenskih znanih skladb, na primer: V dolini tihi, Čebelar, Sveta Noč, Na Golici in še in še. Sebastian je sicer sin ml. Jožeta Megliča, ki je rojen na Švedskem, mama Ann Meglič je po rodu Švedinja, sin Sebastian pa ima v sebi mnogo slovenskega posluha. Zelo ga zanima slovenska domača glasba, čeprav ne govori slovenščine, je pa uspešen in sposoben glasbenik, ki rad posluša slovensko glasbo, prav tako pa ima zelo rad švedsko glasbo in se ukvarja tudi z njo. V Köpingu nam je v ponos, da imamo v društvu takšnega potencialnega člana, še bolj ponosni pa smo vsi v sorodstvu, kajti veliko lepih in veselih trenutkov doživljamo ob njegovi harmoniki frajtonarci znamke Poličar. Vsi zbrani v društvu, še najbolj pa sorodniki, mu želimo še mnogo lepih in zapletenih prijemov na harmoniki, naj melodije lepo zvenijo izpod njegovih prstov! Rad bi dopis zaključil z naslednjimi besedami: zelo mi je v veselje, da imam takšnega nečaka v sorodstvu. Sebastianova in moja želja je, da bova skupaj zaigrala melodije, ki so že napisane. Alojz Macuh Sebastian och hans frajtonarc'a! Musiken känner varken till nägra gränser eller avständ och den begränsar heller inte talan-ger "bara för att man inte kan spräket". Med dessa ord skulle jag vilja fä beskriva vär medlem, Sebastian Meglič. Trots att han (ännu) inte kan prata slovenska, sä har han börjat be-kanta sig mer och mer med den slovenska kulturen, sängerna och melodierna. Efter att ha lyssnat, googlat, beskädat framträdandet, besökt veselice, fätt läna ett dragspei, har han sakteligen börjat lära sig alltfler slovenska berömda sänger. I somras, under sin semester i Slovenien, hämtade han hem sitt första egna dragspei och nu övar han flitigt här hemma i Köping. Han kan redan ett flertalet sänger och när vi träffas och umgäs, fär vi nästan all- tid höra nägot nytt som han övar pä! I föreningen är vi myc-ket stolta över att ha en sän ung, talangfull kille som gärna tar tili drags-pelet pä vära träffar och fester! Vi önskar Sebastian lycka tili och glöm inte att ta med dragspe-let tili nästa äterseende! Föreningen och alia hans fans :) I juni firade bade Nile Melvin, Dominika samt Mia och Matej sina födelsedagar. Nu var det dags att fira vär Matej. Han bjöd pä grillad mat. Pä bilden i förgrunden (se ovan) syns paret Stefanie frän Slovenien som cyklade genom Sverige och besökte bi. a Vadstena. De fastnade i Heisingborg hos Olga och llko i nägra dagar och följde med till kalaset i Häljarp ORFEUM - LANDSKRONA FOTOBERÄTTELSE FRÄN SOMMARMINNEN Mina döttrar Lenka och Anne-Marie packar 560 st juninummer av Slovenska BLADET för sista gangen och nu, efter 13 är lämnar Zvonko och jag över arbetet kring distributionen till slovener i Köping. Under de senasteären har vi genomfört aktiviteter mest genom familjetraditio-ner, helgdagar och högtider. Efter att jag insjuknat, ser det inte bättre ut för L framtiden heller. Vara sammankomster H följs ät av berättande, fina fotografier, j^Jf^^ det begränsade utrymmet i Slovenska Bladet tilläter dock inte att publicera I dem mer. Jag skulle dock gärna vilja ha * I dem mer inf]ätade j texten, men nya bestämmelser säger annat. Redan den 18 maj gifte Zvonko och jag oss borgerligt, jag ville vara gift innan jag fyllde 70 är senare samma mänad. I början av maj firade även mitt äldsta barnbarn Therese och hennes sambo Jerry sina födelsedagar. Sommaren börjar i juni i och med midsommarhelgen. Vär sommar började dock nägot tidigare, den 14 juni, dä Zvonko och jag gifte oss även kyrkligt i Heisingborgs katolska kyr-ka, S:t Klemens. Heia släkten samt nägra vänner och bekanta var samlade inför vär vigsel. Midsommarafton firade vi med släkt och vänner hemma hos Lenka och Peter Molin. Under juni och juli hände det flera intressanta saker, bl.a. besökte vi Europeade i Heisingborg, där minst sex folkdansgrupper frän Slovenien medverkade. Vi fick besök av den slovenska författaren Ida Andersson som publicerade sin första bok om Katja den oönska- de dottern. Nu är den andra delen av tre, Helvetet i Paradiset, redan pä väg. Ida skriver pä svenska. Lan-KTr JU^IBE dskrona anordnade även som van- ■i ■ I ^D . ^"ј^ИчцИпН^^Д ligt Under juli semestrade paren Dora ј^К^З^^ЈШИ^Н och Hannu Tuomainen, Lenka och ^Р^ ј^ЈпД Peter Molin, Therese och Jerry San- P ^^^g^^KiiL Д I dberg samt Anne-Marie och Niklas ш Мрј^уд^дДД ' .'I Solve pä vart sitt hall. Kembros de- У \ ^ЗдИћтУд! I lade pa sig, pojkarna tagluffade tili ^ t^Jl^j ■eLJBIL.-X Grekland, Peter akte med flickorna - JU ^^ tili Italien och Leonida äkte med sin mor Olga och mormor tili Slo-^^Р^ДИ' Дд' ЈДИр ^^Д venien. Јђ| Frankrike, Belgien och Tyskland, Molin äkte genom Tyskland tili Italien, Kroatien och Slovenien, Sandberg äkte tili Vän under nägra dagar och paret Solve genom Tyskland till Tjeckien och Polen. Leonida Kembro anslöt sig senare till sin make och de äkte tili Italien. Det är sällan de semestrar pä var sitt hall, oftast häller vära barn med familjer samman, sä trivs de bäst. Dock blir barnen allt större, alla har sin egen vilja som ska tillgodoses i möjligaste män. Matej och Mia stannade kvar hemma i Sverige, de var i väntans tider. Den 9 augusti föddes en liten dotter, Marlie Irma, som samtidigt är den 40:e avkomman i Sverige, efter min mamma, Angela Budja och vär avlidne far, August Budja. Marlie är hittills vär yngsta familjemedlem och mitt och Zvonkos yngsta barnbarn. Det äldsta bar-nbarnet Therese, fyllde 28 är i maj. I juli fyllde vär sota Annie Karlin 20 är, och i augusti firade hennes bror, Victor Karlin 23 är och hans kusin, Charlie Budja Solve 19 är. I september fyllde David Kembro 20 är, vilket tirades av heia släkten. I oktober fyllde Jelka, min syster är och senare min man Zvonko. Eftersom vädret höll sig fint och vi hade lust, bestämde vi _ ___ oss för att vär bröllopsre- VMj sa skulle gä till M.N. i Slo-venien. Samtidigt firade I vi Zvonkos födelsedag. Vi ^H fick besök av mänga trev- Јк! liga grannar, vänner och j bekanta och även vi ge- nomförde flera besök i Ljubljana, Murska Sobota och i Bedenec. Resan gick riktigt bra och nu är vi tillbaka i Landskrona. Det är väldigt svärt för mig att inte ha med flera foton kring händelser, bäde privata och vad som händer inom vär familjeförening, därför blev det mest vanligt skriven text. Hoppas det gär bra ändä. Snart är det Jul. Vili avslutningsvis önska alia vära medlemmar och läsare EN RIKTIG GOD JUL OCH ETT GOTT NYTT ÄR 20126! JAG VILL ÄVEN TACKA FÖR DET GÄNGNA ÄRET. Tack Danni och Suzana för att ni är mäna om att föra Slovenska Bladet vidare! Tack alla som medverkar i arbetet med vär tidning och med Slovenska Riksförbundet i Sverige. Vi läses nästa är. Augustina Budja Bencek SLOVENSKO DRUŠTVO PLANIKA - MALMÖ Kaj je novega v Planiki? V soboto, 3. oktobra smo praznovali vinsko trgatev s skupno večerjo, ki je bila neke vrste ognjeni krst novega Upravnega odbora. Za razliko od prejšnjih časov so spremenili dan prireditve s petka na soboto, ker so menili, da bo prišlo več obiskovalcev. Tudi ura pričetka je bila bolj zgodnja, z 19. ure so jo prestavili na 17. - torej ob petih popoldne. Ob napovedanem času nas je bilo (če ne štejemo članov UO) v društvu le pet. Naj povem, da je bil še lep dan, sonce je bilo še visoko na nebu, nič kaj primeren čas za večerjo. Glavnina gostov je prišla šele okrog 19. ure, na srečo so pripravili hladne jedi, ki jih ni bilo treba pogrevati. Na koncu je bilo fletno in veselo, kot po navadi, kar pričajo priložene fotografije. Mesec november je pri Slovencih zelo pomemben, saj poleg Dneva vseh svetih praznujemo tudi sv. Martina. Po verovanju naših prednikov le ta naredi iz mošta vino, vino pa je poleg piva najbolj priljubljena slovenska pijača. V Planiki smo se na drugi skupni večerji zbrali v soboto, 14. novembra. Bilo nas je mnogo, muzikantje pa so godli pozno v noč. Na zadnjem sestanku vodstva Planike je bil sprejet sklep, da bo društvo 16. aprila 2016 pripravilo Slovensko srečanje, ter kulturni večer in proslavo v zvezi s 40. obletnico pevskega zbora Planika. Prireditev bo potekala v dvorani Makedonske pravoslavne cerkve, Danska vägen 30, Malmö. Iz Slovenije prideta vgoste pevski zbor in priznan glasbeni ansambel, udeležbo pa napovedujejo tudi več društev na Švedskem. Več o tem boste prebrali v Slovenskem glasilu marca, 2016. Jožef Ficko SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO OLOFSTRÖM Kulturno društvo Slovenija v Olofströmu, 24 oktober. Praznovali smo vinsko trgatev, zbrali smo se v društvenih prostorih. Bilo nas je okrog 24 članov, pričakovali smo malo večje število. Dosti se jih je odjavilo zaradi prehlada in drugih bolezni. Tako smo tudi ostali brez glasbenikov, eden je zbolel, drugi pa je bil drugače zadržan. Tako smo našo zabavo začeli s prijaznim pozdravom predsednika Janez. Bilo je prijazno in prijetno srečanje, vsak je imel kaj za povedati in veliko smo se morali pogovoriti. Tako se je na koncu nastalo zelo prijetno vzdušje in je bilo kar veselo. Po dobri večerji in sladki kapljici je sledil jabolčni zavitek, ki ga je spekla Ivanka Hrabar. Naš predsednik je prinesel grozdje in mošt, potem pa smo še zapeli in se veselili pozno v noč. Bilo je prijetno srečanje. Zapisala: Silvana Stopar SLOVENSKO DRUŠTVO STOCKHOLM Glasba - jezik, ki ne pozna meja Glasba je jezik, ki nam dovoli, da misli drug drugega ne ostanejo izgubljene v prevodu ne glede na to, od kod prihajamo. V soboto, 17. oktobra, smo v Slovenskem društvu v Stockholmu uspeli združiti ljudi z vseh vetrov, na kar smo še posebej ponosni. Ideja za prireditev se je kalila več kot leto dni, se oblikovala in rasla pod kulturnim vodstvom Danni Stražar in in s pomočjo Dominika Krta (Slovenija). Povezala je slovensko tradicijo Martinovanja s kulturno noto različnih narodnosti. Kaj bi si človek lahko želel več kot večer dobre glasbe s pravo slovensko Martinovo pojedino? Že preteklo leto je Martinovanje Slovenskega društva v Stockholmu privabilo precej ljudi, ki so se domov vračali s prijetnimi vtisi. Letos pa smo s kulturnim programom stopili še korak dlje in se odločili povezati še malo večji šopek zadovoljnih prijateljev Slovenskega društva v Stockholmu. Tako smo tiste sobote v Rägsve-du gostili skoraj 140 povabljencev, ki smo jih bili nadvse veseli. Kulturni del so s svojim programom obogatili Kvartet Krt, ja- ponski ženski pevski zbor Sakura pod vodstvom Yoko Fujikawa Muhr, Stockholmski komorni zbor (Stockholms kammarkör) pod vodstvom Benedikta Me-licharja ter slovenski pevski zbor Triglav iz Stockholma pod vodstvom Dominika Krta in Danni Stražar. Vsaka pesem nas je po svoje očarala in prevzela, vsekakor pa je bil v mojih očeh vrhunec večera skupinska izvedba priredbe pesmi Golica, pokojnega Slavka Avsenika, ki je požela bučen aplavz. Po končanem kulturnem delu smo se lotili prave slovenske Martinove pojedine. Dekleta v kuhinji so res dale vse od sebe! Mlinci izpod slovenskih rok so dali pojedini prav poseben pridih. Pa tudi vse druge pregrešno dobre sladke skušnjave po večerji so bile odlične. Da pa se ne bi samo jedlo in pilo, smo tudi peli in plesali do poznih nočnih ur. V malho smo pospravili lepe spomine, ki nas bodo greli vse do naslednjič, ko se zopet srečamo. Na koncu naj še enkrat izrazim zahvalo celotnemu upravnemu odboru društva, ki je trdo delal, da je dogodek ugledal luč sveta, ter vsem, ki so kakorkoli prispevali k izvedbi prireditve. Posebna zahvala gre tudi vsem tistim, ki ste se udeležili naše prireditve in nam s svojo prisotnostjo dali zagon za nove podvige v novem delavnem letu. Vsem tistim, ki vam ni uspelo biti z nami na ta posebni večer, pa bi radi okusili kanček vzdušja, sporočamo, da je na voljo DVD s celotnim programom prireditve, ki se prodaja po simbolični ceni. Prispevek pripravila: Andreja Klavžar Pesniški večer v Stockholmu z vrhunskimi pesniki 27. novembra 2015 smo imeli v Slovenskem društvu Stockholm priložnost gostiti vrhunska pesnika. Boris A. Novak, ki je edn najvidnejših slovenskih pesnikov sodobnega časa, je dan pred tem sodeloval tudi na mednarodnem pesniškem festivalu v Stockholmu, na našem pesniškem večeru pa se mu je pridružila tudi vrhunska pesnica Lucija Stupica, ki živi na Švedskem. Večer je povezoval in moderiral Aljaž Kovač, za glasbene vložke pa je na klasični kitari poskrbela Danni Stražar. Gostovanje pesnika Borisa A. Novaka je omogočila založba Goga z urednico Jelko Cigle-nečki na čelu, ki je tudi prisostvovala sami prireditvi. Na sliki: Jelka Ciglenečki (urednica založbe Goga), Aljaž Kovač, Lucija Stupica, Boris A. Novak in Danni Stražar Vtisi obiskovalcev prireditve so bili enkratni. Kot je marsikdo od njih rekel, je bil večer prava hrana za dušo. Veseli smo, da smo lahko izvedli takšno prireditev. Slovensko društvo Stockholm SLOVENSKO DRUŠTVO FRANCE PREŠEREN GÖTEBORG Čas hitro beži. Še malo, pa bo božič in silvestrovo in spet bomo delali velike načrte za tekoče leto v upanju, da se bo v Göteborgu prebudil slovenski duh. V letu, ki se počasi izteka, nam je uspelo pripraviti veselo Martinovanje v upanju, da prišlo čim večje število gostov. Toda kljub skromni udeležbi smo se imeli prijetno ob Erikini domači kuhinji, novo dozorelem vinu in Tomovi vrhunski postrežbi. Na koncu smo še zaplesali ob veselih zvokih Tonetove harmonike. Kljub hladnem in deževnemu novembrskemu večeru nam je uspelo pripraviti prijeten, topel in vesel večer za svoje gost. Naj na koncu v imenu društva vsem bralcem zaželim VESELE IN BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE TER VELIKO USPEHA IN SREČE V PRIHAJAJOČEM LETU Lado Lomšek IEZIKOVNI KOTIČEK - SPRÄKHÖRNA Ko sem se pred časom pogovarjala z ljudmi, ki na Švedskem živijo več kot 40 let, je padla zamisel, da bi tudi vtem glasilu občasno napisali kakšno »jezikovno zagato« ali napako, ki jo ljudje tako radi delamo. Damjan Zore, prevajalec, bralec, gledalec in pisec, kot se sam opiše na svoji spletni strani Peripetije, opisuje takšne napake, zato z njegovim dovoljenjem tokrat objavljamo prispevek, ki ga je objavil kot »pro-tip« #39. - jezikovne napake. Tako pravi: V tem jezikovnem nasvetu sem zbral nekaj primerov nepravilne ali neustrezne rabe, ki trmasto vztraja in je kot najtrdovratnejšega madeža ni mogoče odpraviti. Lahko pa poskusim. 1) Učencem lahko samo čestitam na uspehu. Pravilno: Učencem lahko samo čestitam za uspeh. (Podobno je tudi pri hvala na, vendar ni tako pogosto.) 2) Če vam ta način ne odgovarja, lahko poskusite kaj drugega. Pravilno: Če vam ta način ne ustreza, lahko poskusite kaj drugega. 3) Za kaj se gre v filmu? Pravilno: Za kaj gre v novem filmu? 4) Koncem (ali s koncem) avgusta bodo predstavili nov izdelek. Pravilno: Konec avgusta bodo predstavili nov izdelek. 5) To sem ti že preje razložil. Pravilno: To sem ti že prej razložil. 6) Kot otrok je bil več ali manj prepuščen samemu sebi. Pravilno: Kot otrok je bil bolj ali manj prepuščen samemu sebi. 7) V Cannesu je videl George Clooneyja (ali George Clooney-ja). Pravilno: V Cannesu je videl Georgea Clooneyja. To so Damjanovi nasveti, ki morda lahko koristijo vsem, saj je med vsem generacijami sploh zelo »priljubljena« zadnja, 7. napaka. Če recimo potegnemo vzporednico s švedskimi imeni, na primer Malmö, ni pravilno, če napišemo: Malmö-ja, temveč ime kraja preprosto sklanjamo, kot vse drugo v slovenščini: iz Malmöja, v Malmöju itd. Na splošno pa velja - vsa imena in priimki se sklanjajo BREZ VEZAJEV. Na svidenje do drugič, ko vam bomo znova posredovali kakšen koristen nasvet! NEKA! ZA OTROKE - NÄGOT FÖR VÄRA MINSTA ZIMA JE PRIŠLA Zima je prišla, sneg leti z neba, je puščava zemlja vsa. Mraz prihaja z njo, hud možak je to, nam pa nič hudo ne bo. Mrazek, prava reč, mi gremo na peč, pa ne moreš nam nič več. Herr Frost kommer med fru Vinter, det en dyster tid kan vara, men med oss är det ingen fara. Herr Frost, sä nära, vi därför framför brasan och i värmen kommer att vara, där kan du inte nä oss, där är vi utom fara. (tolkning avSM) Pokukajte na našo spletno stran, www.slovenskazvezanasvedskem.com, kjer objavljamo tudi pesmice. Är du nyfiken pä vilken barnsäng vi publicerat denna gäng?! Du hittar den pä vär hemsida, www.slovenskazvezanasvedskem.com Vintern är kommen, snön frän himlen yr ner, marken är öde, vart man än ser. INTERVJU Z NAJMLAJŠIMI ČLANI -INTERVJU MED VÄRA YNGSTA MEDLEMMAR Ker želimo dati priložnost tudi najmlajšim članom naših društev, tokrat objavljamo intervju z Jakobom Bonnevierjem, ki zelo lepo govori slovensko. Sam je odgovoril na vprašanja, ki smo mu jih poslali in spodaj lahko preberete intervju z njim. 1. Jakob, ker zelo lepo govoriš slovensko, bi te rada najprej vprašala, kako se sam počutiš, ko govoriš slovensko? Se ti zdi težko? Meni je fajn govorit slovensko, ker ni tako težko in se mi zdi eksotično, ker sem doma na Švedskem. 2. Ali lahko opišeš svojo družino? Še kdo drug govori slovensko? Skoraj vsi govorijo slovensko, samo Max ne govor. Moja družina je oči David, mami Urša, brat Benjamin 7,5 let, Filip 4,5 let in Max 1 let. Živimo v Gävleju in mami Urša je iz Slovenije, oči David pa iz Švedske. Jakob nam je narisal risbo po lastni izbiri. 3. Kaj pa ti, kaj ti počneš poleg tega, da hodiš v šolo? (šport, glasba) Igram čelo, 2 krat na teden pa igram tenis in nogomet ter hodim na plavanje 1 krat na teden. 4. Kolikokrat na leto obiščeš Slovenijo, imaš tam sorodnike? Kako se pogovarjaš z njimi, v katerem jeziku (malo neumno vprašanje, a bi rada, da bralci to izvejo)? Mi gremo v Slovenijo 3 krat na leto in tam imam sorodnike: ata Zorko in strica Miha in prababico Geli in z njimi govorim slovensko. Meni so v Sloveniji najbolj všeč gore in naj boljša mesta so tam pri Tržiču. Všeč mi je tudi Bled in Ljubljana, in rad plavam v Atlantisu (bazeni v Ljubljani, op. ured.). Benjaminu so tudi všeč gore in Filip ima rad živalski vrt. Г 1 1 —S ' - r 1 1 N i 6. Za konec pa napiši, kaj bi ti nekomu, ki je star toliko kot ti, priporočal, če bi šel na obisk v Slovenijo? Kaj bi mu rekel, naj si ogleda ali kaj naj počne? Je tebi bolj všeč Slovenija poleti ali pozimi? Rekel bi, naj gre v Ljubljani pa Bled in da se odpravi v gore. Meni sta enako všeč poletje ali zima. Poleti se kopam v morju in v Blejskem jezeru, Po zimi smučam, drsam in delam salte v snegu. Jakob in Benjamin Hvala, Jakob, ker si nam bil pripravljen napisati nekaj o sebi. Ohranjaj slovenščino in uživaj vsakič, kadar obiščete Slovenijo! RECEPTI - RECEPT Silvesterski meni 4 osebe Liptovski gnjatni zvitki s polnjenimi jajci * Goveja juha * Goveja pljučna pečenka s parmezanovimi štrukeljci in portsko vinsko omako * Skutni kolač s čokolado Liptovski gnjatni zvitki s polnjenimi jajci Sestavine: 400 g masla 400 g skute 0,5 žlice kaper pol sardele malo paprike tanke rezine gnjati 4 trdo kuhana jajca 400 g masla 0,5 žlice gorčice poper limonin sok za okras kisle kumarice, rdeča paprika, zelen peteršilj, glavnata ali francoska solata Zvitki: Penasto umešamo maslo in skuti dodamo pretlačeno sardelo, sesekljane kapre, sol in papriko. Zmešamo, s tem nadevamo gnjatne rezine in jih zvijemo v klobasice. Ponudimo same ali s kakšnim drugim narezkom. Jajca: Kuhana in ohlajena jajca prerežemo po dolgem: rumenjake previdno iztisnemo in jih pretlačimo. Penasto umešamo maslo, dodamo pretlačene rumenjake, sol, poper, gorčico in po okusu limonin sok. Zmes damo v brizgalnico in z njo napolnimo beljakove polovice. Okrasimo jih. Goveja juha: Sestavine: 800 g nemastnega govejega mesa (najbolje s križa živali), Eno govejo kost 5 litrov vode 3 do 4 korenčke nekaj zelene korenino peteršilja malo pora po želji tudi nekaj kolerabe rezina čebule 3 stroke česna lovorjev list žafranika Priprava: V še hladno vodo vložimo korenčke, nekaj zelene, korenino peteršilja, malo pora in kolerabo,dodamno meso in kost. V juho dodamo rezino opečene čebule, 3 stroke česna, list lovorja, 10 zrn črnega popra in malo žafranike. Ko juha prične vreti, znižamo temperaturo in dolijemo pol decilitra mrzle vode. Juha naj počasi vre, občasno ji lahko prilijemo malo mrzle vode. Približno na polovici kuhanja jo po okusu solimo, kuhati pa jo moramo vsaj tri ure. Goveja pljučna pečenka Sestavine: 4 kosi goveje pljučne pečenke 2 glavici radiča trevisio 2 dl rdečega vina 1 dl balzamičnega kisa olivno olje sol poper peperončino Priprava: Za govejo pljučno pečenko naj bodo zrezki debeli nekako 1,5 cm. Dobro jih poso-limo, dodamo poper v zrnju (najboljši je mešan: črni, beli, rdeči in zeleni). Zrezke zložimo v manjšo posodo ter jih prelijemo z olivnim oljem. V marinadi naj stojijo vsaj en dan, odlični pa so, če tako počivajo dlje časa. Meso nato popečemo na žaru ali v ponvi na zelo vročem ognju. Če želimo manj pečeni bi-ftek, zadošča, če ga pečemo eno minuto in pol na vsaki strani, po želji pa ga lahko pečemo tudi dlje. Parmezanovi štrukeljci Sestavine: Vlečeno testo Nadev: 2 jajci, 50 g maščobe, 40 g drobtin, 3 žlice naribanega parmezana Trdemu snegu 2 beljakov dodamo rumenjaka in še nekaj časa stepamo. Ob strani med stepanjem počasi prilivamo raztopljeno maščobo. S tem namažemo razvlečeno testo, enakomerno potresemo s sirom in drobtinami in zvijemo. Ko je štrukelj za prst debel, ga odrežemo in testo zvijamo naprej. Za kuhanje štrukeljce razrežemo s topim predmetom, da jih stisnemo in zapremo. Lepo se režejo s tankim porcelanastim krožnikom, ki ga poma-kamo v moko. Pokrite kuhamo od 7 do 10 minut, da jih rahlja tudi sopara. Štrukelj lahko tudi položimo na namazan pekač, ga spečemo in narežemo ohlajenega. Portsko vinska omaka Sestavine: košček masla 1 jedilna žlica sladkorja 1 jedilna žlica moke 1 kavna skodelica portskega vina sol nekaj klinčkov ščepec cimeta Priprava: Vinsko omako pripravimo tako, da v vroči ponvi raztopimo maslo. Dodamo sladkor in nato moko, zalijemo s polovico količine vina. Premešamo, dodamo začimbe in nadaljujemo s kuhanjem. Pri tem neprestano mešamo, da dobimo gladko zmes. Na koncu dodamo še drugo polovico vina in umaknemo z ognja. Skutni kolač s čokolado Sestavine: Testo: 75 g masla, 175 g prepečenca, 2-3 jedilne žlice kakava v prahu Nadev: 200 g preliva iz temne čokolade, 50 ml pomarančnega soka, 4 cl pomarančnega likerja, 750 g skute, 250 g maskarpona, sredica 1 va-nilijevega stroka, 150 sladkorja, 4 jajca, maščoba za model. 1 tortni model cca 26 cm Priprava: Prvi dan v majhnem loncu raztopimo maslo. Pečico segrejemo na 180C. v vrečko za zmrzovanje damo prepečenec in ga drobno zdrobimo s kuhinjskim valjarjem, nato ga stresemo v posodo. Dodamo stopljeno masloin kakaz ter z rokami vse dobro premešamo. Mešanico porazdelimo po dni modela za torto in nekoliko potlačimo. V pečici jo pečemo na srednjem vodilu 10 minut. Nato delno pečeno testo vzamemo iz pečice in ohladimo v posodi. Temperaturo prečice znižamo na 160C. Za nadev na grobo sesekljamo preliv, prilijemo pomarančni sok, liker in preliv med mešanjem raztopimo v loncu. Vzamemo s štedilnika in primešamo liker. V posodi zmešamo skuto, maskarpone, vaniljevo sredico in sladkor. Med mešanjem postopoma dodamo še jajca. Skutno kremo razdelimo na dva dela, enemu primešamo stopljen preliv. Namastimo rob modela za torto. Polovico svetle mase porazdelimo po piškotnem dnu, nato na sredo svetle mase naredimo veliko pazko iz tamne mase. S spiralnim vrtenjem posode jo v obliki kroga porazdelimo navzven, temne kreme ne sme popolnoma prekriti. Z oblikovanjem nadaljujemo dokler ne uporabimo obeh krem. Skutni kolač pečemo v pečici na najnižjem vodilu prebližno 1 uro. Čokoladna krema bo ostala tekoča. Kolač vzamemo iz pečice, ohladimo in ga čez noč postavimo v hladilnik, da se čokoladna krema strdi. Ponudimo ga naslednji dan. Recepte pripravil: Boštjan Pristovnik ŠPORT - SPORT JAN URBAS - POKLICNI IGRALEC HOKEJA Jan Urbas je 26-letni Slovenec, ki je igral že v precej klubih tudi na Švedskem. Svojo poklicno pot je začel pri HD HS OLIMPIJA v sezoni 2005-2006, pozneje pa je igral v različnih klubih, osem sezon tudi v švedskih klubih (Malmö IF Redhawks, Växjö Lakers in Västeräs IK), tudi letošnjo, deveto, bo igral za Västeräs. Uredništvo: Jan, ali lahko malce podrobneje opišeš svoje čisto prve začetke, kako si se spoznal s hokejem, kje si ga treniral ipd.? Jan: Doma sem iz Dolenje vasi pri Cerknici. Se pravi v bližini Cerkniškega jezera. Včasih ko so bile zime hladnejše je bilo jezero dlje časa zamrznjeno in se je veliko drsalo in tudi igralo hokej. Moj oče je velik ljubitelj hokeja, kar je botrovalo k temu da sem začel drsati in potem tudi trenirati. Trenirati sem začel v Ljubljani pri Olimpiji, ker je najbližje Cerknici. Pri tem se imam zahvaliti mami in očetu, ki sta me začela voziti že pri treh letih in pol. Pri Olimpiji sem treniral in igral vse od sedemnajstega leta, dokler se nisem preselil v tujino na Švedsko. Uredništvo: Ali je odločitev, da se boš s tem ukvarjal tudi profesionalno, prišla preprosto s tem, da si bil pač dober? Si se kdaj obotavljal, ali bi se podal na to pot? Jan: Res je da sem bil med boljšimi v svoji generaciji, ampak v Sloveniji je zelo težko uspeti, sploh v športu kot je hokej na ledu. Ko sem bil star sedemnajst let je bila možnost, da odidem v tujino ali pa da se popolnoma posvetim šoli in si kariero ustvarim nekje drugje. m Uredništvo: Zanimivo je, da si kar precej časa v svoji karieri v resnici preživel v švedskih klubih. Kako te je pot sploh zanesla sem (ali je to pač samo dela managerja?) Jan: Ko sem bil mlajši se pravi med dvanajstim in sedemnajstim letom smo vsako poletje hodili na poletni tabor na Švedsko v Landskrono. Pri sedemnajstih letih sem na taboru izrazil željo da bi se rad preizkusil in zaigral na Švedskem. Tam je bilo kar nekaj trenerjev, ki drugače trenirajo tudi klube po celotni Švedski. Do mene je pristopil trener Roger Öhman iz Malmöja in mi ponudil štirinajst dnevno preizkušnjo v njihovem mladinskem pogonu. Ponudbo sem z veseljem sprejel. Odšel sem na preizkušnjo in jo uspešno opravil. Tako se je začela moja kariera na Švedskem. Uredništvo: Če bi recimo moral reči, v katerem klubu ti je bilo od zgoraj omenjenih treh klubov najbolj všeč, za katerega bi se odločil? Katero mesto ti je bilo pa recimo najbolj všeč od vseh mest, v katerih si igral do zdaj? Jan: Težko seje odločiti, kajti v vsakem klubu je nekaj drugačnega. Če pa se moram odločiti za enega pa bi izbral Västeras. Mislim da zato, ker mi v klubu zaupajo. Imam veliko vlogo v ekipi, kar mi daje še dodatno motivacijo da se vsak da poizkušam naučiti nekaj novega. Tudi glede mest je zelo težko izbrati enega. Npr. München je zelo lepo mesto, ampak je za moj okus preveliko. Bolj so mi všeč mesta, kot sta Växjo in Västeras. Uredništvo: Ali lahko mogoče opišeš, kakšen je delovnik poklicnega hokejista na splošno (vsak dan in tudi v celotni sezoni)? Zdi se kar precej naporen. Jan: Moj delovnik, kadar ni tekem, je videti nekako tako: vstanem ob 7.00 zajtrk. Ob 8.00 se odpravim v dvorano. Tam imamo suhi trening (fitnes) in pa trening na ledu. Po treningu se s soigralci odpravimo na kosilo in nato domov okrog 15.00 ure. Med sezono so treningi malo krajši, vendar je veliko tekem, tako da smo veliko na poti in ne treniramo tako dolgo. Uredništvo: Gotovo bi lahko rekli, da je zdaj hokej tvoje življenje, a ga verjetno nekoč čez nekaj let ne boš več tako aktivno igral. Ali nam morda lahko namigneš, kaj še v življenju rad počneš (recimo ko si ob koncih sezone nazaj doma v Sloveniji)? Na športnem področju ali pa drugače. Jan: Ja res je. Hokej je moje življenje. Vse skupaj je stoodstotno podrejeno hokeju. Izven hokeja pa se rad ukvarjam z drugimi športi, kot so nogomet, košarka in tenis. Za zdaj je še vedno vse skupaj povezano s športom, vendar po treba kmalu razmišljati tudi o kakšni drugi stvari. Ampak pustimo to za pozneje ... Uredništvo: Ker si že toliko let v tujini, kako je po tvojem mnenju to vplivalo tudi nate kot osebnost, na dozorelost (ko se mora človek sam znajti in poskrbeti zase). Ali na to gledaš kot na nekaj pozitivnega? Zadnja leta ti družbo dela punca ATeja. Ali se ti zdi, da je prav zaradi nje tudi lažje prenašati tujino? Jan: Res je, da že kar nekaj časa igram v tujini. Doma je bila za vse stvari v pomoč mama. Ko pa se odpraviš v tujino, si kar naenkrat sam. Naučiti se moraš kuhati, prati, likati ipd. Mislim, da je vse skupaj pozitivno vplivalo name. Na stvari gledaš drugače kot bi sicer, če ne bi imel te izkušnje. Ja, zadnja tri leta (zdaj že četrto) mi družbo dela zaročenka Teja in prav zaradi nje je vse skupaj veliko lažje. Zdi se mi, da je zaradi nje vse skupaj malo bolj domače kot bi bilo sicer. Hvala, ker si si vzel čas za intervju, Jan! Opomba uredništva: Jana smo imeli priložnost osebno spoznati z njegovo zaročenko Tejo. Je preprost in pameten fant, ki človeka preseneti s svojo zrelostjo in prijaznostjo. Obadva sta se nam vtisnila v srce s svojo simpatičnostjo. Želimo mu veliko uspeha. Dokler ostaja na Švedskem, bomo gotovo navijali zanj. V SPOMIN - IN MEMORIAM Knjiga njenega življenja se je odprla 23. novembra 1936, ko je v Mariboru zagledala luč sveta, z imenom Ljudmila Danica Tkalec. Ima še sestro Slavico Šef in brata Vilija Tkalec, ki je umrl leta 2004. S Pavlom Marčičem sta imela Vesno in Davorina. Mama Ljudmila je srečala Mira Sevčuk, katerima sta se rodila Don in Ural. Življenje jo je pripeljalo na Švedsko že leta 1965, v Malmö, kjer sta si z Mirom ustanovila skupni dom in kjer sta skrbela za svoje otroke. Želja otrok je bila, da se od mame poslovijo v družinskem krogu. Tako je bila pogrebna sv. maša za pokojno mamo, babico in prababico Ljudmilo v S:ta Gertruds kapeli na pokopališču v Malmöju na sam praznik blaženega škofa Antona Slomška. Pri Sv. Magdaleni v Mariboru, od koder je pokojna prišla na Švedsko, so se pokojne spomnili z zvonenjem. In ko so se njeni domači pri grobu poslavljali, so v grob pokojne posuli tudi zemljo iz rodnega Maribora. Naj se pokojna Ljudmila Marčič spočije od svojega truda in naj jo usmiljeni nebeški Oče sprejme v srečo nebeškega življenja, saj tam je naš pravi dom, tam vedno srečen bom, kot je zapel blaženi škof Slomšek. vaš Zvone Podvinski OBVESTILA - MEDDELANDEN Iskrena zahvala! Želiva se iskreno zahvaliti nekdanjemu uredništvu, Auguštini Bencek Budja, Zvonku Benc-ku in Jožefu Ficku, ki so po dolgih letih razrešeni dela z glasilom. Upava, da bodo v prihodnosti zadovoljni z najinim delom in obljubljava, da se bova potrudili po najboljših močeh, da boste še naprej ponosni na glasilo, ki ste ga pred leti začeli ustvarjati! Brez vas ne bi bilo danes nobenega glasila, s katerim bi lahko nadaljevali. /urednici Stört tack! Vi vili förmedla ett sto rt tack till den tidigare redaktionen, Avguština Bencek Budja, Zvonko Bencek Budja, Jožef Ficko, som nu avlastats frän detta arbete med bladet. Vi hoppas att ni framöver blir nöjda med värt fortsatta arbete och vi lovar att vi kommer att göra värt bästa för att göra er fortsatt stolta över det ni en gäng päbörjat! Utan er hade vi inte haft nägot blad att jobba vidare med. /redaktionen Predsednik Slovenske zveze, Alojz Macuh, je članom nekdanjega uredništva: Auguštini Bencek Budja, Zvonku Bencek in Jožefu Ficku v zahvalo za njihovo požrtovalno delo v preteklih letih izročil skromno zahvalo. Če pride do spremembe naslova, prosimo, sporočite uredništvu Glasila, da spremenijo naslov, kajti preveč glasil se vrača nazaj! Enako velja tudi za nove člane, prosimo, sporočite njihove naslove, da bodo tudi oni v prihodnje dobivali glasilo. Enako velja za nekdanje člane. Prosimo, upoštevajte to našo prošnjo in poskrbite, da se stvari uredijo. Pošljite spremembe na: slovenskoglasilo@gmail.com Kom ihag att meddela om era medlemmars ev. adressbyten eller nya medlemmars adresser sä att även de fär bladet hemskickat. Informera oss även om adresser tili dem som inte längre är medlemmar i nägon förening. Det gär bra att maila tili: slovenskoglasilo@gmail. com. Obvestilo za prijatelja JOŽETA OKORN Pred 50 leti sva bila skupaj vse od Avstrije in do Göteborga, potem pa se je najino prijateljstvo prekinilo oz. sva izgubila stike, vendar sploh ne vem, zakaj. Prosim te, g. Jože, če bereš glasilo, se oglasi na kakšen način. Morda pozna kdo pozna g. Jožeta Okorn, pa naj o tem obvesti EDVARDA KUNSTA na naslovu Ägärdsvägen 61, 34137 Ljungby. Srečanje vseh generacij se je letos zopet odvijalo na jugu Švedske, natančno v Barnakälla. Tako je bilo dogovorjeno na občnem zboru SZ. Za naprej pa bo srečanje vseh generacij na različnih mestih in v različnih pokrajinah, vse je seveda odvisno od društev, če bodo zainteresirana za organizacijo takšnega srečanja. Vas pa že naprej obveščamo, da bo naslednje srečanje bolj proti severu (oz. srednja Švedska), natančna lokacija še ni znana. Želim si, da bi prvo takšno srečanje pripravili v pokrajini Västmanland, saj bi to pomenilo nekakšno središče za vsa društva v bližini. O srečanju vseh generacij bomo društva pravočasno obvestili. Predsednik Slovenske Zveze Alojz Macuh UČENJE SLOVENŠČINE Učenje slovenščine od tečaja do certifikata! V reviji moja Slovenija najdete podatke o učenju slovenskega jezika. Slovenski jezik bogatijo različna narečja. Slovenci ga imamo radi, ampak ali je znan tudi zunaj slovenskih meja? Kdo skrbi za širjenje slovenskega jezika in za to, da se tujci naučijo slovenščine kot drugega tujega jezika, si preberite v nadaljevanju. Center za slovenščino kot drugi tuji jezik V centru spodbujajo mednarodno slovenistično raziskovanje, organizirajo strokovna in znanstvena srečanja ter razvijajo celotno infrastrukturo za doseganje, preverjanje in potrjevanje znanja slovenščine kot drugega/tujega jezika. Izvedli so kar nekaj projektov za promocijo slovenščine. Meni najljubši projekt se imenuje Slovenščina na daljavo (http:// www.e-slovenscina.si/), kar je tudi odlična ideja za vse izseljence, ki bi radi obnovili znanje materinščine. Gre za brezplačno dostopen internetni tečaj, ki je nastal v sodelovanju Centra za slovenščino, Fakultete za elektrotehniko UL, Ministrstva za izobraževanje znanost in šport ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tečaj je brezplačen in enkratna priložnost za učenje na enostaven in učinkovit način - kar izpred računalnika. http://www.mojaslovenija.net/informacije/izobrazevanje OBVESTILO REVIJE CICIBAN ZA VSE STARŠE IN NJIHOVE OTROKE! Spoštovani! V CICIBANU želimo razviti rubriko Otroci po svetu. Iščemo stik s Slovenci, ki bodisi živijo z otroki na tujem ali pa imajo sorodnike na tujem. Prosili bi za fotografsko in besedilno gradivo o njihovem otroku/otrocih v starosti od 6 do 8 let (Cicibanovi naslovniki), ki bi ga potem sami uredili v nekakšno >osebno izkaznico<. Kje otrok živi, portret, njegova družina, sodelovanje v domačem gospodinjstvu, prijatelji, šola, živalski ljubljenci, značilna hrana dežele in otrokova najljubša jed, hobiji ... naravne in kulturne značilnost dežele, države, kraja ... Dobrodošla so tudi značilna praznovanja in običaji (novo leto, rojstni dan, začetek šolskega leta, preživljanje počitnic). Fotografije morajo biti ZELO dobre kakovosti, drugače ne gre. Potrebovali bomo pisno izjavo staršev otrok, da se strinjajo z objavo fotografij. Vsi, ki bi želeli sodelovati, pišite na Lep pozdrav, Slavica Remškar glavna in odgovorna urednica revije Ciciban SMEH JE POL ZDRAVJA - ETT GOTT SKRATT FÖRLÄNGER LIVET »Oj stari, kaj pa delaš?« »Stol za ženo.« »Ajaaa! Pa gre?« »Ooo ja, gre gre, le elektrika me še malo zafrkava.« Poslanec gre po ulici in sreča mlado mamico z otrokom. Otrok pokaže s prstom nanj in reče: »Poslanec, poslanec!« Poslanec je presenečen in mu reče nazaj: »Kako pa ti veš, da sem jaz poslanec?« Pa reče mamica: »Saj ne ve, samo R-ja še ne zna izgovoriti!« Upokojenca sta krmila golobe in eden se oglasi: »Golobi so kot politiki!« »Kako to misliš?« »Ko so spodaj, ti jedo iz roke, ko pa so zgoraj, serjejo po tebi!« Nekega dne na taščina vrata potrka zet s kovčkom v roki. Tašča ga vpraša: »Kaj pa počneš tukaj?« »Skregal sem se z vašo hčerko.« »In?« začudeno tašča. »Poslala me je k hudiču.« Žena možu: »Dragi, jutri je najina obletnica poroke, ali zakoljeva prašička?!« »Zakaj? Saj prašič ni nič kriv!« Na radio Velenje med oddajo »v živo« nekdo pokliče: Poslušalec: »Dobar dan, tukaj Safet iz Veleja.« Voditelj: »Pozdravljeni Safet, kaj bo dobrega?« Poslušalec: »Dobrega?« Ma dobro je to, da sam danas zjutra u Velejaparku našu denarnico z dost denara i dokumenti.« Voditelj: »Koliko pa je denarja?« Poslušalec: »Malo više čez tri tisuč evrov, i kartice.« Voditelj: »A se da iz dokumentov razbrati, kdo je lastnik?« Poslušalec: »Da, to je neki Vlado iz Veleja.« Voditelj: »In kako lahko gospod pride do vas?« Poslušalec: »Pa ja ne zovem radi toga. Zavrtite čoveku jedan dobar komad!« PISMA BRALCEV - LÄSARNAS BREY G. Lojze Hribar iz Švedsko-slovenskega prijateljskega društva nam je posredoval naslednje pismo: Besök pä Rosendais -Bernadottes sommarslott Besöket pä Rosendais slott och trädgärdar lördagen den 26 september pä Djurgärden i Stockholm var lyckat. Medlemmarna i Svensk-Slovenska Vänskapsföreningen, i blandade äldrar och ur tre generationer, anslöt sig tili andra besökare under den guidade turen. Guiden, en ung dam, visade och berättade om slottets historia och de första Bernadottes levnadsbana. Slottet restes pä 1820-talet ät Karl XIV Johan som skulle använda det som ett sommarslott. Karl XIV Johan var, tidigare under Napoleons tid, franske generalen Jean Baptiste Bernadotte som tägade in i Ljubljana är 1797. Guiden berättade bland annat om hans tjänstgöring innan han kom till Sverige, att han var en duktig och framgängsrik general, administrator, guvernör pä olika häll i Tyskland och ambassador i Wien, men visste inte att han även var fransk guvernör för lllyriska provinserna som hade sitt säte i Ljubljana. Guiden tackade föreningens representanter för den kompletterande Informationen. Rosendais trädgärdar. Rosendais trädgärdar ligger strax tili vänster om Rosendais slott och är en rolig upplevelse för dess besökare. Här kan man se och lära om biodynamiska odlingar av grönsaker, blo-mmor och frukt, handla plantor och krukor. Vidare kan man sitta och vila och avnjuta en kopp kaffe/te och gotta sig med goda kakor eller olika välsmakande smörgäsar. Omrädet är ocksä attraktivt för bröllop och fester. Det finns utplacerade bord och stolar överallt, även under äppelträden. Ett besök pä detta smultronställe kan rekommenderas för alla äldrar! Lojze Hribar MARIANNE RATAJC - FOTOGRAFIJE VELIKE PLANINE - SLOVENIJA Marianne Ratajc nam je posredovala fotografije, ki jih je naredila letos poleti med obiskom v Sloveniji. PISMO BERNARDE BUDJE Pismo objavljamo v izvirni obliki. C&A trgovina se zavzema za krepitev vloge žensk po vsem svetu. V oktobru se bodo sodelavci zbrali po vsem svetu in delili svoje zgodbe ter selfi-je o ženskah, ki jih navdihujejo. Z našimi glasovi bo fundacija C&Aprispevala 10 evrov za dobrodelno organizacijo ki jo želimo podpreti. Moj prispevek k kampaniji; The women who inspires me is my aunt Augustina Budja, mother of four, who lives in Sweden. This campaign is a perfect oppuortunity to tell her and to others how I always admired how goodhearted, understanding, creative and hardworking she is. Although she had a lot of ups and downs in her life she cares for her family and other people and puts others need first. She lives in Sweden but she is a patriot and tries to keep Slovenian culture and language alive in many different ways. All these characteristics can be seen in her work: she wrote a lot of books and poems, she sings, is cofounder of trio Budja and mixed familly choir Orfeum. Was a member of folk ensemble Lastovke, had lead children choirs.Wrote more than fifthy songs and recorded about hundred songs and a few albums .Has degree in cultural science (studied history of Slovenian nation, in Nordic languages, has masters degree in education. Publishes scientific discussions, reports and interviews in Swedish and Slovenian media. Editor of Slovenian association in Sweden. Saddly last year she had a stroke. Due to her strong personality she recovered and even wrote a book about her experince with these disease to alert the meaning of being healthy. I learned from her that life is worth living regardiess what obtsticales come your way and you have to stay positive becouse good people exist everywhwere... Niece Bernarda Prevozi v Slovenijo LETALSKI PREVOZI Linijo vStockholm je slovenski letalski prevoznik Adria napovedoval že nekaj časa in vStoc-kholm so letos leteli od konca aprila in bodo še leteli do konca oktobra, in sicer dvakrat tedensko - ob torkih in četrtkih. Nakup vozovnice je možen na Adriini spletni strani https:// www.adria.si ali na drugi spletnih straneh s ponudniki letalskih vozovnic. Cene se gibljejo od 130 evrov naprej - najbolje je kar preveriti na njihovi spletni strani!. Adria že ponuja letalske vozovnice od konca marca naprej! Za tiste, ki živite bolj na jugu Švedske, je seveda odlična tudi povezava Kopenhagen-Ljubljana (direktna linija). Nizkocenovne letalske povezave: www.ryanair.com Flyg frän Stockholm Skavsta till Rijeka (let iz Stockholma do Reke, Hrvaška) AVTOBUSNI PREVOZI: *FRANK BUSS Informacije o destinaciah in cenah najdete na njihovi spletni strani: www. frankbuss.net. Prevoze opravljajo iz Švedske do Slovenije in na Hrvaško ( Popusti / Rabatter: - Barn 0-2 är äker GRATIS utan egen sittplats - Medlemmar i slovenska föreningar kan erhälla 20% RABATT /člani slovenskih društev lahko dobijo 20 % popust. *ADRIATIC BUSS; KONTAKT: http: www.adriaticbuss.com Stockholmsvägen 16 602 17 Norrköping Telefon: 011-10 55 20; 011-10 55 45; E-naslov: info@adriaticbuss.com Slovensko GLASILO - Slovenska BLADET Izdajatelj / Utgivare: Slovenska zveza /Slovenska riksförbundet i Sverige Box 145, 731 23 Köping Predesednik / Ordförande: Alojz Macuh; slovenska.riksforbundet@gmail.com NASLOVI - KLUB KUTLURE SLOVENIJA Preds.: Karli Zunko c/o Karli Zunko Norra Torgggatan 17, 640 30 Hälleforsnäs slovensko.drustvo@gmail.com IVAN CANKAR Preds.: Ivan Zbasnik, tel. 035- 21 12 94 Meteorvägen 17, 302 35 Halmstad il.zbasnik@bahnhof.se SD SIMON GREGORČIČ Preds.: Alojz Macuh, 0221-185 44 Scheelegatan 7, 73132 Köping aa.macuh@gmail.com KD SLOVENIJA Preds.: Janez Rampre; Mob.:073-344 95 27 Vallmovägen 10, 293 34 Olofström janez.rampre@oktv.se SLOVENSKI DOM Preds.:Jože Zupančič, 031-98 19 37 Parkgatan 14, 41138 Göteborg marianne.ratajc@byggnads.se SLOVENSKO KD FRANCE PREŠEREN Preds.: Lado Lomšek, 031-46 26 87 c/o Lomšek Štora björn 33, 415 16 Göteborg ladolomsek2@gmail.com ADRESSER SLOVENSKA AMBASADA Amaliegade 6, 2nd floor 1256 Copenhagen, Denmark Telefon: +45 33 73 Ol 20 +45 33 73 Ol 22 Faks: +45 33 15 06 07 e-pošta: vkh@gov.si SLOVENSKO DRUŠTVO PLANIKA Preds.: Rudolf Belec, 040 2180 84 V:a Hindbyvägen 18, 214 58 Malmö belec54@gmail.com SLOVENSKO DRUŠTVO STHLM c/o Anton Kisovec Rosendalsslinga 3,186 33 Vallentuna Preds.: Vika Lindblad, 08 89 74 96; slovdrustvo.stockholm@gmail.com PEVSKO DRUŠTVO ORFEUM c/o Bencek-Budja Hantverkarg. 50, 26152 Landskrona Avguština Budja, 0418-269 26 budja@bredband.net SLOV./ŠVEDSKO DRUŠTVO Darko Berginc Kadettg. 30 D, 254 55 Heisingborg Blagajnik: 042-156 188 SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA Parkgatan 14, 411 38 Göteborg Zvone Podvinski, 031 71154 21 inski@rkc.si Tisk: Grafika Gracer d.o.o., Celje, Slovenija 43