56. ftevllko.
. norca 1909.
XLII. leto.
»Slovenski Narod* velja f Ljubljani na dom dostavljen: v upravntstvu prejeman:
ieo leto ... K 24*-     celo leto . . K 22
CA leta . .....„ 12*-     pol leta  . . , 11*-
trt leta . ......   6*—     četrt leta. . ...» 5-50
-a mesec ...    . „   2r—     na mesec . 1*90
Dopisi naj se franki rajo. Rokopisi se ne vračajo Uredništvo i Knaflove ulice St. 5. (1- nadstropje (evo), telefon it 84-.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemSi nedelje in praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. UpravniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
- Posamezna Številka vekja 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna*' telefon it. 85.
.Slovenski Narod za Avstro-Ogrsko:
celo leto.........K 2Sr—
pol leta".......... 13*—
četrt leta na mesec
6-50 2-30
velja po pošti:
za Nemčijo:
celo leto;.........K 28*—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K X —
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlitvo : Knaflove uMce 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 85.
gaga
Dragoceno priznanje.
Vojni zapovednik sarajevski, ki je obenem šef bosansko-hercegovske vlade, general konjenice pleni. Win-zor je odstopil. Cesar mu je z lastnoročnim pismom izrekel zalivalo na njegovem delovanju. To cesarjevo lastnoročno pismo je dokument, na kateri se bodo zatirani avstrijski Slovani še dostikrat lahko sklicevali. Povedano je namreč v tem pismu, da je general Winzor odstopil, ker spoznava, da ni zmožen opravljati svoje službe zaradi nepopolnega znanja deželnega jezika, to je srbskega ali hrvatskega jezika.
Cesar je s svojim lastnoročnim pismom pripoznal utemeljenost tega stališča, pripoznal, da celo najvišji uradnik ni na svojem mestu, če ne zna deželnega jezika in je iz tega teoretiškega stališča tudi izvajal praktično vse konsekvence s tem, da je imenoval rojenega in zavednega Hrvata generala Varešanina, ki je jezikovno seveda popolnoma kvalificiran, za vojnega zapovednika v Sarajevo in šefa bosansko - hercegovske vlade.
Načelno je to velevažen dogodek, ne tvarno za Bosno in za Hercegovino, nego tudi za na.se dežele. fCar je v Bosni in v Hercegovini s]K»znano kot potrebno, da so namreč tudi najvišji civilni in vojaški Furkcijonarji popolnoma zmožni deželnega jezika, to je gotovo potrebno tudi drugod, potrebno tudi v deželah, ki niso šele nekaj tednov nego že mnogo stoletij pod žezlom habsburškim. Cesarjevo pismo obsega indirektno pri/nanje, da ljudstvo ne more imeti zaupanja do javnih funk-iijonarjev, niti do najvišjih, če niso docela zmožni ljudskega jezika in da Taki jezikovno nesposobni funkcijo-narji tudi ne zaslužijo ljudskega zaupanja.
Dragoceno je to pripoznanje in Slovani avstrijski so ga lahko veseli, ker se bodo doslej lahko vedno in vedno nanj sklicevali v svojih pri zadevanjih, doseči dejanjsko narodno ravnopravnost.
»Spričo tega cesarjevega pisma pa spreleti človeka vendar trpko čuvstvo. Mnogo stoletij žive avstro-ogrski Slovani pod žezlom habsbur-
škim, mnogo stoletij so kot zvesti državljani izpolnjevali s čudovito udanostjo in ljubeznijo vse dolžnosti v miru in prelivali svojo kri na neštetih bojiščih, a v vseh teh stoletjih niso mogli niti senee tega doseči, kar je sedaj cesarjevo lastnoročno pismo pripoznalo kot potrebno in pravično.
Xe bomo popisovali itak le predobro znanih razmer, v katerih živimo. En sam pogled po slovenski domovini kaže, kako žalostne in krivične so te razmere. Vsi višji civilni in vojaški funkcijonarji na Slovenskem so jezikovno nezmožni za svoje službe in vodi jih pri vsem njih delovanju in mahanju srdito nasprot-stvo do slovenskega naroda. A ne samo višji funkcijonarji, tudi nižji in najnižji so večinoma taki. Zaupanja ne uživajo nobenega, a pri nas se nierodajni krogi zato ne zmenijo, ker pri nas je namen, i narodnimi nasprotniki strahovati in tlačiti slovenski narnd, da bi se ne mogel razvijati, da bi ne mogel napredovati in se utrjevati.
Do neba kriči razloček med prakso, ki se izvršuje pri nas glede nameščanja višjih in nižjih javnih funkcijonarjev, in med načelnim nripoznanjem, izrečenim v zgodovinskem dokumenta, v cesarjevem lastnoročnem pisanu na generala Win zor ju. Slovani avstrijski tega pisma ne bodo pozabili, in se bodo nanj sklicevali, dokler se tudi njim ne pri pozna, kar se je pripoznalo kot pravično in potrebno za Bosno in Hercegovino.
»Slovanska enota/'
Dunaj, 9. marca, »Slovanska enota« je soglasno sklenila postaviti za kandidata za predsedniško mesto poslanca dr. Pacaka. Takisto je določila, da njeni člani ne bodo stavili predloga, naj se o vladni izjavi otvori debata. Ako bi ta predlog stavila kaka druga stranka, bo »Slovanska enota« glasovala proti temu predlogu. Slovanski poslanci smatrajo nujne predloge, ki jih nameravajo vložiti, za važnejše kakor debato o vladni programatični izjavi, zakaj pri razpravi o nujnih predlogih se bo Slovanom nudila priložnost »lati (lusk.-! o razpoloženju slovanskih na-
rodov napram vladi, takisto pa tudi vlado in zbornico prisiliti, da bosta zavzeli konkretno   stališče    napram j tam važnim in nujnim   vprašanjem, j »Slovanska enota« vloži    jutri štiri nujne predlogo in sicer dr. &usterši- J čev predlog o bosanski agrarni ban-ki, Klofačev predlog   glede   agenta « provocateurja   Maska,   dr. Stranske- | ga predlog o aferi sodnega svetnika Flescha in dr. Hajnov predlog o preganjanju časopisja.
Volitev zborničnega predsedstva.
Dunaj, 9. marca. Na vabilo podpredsednika Pogačnika so imeli danes predsedniki posamnih klubov sejo, ki sta se je udeležila tudi ministrski predsednik baron Bienerth in trgovinski minister dr. VVeisskirch-ner. Baron Bienerth je naznanil, da bo v prvi seji fungiral kot starostni predsednik poslanec dr. Fnnke in da bo vlada po izvolitvi predsedstva podala kratko programatično izjavo. Princ Liechtenstein je v imenu svoje stranke predlagal ]m>nmožitev podpredsedniških mest od 5 na 7, da bi dobili zastopstvo v predsedstvu tudi AJalorusi in Romuni. Dr. Šusteršič je sporočil, da so Jugoslovani sklenili za podpredsednika mesto Pogačnika kandidirati dr. l^aginjo.
1) u ■ a i . 9. marca. » Diploma -tisehe Korrespondenz« javlja: Sklep jugoslovanske »Narodne zveze«, da kandidira mesto Pogačnika dr. La-ginjo za podpredsednika, se v parlamentarnih krogih živo komentuje. V jugoslovanskih krogih naglašajo, da so bili merodajni zgolj osebni momenti, ki so to povzročili, in da se absolutno korektno poslovanje Po-gačnikovo hvaležno priznava. Pogačnik bo zopet izvoljen za predsednika brambnega odseka. V poslanskih krogih zatrjujejo, da se pri evenluvalni rekonstrukciji kabineta pokliče v ministrstvo tudi zastopnik Slovencev.
Avstrijsko-srbski konflikt.
Dunaj, 9. marca. O vsebini srbske note poročajo iz avtentičnega vira: Srbija zaupa obrambo svojih interesov Rusiji in drugim prijateljskim velesilam, ne zahteva od Avstro - Ogrske ničesar, a ne odneha v smislu sklepa narodne skupščine od
LISTEK.
Belsrad.
Potopisne slike iz 1. 1905. in 1906.
Napisal Anton Trstenjak. (Dalje.)
Slovenski izletniki.
Ko se je raz nesel glas, da se leta 1906. vrši v Sofiji kongres južno-slovanskih književnikov in novinarjev in da se bas v Sofiji osnuje njihova zveza, torej stanovska organ: zacija, kakor jo imamo že v Avstriji, poželel si je marsikateri Slovenec udeležiti se skupnega potovanja na naš jug. Rečeno zvezo zasnovala so •asnikarska društva; slovensko, hrvaško, srbsko in bolgarsko. Slovenci ^> bili zastopani po svojem »Društvu slovenskih književnikov in čas nikarjev.« To društvo je aranžiralo udeležbo Slovencev. Bolgari so povabili Slovence v zvezo, kar je dokaz, (ta nas smatrajo za člana, brez kate-rega se kaj takega ne more in ne sn=e snovati, saj nam odkaznjejo yažno misijo, katero nam je izvrševati kot narodni predstraži južnih Slovanov.
Do 60 Slovenk in Slovencev se oglasilo za udeležbo. Ko je napodi dan odhaja iz Ljubljane, pričakovali smo željno oglašenih udeležen-eov- Po slovenski progi nabralo s*? 2» je vendar 22 oseb. Bili smo zadovoljni, da nas je bilo vsaj toliko.
Na ljubljanskem kolodvoru bilo nas je še malo. Tu je Že čakal moj stari znanec Artur Lokar, ki je bil ves ve sel, ko je zagledal znane obraze. In tako smo ob lepem solnčnem dnevu dne .22. avgusta 1906 krenili na dalj-njo pot.
Navedem naj imena izletnikov. To je važno, da vidimo, kdo izmed nas se zanima za take stvari. Evo teh imen: dr. Benkovič, odvetnik v Brežicah; Fabian Ana, učiteljica; Oolob Albina, učiteljica; Gaber Ante s soprogo, iz Škofje Loke; G robo všek Ivan; Jelačin Ivo, trgovec v Ljubljani; Kollmann Pran, predsednik mestne hranilnice ljubljanske iti podpredsednik trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani; Lipej Fran, trgovec v Brežicah; Lavrič Anton, dijak v Ljubljani; Lokar Artur, notar v Ajdovščini; Hribar Ivan, župan ljubljanski; Lipold Fran iz Brežic; Poljanec Ljudmila, učiteljica v Kapeli na Štajerskem; Poniž Benedikt, upokojen učitelj; Pustoslem-šek Rasto, urednik »Slovenskega Naroda«; Stare Bruno, pravnik; Tiler Fran iz Brežic; Štmcelj, sodni svetnik; Trstenjak Anton; Vrečer Rajko, učitelj na Štajerskem.
Uprava ogrskih železnic v Budimpešti dala nam je vožnjo za polovično ceno v vseh razredih na progi od Zagreba do Zemuna. Uprava srbskih železnic dala nam je brezplačno na razpolago poseben vlak od Belgrada do bolgarske meje, do Ca-ribroda. Od Caribroda do Sofije smo tudi imeli prosto   vožnjo. Nekateri
Slovenci so napravili izlet v Carigrad: tem so Bolgari preskrbeli vožnjo po turški železnici, to je od Sa-rambeja do Carigrada za polovično ceno.
Srbi in Bolgari so nas presrčno sprejeli. Bolgari so nam priredili dva sijajna banketa, kar pa omenjam le radi tega, da dokažem, da so Srbi in Bolgari vse za nas storili in da večje gostoljubnosti ne more nihče na svetu pričakovati. Vendar se je nadel človek, kateremu je vse to bilo premalo, a to je bil belgrajski dopisnik ljubljanskega »Slovenca«. Ta dopisnik je obrekoval Bolgare, da niso za Slovence ničesar storili in da so jilt hladno sprejeli in da so zato povabili Slovence v Sofijo, da bi sofijski gostilničarji kaj zaslužili. Takega brezvestnega natolcevanja in lažnjivega poročila nismo pričakovali od svojih ljudi. Torej zopet premalo zavednosti.
Odlična je bila družba, ki je potovala v Sofijo. V tej družbi je bil ljubljanski župan Hribar, naša pesnica Nataša (Poljančeva), ki je letos (1906.) priobčila knjižico svojih nežnih pesmic, dalje nadarjena pisateljica Sonja, Fran Kollmann, Artur Lokar, Rasto Pustošiemšek, dr. Benkovič, da ne omenjam drugih po-največ mladih sopotnikov, ki so bili z nami in so se vrnili v domovino, polni najlepših spominov.
Slovenci predstraža Balkana.
Balkanski poluotok se dotika na severu Karpatov in Julskih Alp. Na-
svojih zahtev. Vkljub tej formulaciji srbske note so v diplomatskih krogih mnenja, da se bo posrečilo preprečiti vojno.
Dunaj, 9. marca. V tukajšnjih vladnih krogih so mnenja, da hoče Srbija s svojo dvoumno in dvorezno politiko samo pridobiti na času, da bi sc ložje pripravila na vojno ali pa da bi razpoloženje v narodu v toliko kalmirala, da bi ji bilo mogoče spremeniti svojo dosedanjo |>olitiko. Srbska vlada bo se pred vsem obrnila na narodno skupščino ter pO njenem votu uravnala svoje nadaljno postopanje.
Evropska konferenca.
Pariz, 9. marca. Minister zunanjih del Pichon se je napram poslancem izrazil, da je evropska konferenca v principu sklenjena stvar in da se bodo velesile najkasneje v dveh tednih sporazumele o vseh detajlih te konference.
B e r o 1 i n , 9. marca. V vladnih krogih ne verujejo pariški vesti, da se je ustanovila četverozveza, ki si je nadela nalogo omogočiti evropsko konferenco. V Berolinu so mnenja, da Italija pod nobenim pogoje ne bi pristopila k taki zvezi, ki bi zasnovale Rusija. Francija in A glija.
Rusija se oborožuje.
Petro grad, 9. marca. Gosu darstvena duma je v svoji včerajšnji seji pozvala vlado, naj kolikor mogoče omeji izjemne odredbe. Obenem je dovolila vojnemu ministrstvu 40 milijonov rublje v naknadnega kredita za nabavo vojnega materiala in streljiva.
Septembrski odmevi.
(Konec.)
Državni pravdnik Tren z pravi, da je dne 30. oktobra, ko je koefis-ciral odprto pismo na vojnega ministra Scfcoaaicha, takoj bil prepričan, da je to pismo pisal obtoženi dr. Kokalj, to pa zato. ker je on pregledoval akte in delal obsežne eks-oerpte o izpovedbah prič, katerih pretežna večina je izpovedala ugodno o onem za ljudstvo taČas tako perečem vprašanju. Znano je, da je dr. Kokalj predsednik ^Slovenskega društva", ki
je tudi sblioal protestni shod, imel je interes na tem, da ljudstvo izve, kako mnerje imajo pri sodišču zaslišane priče glede streljanja, objavil je potem odprto pismo v nSlover skem Narodu", organu narodno-napredne strauke, kateri pripada sam Te okolnosti so državnega pravdaika prepričale, da ni več dvomil, da je dr. Kokalj tisti, ki je izročil spis lista.
G. doktor, ne boste mi zamerili, če ostanem tudi po končani današnji raspravi ittega mnenja. Čadno je res, zakaj tajite! Dejaoie vsebuje res pre-grešek, ki pa se kaznuje samo z denarno kaznijo, ali kaj nečastnega pa v njem ne morem najti. Dr. Kokalj je politik, hoče koristiti ljudstvu, in mislil je, d i s priobčit H jo odprtega pisma koristi ljudstva č<3 je to storil, ga je gnala k tema njegova notranja sila, katera mu je predstavljala korist ljudstva važnejšo od preteče kazni. Saj je tudi n. pr. dvoboj po kazenskem zakonu hudodelstvo, a vendar ne bo nihče trdii, da je nekaj nepo štenega čaduo je torej, da ne prizna. Samo ena okolnost je, radi katere ne prizna svojega dejanja: da je proti preiskovalnemu sodnika postopal ne-kolegijalno, kajti Če bi bil ta vedel, da misli stvar dati v novine, bi mu ne bil dovolil vpogleda Ker torej obtoženec noče priznati, mu moram dokazati, da je res on storil očitano (lajanje.
Sodne akte dobiti na vpogled ni lahko, opraviti ima ž njimi le uradno osobje in se ga ne more dolžiti, da bi si bilo nakopalo na glavo hudodelstvo zlorabe uradne oblasti. Spise je pregledoval obtoženec in poslal potem eksoerpte delegatoma Kiofaču in dr. Korošcu, en izvod pa poslancu Hribarju. Ta je povedal pod prisego, da ni dal spisa naprej. Ostaneta le de oba delegata. Dr. Korošec je duhovnik in pripada S L. S., torei ne bo kaj takega objavljal v nSlov. Narodu". Delegat Klela č je bil tedaj v Budimpešti in ne more poznati tako dobro krajevnih, Časovnih in osebnih razmer, kakor so opisane v rodprtem pismu". Dr Kokalj pa je tudi sam politik in si ne bo dal takih stvari sestavljati od KioiaČa Storil je to sam in spis izročil uredništvu. To je moje prepričanje !
Dr. Tavčar: Moje je pa drugače.
vadno smatramo Savo in Dunav za severno mejo Balkana. Slovenci torej, ki prebivajo na naši strani Po-savja in Podunavja, Srbi na Ogrskem, Hrvati in , Slovenci, zavzemajo jako važno narodno postojanko. Ta postojanka se nahaja v Avstro-Ogrski državi, in to je "postojanka, ob katero se zaletava pangermanski naval, ki je znan po imenu. »Drang naeli Osten«, prodiranje Nemcev na iztok.
Petsto let so Srbi in Bolgari živeli v turškem robstvu. Južni Slova ni, osobito Hrvati in Srbi bili so predzidje krščanstva, bili so jez, katerega ni mogel prekoračiti Turčin. Srbi in Hrvati so branili evropsko kulturo pred barbari, ki se »zapovedovali v Carigradu. Danes nam ne prihaja več nobena nevarnost iz Carigrada. Turčija je obnemogla in ne more več potu rčit i nobenega Slovana
Danes je vlogo nekdanje Turčije prevzela Pangermanija, to je Nemčija in Avstrija; danes nam preti nevarnost s severa, to je iz Beroli-na in z Dunaja. Vsi Nemci, ot'ic i jalni in neofieijalni, stremijo po tem, da bi se razširili na iztok, in v tem prodiranju so se začasno ustavili ob bregovih Save in Dunava, kjer smo ravno mi Slovenci, Hrvati in del Srbov tisti narodi, katerim je zgodovina dala vlogo, da odbijejo pangermanski naval na iztok.
Omenjam le kot zgodovinsko dejstvo, da so sc Slovenci nekdaj razprostirali po vsem Štajerskem, Av-
strijskem, Koroškem in Tirolskem in da so se za Samovega kraljevanju dotikali Čehov. Danes so se Nemci zarili v našo domovino, odtrgali so nas od Čehov, odvzeli so nam stara bivališča in potisnili so nas do Drave. Milijoni Slovencev so padli pred nemškim navalom. Danes nimajo Slovenci nikjer varnega zavetišča. Na Štajerskem, Koroškem in Pri-I morskem so Slovenci podjarmljeni, a niso svoji gaspodarji niti na Kranjskem. Na Kranjskem prebiva 128.000 Nemcev, ki so verna podpora Pangermanije. Hrvatom v Banovini godi se še slabše. Ondi žive 134.000 naseljenih Nemcev. V Rumi je bil leta (1906) Nemec Rister izvoljen za hrvatskega poslanca. V Bosni jo že naseljenih 30.000 Nemcev. Hrvatska mesta, kakor Ruma, Vinkovci, Zemun so v nevarnosti. V Mitrovici so me izvoščki le nemški nagovarjali, četudi sem odločno le srbski govoril. Po vsem Balkanu snujejo Nemci banke, od Carigrada do Bagdada gradijo železnico, hočejo se polastiti azijski' trgovine, to je hočejo dobiti oblast. V Srbiji in na Bolgarskem še ne čutijo nemške nevarnosti, ker sta to svobodni državi, ali tja do Savo in Donava pridobili so Nemci mnogo, osvojili so si zemljišče, tu so se utrdili tako močno, da jih od tod no hode moči več odbiti. Naša naloga mora le biti, da nemški naval zaustavimo in da ga čim dalje nazaj odbijemo. To pa bodemo le tedaj mogli z uspehom storiti, ako se dokopljemo do državne oblasti.
Državni pravdnih: Obtoženi Pustoslemšek je rekel, da mu je izročil spis nekdo drug. Pastoslemšdk kot obtoženec zna i ah ko lagati (Pusto slemšek. ki je bil nekaj časa odsoten, pride zopet v sodno dvorano) govoriti Če ni ravno dr. Kokalj sam izročil spiaa uredništvu, ga je pa kdo drug, sestavil ga je pa on. Zato stavim mirno svoj predlog, da se spozna krivim in kaznuje z denarno kaznijo.
Pri obteženem Pastoslemšku je stvar enostavna. Kot urednik „Slov. Naroda** je zavezan paziti na to, kaj pride v list in zabrao)H, kar je po zakonu prepovedano, čd je objavil ispovedbe prič prej, predno je bila preskava končana, je postopal malo marno in v tem tiči njegova krivda, da se ni prepričal, ali je preiskava res končana. Njegova krivda je dokazana na podlagi njegovega lastnega priznanja. Naj se ga spozna krivega kot sosterilca. ne v smislu § 5 k. z temveč čl. VII. zakona z dne 17 deoembra 1862.
Dr. Tavčar: Sodišče je že sklenilo, da zadeva ne spada pred porotno sodišče. V tem pogledu se torej ne bcm spuščal v daljšo razpravo, dasiravno konstatiram, da bi bili sodniki, ako bi bili obtožbo natančnejše Čitali, spoznali, da spada stvar pred porotno sodišče Državni pravd nik je mnenja, da zadeva ne spada pred porot.no sodišče, ta pa zato, ker se naši slučaji prav radi zasučejo tako, da se izogne porotnega sodišča, kjer državni pravdnik ne more nasto pati s svojim prepričanjem kot nekakim „Kronzeuge*. Vpraša se seveda, ali zadošča sodai&om to globoko prepričanje, da se o stvari napravi popolen dokaz, katerega v resnici ni.
G državni pravdnik je porabil orožje, ki se obrača proti njemu sa memu. Apelira na junaštvo dr. Ko-kaljevo, češ zakaj ne bi priznal, saj ni storil nič nečastnega To je nelogično. Ča je dr. Kokali storil dobro delo, čemu ga potem kaznovati, zgo dila bi se mu krivica, ako bi mu jemali denar iz žepa. Taki argumenti, kakor jih je rabil državni pravdnik, pač niso na mestu.
Druga deiikatnost tiče preisko valnega sodnika, katerega osebno visoko ćis'am in bi samo želel, da ga ni državni pravdnik zapletel v danas njo razpravo. Stvar je pač taka, da si je preiskovalni sodnik, ko je dr. Kokalj zahteval vpogled v kazenske spise, lahko mislil, da dr. Kokalj ne bo prepisal akta, ali stvar ne spada pred sodišče in je absolutne nesposobna, da bi se ž njo doprinesel kak dokaz.
Sicer je pa dr. Kokalj že tak mož, da bi plačal tudi 1000 K, ako bi narodnost to zahtevala. V tem pogledu se je pač državni pravdnik zmotil, a jaz sam kot načelnik Narodne tiskarne lahko izpričam, da dotičaega članka ni pisal dr. Kokalj. Sploh pa ni niti misliti na to, da bi se advokat podvrgel takemu dolgemu, brezplačnemu delu
Res je. da je dr. Kokalj tupatam spisal kak članek za n31ov. Narod", ali če primerjate njegove spise s tem „odprtim pismom", morate spoznati, da to ni isti slog. Dr. Kokalj je mož fraze, rad zvončka z besedami, kakor državni pravdnik s svojim prepričanjem Siog dr. Kokaljev je gotovo znan s daikom tudi iz sodnih spisov. Sicer je pa dr. Kokalju edino le v čast, da je napravil prepise zapisnikov in s tem tudi ni naredil nič hudega. Vsekak^ pa izjavljam pod svejo Častjo, da dr. Kokalj ni izročil spisa uredništvu „Slov. Naroda", Četudi potem mene posadite na ob* tožno klop Odprto pismo se je šesta-
11 fluflentovjklh ulicah.
Ljubljanska povest.
(Darje.)
Trudna in vsa slaba je Helena zapustila svoje ležišče, ko je bilo čas lotiti se vsakdanjega domačega dela. Njene roke so ta dela opravljale kakor druge dni, njene misli pa so neprestano begale sem in tja, nestanovitno in nesmiselno; iskale so vedno, kje bi bilo dobiti denar za zdravljenje bolnega brata.
Ko je bil stari Knific že odšel v pisarno, je prišlo drobno, duh teče pisemce. Grofica Lici je povabila He-leno, da jo obišče še dopoldne, ker ima ž njo govoriti. Pismo ni bilo pisano tako prijazno, kakor druga pi-srna grofice Lici, a Helena se/je vendar odzvala pozivu.
Morala je precej dolgo čakati v salonu. Ker je bila nemirna, ni vztr-pela na stolu. Poznala je sicer ta salon natanko* a ta dan si ga je vendar ogledovala s posebnim zanimanjem. Ta dan ni gledala, kakšna je kaka stvar, niti kako ji ugaja, nego je vsako stvar le poskušala preceniti po njeni denarni vrednosti. Le majhen del teh dragocenosti bi zadostoval, da bi Franek postal zdrav.
Tedaj je vstopila grofica Lici. Nastopila je z vso aristokratsko ošabnostjo. Na Helenin spoštljivi pozdrav je komaj vidno   odkimala, in
vilo diugje, in rečem, da je le v čast redakciji, da je dobila podatke.
Jako čuden vtis   pa napravlja,
ako potem nastopi državni pravdnik s tako obtožbo, kakor je ta, nima pa poguma nastopiti z obtežbo zaradi vsebine same, saj so v spisu pač vse drugi kazenski prestopki, kakor pa po členu VII Iz tega, da se državni pravdnik ni upal predi:žiti dotične obtožnioe, sklepam, da ne stoji njegovo prepričanje o krivdi dr. Kokalja na dobrih nogah.
Ako trdi državni pravdnik, da je obtoženi Pustoslemšek postopal malomarno, vzamem to na znanje. Ča je to res, potem njegov prestopek ne spada pod člen VII, temveč pod § 33 tisk zak., in Če ga sodišče obsodi po tem paragrafu, nimam nič proti temu.
Državni pravdnik ponavlja, da sledi dr. Kokalja krivda iz dejstva, da je delal eksoerpte iz uradnih spisov, graja izjavo zagovornika kot načelnika Narodne tiskarne, da dr. Kokalj ni piseo, češ, da naj pa pove. kdo je. Obtoženec je duševni povzročitelj pisma. „To trdim jaz, dasiravno trdi g. doktor, da ni on. To je njegova privatna stvar".
Dr. Tavčar: To je moje prepričanje, ono pa vaše!
Državni pravdnik nadaljuje, da ravno zato, ker pozna dr. Kokaljev slog, sklepa, da je on sestavitelj pisma na vojnega ministra. Pobaha se potem, da zanj ni treba podpisa pod članki, da takoj po pisavi ve, katerega je pisal dr. Tavčar, ali £ u kije ali dr. Slane. Glede drugega obtoženca pravi, da je zagovornikovo pravno mnenje nekoliko napačno. Odgovorni urednik mora zabraniti, da kažnjive stvari ne pridejo v list. Kdor teko zapoved zanemarja, je kazojiv iz posebnih   določb  tiskovnega zakona.
Dr. Tavčar poudarja Še enkrat, da državni pravdnik ni doprinesel nikakega dokaza o krivdi dr. Kokalja, dasiravno bi to bila njegova dolžnost, in sodniki ne morejo drugače obsoditi dr. Kokalja, kakor Če se obesijo na prepričanje državnega pravdnika, ki pa ni nikakršen dokaz.
Pastoslemšku se očita samo krivda malomarnosti. Člen VII. izrppno pravi: „Kdor objavi s tiskom". C3 krivite Pustoslemška samo malomarnosti, potem ga sploh po tej odločbi ne morete obsoditi. V tem oziru je moje mnenje pač drugačno kasor pa mnenje državnega pravdnika, kakor :-e pač različno mnenje med to in ono klopjo, katero |pa je pravo, pa večkrat sam Bog ve!
Predsednik proglasi po daljšem posvetovanju razsodbo, po kateri se dr. Alojzij Ko k al j v smislu § 259, 3, k. p. r. obtožbe prejrreška po čl. VII. zakona z dne 17. dec. 1862, storjemega s tem, da bi bil priobčil v št. 254 „S!ov. Naroda" z dne 30. okt. 1908 članek „Krvoproliće — odprto pismo vojnemu ministru Sohonaiohu", dočim se Rasto Pustoslemšek spozna krivim, da je kot odgovorni urednik opustil objavitev zabraniti, ko ta ta kazenska zadeva še ni bila končana, ter se po čl. VII. istega zakona obsodi na 100 kron globe, in povrnitev stroškov kazenskega postopanja.
Obsodba Pustoslemška temelji na njegovem lastnem prepričanju. Pravi, da je objavil oni spis, ko je dobil z verodostojne strani zatrdilo, da je ona kazenska zadeva že končana. Tako zatrdilo s tretje strani pa tu ni mero-dajno, temveč le predpisi čl. VII, ki pravi, da se kazenski spisi pred končano preiskavo ne smejo objaviti, in pa odločbe §§ 90 in 112 k. p. r., ki določajo, kdaj je kaka kazenska preiskava končana. Na tretjo osebo se ne more nič dati, temveč se mora odgovorni
ne da bi Heleni ponudila stol, se je \ sedla na zofo.
Menda vam je znano, da me veže davno prijateljstvo z grofico Liebtenbergovo in z njenim bratom baronom Plassom,« je začela grofica Lici. »To prijateljstvo je tako staro, utrjeno in presrčno, da mi daje pra-\ tce in dolžnosti, ki jih imajo navadno le bližnji sorodniki.Zato se pač ne bodete čudili, če vas prosim, da <>f I vezete ritmostra barona Plassa dane vam obljube, ki ste jo itak samo z zvijačnostjo izvabili od njega.«
Brezobzirno in kruto so se glasile te besede. Heleni je bilo, kakor da jo je grofica udarila po glavi. Naskok grofice Lici je prišel tako nepričakovano, da Helena ni bila v stanu odgovoriti jasno.
»Ne    razumem    vas. milostiva
grofica.«
»Čudno, da ravno danes tako težko pojmite, kar se vam reče,« se je rogala grofica Lici. »Navadno ste jako bistroumni. Naj se torej jasneje izrazim: Baron Plass se je zapletel z vami v ljubezensko razmerje, ki se mora po želji njegovih sorodnikov končati. Ne vem sicer, kako daleč je prišel baron Plass in kaj je že vse pri vas dosegel . . .«
»Milostiva grofica ...,« je vz-kliknila Helena in dvignila glavo.
»Pa naj je že dosegel kolikor toliko...,« je nadaljevala grofica Lici
urednik sam prepričati. Če bi bil tako atord, potem bi ga odgovornost ne bila zadela.
Dr. Kokalj je priznal, da je napravil prepise in komu jih je izročil, namreč delegatoma v Budimpešti, kar je dokazal z reoepiscm, in županu Hribarju. Zanikal pa je, da bi bil prepis izročil tudi Pustoslemšku. Pri prepisovanju je sodelovalo več oseb, in lahko je tedaj kaka tretja, nepoklicana oseba bila vmes, sa katero pa dr. Kokalj ne more biti odgovoren Sodišče je prepričano, da bi bil imel dr. Kokalj, ako bil on v resnici izročil spis uredništvu, tudi pogum to priznati, ker bi mu to ne vzelo nikake časti pred ljudmi. Sodišče se je tudi prepričalo, da spis v »Slovenskem Narodu" ni iz peresa dr Kokaljevega, kajti spis je pisan bolj suhoparno, kakor je dr. Kofcajev slog, in ker se ni moglo prepričati o njegovi krivdi, ga je oprostilo.
Člen VII določa kazen od 100 do 1000 K. Obtežilnega ni bilo nič, olajševalno pa, da je obtoženi Pustoslemšek dosedaj brez kaeni. Ker ni drugih olajševalnih okolnosti, se ni mogla uporabiti izredna milost, temveč se je odločila le najnižja kazan. Oneniti je sicer, da bi se moral Pustoslemšek, ker se mu je očitala malomarnost, soditi po tiskovnem zakonu, ćlen VII. ima pred očmi, kakor je tudi sodišče že prej razsodilo glede pristojnosti sodišča, ko naj se kaznuje predčasna razglasitev sodnih izpovedb in glede na vsebino razglasitve, m zato je bilo v tem slučaju razmditi po Členu VII, ne pa po tiskovnem zakonu.
Državni pravdnik priglasi ničnostno pritožbo zaradi oprostitve dr. Kokalja, zagovornik dr. Tavčar pa o Pustoslemškovi zadevi.
Dopisi.
Iz Trebelnega. Oi mnogo krajev se Čita kaj norega in tudi pri nas je v malem Času več novosti. Imamo novo godbo, ali kakor jo tu imenujejo „plehmuziko" Še precej dobro deta, dasi so nam bile v prejšnjih časih godbe grozno prepovedane od neke strani No, hvala Bogu, sedaj nam je ta greh izbrisan. Tudi imamo novega deželnega poslanca v osebi našega župnika. Ta je v deželnem zboru nagiaŠal, da naj se dela za kmetski pouk in poučuje v tem po nadaljevalnih šolah No, to se je pri nas hitro doseglo, ko imamo mladega šolskega voditelja in mlado gospo dično učiteljico. Umeje se samo po sebi, da sta oba klerikalca. Otroci si marsikaj novega pripovedujejo, česar si doslej niso. Tudi je ta začasno nastavi eni šolski voditelj vpeljal no »o šolsko postavo, da kar brez svarila in brez zaslišanja roditeljev omogoči, da se kazojujejo starši zaradi šol. zamud. Mogoče, da g. šol. voditelj ni dovolj poučen o šolskih postavah. Saj vendar ve vsakdo in tako je bilo tudi doslej pri nas pod drugimi šol. voditelji: starši se najprej pozovejo na odgovor. Če vkljub temu ne pošiljajo otrok v Šolo, doba svarilo, svarilu pa naposled sledi kazen. Tako je in nič drugače! Brez prej šnjega pismenega svarila, ni kazni! Svetovali bi, da bi se ta provizoričui učitelj dal h kakemu dobremu voditelju, ne pa h taki mladi, začasno nastavljeni učiteljici. Pri taki se prav gotovo ne more dobro poučiti o šol skih postavah, saj ima le kratek čas pred seboj brez vsakega nadzorovanja. (Opomba uredništva. V tolažbo g. dopisnika povemo, da sta za Tre-belno že imenovana definitiven nadu-Čitelj in def učiteljica,  ki je obenem
s trdnim glasom, a Helena jo je prekinila.
»Milostiva grofica — kaj mi podi i kate ?«
»Ničesar vam ne podtikam, ker sem na svoje oči dovolj videla. Sicer pa mi je razumljivo, da vas je sram priznati, kar ste počeli.«
To žaljenje je vzbudilo v Heleni vso njeno eneržijo.
»Nič se ni zgodilo, česar bi se mogla sramovati,« je rekla Helena ponosna. »UboŽttO dekle sem. a pošteno dekle. <
Vi imate pač svoje posebne pojme o poštenosti,« se je posmehovala grofica. »A ni treba, da se zagovarjate. Na svoje oči sem vas oni dan videla v šivalni sobi, kako sta se z baronom Plassom objemala in poljubljala in s kako brezstidnostjo ste se v svoji pohlepnosti stiskali k njemu.«
Grofica Lici je govorila z vsem sovraštvom, ki ga je bilo polno njeno srce. Kakor gadje sikanje so ji prihajale besede čez ustne in škodoželjno je gledala, kako je vsaka nje-na beseda zadela Heleno v srce.
»Ali hočete mar tajiti še to, kar sem jaz sama videla?« je vprašala grofica Lici, ko ni Helena ničesar odgovorila.
»Tajiti? Kaj naj tajim t« je s sladkim usinevom dejala Helena. Spomin na ono uro, ko jo je Leon po-
nadučiteljeva soproga. Oba sta vrla narodnjaka in narodno napredna in tako uoamo, da se vrne zopet red tudi na Trebelno!)
Is Laseo. V dopisu „Poštne razmere na Bledu" v štev 23 „Sloven-skega Naroda" z dne 6 maroa t. 1. dotaknil se je dopisnik tudi moje osebe, kakor da bi bil jaz kriv, da poštni urad na Bledu nima redn b, celo leto trajajočih poštnih zvez z Zako, to je, 8 kolodvorom „B ed" že lezniške proge Jesnnioe-Trst, in da mi še ostanejo dohodki, vozi samo radi mene pošta z Bleda v Lesoe Vidi se, da dop soik faktičnih razmer ne pozna, Če so mu pa znane, moram to odločno smatrati za pačenje aH tajenje resnice Kdo je spisal omenjeni dopi*, to mi je končno vseeno, ne bil bi se spustil v javnost, ko bi se ne bil dopisnik prav nepotrebno ob mene obregnil, tako naj mi pa bo dovoljeno, da jaz to celo zadevo resnioi na ljubo popravim ali pojasnim, in dopisnik naj blagohotno tudi pomisli, da krivica skeli. Pa preidimo k stvari sami: Posestnik hotela „Triglav" v Zaki, gospod Jakoo Peternei b > lahko prizna, da se mu je svoje dni kot bivšemu županu poslalo dvoje kon oeptov v prepis, podpis in uradno potrdilo ter nabiranje podpisov raznih interesentov z B.eia Ei koncept je bil naslovljen na poštno ravnateljstvo, in drugi na trgovsko ministrstvo, in oba konoepta s'.a si bila v vsebini skoraj enaka, ter sta soglašala v tem, da s d je prosilo in zahtevalo, naj ima poštni urad na Bledu redne poštne zveze v Lesoe in v Zako, da naj se vsa pešta, Katero prevažajo vlaki novo otvorjenih prog Beljak in Calovec-JesenioeTrst oddaja na postaji Bled (Zaka) in od te postaje direktno pre vaza do poštnega urada v Želečah, in zopet, da naj se vsa poŠta, katero oddajajo v Ljubljani vlaki južae že leznioe in duienj.sk h žele&nio, potsm vsa poŠta iz Ljubljane v smeri proti Radovljici do Leseo, prevaža direktno iz Lesec na B ed, ne pa preko Jesenic, odtod po novi železnici do postaje Bled (Zaka) in odtod zipet Šele z vozom do poštnega urada v Želečah (Bled) To je gola resnica, katere vsaj oni, ki so tu omenjeni prošnji podpi sali in celo uradno potrdili, nikakor utajiti ne morejo! Rade volje bodeta to v polaem obsegu potrdila državni in deželni poslanec gospod Josip Pogačnik v Podnartu, in trgovec gosp. Leopold Fiirsager v Radovljici. Oba sta svoje dni tozadevno interpelirala in predlagala, prvi v deželnem zboru, in drugi zopet v trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani, katera oba pred loga sta bila soglasno sprejeta Da poštno ravnateljstvo ni uvedlo redno, celo let d trajajočih zvez med poštnim uradom na Bledu in Zako ter vpeljalo v poletnem času le za 4 mesece 4 enovprežue vožnje na dan, vse drugo pa do otvoritve turske železnioe pri starem pustilo, ni moja krivda, a do pisnik naj bo prepričan, da ravnatelj stvo v Tr*tu meni na ljubo nikakor ni tega storilo ! V čudnem tonu sav do pisu poudarja, da nikakor ne gre, da bi radi eaega, torej radi mene, pre-bivaioi v Reioi in Zaki trpeli To vedo gospodje pri ravnateljstvu sami prav dobro, :n tudi jaz to umejem; to v dopisu poudarjati je bilo odveč! Prijatelji v Zaki mi ne bodo za nudo vzeli, če glede njib opravičenih zahtev tu spregovorim par besedi. Vsemimo slučaj, da poštno ravnateljstvo preloži poštne zveze iz Lesec v Zako, kaj bi prebivalci Želeč in Z a gori o k temu rekli, ali bi bili zadovoljni? Dvomim! Vsaj ZagoriČani so bih pred dobrim letom še proti temu, kakor je bilo s lisa t i. — Dvomim, da bi se našel tepec, kateri  bi bil v stanu dolenjski
Ijubljal in ji obetal zakon, ji je dal m«,c, da je v trenotku pozabila na žaljivke grofice Lici in da jo je spre-telo čuvstvo sreče. »Ničesar nimam tajiti, prav ničesar.«
»Ničesar! Torej vas ni prav nič sram, vas, mlado, neomoženo dekle?«
»Zakaj naj me bo sram? Prav ker nisem poročena,smem poljubljati tistega, ki me ljubi in ki boče postati moj mož.«
Grofica Lici se je    hripavo za smejala in tlesknila z rokama.
Baron Plass - vaš mož! Kaj se vam blede! Ritmojster baron Plass ima lahko z dekleti vaše vrste kako ljubezensko razmerje, tudi otroka ima lahko z vami, a poročil se z vami ne bo, nikdar in nikoli.«
Vtisk, ki ga je tu zatrdilo napravilo na Heleno, je grofica hitro izkoristila. Brez ovinkov je Heleni povedala, da ne spada v krog, v katerem živi baron Plass, in da je v tem krogu nemogoča. V živih barvah, namenoma pretirano, ji je popisovala, kako velik je družabni raz loček med njo in baronom Plassom in kaka predrznost je, da se tako dekle upa dvigniti svoje poglede k možu takega stališča, kakor baron Plas^.
»Sicer pa nimajo take zvijačno iz vabi jene obljube nobene veljave,« je končala grofica svoje neusmiljeno
Žužemberk primerjati z B'edom, j. ako prijatelji v Zaki vzamete v roko kako poštno kursuo knjigo, na*U bo. dete, in se prepričali, da ima Zažen. berk redae, oelo leto trajajoče poštu« zveze med Stražo in Zatično; Če je pa Žuženberk vreden poštnih zvez m dve strani, bi pa tega B ed ne e*. služil. Ta bi bila lepa! Rijni Karel Luokmann, dr Kogoj in višji poštar v p. Alojzij Scbrey, ti trije gospodje na Jesenicah so z vztrajnostjo dcseglj da sta se poleg kolodvorskega uradi ustanovila Še dva druga oo*tna urada da imajo Jeseničani sed«j tri poštn8 urade, bo rajskolepi, širokoznani Bled katerega prebivalci itak dovolj tei^e vsote plačujejo davčni upravi v R|. dovljico, vendar vred n toliko, da ge na Bledu aktivira Še en poštni urad in vpeljejo poštne zveze trajno tudi v Zako, da tako dobi Bled traju* zveze na dve strani. Ko se to zgodi bo vsem ustreženo, za to je pa trebi al°ge» jekteae volje in vztrajaeg! dela, pred vsem pa podpore državni in deželnih poslancev obeh straok To bo sigurno več pom&galo, kot VTa^ vedne jeremijade po Časopisja. .\". delo tedaj, ker resnobni so daovi t\ delo in trud Vam nebo blagoslovi! „ Rikard  Sohrey,   o. kr. nadpeštar.
„Uelei3đainišlii" proces v Zagrebu.
Sodišče Še vedno ni končalo zaslišanja prvoobtolenoa Adama Pr;biče<
vica. Ako se bo za vsakega obtoženoa rabilo Štiri do pet dni, predno se gi zasliši, potem bo proces trajal ne d?t meseca marveč pol leta.
Pri današnji razpravi je stavil ni obtoženca vprašanje državni pravdmt Aoourti. Način izpraševanja in ve« njegov nastop je bil tak, da hi gi radi njegovega „Čisto hrvatskega* stališča lahko zavidal oelo sam „n»j. večji živeči Hrvatu dr. Josip Fra;.:s. Sploh kaže ves proces bolj sliko fir:a, tragikomedije, kakor pa resne sodne razprave. Navzoči inozemski dopis« niki začudeno motrijo to tragikomedijo in izražajo odkrito, da niso mislili, da bi bilo v kulturni E /ropi mogoče inscenirati takšne pravosodje škandale . . .
V naslednjem podajamo nekai zaaSilnejših me*t iz d aloga med ob* toženoem Adamom PribiČević^m, predsednikom in državnim pravdmkoin Acourtijem.
Predsednik: Ali je vam znano, da so se prirejale v B-lgradu razstave ?
Obtoženec: Da, kakor pov-jod drugod na svetu.
Predsednik: Ko ste bili pripeljani semkaj v ječo, ste hoteli izvršiti samomor ter ste si prerezali žile. Zakaj ste to storili r
Obtoženec: To je neČloveš-tvo, da me o tem sprašujete. Ako pa že h,»Sete vedeti, povem vam, di človek lahko obupa tudi v prepričanju, da je nedolžen.
Zagovornik dr. Tuskan: Ker se mu je zgodila krivica!
Predsednik z emfaza: Pri sodišču se ne gode krivice!
Dr. Tuškan: Njemu se je zgodila krivica kakor tudi meni
Dr. P op ovi Ć: Prosim, da se to vprašanje stavi na obtoženca v prisotnosti dveh  zdravnikov veščakov.
Predsednik: Odklanjani ta predlog. Sedaj se je o tem že dovolj govorilo
Državni pravdnik:   V razlo gih obt žuice je dofca&ano, da .-e je grško-iztočni narod . . . (Smeh na za-
(Dalje v prilogi).
razlaganje. Takim dekletom kakor ste vi, lahko kavalirji vse obljubijo, kar hočejo, saj jim morejo le pno neumna dekleta kaj verjeti. Vi P* niste neumni, nasprotno, in zato sU mogli samo z zvijačo premotiti rona Plassa, da \am je obljubil zakon*«
»To ni res,« je ponosno odgovorila Helena. Baron Plaas se mi i»' sam približal in me je snubil.«
Ker ste ga s svojo  lepoto premotili,« se je razburila grofica Lic1' k.Videla Sem, kako ste se mu nast;o I jal i in ne čutim se, da ste ga ujeli n svoje zanjke. Ko bi ga res radi im»'l: bi drugače postopali.  Saj to morat* vendar sprevideti, da je uničena vsfl njegova bodočnost, če se z vami p*' roči.   Njegovi sorodniki pa bodo na-me /vračali krivdo   za   to nesrečo, mene bodo poklicali  na odgovor i" mene bodo kleli.«
Grofici Lici se je zdele primer no, da zdaj premeni način svojeg* I •ostopuiiju.
»Smatrala sem vas za svojo prijateljico, dobra sem bila z \anii, kakor '/ nikomur na svetu, in postal' vam bom še boljša prijateljica, če se odpoveste baronu Plassu. Ce barom" ljubite, ne morete želeti, da bi bil nesrečen. In to bi bil gotovo. Kmalu mu bo žul, ko izgubi svoje lepo dru žabno stališče. Vaša dolžnost je. M ga tega obvarujete.
Priloga ..siovmazeam Harodn" št. 56, dne 10 marca 1909.
govorniških klopeh, klici: Kak narod je to ?)
Državni pravdnik: (popravljaj e) . . . živel j jel nazivati kot srbski, da je Siril cirilico kot srbsko pismo, srbski grb itd. Vse to ste vi priznali...
Obtoženeo: Protestnjem proti takemu načinu izpraševanja. Stavite za-me vprašanja o dejstvih.
Dr. Lil kini 6: To je sugeriranje, ne pa zaslišanje.
Drž. pravdnik: Naravno je, da se del naroda naziva Srbe, ako se naglasa, da se je ta narcd preselil iz Srbije. Ta pojav je brez pomena za obtežbo. Tj da k temu pride še drugo: širi se cirilioa kot srbsko pismo, kralj Peter se nazivlja srbskim kraljem . . . Vse to je najnovejšega datuma. Širi se nauk, da so vse Hrvate pobiii Tu^ki in da so na to semkaj došli iz Srbije Srbi .
Obtoženeo: Na to sem že odgovoril, da more kaj takšnega trditi samo ignorant. Srbi se niso naselili iz sosedne kraljevine, marveč iz Stare Srbije, iz Bosne in Hercegovine. To sem pisal v „Srbskem Kolu".
Drž. pravdnik: Ali bi nam ne prečitali tega članka?
Obtoženec: Prinesel bom Članek sabo kasneje.
Dr. Mazzura: Takrat, kadar dospo originali na Nastica naslovljenih pisem.
Drž. pravdnik: Vsi ste torej mnenja, da je tukajšnji narod, ki se nazivlja srbskim, identičen z onim v kraljevini Srbski ?
Obtoženeo: Ne samo Srbi nego tudi Hrvatje so en narod z onim v Srbiji.
Drž. pravdnik: Zakaj potem umetno vzgajate srbsko ime, ako je tu samo en narod?
Obtoženec: Tega mi ne vzgajamo, nego narod se sam tako imenuje.
Drž. pravdnik: Sedaj se s posebno tendenco pri nas širi srbsko ime. To je za nas pogubno.
V Grubišnem polju se naprimer preje ni vedelo za Srbe, dokler ni prišel tja dr. Gjurič in dokler se ni tam razširil wSrbobran".
To trdi neki stareointemu moramo verjeti.
Obtoženeo: To je smešna trditev.
Branitelj TuŠkan:  V Dvoru je 1. 1887. kandidiral Jovanović, ured nik   „Srbobrana",   a  jaz   sem zanj agitirah
Državni pravdnik: Tudi priče iz Stare Gradiške zatrjujejo, da tam narod preje ni vedel za srbsko
ime.
Obtoženec: Kako naj posamen človek priča o eksistenci vsega naroda! Takih pričevanj je mogoče dobiti na tisoče pri frankovoih.
Državni pravdnik: No, nasprotno pa lahko pričajo vasi takozvani Srbi!
Obtoženec: Naš narod v Liki pravi, da bo postavil Ante Starče?ića spomenik, ker je baš on s svojo negacijo srbstva vzbudil narodno zavednost med Srbi. Tako bo tudi vam nekoč srbski narod postavil spomenik, ker boste s tem procesom samo okrepili srbsko narodno zavest
Državni pravdnik: Srbska zastava samanasebi sicer niveieizdaj* niški pojav, postaja pa uevarna v zvezi z drugimi okolnostmi.
Obtoženec: A pod to zastavo je šel leta 1848. patriarh Rajačic skupno z Jelačičem v boj za habsburško rodc vino.
Državni pravdnik: O. Ra-jae ć je bil dober patriot
Obtoženec: Da, Srb iz Like!
Državni pravdnik: Da, vi hočete, da bi vam pustili rabiti srbske zastave, srbske grbe iti. wim pa bi završili svoj posel propagande, potem pa najdi tjakaj preko meje. Toda, dokler sem jaz državni pravdnik, se to ne do zgodilo!
Zagovornik Tuškan s po vzdignjenim glasom: Protestnjem proti temu, da državni pravdni k i pri nas branijo hrvatstvo!
Zaradi tega protesta je sodišče dr. Tuškanu narekovalo 60 K disoi-phn&rne globe..
Drž. pravdnik je na to čital neki članek iz ameriškega „Srbobrana" ter spraševal obtoženca, če se strinja z idejami, raz vitini v onemu Članku.
Obtoženec: Kdorkoli bi lahko napisal, da je Jezus Kristus Srb — a državni pravdnik bi gotovo potem mene spraševal, kaj o tem mislim . ..
Zaslišanje A. Pribičevioa se bo nadaljevalo še jutri v sredo.
Dnevne vesti,
V Ljubljani, 10. marca.
— Sodnik Luschm in člen XIX. Osnovnih zakonov. Iz Radovljice se fcam piše: NadsodišČe v Gradcu je pesialo našemu sodišču neki sklep, zadevajoč zemljiščno knjigo. Ta sklep bi se moral pri dotični občini — re-cuno v Bohinjski Beli zakonito raz-
glasiti. Da je bil ta sklep v nemškem jeziku pisan, je pri naših razmerah samo ob sebi umevno. Sodnik Luschin pošlje ta sklep županstvu z naprosilom, da ga da razglasiti, župan jim pa ta sklep vrne z uradno pripombo, da ga ne more pustiti razglasiti, ker ga ne razume. Sodniku Lusohinu ta odgovor ni ugajal, zato pošlje ta nemški dopis še enkrat županstvu v svrho razglasitve a bistroumno motivacijo, daje vsled člena XIX. osnovnih zakonov nemškemu jeziku zajamčena enakopravnost, da mora tedaj župan ta nemški sklep sprejeti in razglasiti, sicer se bode sodišče pritožilo na okrajno glavar stvo. Župan vrne ta nemški sklep v drugič sodišču z motivacijo kakor prvič. Sodnik Luschin je tedaj predložil to stvar nadsodišču s poročilom, da ga županstvo neče razglasiti, ker ga ne ume. NadsodišČe je naroČilo okrajnemu sodišču, da naj preskrbi slovenski prevod nemškega sklepa ter ga naj pošlje županstvu, kar se je tudi zgodilo in sklep je bil razglašen. Pribiti pa je treba, kako bistroumno je razlagal sodnik Lusohin člen XIX. osnovnih zakonov in zato zasluži v polni m°ri, da v najkrajšem času avanzira. Pričakujemo trdno, da bode v kratkem imenovan za najvišjega sodnika — pa to pri Mašoko-lumbih.
— Netaktnost goriškega de že ine ga odbora« časniki poročajo,
da je goriški  deželni odbor, v katerem  sedita tudi slovenska klerikalca dr. Anton Gregorčič in profesor Josip Berbuč, pred nedavnim sklical v Sv. Lucijo neko posvetovanje glede   železniške  zveze  Sv. Lucija-Idrija Ljubljana, in da je na to posvetovanje povabil „kranjski konsor-oij". Časniki dalje poročajo, da se je v imenu „ kranjskega konsorcijau udeležil posvetovanja idrijski dekan Arko. Da se spozna vsa perfidnost klerikalcev in pa skrajna netaktnost goriškega deželnega odbora, priobčujemo naslednje pismo, katero nam je državni poslaneo Hribar dal na raz-polsgo: rDunaj, 9. marca 1909. ,Ve-leslavnemu deželnemu odboru mejne grtfije Goriške' v Gorici. Ko ste se obrnili   do  mene,   da Vam posodim načrt železnice od Idrije do goriške meje, storil sem to prav rad. V čas • nikih pa čitam, da ste sklicali v Sv. Lncijo nek shod v zadevi železniške zveze  Idrija Sv. Luoija   in  da   ste k temu shodu povabili „kranjski kon soroiju, v Čigar imenu se je povabilu odzval idrijski  dekan Arko. Nimam navade   biti  nevljuden;   toda v tem sluČsju  vendar  ne  morem drugače, kakor očitati Vam skrajno netaktnost. Če  ste vedeli, da je v mojih rokah spletni načrt za progo Vrhnika Idrija in Idrija-goriška deželna meja in ste se  za  priposlatev  poslednjega dela načrta obrnili  do mene.  bil bi vsaj postulat navadne vljudnosti, d» k posvetovanju v Sv. Luciji povabite oni konsorcij, v čigar imenu je bil izgo-tovlj-rn načrt, ki ste ga takrat, ko ste vabila  razpošiiiali,  imeli že v rokah. Ker tega niste storili, prepuščam Vam samim sodbo o tem. kaso naj se krst: tako  ravnanje.   Umeli boste tudi, da sedaj niti trenotka već ne mor^m puščati v Vas h rokah izposojenega Vam načrta ter da Vas zato kar najodločneje poživljam,   miti mi ta načrt. — Z cdhčnim spoštovanjem vdani Ivan Hribar! r.u
— Shod v Kostanj- vici K tozadevnemu poročilu je pripomniti, da je bila udeležba tako velikanska kljub istočasnemu shodu „Kmečka zveze" v pol ure oddaljenem Sv. Križu, za katero zborovanje se je na vseh priž-nic«h celega okraja agitiralo. — Na shodu v Kostanjevici je bil zastopan ves sodni okraj izvzemsi občine Vel. Doline, ki je oddaljena nad 25 kilo metrov. Razveseljivo zastopstvo somišljenikov pa je došlo osobito iz Šentjerneja in sploh šenrjernejske ob čine, katera je sicer razglašena za klerikalno
— Shod političnega društva Edinost5 v Bocoln prt Trstu. V
nedeljo se je vršil mnogobrojno ob iskan javen shod političnega društva nEdinostu v Rocolu pri Trstu, na katerem je govoril državni poslaneo dr. Rvbai" o trozvezi, posebno Še o zvezi med Avstrijo in Italijo, katero zvezo je govornik označil kot največje zlo posebno za primorske Slovane. Vsled te zveze so se godile in se še gode Slovencem v Primorju nečuvene krivice na vseh poljih: Šolskem, političnem in gospodarskem  Nam, dobremu in vdanemu ljudstvu, se odrekajo pra vice,  ki so nam zajamčene v zakonu in se je do danes izročalo nas na milost in nemilost našemu narodnemu nasprotniku, med tem ko se Italijanom — ako še tako škilijo tja preko Črnožoltih kolov — dovoli vse, kar le    v    glavo    pade.   Manjka jim jim edino le še italijanska univerza, i katere pa oni sploh ne marajo, ker I bi potem ne imeli nobenega vzroka i in povoda več za razne irr eden tis tične ! in protidržavne demonstracije, brez ! katerih oni sploh živeti ne morejo. \ Govornik je ostro kritiko val vmeŠa-I vanje italijanskega zunanjega ministra
Tittonija v naše notranje zadeve, posebno kar je le ta počenjal glede italijanske univerze in imenoval ministra Aehrenthala — ki se ne le ne upa pošteno in energično zavrniti tako netaktno vtikanje tujega ministra v avstrijske notranje posle, temveč istemu še obljublja, da se bodo te zahteve uvaževale in celo izpolnile — bojazljivoem. Govornik je omenil, kako leta 1903 — ko je samopašno vladal na HrvaŠkem Khuen Hedervarv naš zunanji minister ni pustil hrvaških poslancev iz Dalmacije in Istre v avdijenoo k cesarju, da bi mu pojasnili položaj v Banovini in prosili milosti za uboge žrtve, rekši jim, da Hrvaška spada pod Ogrsko, in Ogr ska je za nas „tuja" država, v katere notranje zadeve se mi ne smemo in nimamo vtikati. Isto je storil baron Aehrentbal sedaj, ko so prosili n&ši poslanci za avdijenoo pri Nj. Veličanstvu glede Rauohovih Žrtev in „veleizdajnikov" v Zagrebu. Naš zunanji minister je naše poslance kar začudeno vprašal, kako si sploh upajo vmešavati se v notranje stvari tuje države? Naši zastopniki so Aehrenthala zavrnili, kako pa da se sme minister Tittoni vtikati v notranje zadeve naše države, oni p« da bi se ne smeli zavzeti za svoje brate v Banovini, ki žive vendar pod enim in istim vladarjem?! A na to seveda Aehrenthal ni vedel drugega odgovoriti kot: „Kaj ho-čete, Italija je naša zavez-nieal" (Po teh besedah je zavladalo med zborovaloi grozno ogorčenje in medklici.) Končno je dr. Rybai* obljubil, da bo z vsemi močmi delal na to, da bodo slovenski poslanoi skupno delali za skupni narodni blagor in skupno odbijali naše notranje in zunanje sovražnike Koje govornik končal, je hvaležno občinstvo priredilo poslancu viharne ovacije.
— Slovenska zmagi. Pri vo-litvi v oenilno komisijo za osebni davek IH. skupine četrtega, petega in Šestega predmestnega okraja, Lonjer in Zg. okolice tržaške so bih voljeni vsi slovenski kandidat je. Tako so dosegli tržaški Slovenci že 4 Člane Slovence, za kar jim bratsko čestitamo, kajti s tem nimajo le gmotnega dobička, marveč so se pokazali tudi kot faktor, s katerim se mora dobro računati ter poučiti nasprotnike kaj zmore Slovenec, če je zaveden in združen ter odločno nastopa.
— Aktivnim praporščakom dež. brambe so imenovani: Metod Ra-kusa od 79. pešpolka k 26. polku dež. brambe, ArnoŠt Zupane od 78. p p. k 26 p. d. b, V. Zavrl od 96. p. p. k 27. p. d. b., Karel Božič od 8. lov. b. k 4. p. d b., S. Dekleva od 79. p. p. k 5. p. d. b., E. Šešerko od 16. p. p. k 27. p. d. b.
— Iz železniške službe. Kot
blagajniški preglednik za tržaško rav nateijstvo   drž. železnic je imenovan R   Smit,   bivši   preglednik praškega žel. ravnateljstva.
— Iz carinske službe Carinski revideLti Spiro Sabot ć, 2 ga Fried? Alojz Seidel in Karel Fraazel v Trstu so imenov&ni za carinske nadzornike.
Iz pisarne slovenskega gle<
đališća. V četrtek se pojeta operi „Cavalleria rusticana" in „Pa-gtiacci" vsekakor zadnjič v sezoni. — Ga. J. Borštnikova je morala odpeljati se na ginekološki oddelek bolnišnice usmiljenih sester v Zagreb, kjer mora ležati osem dni. Zato se mora že naštudirana dramska noviteta „Razppruka" odložiti za kasneje. — Gdč. Sipankova glasom zdravniškega spričevala ne more k skušnjam, ker je zelo prehlajena ter ima hud katar v nosu, žrelu in jabolku. — Gdč. Kavcka leži, ker je bila na mečih operirana. — Zaradi skušenj za koncert „Giasbene Matice" je v soboto nemožna operna ali operetna pred stava. Zato je v soboto dramska predstava.
Slovensko gledališče. Snoči so zopet peli operi „Oavalleria rustioanau in „Paglaooi".   Kar smo pisali že o prejšnjih predstavah,   velja  tudi za snoČnjo]
Odborova seja „Slov, Matice" dne 3. marca 1909. Predsednik naznani, da je iz odbora izstopil gospod ravnatelj Fran Wiesthaler ; za njegovo dolgoletno in marljivo delovanje se mu izreče iskrena zahvala Umrla sta U8tanovnika Ivan Kuralt in dr. Janko Serneo, ki je bil med prvotnimi utemeljitelji „Matice Slovenske" (1864) Nadalje se spominja predsednik stoletnice M. Maj ar j a in L ju d. Gaja. Odbor pritrdi predsednikovim nazorom o organizaciji našega znanstvenega dela. Letošnji občni zbor bo v ponedeljek, dne 19. aprila ob 8. uri zvečer. Od zadnje odborove seje (od Božiča) so zborovali reklamni, gospodarski, zemlje vidni in knjižni odsek; delalo se je pa tudi v krajepisnem in tehničnem odseku. — Tisti dosedanji člani, ki niso plačali Članarine za 1. 1908, se po § 3. društvenih pravil izbrišejo izmed letnikov. — Knjige za prošlo leto, ki so še vse razpečane, so sicer
pozitivne, vendar se je pokrilo le malo deficita iz prejšnjih let, zato bo treba v tekočem letu posebno štediti. Pri konkurzu za tisk letošnjih publikacij se bodo uvaževale vse slovenske tiskarne. „Simon Gregorčičev sklad" veseličnega odseka Unec Rakek vzame „Matica" v oskrbo. „Bleiweisov Zbornik" bo obsegal kakih 18 tiskanih pol; prispevke so Še obljubili n. pr. gg.: dr. Demeter Blei weig vitez TrsteniŠki, dr Lončar, dr. Prijatelj, dr. Šlebinger, dr. Lokar, dr. Pestotnik, dr. IleŠič, dr. Tominšek; upamo tudi pridobiti dr. Murka in dr. Š Dreki j a in prof. Grafenauerja. Dr. M. Potočnika opis rKoroške" bo ilustriran. Dr. Iv. Prijatelja prevod iz ruščine „Onje-gin" bo kmalu gotov. — Za 1. 1910 se pripravlja večja knjiga o fran-oozki dobi (dr. Vidic: Tajna korespondenca ilirsko avstrijska, dr. Bog. Vošnjak: Ustava in uprava francoska z razvojnega stališča državnopravnih ved. Sandri Majster: Vojno kretanje na Kranjskem (po vojnem arhivu). Ilešič Prohaska: Ilirija in jugoslovanska literatura. Vrhovec Vrhovnik: Vr-hovčevi o franoozki dobi. Dr. Gruden: Narodopisno blago o francoskih časih itd. Ga j evo Vražo v o: Lirsko dobo opiše dr. Branke-Dreohsler v Zagrebu. Opis „Štajerske" izdelala do leta 1902 gosp. dr. Fr. Hauptmann ml. v Gradcu, a „Prekmurskou doda g. A. Trstenjak. Društveni predsednik je slov. zgodovinarjem razposlal poziv za opisa vanje: „Zgodovine slovenskega naroda"; odziv je po-voljen. Gg. pisatelji se v kratkem se-stanejo na posvetovanje. Organiziralo se je prevajanje iz slovanskih literatur kakor glede na izbor, tako na preva-jatelje; vpoŠtev pridejo le prevodi po izvirnikih. Ukrene se o predlogu g. učitelja Svanjaka na Koroškem, naj bi se sistematično nabirala narodna imena rastlin., i o nekaterih rokopisih. „Slov. Matica" izda „Zbrane spise" dr. J. Mencingerja ter uredi svojo knjižnico. V zadnjem času je došlo več krajepisnega gradiva. Izvod je do nekaterih dvomljivosti v pisavi imen izdelan, gre se sedaj za to, kdaj ga bo vojaški geografski zavod mogel tiskati. Zemljevidu se doda popolno kazalo imen. Za tehnični slovar se že prepisuje določeno gradivo. Tajnikovo poročilo o tekočih poslih se vzame na znanje. Za leto 1909 je plačalo le še malo članov.
Družbi sv. Cirila in Metoda
je volil v svoji oporoki 100 K dne 26. septembra lanskega leta umrli g. Ivan Hladnik v Logatcu. Blag mu spomin! Slovenci, posnemajte tega vrlega moža!
Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev ima v sredo dne 24. t. m. ob 6. uri popoldne v uredniških prostorih „Slov. Nar", izredni občni zbor na Čigar vzporedu sta po sklepu zadnjega rednega obč nega zbora dve točki: 1. Sklepanje o spremembi društvenih pravil, 2 volitev novega odbora.
Cercle Iranco Sllvrisn Opozar-jamo inu-resirane kroge še enkrat na današnji sastane; v restavraciji „Na rodnega doma".   Začotek ob osmih zvečer.
Gospodarsko napredno društva Z* gefttfakobskl Okraj priredi danes, v sredo, dne 10. marca, ob 8 sveder 370J letai ob-ni Z3.;r v prostorih gostilne g. Ruiolfa Sk ul j a v Fioriiauskih uiicah, tar vabi ese člane iu prijatelje društva, da se ude leže občnega zbor* v čim največjem številu.
Predsednik ,Mestne hranilnice
lfnb Janske" nam piše. da ni res, da je predsednšštvo odložil, marveč da je že pred 4 tedni bil odstopil, da pa je vsled prošnje upravnega sveta imenovane hranilnice in veljavnih prijateljev svojo demisijo umaknil in pred sedništvo zopet prevzel. Na spletke proti svoji osebi za sedaj noče reagirati, ker noče zavodu s tem škodovati.
Koncert „Glssbene Matice11 bo
v nedeljo, dne 14. marca ob pol 8. zvečer v veliki dvorani hotela „Union" pod vodstvom konoertnega vodje g. M. Hubada. Sodelujejo: gdč. Vida Prelesnikova, konservatoristiuja s Prage (klavir), gdč. Pavla Boletova, Članica pevskega zbora „Giasbene Matice" (sopran), g. Ernesto vitez Ća m m a r o t a, operni pevec iz Zagreba (tenor), g Josip Križaj, Član pevskega zbora „Giasbene Matioe" (bas), pevski zbor ..Glasbene Matioe", oddelek šolskega zbora „Giasbene Matioe*, in orkester pb>l o venske Filharmonije ", pomnožen z učitelji in gojenoi „ Glasb. MatioeH. Spored: 1. M. Hipolitov-Ivanov ; „Iveria", suita za orkester: I. Introdukcija, II Beroeuse, IH. Dan-se Lesghine, IV. Marche Georgienne. Izvaja orkester „Slovenske Filharmo nije* pod vodstvom kapelnika g. V. Talieha. 2. a) Viktor Parma: Po-slednjanoč. Pesem za tenor s sprem-ljevanjem klavirja; b) Anton Lajovio: I. Poljub, II. Sere u ada, pesmi za tenor s spremljevanjem orkestra, poje g. Ernesto vitez Cammarota. 3. Peter IljiČ Čajkovski: Konoert za kla-
vir s spremljevanjem orkestra v b molu. I Allegro non tropo e molto maesto-80, II. Andantino sempboe, III Allegro con faooo. Igra gdč. Vida Prelesnikova s spremljevanjem orkestra „Slovenske Filharmonije" pod vodstvom kapelnika g. V. Talieha. 4. Karel Bendl: „Švanda dudak". Narodna pravljica. Besede spisal Ja-roslav Vrhlioky. Za soli, mešan zbor in orkester. Švanda dudak (tenor-solo) g. Ernesto vitez Cammarota. Tajec (bas) g. Josip Križaj. Marinka (sopran) gdč. Pavla Boletova. Začetek točno ob pol 8 Konte ob pol 10.
Sokolska telovadba. V „Narodnom domu" se poučujejo obrtni in trgovski vajenci v telovadbi ob Četrtkih od 8. do polu 10. zvečer in ob nedeljah cd 3. do polu 5 popoldne. Slovenski mojstri in trgovci, ki ste prijatelji „Sokola", opozorite na to svoje vajence in priporočajte jim telovadbo, pri kateri se pridobi disciplino in razumevanje za red, natančnost, ubogljivost, si utrdi zdravje, zveča moč in gibčnost telesa in duha.
Osrednje društvo c. kr. poštarjev in poštnib odpravnikov je imelo v nedeljo popoldne svoj letni občni zbor v hotelu „Ilirija". Udeležba je bila jako slaba, navzočih je bilo 9 Članov. Predsednik g. U lepi č pozdravi zastopnika mestnega magistrata g konoep. JanČigaja in obžaluje, da Člani kažejo tako malo zanimanja za društvo. Predsednik pov-darja, da je storil, kolikor je mogel za Članstvo. Trudil se je, da dobi članom polovično vožnjo, da skupni društveni list prinaša slovenske Članke, Česar se pa nihče ne posluži, da se prizna tudi tretji stopnji zboljšanje plač in pravico do pokojnine. Na skupnem shodu na Dunaju se je potegoval za izenačenje plač poštarjev s štirimi nižjimi plačilnimi razredi državnih uradnikov, da bi najemnino in opravo uradnih prostorov prevzela poštna uprava, za definetivno name-šČenje poštnih odraviteljev, za izenačenje ženskih in moških nameščenoev, 30% zvišanje voznega pavšala itd. Poročilo se vzame z odobrenjem na znanje. Blagajnik g. Dekleva poroča, da je društvo imelo 3137*76 K dohodkov, stroškov pa 1323 40 K; Čisto premoženje znaša 1815 36 K. Poročilo se odobri. V odbor se izvolijo gg.: U1 e p i č (Rakek) predsednik, Ravnikar (Ljubljana) podpredsednik, Dekleva (Slavina) blagajnik, BerČun (Ljubljana) tajnik, D orni-cel j (Zagorje na Pivki), Kovačič (Sv. Luoija), gdč. LašiČ (Ljubljana), za namestnika Ambrož ič (Divača), F a j d i g a (Sodražica), pregledovalca računov g. Kolbe (Št. Vid), gdč. Huber (Šiška). G. D orni cel j na-svetuje okrajne agitačne odbore, ki naj bi vzbujali zanimanje za društvo med kolegi. G. R a vn i h ar v dolgem govoru graja nokoiegijalnost nekaterih kolegov, poudarja, kako se biro-kratizem norčuje iz ljudskih zastopnikov, občinstva in poštnih uslužbencev. Plače so se regulirale, a nekaterim so se zvišale p:ače za celih 10 kron "na leto. To je „materielle Aufbesserung"! Vsaj z ozirom na ljudstvo, ki plačuje poštne pristojbine, bi se morata stvar preurediti. Treba je več osoblja, temu pa samozavesti in tesnega združenja. Ko je še predsednik povečal, da se je obrnil na vse slovenske poslance, da bi posredovali za zooljšanje razmer poštarjev iu odpravnikov, potrudil pa se je edini dr. Ž t'iik, inje poudarjal, da je skrbeti treba zato, da dobijo plače in značaj diž^vnih uradnikov, to se bo pa doseglo le potom skupne organizacije, je zaključil  občni zbor.
Pomočniška bolniška bi j gaj ua gostilniške zadruge j« imela v ponedeljek popoldne svoj letni občni zbor v salonu hotela „Ilirija". Ker ob treh napovedani občni zbor zaradi premajhne udeležbe članov, ni bil sklepčen, otvori načelnik Josip Čufar ob 4. uri drugi občni zbor v navzočnosti magistratnega svetnika g. Šeška. Od 612 Članov jih je bilo navzočih samo 6. Načelnik obžaluje to malomarnost. Tajnik P in t ar prečita nato zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se odobri, in poda potem poročilo vo blagajniškem delovanju. S 1.»januarjem 1908 je bilo vseh članov 602, 167 moških in 435 ženskih, pristopilo jih je med letom 386, izstopilo pa 374. Koncem decembra je bilo vseh skupaj 614, 172 moških »n 442 ženskih. Pomnožilo se je število Članov od lani za 12. Odborove seje je imela blagajna tri; razsodišče ni imelo prilike stopiti v delovanje, pritožbena knjiga je doslej Še prazna, kar dokazuje, da deluje blagajniški ustroj ek-saktno in v zadovoljstvo članov. DoŠlo in rešilo se je 86 uradnih spisov izven druge korespondence. Dohodki: uslužbenci so vplačali 7787 K 44 h, delo-dajaloi pa 3896 K 09 h; z reservnim zakladom od lanskega leta v znesku 5463 K 33 h je vseh dohodkov skupaj 17.646 K B7 h. Vseh izdatkov je bilo 8625 K 43 h, torej čiste gotovine 9021 K 14 h ki je kot reservni zaklad naložena v Mestni hranilnici in Kreditni banki. Čistega imetja je o 1. deoembrom 1906 po odbitku pasiv
9444 K 53 b. Račune so med letom kct koncem leta pregledali in v popolnem redu našli Stritar Ivan, Haler Fran o in Tomažič Franc, člani nad-Borovalnega odbora. Preteklo leto je bilo dokaj povoljno. Dolgotrajnih ali epidemiČnih bolesni ni bilo. V začetku leta je bilo bolehanje vsled influence nekoliko huje. med letom pa je bila obolelost znatno zmanjšana Bolnikov je bilo naznanjenih 669, takih pa, ki so dobili zdravniško pomoč, ne da bi se bili preje javili ori blagajni, je bilo 31, skupaj 700, 179 moških in 521 ženskih. Vseh bolnih dni je bilo: na domu S96 in v bolnišnici 797 skupaj 1693. Načelstvu se da absolutorij kakor tudi poročiln pregiedovalcev računov ki ji je podal g. Stritar. Poročilo se odobri. Blagajna ima svojega zdravnika dr. Rusa, za specialne bo lezni pa se pošilja bolnik k speoiali sto m. K skupnim upravnim stroškom prispeva polovico pomočniška, polovico pa mojstrska blagajna Načelniku se soglasno dovoli 200 kron nagrade v priznanje njegovega uspešnega delovanja. Pri raznoterostih pravi načelnik Čufar, da je poslal na kongres bolniških bi a gaj en protest proti utesnjenju samouprave pomoČ-nicnih bolniških blagajen po okrajnih mestih in se izjavil za razširjenje podpor na Čas 52 tednov, izrekel se pa proti daljnemu plačevanju bclniš kih stroškov, kakor 4 tedne. Nedo pustno je tudi, da bi se mogle pomočniške bolniške blagajne kar vsled želje ali sklepa zadruge razpustiti, temveč edino le sporazumnega sklepa. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, zaključi načelnik občni zbor z željo, da bi se člani bolj zanimali za občni zbor.
Zadruga krojače*, krojačic, krznarjev, klobučarjev in roko
Vičarjev v Ljubljani priredi redni zadružni shod v nedeljo. 14. marca 1909 ob polu 10. dopoldne v vrtnem salonu hotela „Ilirija", Kolodvorske ulice.
Delavska knjižnica. „Narodnti
delavska organizacija" v Ljubljani namerava otvoriti v dogled-nem Ča*u svojo knjižnico za člane, narodne delavce. Ker je od izobrazbe naših delavskih mas odvisen velik del narodnega napredka, prosimo tem potom, da nam oni, ki gibanje na rodnega proletarijata proti rdeči kači internacijonaliEma odobravajo. do-pošljejo onih knjig, ki so. ali že pre čitane, ali pa zaprašene leže v objemu pozabnosti. po raznih predalih Za vsako, tudi najmanjšo kn]go smo časutim darovalcem že v naprej hvaležni. Delavstvo, ki je po večini siromašno, ne zmore nakupovanja knjig, a bi gotovo rado čitalo, ter vsaj na ta način skušalo korakati vštric z izobraženci. Zlasti dobrodošli so nam socialni spisi, povesti, ter druge knjige, kd na poljuden način vzgoje valno učinkujejo Knjižne ali eventualno denarne darove prosimo naslov ti: .Narodna delavska organizacija* v Ljubljani, Dunajska cesta št 6 I
Glas iz občinstva. Že lansko
leto smo se pritožili, da nadleguje nekaj nemških golobradcev iz dr. Binderjevega hleva v Gosposkih oz. Židovskih uiicah občinstvo s prepe vanjem pangermanske pesmi rWacht am Rhein*-. V petek se je zopet za Čelo tako izzivam.e ^"vVacbt am RheinM in „Heil dier im Siegeskr*nzu pa „Deutechland, Deutschland iiber allesu. To priča jasto, v kakem duhu so vzgojeni ti nemški fantje Mislimo pa, da je vzlic vsemu Ljubljana Še v Avstriji in še ne na Pruskem, kakor bi radi imeli kazinotje in njih civilni in vojaški pokrovitelji.
Pozor I Letošnji pogosti zapad* snega in dolgotrajen hud mraz povzročila sta, da je spodnja plast snega na debelo zmrznila in strešni kro r posebno proti koncu prevlekla z ledeno plastjo. Sedaj ko je nastopilo gorkejše vreme, začel se je led tajati in preje omenjene ledene plasti zamakati po strehah, posebno pa o kraj ki ob robu streh. Pri nekaterih hišah začel je tudi že odpadati omet okrajkov in je jako nevarno za pa sante. Zato se prebivalstvo opozarja naj ne hodi tik ob hišah, hišne gospodarje pa, da puste ledeno plast na strehah odstraniti, ker na ta način obvarujejo sebe in pasante eventuvalne škode.
Čebelarski shod na Iga se vrš v nedeljo, 14. t. m , ob 3. uri popoldne Na shodu bo predaval zastopnik osrednjega čebelarskega društva, gosp. nadučitelj Likozar, o čebelarskih opravkih spomladi in o čebelarski zadrugi Ker je Ig posebno pripraven za čebelarstvo, se pričakuje obile udeležbe.
Sv« misijon imamo sedaj v Selcih na (rorenjskem. Ljudstvo trumoma hiti v cerkev, ali pravzaprav gazi sneg v potu svojega obraza. Da bi pa kdo kidal sneg, ki leži ponekod do 2 m visoko, to nikomur ne prihaja na um. Nihče se v tem o žiru ne gane! Ali ni to žalostno?
Posledice  letošnje  zime na kae ti h. Iz Mavčič pri Kranju se nam poroča: Tu in v Kranjski oko lici leži po ravnini še 20 cm visoko snega. Ker je spodaj še ledena skorja,
bode osimina po polju večinoma uničena. Divjačine zajčjega rodu in jerebic bosta mraz in pomanjkanje živeža mogo uničila — Mavško županstvo je vlož lo proti klerikalnemu deželnemu odboru pritožbo, ker je zgradbo nove Šole samovoljno odgo dil za — pet let! Bomo videli kaj bo deželni šolski svet ukrenil. — Mavškilov se je oddal letos za 1800 K — prej je nesel le borih 8C0 K.
Is Kočevla nam je poslal gosp. Kvas živega metulja
Is Semiča se nam piše: Ministrstvo pravosodja je dovolilo za občino Semič sodne dneve in sicer 4. marca, 1. aprila, 6. maja, 3 junija, I. julija, 5 avgusta, 2. septembra, 7. oktobra, 4. novembra in 2. decembra, vsakikrat cd 9 d:» 12. ure dopoldne in od polu 2. do polu 4. popoldne v občinski pisarni v Semiču Prvi uradni sodni dan je otvoril gosp. sodni predstojnik Fran Regallv. Pri sprejemu ga je pozdravil občinski zastop, zastopnik požarne brambe in zastopnik učiteljstva. Županstvo je izročilo g. sodnemu predstojniku v znak hvaležnosti za njegovo uspešno delovanje pri vpeljavi sodnih dni 100 K za si-rctiuski zaklad metliškega sodnega okraja Gosp R?gabyju moramo biti Semičanje hvaležni ^a njegov trud, saj je on največ pripomogel, da so se vpeljali sodni dnevi v Semiču, ki so potrebni, kar je pokazal že prvi uradni dan. Morebiti ni vsem sose dom ljuba ta vpeljava, toda Semič je s tem pokazal, da ne neaaduje, ampak napreduje. Marsikaj bi bilo potrebno še za semiško občino, zlasti v zdravstvenam oziru, upamo pa, da se tekom časa tudi ta in še druge naredbe vpeljejo, ki so ljudstvu potrebne. Vse ob svojem času. —
Burja divja z vso silo zopet po Notranjskem. Kronika gotovo nima zabeležene tako burnate zime kakor je letošnja. Od novembra lanskega leta de danes imamo skoraj vedno vetrno vreme, burja pa od novega leta skoraj brez oanehanja divja.
Olepševalno društvo v Ii Bistrici je imelo v nedeljo v čitalni Ških prostorih letošnji občni zbor. V odbor so bili izvoljeni isti gospodje kot lani. Sklenilo se je udobno popraviti pot, ki pelje med borovci nad Domiadišeoi v Kal. Pot bode zazna movar-a z napisom RK razgledu". Saj je pa tudi čarobno-bujen razgled s tega vrha na Bistrico in nje okolico. Seveda se postavijo med borovci klopi. Ako bodo denarna sredstva zadostovala, se napravi letos prepo-trebna pešpot s kolodvora v Bistrico. Kdor pozna škandalozno pot s kolodvora, bode te nove poti vesel. — Naprosilo se bode kmetijsko družbo v Ljubljani za jabolčne mladike, da se nasade iz Trnovega proti Topolcu. Nekaj divjih kostanjevih mladik se nasadi proti Kosezam Udeležba je bila tako pičla, da se naravnost Čudimo, da je med nami tako malo zanimanja za toli potrebno in koristno društvo!
„Zakopan Sac"- Na Šilertabru v okraju ihsko bistriškem je bil za kops.ii med razvalinami starega grada „šac*. Dva možakarja sta skala za kopani zaklad. Točlo, ko je ura v bližu;em Zagorju polnoč odbila, pričelo se je tajinstveno delo. Najurvo sta ca pravila „ris", da ne pride hudič do meči. Potem sta pričela kopati in v duhu sta že videla zlate rumeDj-.se. Aii gl^j ga vraga! Eden naših znan-c-v je pozabivši prestopil „ris- in hudie jim je štreno zmešal. Vsi rumenjaki so se spremenili v pravo črno zemijo in v kraški kamen. Poskusiti hočeta srečo drugič. — —
Celjski gUsovL  Piše se nam: V kratkem bodemo imeli volite7 no vega mestnega  župana.  Sedanji obč. predstojnik   avtonomnega celjskega mesta    dr.  pl.   Jabornegg, je pred par meseci abdioiral,   kakor je to vaš list že omer.il,  ter le na milo prošnjo  metnih   očetov je obljubil, da še ostane do marca t. 1.   In tako je dosel odločilni čas. . .   Kdo bode Jaborneggu naslednik? V dobro pou* čeeih krogih se govori,  da lekarnar Rauscher. „Lepiu Rausch^r je pe-tičen mož: to pa je tudi vse. Celjsko mesto je sicer nad vso mero zadolženo ter nujno rabi denar; a bode li tozadevno Rauscher mogel kaj odpo-m«oči, zelo dvomimo  oe pa to zmore, Slovenci ne bodemo ugovarjali; kajti nas tlačijo mestni davki ravno tako, kaker — Nemce.  — Shajališče vse haute volee celjskega nemškega mesta je, kakor znano, že nekaj  Časa tamošnji   „Deutsohes Hausu.  To nekateri   celjski   hotelirji   in   oštirji že izdatno čutijo Zadcvoljnosti v obrt nišaih   anem*kihu   krogih  sploh ni, vse zabavlja in se vjeda; a ko pride čas volitve, šlo b de vse zopet „po-leg navade stare". Pa enkrat bode že drugače, ker sama nemška „Be-geisterungu  nič ne hasne, če ni — kruha. — Nemci „minorum gentium" v našem mestecu so pač dobri, da zahajajo v  „D. Hausu  ter vanj ob raznih prireditvah nosijo svoj denar; a mestni velikaši jih prezirajo in gledajo  — preko ram.  To pa boli in ozlovolja.  Zato pa je tista celjska
„Deutsche Trene", s katero se Celjani vedno tako bombastično ponašajo pred svetom, nič kot zgolj humbug! — Kakor povsod letos, imamo tudi v Calju dosti snega. Po celjskih ulicah ga je še cele barikate, to pa vse v naslado — pasantom . . . Mestni urad je pač Štedljiv! Kaj bi izdajal dragih novcev, ko pa ljubo solnce delo opravlja — zastonj !!
Občinsko volitve v Konjica b. Združeni Slovenci v so dobili pri včerajšnjih občinskih volitvah v Konjicah v III. razredu 32 — Nemci pa 152 glasov. S tem se je seveda le manifestiralo, da kljub krokanju nemških kričačev ni tam izključno le „deucscher Boden".
V Laškem trgu ob juž želez., tako se nam piše od Sa ine, otvorijo na tamošnji slovenski ljudski šoli o Veliki noči peti razred. Vkljub „nemškia šoli na Laškem vendar slovenska napreduje!
9 it  Pavlu pri Preboldu v
Savinski dolini stavili bodo novo šolsko poslopje Preliminiranih je v to 67 000 K.
Tržaške podružnice „Sloven skega planinskega društva" redni občni zbor bo v soboto, dne 13. marca, ob 9. uri zvečer v sgorDJem prostoru restavracije „Balkan"
Kazenska obravnava. Gasser zoper „Corriere Friulano" je bila pred celovškim porotnim sodiščem preložena na negotov Čas.
Nesreča na železnici V oddelek hrvaških delavcev na progi Trbiž Ponteba je vsled neprevidnosti zavo-zil pomožni stroj, ter 3 delavce smrtno nevarno ranil.
Akad. društvo slov. a g ran o niOV i,Kras'1 na Dunaju ima v petek 12. t. m ob 1 o 8. zvečer pri Franku XVIII. Collagegasse 1. svoj peti redni občni zber s običajnim vsporedom. Prijateld društva dobro došli!
Uvoz žita v provinco Skader se je, dokler se ne ukrene drugače, proglasil za prostega carine. To odredbo je povzročila zadnia slaba letina in vsled tega je veliko pomanjkanje žita v vilajetu Skader. Gre se  zlasti za  olajšanje u?oza koruze.
Prvi   »Kinematograf Pathe prel „Edison*1 na Dunajski cesti nasproti kavarne „Evrope" ima od srede, 10. marca, do petka, 12 marca, sledeči spored: L9hmann ni mrtev (Komičnoj Lov s sokoli. (Zanimiv na ravni posnetek ) Duplina duhov. (Fan tastično.)   Dvoboj v XVII. stoletju (Drama    Krasna, dolga projekcija v
25 sbkah in V. prizorih.) Mali paglavec (Jako komično)
Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 21. do 27. februarja 1909 Število novorojencev 17 (= 22 10%w), umrlih
26 (=33 80%0). med njimi so umrli za jetiko 6 (med njimi 4 tnjci), vsled mrtvouda 2, vsled nezgode 2, za raz ličnimi  boleznimi 17.   Med njimi je bilo tujcev 10 (= 38 46%), iz zavo dov 15  (= 57 69°/0).   Za infekcijoz nimi   boleznimi so oboleli  in  sicer: za ošpicami 6 (1 pripeljaa iz okolice v otroško bolnico) za škrlatico 4, za tifazom 2 (ob>». pnpeljaue )z okolice v dež. bolnico)
V Zadru se zaslišijo danes in jutri ljuo janske pričr proti bratoma Koren zaradi vloma. Zaslišali se bodo gg svetnik Lavtar, S^arbek Jc-lačin in Meze. Brata Koren sta vlomila v Trstu in Dunaju; giede Ljubljane jima poizvedbe niso ničesar dokazale.
Prva liStOVka Ne sluteč nenavadne zime je zašla še v snežene naše kraje na obisk prva ljubka la stovka. Toda. revica je plačala to predrznost s smrtjo. Našli so jo včeraj zmrznjeno  na Bregu  ob Ljubljanici.
Tatvine« V kantini 27. pešpolka je bila domačemu hlapcu iz spalne sobe ukradena srebrna žepna ura Tatvine je sumljiv n*k odpušSen posel — V klet na Dunajski cesti št. 17 je nek individij vdrl ter odnesel nekaj vina in špirita. S katerim si mi%li svoje žejno grlo utolažiti. — V nekem hle u na cesti na Rudolfovo železnico je prenočeval neki vagant in zjutraj odnesel domačemu hlapcu par čevljev, a ga je vest tako pekla, da jih je prinesel pozneje nazaj. — Jeri Erjavčevi je bilo v Velikih čolnarskih ulicah iz zaklenjene sobe ukradem h za 300 K bankovcev. — Hlapcu Autonu Klincu je bila ukradena denarnica s 50 K Osumljenci so deloma znani.
OrOŽnlŠtvO je včeraj popoldne eskortiralo iz Rudolfovega k tukaj šnjemu garnizijskemu sodišču brata Premrov, katera sta, kakor smo že obširnejše poročali, v Rndolfovem pokradla urarju Blažonu Čez 5000 K zlatnine in ur ter tudi v Ljubljani in drugod izvršila več tatvin. Sojena bodeta kot dezerterja pri garnizijskem sodišču, drugi civilni soudeleženci (sprevodnik Bevc i. dr.) pa pri novomeškem okrožnem sodišČn. Premrova sta privedla dva orožnika in sicer vklenjena.
Dijakinja H. gimnazij, razreda 13letna Milena Kniewaldova iz Grič pri Karlovcu, ki je dne 13. m. m. iz Ljubljane natihoma in neznano kam odšla, se je, kakor čujemo, zo-
pet povrnila k svojim starfcem v Griče.
Delavsko gibanje Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 76 Slovencev, 77 Maoedonoev in 60 Hrvatov. V Celovec je šle 70, v Inomost 35, na Zgor. Avstrijsko pa 35 Hrvatov.
Izgubljeno in najdeno. Služkinja A ojzija DolinŠkova je izgubila tolar za 5 K. Kuharica Helena Sitar-jeva izgubila zlat uhan Neka dama je izgabila denarnico, v kateri je imela tri bankovce po 20 K. — Gostilniča-rioa FranČišba Klemenčeva je našla žensko ročno torbico z manjšo vsoto denarja. Nadučitelj g Dragotin B -ne dek je našel denarnico z manjšo vsoto denarja.
Uradne vesti. Naučno ministrstvo je razpisalo običajne ustanove za profesorje na srednjih šolah v svrho znanstvenega potovanja po Italiji in Grški. Pogoji so: Dokazano nsposobljenje za pouk klasične filologije, zemljepisje ali zgodovine in izpričevalo o najmanj triletnem delovanju kot samostojen učitelj na srednjih šolah Prošnjam, katere se imajo vložiti do 1. aprila morajo biti priloženi: 1. Curioulum vitae. 2. Kvalifikacijsko spričevalo o sposobnosti in •>. zuan-stvena dela, katera je pr itdleo eventualno objavil in izdal. — Odobrena je od ministrstva knjiga J o s. Brinar, Čitanka za meščanske šole. — Za podporo revnim učencem je dovolilo ministrstvo 5188 K, za učne knjige, katere se jim brezplačno raz dele, in sioer v šolskih okrajih Postojna 456 K, Kočevje 469 K, Krško 584 K, Kranj 495 K. Ljubljana (mesto) 231 K. Ljubljana (okolica) 685 K, Litija 390 K, Logatec 425 K, Radovljica 31o K. Novo mesto 487 K, Kamni & 401 K in Črnomelj 252 K Prošnje okrajnih šolskih svetov za omenjene knjige do konca junija na ravnateljstvo c. kr. založništva šolskih knjig, s pristavkom, kdaj da se v dotiČaem kraju prične šolsko leto 1909 1910
Drobne novice.
— Odprto pismo nemški prin-< ezinji Ceciliji je objavilo uredništvo lista Dctailist« v Berolinu, v katerem jo napada radi tega, ker je naročila svoje obleke v Parizu. — Očita ji. da je s tem mnogo oškodila nemške modne salone, kateri se povsem lahko košnjo z pariškimi, i \ gmotnem ozirn, kakor tudi n.*; ugledu, češ, ker jih tako visoka oseba prezre in naroča v tujini. To je lepa. da, posnemanja vredna doslednost braniteljev domače obrti.
— Japonski prestolonaslednik princ Kuni je došel v soboto v Sofijo, kjer ga je car Ferdinand slovesno sprejel.
— Refik - paša, turški sodni minister je v petek zvečer v Carigrada umri.
— Podjeten goljuf. Pred porotnim sodiščem v Zadru se vrši obravnava proti uradniku Viola, kateri je naročil s ponarejenim] podpisi namestnika Nardelli in drugih višjih uradnikov pri raznih nemških tvrd-kali žita, moke in drugih potrebščin za 122.090 K. katere je nameraval potem skrivaj prodati. Goljufu so prišli na sled. škodu tvrdk znaša 15.000 K.
— Mestna telefonska centrala je zgorela včeraj zjutraj v Turinu.
J a pon sk i prest o I on as I ed n i k princ Kuni si je ogledal včeraj spomenike rusko - turške vojske pri Plevni in odpotoval od tpd v Drino-polje. kjer ostane en dan in gre od tod v ( 'nrigrad.
— Brata Wrigth, /.nami aero-navta, katera sta dosegla S svojim letalnim strojem 'izvanredne uspehe, je imenovalo monakovsko tehnično vseučilišče doktorjem tehničnega znanst va.
— Ženski klobuki na švicarskih železnicah. Novodobni ženski klobuki, kateri so primeroma nizki, a sila široki, >o našli najhujše nasprotnike na švicarskih železu ieah. Ravnateljstvo je namreč izdalo ukaz, da moru dama. katere klobuk ima primer nad SO cm, po 117. žel. tarifa, oddati fra kot prtljago, ali če se noče voziti odkrita, iti sama v službeni voz med škatlje. kovčke in kolesa.
Književnost
— I trinki. Crtice in potopisi. Spisa i Franjo K r a š o v e e. Naslovno stran narisal Hugon (ierbič. Ta v pisateljevi založbi izišla knjiga obsega na 180 straneh poleg nekaj prav čednih feljtonov tudi več jako zanimivo pisanih in prav informativnih potopisov. Pisatelj je z odprtimi očmi potoval po svetu in spoznal mnogo karakterističnih posebnosti različnih dežel in narodov. Knjiga je vredna, da se jo čita in bo posebno ugajala vsem tistim, ki ne morejo sami z doma, pa se zanimajo za druge dežele in druge narode.
— »Naši Zapiski«. Ta mesečnik, ki je bil nekako pred enim letom nehal izhajati, je novic prišel na dan. Biti hoče znanstveni organ, kjer se lahko svobodno oglašajo vsi, ki imajo v programu boj zoper reakcijo. »Naši Zapiski« pravijo, da niso v brezpogojnih službah nobene stranke. Rili so prej najbližje socijalni demokraciji in bodo to brez dvoma tudi v prihodnje, vsaj sklepati se to da že iz tega, da so stebri in glavni sotrudniki te revije socijalni demo krat je.
— Geba, Jos. Landplanariea von Madagaskar und  den Comoren.
Reise iu Ostafrika etc von Prof. Dr. Alfred Voeltzkow, II. Bd. Stuttgart 1909. Str. 379—398. 3 slike v tekata in 2 tabli. — Pisatelj popisuje v tej temeljiti razpravi na kopnem živeče črve - ploščarje, ki jih je   nabral v madagaskarskcin     okrožju Voelt/ kow na svoji ekspediciji v južno Af riko. Večina teh črvov še dosedaj ni bila poznana. Pisatelj je   določil v celem 11 novih species iz rodov: Bi palium,   Placocephalus, Rhvnehode-mus, Amblvplann    in Platvdenuis Razprava priča   o   veliki vestnosti pisateljevi in kaže njegovo izredno spretnost  v    mikroskopski tehniki; vkljub temu,   da je prof. Voeltzkovv te predmete zelo   slabo konserviral. se je pisatelju posrečilo točno prou-čiti    mikroskopski   ustroj. Posebno zanimivi so anatomski opisi spolnil: organov teh tropiških črvov. Dve li tografski tabli z jako eksaktno izvr šenimi podobami    vnanjega ustroju in mikroskopskih prerezov pojasnu-jejo izvajanja te zanimive študije.
Dr. B. Z.
Telefonsko in brzojavni poročilo
Ljubljanski  dogodki   prad parlamentom.
Duuai, 10- msrca Poslaneo Iv. Hribar bo o ljubljanskih septembr skih dogodkih obširno in vsestransko govoril pri prvem čitanju rekrutne predloge. Eno prvih mest govornikov mu je preskrbela  ^Slovanska enota"
Poslanska ibornica
Dnnaj 11 marca. Prva seja poslanske zbornice v tem zasedanju se je pričela s primernim viharjem. Ko so novi ministri stopili v zbornico, je nastal med Cehi in Jugoslovani nepopisen vibar in češki radikaloi so klioali „Proč z nemško vlado, doli r Bienerthom u Starostni predsednik je bil dr. Funke. V svojem pozdravnem govoru je pozival stranke, naj ne za virajo delovanje parlamenta — on, ki aktiven član nemške obstrnkoije. ki onemogočuje delovanje Češkega deželnega zbora. Ko je Funke svoj gover končal, je ^opet nastal v zbornici velik hrup Caški radikalci so se zbrali v bližini ministra notranjih del dr. Haerdtla ter mu klicali: „Spicelj agent provooateur, proč s pcLcijskim psoma itd. Medtem je Funke odndl vol tev predsedstva. Za predsednika je bii izvoljen kršČanski^socialec di Pattai s 237 glasovi. Dr. Paoak je dobil 103 glasove, 9S glasovnic pa je bilo praznih. Jugoslovanss. kandidat za mesto podpredsednika dr L a gin j a je dobil 234 glasuv in bil tudi izvoljen. Nato je baron Bienerth pod8l vladno programatično izjavo, ki se je pa na Časnikarski tribuni ni moglo slišati. Gied- zunanjega položaja je baje rekel, da se sicer zdi, kakor da bi se v Srbiji pripravljale politične spremembe, vendar pa je Avstro-Ogrski treba, da bo oprezna in pripravljena za vsako eventual Socijalni demokrat Nemec je slavil predlog, naj se o vladni izjavi otvori debata Zbornica je ta predlog odklonila. — Prihodnja seja bo juUi Danes ob 6. imajo sejo načelniki kiubov.
Vlomilci pti Jalačinu pred sodiščem
Zader, 10. marca. Pri včerajšnji obravnavi sta se obtoženca Karel in Fran Koren z vso silo vrgla na pričo Dundlerja, ki je izpovedal, da mu je Fran Koren pravil o svojem delovanju v Ljubljani in v Trstu Orožniki so jima morali nastaviti bajonete na prsi da so ju zopet spravili na njuno me°tj. Natančnejše poročilo sledi
Poulična vojna v Zagrebu.
Zagrebi 10 marca. (Poseb. bre „Slov. Nar.u) V Zagrebu je nastala pravcata anarhija Tujinski plačeniki frankov8ki legionarji poskušajo z na* silstvi terorizirati zagrebško prebivalstvo ter ga naščuvati proti Srbom, proti hrvaško-srbski koaliciji in proti onim inozemskim časnikarjem, ki ne poročajo o veleizdajniškem procesa tako, kakor žele Rauoh in njegovi frankovski zavezniki. Ob pol 12. po; noči so frankovski četniki na ulici napadli štiri dalmatinske visokošolce ter jih hoteli prisiliti, da bi klicali nDoli s Srbi". Ker tega niso storik. so jih s palicami in boksarji pretepi* na žive in mrtve. Akademik Vehova* je, krvaveč iz 6 ran, oblešal nezave
3n na tlaku. Policija je ves ta div-gki prizor mirno gledala ter ni zga-}a niti z mezincem, da bi tolovaje »tirala Pol ure kasneje so frankov-četniki na ulici napadli pristaše 7 Mile Starčevića, ki so se vračali z nekega shoda. Streljali so nanje revolverji Oddanih e bilo okrog 6 0 strelov, iaujenih je več nego 10 oseb, »ed temi V6Č težko Tudi ta dogodek {je policija mirno gledala, ne da bi ji zdelo vredno intervenirati, kar tabuja sum, da so vsi ti tolovajski Lapađi naročeni z gotove strani. ■Omeniti je še, da i« dr. Vladimir [frank, sin velikega Hrvata dr. Jo Lpa Franka, šestkrat z revolverjem Ustrelil iz svojega stanovanja na ulico, j^di se, kakor, da bi v Zagrebu za-■gospodovala — menja
zahteve Srbije morajo biti izpolnjene.
ESeJgrad, 10. marca. Prestolonaslednik Gjorgje j.- noklical k sebi poveljnika prostovoljnih korov polkovnik;! Miškoviea, ter ga pooblastil, naj obvesti odbor za narodno obrani ho. da se zahteve Srbije morajo na vsak način izpolniti, ako ne s kompenzacijo s strani Avstro - Ogrske pa s strani Turčije.
Gospodarstvo.
Poziv podružnicam in župan stiom   glede  cepljenja prašičev proti rdečici*  K.užna bolezen rde gica pri prašičih se je silno razširila in   provzroča    našim gospodarjem ogromno škodo. V preteklem letu so biie na Kranjskem občine, kjer je po več st> prašičev poginilo za to kugo. Eiino zanes j ivo sredstvo prot>i kužni bolezni rdečici pri prašičih je oepije nje živali z varnostnim cepivom. Glav ni odbor c kr. kmeiijske družoe kranj ske je v svoji seji dne 28. decembra 1907   sklenil to  cepljenje uvesri in organizirati. Leta 1908 seje na Kranjskem cepilo nad 6000 prašičev, in jih je i d njih  le kakih 20 pozneje zbolelo in 10 poginilo;  vendar je o. kr. kmetijsko  ministrstvo   nastalo škodo vsled  posredovanja  kmetijske družba popolnoma povrnilo. Z vrnitev ceplje nja bo tudi v letu 1909. posredovala. Upati je,   da se od strani  države in dežele dobe znatue podpore, da se bo cepljenje mo^lo kolikor mogoče ceno izvršiti.   S cepljenjem pr&Slčev se bo pričelo   že  meseca   aprila,   in   da bo mogoče vse potrebno pravočasno ukreniti in napraviti,   se podružnice pozivajo,   da nemudoma naznanijo, če zele za svoj okoliš skrbeti za varnostno cepljenje proti rdečici pri prašičih in koliko pras.čev, v katerih vaseh in pri katerih   posestnikih  bo približno treba cepiti.  Pripomni se, da se naroČila za cepljenje lahko priglašajo pri c. kr. okrajnem   živinozdravniku dotičnoga okraja ktkor tudi pri deželnih živinozdravnikih v Metliki,   Vipavi in Škofji Loki.  Ker  se  pa v nekaterih krajih posebno v državni službi sto ječi   okrajni   živinozdravniki zaradi preobilnega posla ne morejo s cepljenjem  baviti,  bo za dotične okraje o. kr. kmetijska družba p: sredo val a, da se cepljenje po drugih iivinozdravni* kih izvrši.   Tudi  občinska pred-stojništva iu posamezniki, ki skrbe za blagor kmetovalcev, se morejo oDr nid z enako željo na podpisani glavni odbor, vendar v slučaju obiioih pri-glasov pridejo najprej na vrsto podružnice, oziroma družbeni člani Pri glase je poslati na odbor kmetijske družbe, ki daje vsa tozadevna pojasnila in poskrbi za izvršitev cepitve
Knpčijske razmere v Mace-
donii Interesenti dobe o seaarjiu kupčjskih razmerah v M*cedomji, zlasti v Solunu, nastalih vsled boj kotnega gibanja, važno zaupno poročilo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani
Darila.
Upravništvu na4ega lista so poslali:
Za dražbo sv. Cirile in Me
toda: Slovensko bralno društvo v Litiji bi kron mesto venca pokojnemu predsedniku g. Ivanu Ditrichu — Gosp Ivan Hiadnik v Logatcu volil v sveji oporoki 100 kron. — Gosp. Ante Cop, trgovec v Plešćih 20 kron, mesto venca na krsto g. Antonu Ditrichu v Postojni. — Dva kvar-topirca v Samtovi kuhinji v Matuljah - 07 kron. — Iz nabiralnika v gostilni g. A. Belleta nu Uncu 6 kron. — G. M. pl. Walderstein v Buzetu T>0 kron v spomin na umrlega soproga. — G. Tinca nabrala pri Bencinu v Starem trgu 2 K. Skupaj 230 07 kron. — Srčna hvala! — Živeli !
Za ŽrtvO 5 Več rodoljubnih gospa, gospodičen in gospodov v Renčah zbralo je 40 kron. — Živeli Renčani! Posne-fflajmo jih!
Prispevki meseca februarja dražbi sv. Cirila in Metoda: t
Prispevki iz nabiralnikov: Josip Komljanec, Ptuj i s. Nar. čitalnica 9 89 kron, pri Murscu 5.50 K, Brenčič Zupančič 1*58 K. Mohorčič 1092 K, Havelka 1 58 K, skupaj 29 4 7 K, gostilna Konšek,
Trojan« iO K,   Mici Ježovnik, Pletrovče
12 40 K, Julka Albert, Kanal 7*12 K, J. Berce, Čepovan i. s. A. Knafel 8 K, Peter Savle 2 K, skupaj 10 K, Vinko Berce, Št. Jani. i. s. Prijatelj 17 K, M Majcen 1030 K, I*. Repovž 3 70 K, skupaj 31 kron, Janko Gervas, Hotederšica 8*i7 K, Viki Dolenec, Vrhnika ll 18 K, kavarna Gaude Tržič 12*54 K, L. Zablačan, Glinje iO K, L. Mlekuž, Kranj i. s. gos\ Ma-jer 121H K, gost. Val. Jažaa, Št. Jur « K, Franc Gore, Vel. Loka 6 K, M. Obran, Brezno 8 K, gost. Smerkolj, Lukovica 3'12 K, J Rahne, Brdo iz nabir. na Prevojih 11*81 K, Jos. Vidovift, Mo-škanjci 6 18 K. hotel Austria, Slov. Bistrica 3*60 K, Milena Kregar, Šmarje i. s. Gradt 9*55 K, Habjan 13 K, skupaj 22 55 K, Mijo Grobotek, Boh. Bistrica 2*35 K, podruž Ljutomer iz nabir. Ka-kovec 3 K, Fr. Ju van Olševk 2 54 K, moška podr. Idrija i. s. nab. K. Premer-stein 8 K, Lojzika Roš, Hrastnik 13 K, J. Pevec Logatec i. s pri Riharju 10 K, pri Ferjanciču 1 70 K, skupaj 1170 K, moška podr Maribor i s iz nabir. „Nar dom* 63 K, Milan Vesel na Gori rJ24 K, \Vei8s, Ljubljana 5 K., podruž. Vransko i. s. gost Košenina iO K, gost. Brinovc 7 K, skupaj 17 K, gost. Mravljak, Vu-zenica 40 K, I. Krotkv, Studenice i2'75 kron, Ivan Zumer, Cerknica 10 K. omizje Stolfa, Sežana iO K, Ig. Bajželj, Kamna-gorica 2*76 K, L. Zore, Javornik i. s. Pokovc 6-20 K, Čop 28 h, Žvab 33 h, Rozman l*6o K, skupaj 8*41 K, Milena Erhatič, Celje 5 K, Švicarija tu 6*38 K, ženska podr. Ribnica i. s. pri Cenetu 8 K, Ar*otu 14 K, v čitalnici 5 K, skupaj 27 K, trgovina Ravtar tu 9 K, F. Der-novšek, Sevnica 12*40 K, podr. Ljutomer iz nab. Sršen 5 K, akad. društvo „Tabor** v Gradcu i*90 K. Josip Javornik, Žaljna 2 K, gost. Perne, Tržič 30 K, K. Stefin, Zidanmost 25 K gost. Oblak tu il 50 K, Tomaž Miki, Sv. Marjeta 1*76 K, Drag. Svigelj. Ruse lo 50 K, Jos. Komljanec, Ptuj i. s. Peter Ivurež, v Podmelcih 8*82 kron, Senekovič, Hajdin 6 K, skupaj 14 82 K, Ivan Komat, Trbovlje 1 85 K, Feliks Zivršan, Travnik 8 30 K, družina Fakin Ljubljana 9*03 K, gost. Fatur, Zagorje 206 K, J. Bitežnik, Solkan i. s. Mozeti"- s is K, Luznik iOi K, skupaj 919 R. A. Vilfan. Jezica 29 K, I. Žagar, Kropa 7*02 K. M. Lavrenčiceva tu 10 K, gost. Zupan, Dovje 4*94 K. hotel Triglav Mojstrana i*4o K, I Pogorele, Sodražica j. s. Fajdiga 45 K. Lavrenčič 3" 10 K. Mikolič 5 K, Krže 4 K, Štrbenk 1*60 K, Drobnic S K, Čampa 3*20 K, Lovšin 2 K, Kart»J i «0 K, Pakiž 2*40 K, Šega 1-40 kron. skupaj 72 30 K. Kržišnik, Žirovnica 4 K, Ig. Božič. Klavže iT K. V. Ogorelc, Škofljica lo K, Leskovec & Meden, trg tu 20 K. Fr. Pungerčan, Trbovlje 2 92 K, A. Mlekuž Bovec 10 K, Kr Poplatnik pri Sv. Tomažu iz nab. Kosi 5*52 K omizje pri „Roži« tu 200 K, moška podružnica,   Trst   i. s   kavarna   „Balkanu
13 05 K, rest. „Balkan" I5O K. čitalnica 44*46 K, kavarna „Comerciou 11 K, Gorenjec 88 h, skupaj 71.39 K, A. Š*-paher, Semič 4 2f> K, gost. „Pod skalco" tu 2*60 K. trg. Igiič tu I00O K, Jak. Zalaznik tu »0*22 K, I. Grbec, Ig K) K. Iv. Vrhovnik tu 9 22 K, Fr. Konšek, Trojane 3 K, L. Špilar, Št. Peter 10 K, J. Dolenec tu 4 *J4 K, A. Stroi. Zapuže 4 K, A >«ovak, Senožeče 5 K, Jelicu Gartnar, Planina 6 K, L Ben'ina, Stari trg 4o K. J. Gorup, Polenšak i s. Sora 2-08 K, Lovsec S 54 K, skupaj 10 62 K, podr. Mokronog i. s. Ig Majcen 7 7f» K, Sašeij 27 h. Fr Majcen 7*04 K. Mevž*1!j 5*16 K, DeU 2 15 K, Pleteršek 5 82 K. Strel o 70 K, skupaj 31*90 K, restavra<. pri Jelenu, Gorica 16 K, gostilna Pet^ linček. Gorica 8 60 K, gost. pri Orlu, GorifM 10 K. gostilna pri Gorjancu, Gorica 3*40 K, moška podr. Kranj i. s. M. Mayr 10 K, Jelen 10 49 K, Joštar 6 70 kron, Nova pošta 3*48 K, Beksel 8 69 K, Knedel 2 21 K, Stara pošta 4 K, kavarna Jjiger 7 47 K, kavarna Geiger 3 14 K, Jereb $*66 K, Pogačnik 103 K, Božič 6 04 K, Kocmut l*i4 K7 skupaj 71 35 K, I. Toman, Moravče i. s. Tom in 2 40 K, Kavka 4*84 K, skupaj 7 24 K Fr Šu-sterši«'-, Zapuže 2 K, podr. Cerklje 954 K, V. Vrtnik, Maribor 9 40 K, Simon Gregorčičeva knjižnica tu 15 K, L Cad S[>. Rožnik  11 K, gost. Bergant tu 10 K
II. prispevki podružnic: Ptuj, moška 15 K, Vrhnika, ženska 118 K, L-mbah 50 K, Glinje (Koroško) 166 90K, Idrija, moška 1 40 K, Idrija, ženska 3 10 kron, Maribor, moška 244 K, Celje, moš 200 K, Ajdovščina, moška 31 K, Vransko 21 K, Radovljica, ženska i32.r2 K. Kozje 121*63 K, Vič 200 K, žn. Št. Jurij (Staj.) 180 K, Tržič 289*70 K, Ribnica, moška 49*95 K, Ajdovščina 4 22 K, Ljutomer 13*60 K, Dovje-Mojstrana 76*63 kron Dramlje 24 K, Ljutomer 2i 20 K, Cerklje 142 46 K.
III. Zbirko časnikov: „Slov. Narod„ 106*66 K, 249*26 K, 240 60 K, i56 04 K, 29*20 K, t42 64 Kf skupaj 924 40 K.
IV. Razni prispevki: Dr. Triller in dr. Novak, za, neko kazensko poravnavo 5 K, in 5O K, dr. Al. Kokalj, za neko zadevo ljublj. kramarjev 4*80 K, Iv. Mejač, pokroviteljino 200 K, dr. Kokalj, tu dar društva „Zvonu in „Adrija,u Mil. \Vauke 50 K, slov. dijaki 7*62 K, dijaki 1*60 K, dar Barjanov 1 K, M. Gačnik, Celje za licitacijo šopka nabrala v Skalčni kleti 26 K, L Pilgram Volsperg 2 K, Anton Kozlevčar, Rakek nabral 43'12 K, V. Volk, Knežak nabral M. Gvardijančič
iz Boj 7 K, dr. Majaron, Ljubljana neka kaz. poravnava N. N. 10 K, A. Komatar, Vrhnika neka kaz. poravnava D c. Z. 20 K, slovenski učenci 1*12 K, M. Germov-šek, Pilstajn nabral v dražbi 3 K, županstvo Št. Peter na Krasu 30 K, Marica Krakarjeva, Kozje nabrala 4 07 K, A. Murka, Metlika nabral v veseli družbi 4*30 K, gost. Sever, Kostanjevica nabrano na veselici 4 K, občina Ribnica na Pohorju 37*30 K, omizje pri Belem volku" Ljubljana, mesto venca J. Žitniku 42 K, šolsko vodstvo Koroška Bela 3 K, občudovalec božičnih jaslic v Kranju 7 K, gdč. Stakavnik, nabrala za prodajo cvetic 2'50 K, Josipina Mozetič, Renče nabrala na svatovski večerji, Jos. Žnideršiča 3 2*10 K, Juro Naglav, Trbovlje nabral na godo-vanju Iv, Kramarja 10 K. Fran Konšek, Trojane nabral 4 K, krokarji iz Mojstrane 5*30 K, Fran Podobnik Maribor, od odbornikov občine v Hajdinu 10 K, L Mrak Sv. Jurij, za izbubljeno stavo 2 K, omizje pri Koprivcu na domači veselici !3 20 K, Apat Konšekova svadba v gost. Fin-žgar, na Bledu 11 K, Fran Gregorka narodni davek 4 K, dr. Ludovik Filipič, Celje 20 K, hranilnica v Braslovčah 1228 K, posojilnica in štedilnica v Velenju 10 K, kmetska posojilnica na Vrhniki 100 K, na gostiji Apat-Konšekovi na Brezju, razne stave 4*20 K, M. Mikuš, Kranj nabrano v gost. L. Sušnika, v Skofji Loki 5 K, Fr. Majer, Maribor nabrano povodom poroke T. Karbove z L. Rajspom iz Ker-manca 4*32 K, Rado in Tilka Gnjezda, povodom smrti prof. L Balanta iO K, dr. Valentin Kušar, Ljubljana 20 K, trojanski fantje ob slovesu neveste T Konšek 8 K, občinski urad v Škocjanu 20 K, slov. kršč. soc. društvo Domovina, Gradec 4 K, tovarna A Gabršček, Gorica prispevek od mila 200 K, pri odhodu dacarja Pakiža iz Drage 6 K, Er. Štele .Kamnik nabral v Mengšu 5 K, Katica Toplak, Ptuj nabrala 25 K. A. Drukar, Gornjigrad kaz. poravnava I. I. 10 K, L. Lun;*ček, Travnik nabral 2 K, posojilnica Vojnik 15 K, Pepca Justin, Kamnik nabrala 140 K, na gostiji Franca Pernat v Sv. Lovrencu 4 50 K, Pavla Hrovatova, Ptuj nabrala 11*14 K. posojilnica v Litiji 30 K, kreditno drušLvo Kranj 5O K, mali Mirko Pibernik nabral 11*45 K, Leskovic & Meden Ljubljana 10 K, I. I. Naglas, Lju-bljanja 17*16 K, omizje v hotelu Ilirije tu 3 35 K. A. Janežič Brehovnik nabral 332 K, F. Žibrrt, Pristava nabral na gostiji 4*25 K, D. Janžek, Žalec mesto venca f I Čehnn 5 K, posojilnica Žnžen-berg 50 K, na ženitovanju L. Vouka iz Vrbe 7 K, L. Roš, Hrastnik na plesni veselici v Hrastniku 17 03 K, Fr. Majer, Maribor nar davek nabral 40 K, J. Mi-kuž Stara loka 2 K, županstvo Postojna mesto venca | Jerneju Viihar, 20 K, Ela Tomšič, Trebno nabrala 4 90 K, posojil-Trbovlje 40 K, Fr. Cajnko, Sv. Bolfenk, na gostiji J Segala 5 K, A. Hndovemik, tu nabral narodnega davka 72 K, dr Praunseis, tu mesto mesto venca f dr. Kapusu 15 K, A. Vales Kobdil l K, obrtno pomožno društvo Ljubljana 20 K, 1. Kovači«- Mulb*m'g, Amerika 3 50 K, Juro Noglav, Trbovlje nabral na gostovanju 9 K, uradnik banke Slavije, tu mesto venCH v M Rihtar, 27 K, Julija Bizjak Šmartno nabrala na pustno nedeljo 4 62 K,
Za sloversfce d jats na dn-ns!s*i univerzi so darotaU:
poslanci  dr. Ivan Šust«-ršič,  Ivan Hribar,
1 Roblek po 50 K, dr. Ivčev ć 40 K, dr. Hočevar 30 K, Grafenaner 25 K, dr. Benkovič, dr. Krek, dr. Žitnik, Fr. Povše, Perir, Spinčić, dr. Laginja, Fr Demšar, Inanišević, Mandif"-, Ježovnikr dr. Rybrif dr. PIoj, dr. Gregorčič, J Gostinčar, Fr. Jakli'>, Jos. P.>«r*!Tjik. Strekelj, pl Šaklje, Fon po 20 K, dr. Dulibić, dr. Tresir, Prodan, dr. Korošec po 10 K, Pišek 5 K. Kranjsko: Ubald pl. Trnkoczv, Ljubljana 100 K, dr. Šlajmer, Ljubljana 25 K, Babnik, Ljubljana 5 K, Ivan Stanovnik. Horjul 2 K,   A. Volta, Ljubljana
2 K, Rihard Schrev, Lesce 4 K, Ivan Strgulec, Begunje 14 K, Fran Berlec, K;mdija 2 K, Jos. Regen, Unec 20 K, Alojzij Poljanec, Ljubljana 5 K, Anton Kobi, Breg 20 K. g. Vilman, Ljubno 5 K, Adolf Knol, Kolovrat 5 K, Ivan Fabjan, Ljubljana 25 K, Ivan Kranjec, Borovnica 10 K, Anton Ploj, Črnomelj 10 K, Josipina Podkrajšek, Ljubljma 10 K, N. Sta-zinskv, Črnuče 5 K, dr. L. Požar, Ljubljana 20 K, dr. J. Marinko, Novomesto 5 K, V. Krisper, Ljubljana 50 K. Štajersko: Dr. Stuhec, Ptuj iO K, Martin Ogorevc, Konjice 30 K, Fr. Ks. Schnei-der, Cezanjevci 15 K, Jos. Mursa, Kra-pije 5 K, okrajna posojilnica Ljutomer 40 K, Jos. Goropevšek, Trbovlje 24 K, dr Murko, Gradec iO K, dr Sernec, Celje 10 K, župaustvo Rečica 25 K, I. Gašperič, Dol 5 K, I. Sorčan, Hrastnik 5 K, M. Roš Hrastnik 1 K, A. Gnus, Dol 5 K, A. Veternik, Dol 5 K, L Roš, Dol 2 K, narodna družba v Slov. Bistrici 20 K, I. Potovšek, Artiče 4 K, Fr. Ko lene, Gradec 20 K, Gradišnik, Celje 4 K, obitelj Pahernik, Vuhred 30 K, Josip Gomboc, Gradec 3 K. Primorsko: A Rebek, Sežana 20 K, rodoljubi v Merčah 10 64 K, Ivan Čok v Trstu nabral 200 K, Andrej Gabršek, Gorica 20 K, dr. Vošnjak, Gorica 20 K, Karel Šiškovič, Črni Kal 20 K, A. Br., Dinjan 5 K, županstvo v Bovcu nabralo 70*87 K, iz Tolmina: dr. Gruntar iO K, Ivan Perpar 10 K, R. Fazan iO K, M. Primožič 5 K, A. Ver-tovec 5 K, dr. Vodopivec 4 K, R. Fon-zari 1 K, I. Šaplja 1 K, Fr. Uković 1 K,
A. Kavs 1 K, V. Kavči« 1 K, I. Zarli 1 K* I. Dietz 2 K, Rodoljub 2 K, L. Lah 1 K. Koroško: I. Vinter, Šmihel lo K, T. Ulbing, Železna Kaplja lo K Dalmacija: dr. Jakša Račić", Spljit 30 kron, Jos. Žužek, Spljit iO K. M. Trno vec, Dunaj 20 K, dr. Laharnar, Črnovice 10 K, Jos. Benkovič, Golac 25 K. Hrvatska : Stjepan Zagorac, Koprivnica 100 K, Jos. Hohnjec, Zagreb 10 K, dr. Magdić, Varaždin 20 K, Gunianski paromlin 5 K. Prof. Štiftar, Kaluga v Rusiji 15 K. Dr. Ignacij Žitnik, drž. poslanec blagajnik.
»Podpornemu društva za slovensko visokošoleo na Dunaju"
so nadalje poslali gg. in sicer: 40 K: Anton Suuć, c. in kr. polkovnik v pok. v Celju ; po 20 K: Prevzvis. nadškof dr. Frančišek B Sedej v Gorici, Jos. Dobida, c. kr. dvorni svetnik v Ljubljani in Luka Svetec, c. kr. notar v Litiji; po 10 K : R. Arce, c. kr. pošt. blag. v pok in ces. svetnik Ivan Murnik v Ljubljani, Tomo Pavšlar in Drag. Puppo v Kranju, M. Ogorevc v Konjicah, ga. Marija Pahernik, veleposestnica v Vuhredu, dr. Leopold Poljanec, c. kr. profesor v Mariboru, Jos. Rotner, c. kr. sodni svetnik na Vranskem, dr. H. Turna, advokat v Gorici in Josip Žužek, c. kr. nadinženir v Spljetu; po 6 K: Jos. Mejač, c. kr. nadrevident juž. žel. na Dunaju in Karel Pauer. c. kr. dvorni svetnik v Gradcu; po 5 K: Vek. Furlan, c. kr. viš. rač. svetnik in dr. Ot. Rybar, drž posl. v Trstu, dr. Ivan Benkovič, drž poslanec v Brežicah, dr. Ant. Brumen, advokat v Ptuju, dr. Juro Hra-šovec, advokat v Celju, Fran Podkrajšek, tajnik „Slov. Matice" v Ljubljani, Josip Pogačnik, c. kr. sodni svetnik v Kranju, Anton Svetina, c. kr notar v Pliberku, Iv. Vidmar, c. kr. pošt. viš upravitelj v Pulju, Norbert Zanier v Št. Pavlu pri Preboldu, dr. Ant. Žižek v Ormožu iu dr. Fr. Žižek v Gradcu; po 4 K: dr. Fran Detela in Aleks. Hudoveruik v Ljubljani, dr. Fran Brenčič v Celju in Štefan Rojnik v Gradcu ; po 3 K : I. & A. Majdič v Kranju, Vinko Preink na Vrhniki, Kr. Radislovič v Modlingu in Fr. Štupar v Ljubljani, po 1 K; Anton Petriček v Žalcu Skupaj 301 K — Darove sprejema in izkazuje blagajnik Ivan L u z a r, nadrevident južne želez. V p. Dunaj III/3. R e i s n e r s t r as s e 27.
Poslano,
Podpisani vljudno naznanjam si. občinstvu in vsem svojim dosedanjim naročnikom, da bom tudi v bodoče vodil svojo obrt nadalje kakor doslej in se bom trudil, vsakemu postreči v vseh v mojo stroko upadajočih predmetih s točnostjo in dobro postrežbo ter po nizkih oenah. Prosim slav. občinstvo, da se ni potreba ozi rati na zlobne Isži, ki jih trosijo po po mestu, češ, da so mi vse orodje prodali in da mi sploh ni mogoče več izvrševati svoje obrti. Toliko v pojasnilo. 1040—1
S spoštovanjem se priporočam
kovaftki molster na Tržaški cesti it 7 in 9 v Ljubljani.
Narodovo zdravilo. ia*.o se sme imen ?at boa*s-i uteftujoče, miSice in živce krep-JkijoCe, kot mazno dobro znano ^MolloTo francosko žganje in sol'4, katero se splofiuo in uspešno porablja pri trganja po udih is pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena ste klenici K t-90). Po pofitnem povzetji razpo $ilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLI & in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Toch-
iauben 9 V zalogah po deželi je izrecno za n te vati MOldL-ov preparat, zaznamovan s varstveno znamko in podpisom       9   8—4
Slovenci in Slovenke! ne zfltilh? družbe sv. Cirilo In Metodo!
~Pripcro6amo našim roJhinam
holinsho cikorijo.
tO o« CD
tO
POZOR!
Odprite oči
kadar kupn|ete „Kunerol", da Vam ne ponudijo v podobnem ovojnem traku zavito rastlinsko masti. — Ime
Kunerol
Je razvidno no vsakem ovol-636 3  nem traka.
POZOR!
Sata wnttm\*
erolia,pariz.Rai iti.
Kemik dr. Ing. Hlrsch, Olomnc. Kemično-tehničnn preiskava je izpričala, da je „Seydlin" prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se ž njo lahko razkužuje. %
Proti prabajem,
in izpadanju las
deluj« najbolje« priznan*
Taio-clin tinktura
asn. In.-*««
:cutr» okrepčn|ft laslMo, odstrantvle luske in preprečuje izpadanje lam*
1 ntfkltrnlfM z navodom f krona«
»iacpo&ilfa   trn   b  obratno  poŠto  no   manj kot dve steklenici
£*So£* vs«»h preizkušenih zdravil, sladic mM, medicina), vin, specijall-iat, najfinejših parfumov, klrurgisklh dbvaz, svežih mineralnih vod L t. d.
Diž.
Leutriu
ubijani. Risl|m cesta it I
seveigrsjenega Fnui Jošeforega
Inbil. mesta 19—10
&trie cene v BudlmpeSti.
rtoo 9 marca 1909
e    vt> i«■.
Pšenica za april 1909 . za 50 kg K i3 7i Pšenica za oktober 19o9 za 60 kg K li 39 Ri za april , za 50 kg K 10 55 Koruza za maj „      za 5Cfkg K 756
Oves    za april      .     za 50 kg K 8 85 EfVhi %, 5 vin višje
HstsoroliisiCin porotno,
Vidina nad morjem 506 2.  Srednji zračni tlak 786*0 mm.
« j	Cas
u	i-jjm©-
19 E	■■»"«■
	9. zv.
10	7 zj.
■	2, pop,
j t)l.'o-
j metra
I ••• mm
	
W<   • '	
a «	Vetrovi
-S p*	* I
Nebo
732-8
733*2 732*8
2 4     si. jug oblačno
—01 si. svzhod „ 531      ,        del. obl
Srednja včerajšnja temperatura 3 5°, norm. 2 5   Padavina v 24 urah 0*0 mm.
Išče 86
kot kompanjon v večje mesto na
Štajersko 1041—i
VpraSa   se   naj v upravniitvn „Slov. Naroda".
Trgovskega
učenca
iz dobre hiše in z dobr mi izpričevali sprejose tako) tvrka I Modic Nova vas pri Hakoku 1039-1
4 pori čGuIJeo za samo 1 K.
Ker je več tvornic ustavilo plačila, so me pooblastili, da naj velik oddelek čevljev spravim daleč pod izdelovalnimi stroški v denar — Pro-dujam torej vsakomur 2 para moi-šklh in 2 para ženskih čevljev na trakove, usnje rjavo ali črno, galoši-rani z močno zbitimi podplati, vele-elegantni, najnovejša oblika. Velikost po št. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K. Po povzetju 1042
D. Kesslsrja ?zvoz če^lje^,
Krakov št 95 712.
Neugajajoča zamena ali denar nazaj.
32
Mesečna soba
m UkoJ odda v Hrenovih ulicah it. 17, L nadstropje. it)43
Steklena stena
približno 6 m dolga in 3 m visoka, a blaga ni ško lino in t hodom, se zaradi  pomanjkanja prostora takof proda. 1035 i
Natančnejša pojasnila na Bregu it. 20, I. nadstrople v Llnbl|ant.
¥ notarsko pisarno v Postojni
se sprejme
proti primerni plači v zemljeknjiž-nih Stvaren izvežban vesten
l> isa v.
Vstop takoj.
1031—1
Kamnoseška tvrdka Ignacij 6 a mernik v Ljubljani sprejme takoj ▼ službo proti dobremu plačilu
kamnoseka
ki je popolnoma zmožen rezati črke v marmor, granit, sienit in labrador.
1033—1
Za zalogo v na ln za vinotoč
se sprejme
mladenič
močen, samskega stanu, v starosti 24 let, ki more položiti nekaj kavoije.
Ponudbe na L Rossl v Zagorju ob Savi, 962-3
j J. Za m i jen .
i čevljarski mojster
l ? LDblaoi, Komuni trg štev. 13 |
\ se priporoča za vsa v svojo stroko \
i 349      spadajoča dela. jo
l Szdetaje prave gorske in I     telovadske čevlje.
Prva češku tvornica
reklamnih trakov
S. Camperlik,
Praga VIII
najcenejše vezanje ln najkoristnejša reklama. «5715
Slivovko
pristno, leta 1876, v or ginalnih steklenicah iz samostanske kleti umrlega srbskega patriarha Jurija Bran kovic a in vse drugo    1028 1
priporoča najceneje
B. SEVAR
LJubljane, s«. Jakoba trs it 3.
Prvi kranjeko-
uglaševalec
G. F. Jurasek
Cjubljann, Sv. patra cest« 62 a
L nadstropje
uglašuje klavirje, kakor tudi prevzema popravila vseh sistemov klavirjev in
preglasuje brezplačno. — Uglašuje« tudi „Giasbeni Matici". 646—5
Ljudevit Borovnik
puškar   v  Borovljah (Ferloet^ na Koroškem.
se priporoča v izdelovanje v sako vratnih
posek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuse-valnici in od mene preizkušene — lluatro--62 vanl oeniki zastonj. y
Priporoča se
817 6
(nasproti glavno pošte).
Lepe sobe za tujce
Od 1 B tO k naprej.
Odda se truLćLl
več mesečnih sob
po nizki coni.
Naznanjam slav. občinstvu! da
prodajam
namizna vina
aW po najnižjih cenah. ~*JbVJ
Belo Vls (liso)  . % 1 28 h
tf
»t
t*
m
ti
tf
It
28 32 32 36 40 „ 40 80 80
tt
tf
ft
tf
f!>
Črno „ istrsko. . Rebulo. . Rizling soriški Mufrotelec. Dolenjec . Horsolo
PellnKooec(Vermootli)
Od 25 litrov naprej z^iiase cane
Jamči se za samo pristno vino.
Za mnogobrojni obisk  se priporoča
Leonardo Galante
gostilničar pri „Panju", Vegove ulite.
Dcbi se tudi tUSOmsk '■ in 130
zemsko vino v steklenicah po
najnižjih ceash.
t0F~ Prod s i« <r stnega vinskega kisa ~W k 34— \
Ugoden &a^up osh&ktrr
r cefira, barhenta, flanele, ovala itd lepo razdeljenih v kose od 1 do 8 nntrov pošilja po povzetju
vrlo znana izvozna trgovina
V. J. Havliček a brata
▼ Podebradeh
aUUJTC Naročita takoj
Prl|iar«»ei<o 8-12—3
Vaše blagorodje 1
Vašo cenjeno pošiljatev smo obdržali z največjo zadovoljnostjo, hočemo ostati še nadalje Vaši odjemalci in priporočati Vašo cenjeno firmo svojim znancem. J V.
Frvdek,   4. januarja 1 08.
Edor hoče varno, mirno in hitro
1 *rr    potovati, na j se
M /ll Pri k I ODPne n* od 1 ril I Ml visoke c. kr, '     *™U1111U deželne vlade
potrjenega glavnega zastopnika:
Jr. Seunig,
LJubljana, Kolodvorske ulice 28
Odprava potnikov samo z naj no vej širni p ar ni ki „velikani":     2343 36
Kaise'Hi Aug. Victoii. nosi 25.000 ton
Amerika...... 24.000 M
President Lincoln , „ 20 000 M Presldent Grm!   . „ zo.OOO „
Vožnja  Ljubljana - Hamburg
traja z naourt; amtenimi direktnimi voznimi kartami, dres vsake mecjave okroglo ll/2 dni, ter ima potnik pra vico porabe  brzovlakov po oeli
črti od Avstrijske meje (Eger) naprej.
Na debelo in drobno po nizkih
cenah priporočam svojo bogato založeno
trsovlno
z snianterilsklrn m vseh vrst kramarskim slasorn 354 In pleteninami. «
Devocionalije
in vse vrste blago za božja pota.
Tvornlika zaloga kram. glavnikov.
finHn Skof
Ernest Jevnlkarjev naslednik .*.
flanajkfl c. v biii gonilne ,fl. 6'
Stanovanje
s 3 sobami, sobo za služkinjo in pri-padki, so odda za maj
Kje, pove upravništvo „Slovenskega Naroda". 1009 —2
Uvedenega, energičnega
potnika
manufakturne kurentne stroke, ki
je na tem polju že posloval in potoval po HrvaŠkem, Slavoniji. Dolenjskem iti Spodnjem Štajerskem, tako} s are] ene firma Lavo sla v i Mak s o Woblmoth v Zagrebu, Jurisićeva ulica st. 3 9i3 3
Stroj nik
za parno lokomobilo 50 HP se sprejm« takoj ali s 14 marcem. 1000-2 Ponudbe je poslati upravništvo „81. Nar.* pod „Strojnih 50 HP".
368 1
"Vsa
parketska dela
prevzema ter tudi daje materijal
Josip Puh
gradaške ulice št. 20, £jubljana.
Ceno! Solidno!
St. 1836/ V. u. 10 6 2
Ustanove za invalide.
Pri ljubljanskem mestnem magistratu Jo izpraznjenih 5 mest ustanove za kranjske invalide, vsako po 63 K na leto.
Do teh ustanovnih mest imajo pravico bivši vojski, ki so vsled vojaške službe postali nesposobni za delo in zaslužek, in so ubegi ter lepega vedenja.
Prošnje za podelitev teh ustanovnih mest morajo biti opremljene z dokazili o stanu, starosti, ubeštvu, vedenju in vojaškem službovanju ter nesposobnosti *a delo in zaslužek in jih je vlagati
do 20, aprila t. i.
pri podpisanem mestnem magistratu ali pa pri pristojnem c. kr. okrajnem glavarstvu
Mestni magistrat ljubljanski
dae 2 mfirca 1909
as£s*3M ^tsasmaei i ■ neama nam i <
prva in edina slovenska modna trgovina
za gospode p
UuMiann, Mestni trs 19,
se slavnemu občinstvu za nakup
zimskega blaga
najtopleje priporoča.
j-Zaloga velikanska -
Cene brez konkurence!
zmožna slovenskega in nemškega je. zika, stenografije in strojepisja, išfie primerne siužbe. Poaudbe pod ,,Kon. torlstinja" na upravništvo „Sloven. skega Naroda". 1008
2Lago
na vodoo kolo in transmisijo in drugo opravo, vse Čisto t ovo, prodi Anton K«ržič v Rakitni pri Borovnici 9 2-2
Proda se
prostovoljno radi smrti posestnika
mlin In žos
v dobrem stanju pod ugodnimi pogoj; blizu železniške postaje.
Ve5   se   izve   pri   gosp. Joieh Kraljiću v Domžalah
Vila z vrtom
na jako lepem kraju v Ljubljani 15 minut od poŠte
se proda pod ugodnimi pogoji.
Pr pravna osobito za uradnittvo. Ceno in drugo pove upravništvo „Slov. NarodaJ. 590-§
Veliko zalogo
raofonot; in plese
tudi s slovenskimi komad
plosče od Si 1HH
naprej
priporoča
FR. P. ZAJEC, urar
34   Ljubljana, S ar! trg 26. »
H. Volk
v Šoštanju, Štajersko
Kemična
1
arejefta z najnovejšimi stroji na p&i c elektriko sa priporoča za snaženje j i(32    vsakovrstni! oblek itd i
S^rejemalnica za LJubljano pri
i. HoSdiiii
krojaču, Miklošičeva cesta si 10
mmnmmmmmmmmmmmmmmmmma. n mani amBmBnsm ammmnaKe amaammmmnm. ammmacsimmmmmamamanm i
Mafeljanika kreditna banka v IkjabljaHi,
14—28
Podružnica ¥ Spljetu. Podružnica v Celovcu. Podružnica v Trstu.
»1.   glaralea   akt   39^00.«»#0. Stritarjeve nliCO Štev. 2. JKezervul Wd
sprejema vtogt M knjižic* in na ttkoSi ts£tt4 ter jih obrestuje od dttt VlOgt pO listih
II O"
4
2
ammmnmmmm^^ PO ^^^^"^
Cjubljana, Jurčičev trg 3
&Ž Imovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami
S*M r-jaaaagg« »^aaawa^a^—
01
0462
^290
223371
2trgovska sotrudnika
vojaščine prosta, manufakturne stroke, 1 grešiti ki bi imel veselje za potovanje in 1 detijlist — dobita takoj stalno službo. 946—3
Ponudbe pod , sotrudnik", Ljubljana, poste re stan te, poštni prodal st 46
tlnnonril Mm 10 mm "   najbollše čistilo za čevlje in osnje a 24 vin.
alUVCIlll. trfovlnoh edlnole Ivan Kebrovo „ v prid družbi sv. čini. in Metoda. »
lavo ob delavnikih:
ob 4., 5., 6., 7. in 8. uri
Ob nedeljah'in praznikih:
ob 10. in 11. uri dopoldne in ob 3., 4., 5., 6 , 7., 8. in 9. uri popoldne. Vsako soboto In sredo nov program
Slike se dobivajo samo iz prve svetovne pariške tvornice Pathe Freres.
Kinematograf Pathe
Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa".
Cene prostorom:
L prostor SO vin.. II. prostor 40 vin.: I. prostor otroci 40 vin., n. prostor otroci in vojaki do narednika SO vin.
Vsak Četrtek Id soboto
od 8. do 6. ure predstave za učence pO  znižani ceni.   1.   prostor SO vin II. prostor m vin.
vin 1037
2 soda za vino
po okoli 17 "hektolitrov in nekaj mecesnovih plohov ima naprodaj
FRANC CVEK 995 z
Mcste pri HOn^lJeiTii
Iščemo žn$or]o
dobrega, zanesljivega in treznega, ki tudi ume brusiti iage ter rasume
nekaj laški. 970 2
Ponudbe na „Cantiere Navale Monlalcone" v Trticu (Montaloone).
**o3w.
,   F. JUST-MASCHKE
h       Ijfnbljana^  Židovske ulic
priooroča po najnižji oeni
if za clfi.ruo in otroke
l "aifme^ bluze« spodnja krila, predpasnike, pasove, zimsko perilo. Ki
'ffi Zunanja naročila točno in vestno.
Priporočam nF za spomladansko sezijo
svojo popolnoma sortirano zalogo ltoi—3
izgotovljenih oblek
za gospode, dame, dečke, deklice ln otroke
— v najmodernejših vzoroih in kroju, po zmerno nizkih cenah. —
D. gernatovič — „^ngleško skladišče oblek"
L^jia."-t j t* IVA*    < 111 trg Štev. £>.
Zastonj
in poštnine prosto se Vam pošljejo vzorci najmodernejšega sukna za damske obleke, angleški, francoski in avstrijski izdelek za kostume, obleke in bluze. Ravnotako vzorci novih cefirov, platna, voalov, batistov in kretonov.
Samo izborno blago
1
3036
ob silno nizkih cenah. Vzorci naj se naročajo po dopisnici in navede natančni naslov.  Zaradi majhnih stroškov precej ceneje nego v velikem mestu.
največja trgovina in razpošiljam!ca modnega blaga na Moravskem
Komendo, Janda & dr,
Nikolsburg, Stadtplatz štev. 24.
Razpis službe.
Pri Meatnl hranilnici ljubljanski je oddati novo ustanovljeno mesto
stalnega pisarničnega ravnatelja
3 temeljno plačo letnih 7200 K, s^pravioo do petih Štiriletnic po 1000 K in s stanarino letnih 1200 K, ali pa mesto te, z naturalnim stanovanjem.
ProSnjiki za to mesto morajo biti absolvirani juristi in morajo izkazati večletno joridično prakso. Vežbati se morajo na svoje troske skozi devet mesecev v banki oziroma večji hranilnici, ki jo določi Mestna hranilnica ljubljanska.
Ako prošnjik ni še izurjen v zemljeknjiŽDem poslovanju, se mora tudi na svoje troske vežbati skozi tri mesece v kaki notarski ali odvetniški pisarni.
S potrebnimi dokazili, zlasti tudi o starosti, domovinstvu, krepkem zdravju in znanju jezikov opremljene prošnje je pri podpis, ravnateljstvu vlagati
do dne 30. aprila t. I.
V Ljubljani, dne 4. sušca 1909.
1016 2
Ravnateljstvo Mestne hranilnice ljubljanske.
Ivan Jax in srn
Dunajska oesta št. 17
priporočata svoj i bogato zalogo
voznih kolos
oo
šivalni stroji
!• v klal.
Pisalni stroji .ADLER'
Knlijooez
izurjen in spreten delavec, energičen in resen v poslovaojn,
se takoj sprejme.
Pismene ponudbe s spričevali na upravniStvo ^Slovenskega Narodau pod nE. B. 1000". 1001 4
X X X X X X X
Jtfodni salon
Castitim damam priporoča
: klobuke:
le najfinejšega okusa
35a Skof-Vanek
::   pod Trančo. ::
Žalni klobuki vedno pripravljeni tako tudi venci s trakovi in razne cvetlice, ::  doma izgotovljene. ::
r
Xw "mT       ^a>* ^bo*
ur^M      ^^^m       ^^^m m^^m
65
k k k k k k
k k k k k k k k
m
k k k k k k k k k k k
k
Narodna knjigarna
v £jubljani
na Jurčičevem trgu št. 3.
■   priporoča '
kancelijski, konceptni, dokumentni, ministrski, pisemski, ovitni in barvani papir.
Kasete s pisemskim papirjem.
trgovske knjige
v vseh velikostih, črtane z eno ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje.
Odjemalne knjižice mfgjj** Zaloga šolskih zvezkov in risank. Zavitke za urade v vseh velikostih. -Velika izber----
vseh   pisarniških potrebščin, svinčnikov, peres, peresnikov, radirk,    kamenčkov,   tablic, gobic, črnila Itd.
JaCVe za šole in umetnike
- Razglednice -
pokrajinske, humoristične, umetniške vseh vrst od najpreprostejših do najfinejših.
>nbumi za slike in dopisnice,
vezane v pliš in v usnje.
- poeziskc knjige. -
podobice za otroke.
leseni okvirčki za razglednice.
Risalne deske, trikotniki, palete, risalna ravnila, trie, čopiče.
Jfotcsi in tintniki
Ji
k k k k k ž k k k k k
i
k
I k k k k k k k k k k k k
Izvrstnega vipavskega vina,
lastnega pridelka, iz reblanega grozdja po novem sistemu, zanesljivo čisto napravljenega, imssa oddati. — Gospodje, ki hodite sami vino v Vipavo kupovat, oglasite se radi poskusnje v moji hiši v Vipavi Št 44, tik graščine, drugi pa zahtevajte pismeno vzorce. — Manj kot 1 sod (15 hektolitrov) se ne oddaja. — Cene po dogovoru. 998 - 2
Franc Dolenc, posestnik, Uabllann, Stari trs itev. 1.
Št 6011.
Razglas.
971
Predkupovanje vsakdan|ih tivil, kakor zelenjadi, sadja, kuretnine, maščobe, jajeo itd. je jo na vsem mestnem ozemlju pod kaznijo preporedno
tudi v torek in petek popoldne.
Izvzeto od te prepovedi je Žito in tržno blsgo kot med, suhe čeŠplje itd.
Prestopek prepovedi predkupovaoja se kaznuje prvi pot z globo od 2 do 20 K, drugi pot z globo od 2 do 20 K in odvzetjem kupljenega blaga, tretji pot vrhu tega še z začasno izkljuČitviio od trga, evetualno nadomesti v vseh treh slučajih globo primerni zapor (§ 70 občinskega reda).
Jttestni magistrat v tjnbtjani
dne 28. februarja 1909.
(vipavsko, dolenjska, goriška, istrska, sploh iz vseh priznanih slovenskih vinorejskih krajev), pridelana od članov vinoro|akih zadrug, se
dobe po ugodnih oenah pri
Zvezi slovenskih zadrug v Ijubljani.
VINO
VI> o
123
kr. avstrijsko
cJrfavno Zoloznloe.
Izvleček iz voznega reda.
Veljaven od 1. oktobra 1908 leta. £4feo* is Ljas-Sfane las. zaLi Prlaod v tin»i)aj
ros »Jcrtraf. Osebni r'ak v smeri: Tržič, katnkc. Trbiž, Beljak, Juž. žel, Gorica,
1    žčTTrat c. kr. drž. žel, Beljak cea Po-drozjcc, Ce ovac , Prage. T-07 utrsj.  Osebni vlak v smeri t Gro-•aplje, Rsdotfovo, Stražs-Topllce, Kočevje.
9-20 pretipaldne. Osebni vlak ? ameriz Jesenice, Beljak, (če= Podroičico) Celovec, rrsno
i-38 CK-oni vlak v smeri:
Tržič, jsvenice, Titrtt, Beljak Juž. sel, Gorice dia. iet, Tn dri, šeL, Beljak, (češ Pod oafico) Celovec
05 popoldne. Osebni vlak v tzneri: Grosuplje, Rudollcvo, Sttaža-Toplice, Kočevje.
S-4© iiaiMidne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica 1 i. Žel, Trst drž. žel, Beljak« (čez Podrožčico) Celovec, Piaga.
/rio avoSar. Osebni vlak v smeri; Grosuplje, afućolifovo. Straža-Toplice, Kočevje.
r-36 zvodor. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, trbiž, ttelizk, (čez fodrožčico) Celovec, š'txgu
9-40 ponoći. Osebni viak v smeri: Je-n*vucc, Trbiž. fte'iafc, juž. žel, Gorica dri. »rl, Trst drž, žet, Beljak juž. iei.t <če» Podrosčicc).
eaaod is Ciisaijsas ara. kolodvori
as zjutraj. Osebni vlak v Kamnik, st-oo >WMi^^. Osebni vlak v Kamnik ' iO zvsoer. Osebni vlak v Kamnik 5o naneai Osebni vlak v Kamnik (Sam« v nedsljak in prasnikita do 31. oktobra.)
i faz. zaL i
o-oo zjutraj. Osebni viak is Beljaka )of žel, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča
8-34 zjutraj. Osebni viak iz Kočevja, Strast-Toplic, Rudollovega, Grosuplje,
ii-22 ^red^»idne. Osebni viak  la Prag« Celovca, Beljaka juž. žeL, čez Podrož&e in Trbiž, Gorice drž. žel* Jesenic, Tržiča
232 popoldne.  Osebni vlak  iz Ko čar«* Stra*© Toplic, Rndolfovega, Grosuplje.
a-13 popoldne.  Osebni viak la Beijat* juž. žel, Trbiža. Celovca, Beljaka (č* Podroičico) Gorico  dri. aei.. Trste iei. Jesenic, Tržiča.
6-50 zvečer. Oseb. vlak is Prag*. Celovca Beljaka (čez Podroičico) jeseni«.
8 37 zvo6er. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Topile, atudoliovega, Grosuplje.
8-46 i vodo r. Osebni vlak iz Beli*** te* sel, Trbiža, Celovca, Beljaka (cea rožčico) Trsta drž. žel Gorico drž. Jesenic, Tržiča.
ii-oo ponoOL Osebni viak iz Trbiža, Celovca,   Beljaka (čez Podrožčico) 1 drž. tel. Gorice drl žel, Jesenic.'
Prihod v Mafeljaa* dri. mbU*****
0-4O zjutraj. Oaeboi vlak ia Karanji lO-OO prodpoidno. Osebni vlak i* K*m*m O-IO zvo6or. Osebni viak is Kamaicju 0-50 ponool Osebni vlak la Kamnika, ob ueusiian in praanlkih do 3i. oktobra.;
(Odkodl in prihodi so označeni v trasa •vTOpsfaketn časa.)
C. ms ravaateij&gva toimsih ielanfc ? Trs
Zaradi popolne opustitve trgovine
se prodaja vse blago pod tvornisko ceno.
Olnoo in druge raznovrstne rokavice sa dame, gospode in otroke; kravato, srajce za gospode, nogavice itd. Galanterijsko MafS, — Eirnrgtčne potrebščine: troknaso obveze, klini pasovi, ravnodrtalci itd.
M. Schubert, prej Silina S Kasch
f5        Židovske ulice štev. 5.
■
LJZ
Ustanovljena
leta 1854.
prva žomafo slovenska pivovarna
jevih
štev. 115.
G. AUER"lh dedičev
Ljubljana  Volfove ulice štev. 12 Ijubljana
priporoča slavnemu občinstva in spoštovanim gostilničarjem svoje
marčno pivo
v sodcih in steklenicah
Slovenska tvrdka čevljev
domačega in tvorniškega izdelka
MATEJ OBLAK
čevljarski mojster
Kongresni trg štev. 6 v fjubljani
se slavnemu občinstvu prporoča.
fo meri naročena dela se najsolidneje izvršujejo /. .\  .\    v lastni delavnici.   •%  .*. /.
347—10
A/A. Vivod-Mozetič
^ ^/ Ljubljana    Stari trg 21 Ljubljana
priporoča oenjenim damam 2S21 40
kinin
vsokoorstne modele po znano najnižjih cenah.
Popravila h lo trnkov izvršuje lino ln ceno
Zian.an.jai  narečila tećne-
?odružnica v pranju.
Največja narodna
KONFEKCIJA
za dame, deklice, dečke in novorojenčke
Krištof ič-Bučar
v I^jubljani. ^fit,**,fi trg- št. 28
priporoča 3927—21
w težki
krasa«
svili, volni in drugi m modnem blago
najnovejša modna krila, kostnme, delne plašče, otročje oblekice, krstno opravo, predpasnike, vsevr»tno perilo in druga oblačila. Najfinejše otročje kapice, klobučke, plaseks, pariške modrce, nogavice, j| x   rokavice, jopice  in droge pletenine — Fine za vratnice ^0   >k naramnice, ovratnike, srajce in drugo perilo za gospode, \^
^£j*>^^^       Zunanja naročila se izvršujejo takoj In točno. j/^if^^* Cene rad! male režije brez konkurence.
Izredna prilika!
Tovarniško poslopje
opremljeno z novim 12 HP močnim bencinovim motorjem, električno razsvetljavo, transmisijo,
četrt ure od žoleznične postaje blizu Ljubljane ob državni cesti (Dunajski) z lepim stanovanjem, krasnim sadnim vrtom, v lepem kraju, z vel klm dvoriščem in z vsemi drugimi gospodarskimi poslopji vred se radi prevzetja drugega podjetja pod prav
ugodnimi pogoji ceno proda.
Poslopja so vsa v izbornem stanju in je ta objekt za
vsako podjetje
izvanredno pripraven kakor tudi za zasebnike, ki ei hočejo ustanoviti svoj dom na deželi In blizu Ljubljane. 950.3
Natančnejša pojasnila daje reflektantom
j. dr.UIadlmlr Ravnthar, odvetnik v L]uH]onl.
^▲▼▲aTaataaTaaTaaTaaTa aTa aVa aTaataataaTa ataaTa4
Založništvo
3g. pl. Xleinmayr & feB.Bamberg
v LJubljani.
Pravkar so izšle v najinem založništvu :
Guy de Haupassant: NOVELE,
nebelniks; Oskrbnik: Vrvica; Morilec i Srečanje; Končano; Pitanec; Nekdaj; Pismo, ki so ga nasll pri utopljencu; Poleno; Resnica dogodka s Razbita ladja.
Iz francoščine preložil
Dr. Ivo Šor H, že najbolje znan kot samostojen pesnik, nun s to svojo knjgo izboren prevod najlepših novel odličnega Francoza Guy de Maupassanta, ki jih bodo radi čitali v slovenskih krogih. 942 5
8°, 220 strani. Broširane 3 K, eleg. vezane 4 K.
Alt Bajec
naznanja si. p. n. občinstvu, da se 356—11     nahaja njegova
vrtnarija
na Karlovski cesti št. 2,
cvetlični jnlon
pa pod Trančo.
Udelovanfe ftopkov, vencev L L t. Okorno delo la unerne cene.
:: Znnan|a naročila točno.::
pristni kranjski
lanenooljnati f irnež
Oljnate barve
▼ posodicah po
i/
2 »
1 kg
kakor tudi ▼ večjih posodah.
fasadne barve
za hiše, po vzorcih.
Slikarski vzorci
in papir za vzorce.
£aki
pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode.
Steklarski klej
(kit) priznano [In strokovno prolzknfteno najboljši.
Karbolinej Jfavee (gips)
za podobarje in za stavbe.
prve vrste
Čopiči
219—11
domačega izdelka za zidarje in za vsako obrt
priporoča
3fWol| JCauptmann
v Ijubljani.
Prva kranlaka tovaru aHaaSh barv, Uraeiev, lakov tat steklarskega klela.
Zahtevajte cenike 1
Gostilno, mlin in žuga
se odda s 1. aprilom na račun ali
v najem.
Nadalje se d* v najem prodajalnišal lokal % vso opravo tik žepne oerkve v it Vidu pri Zat Čni. Lahko se dobi zraven tedi atanovanje.
Natančneje sa oboje se izve pri g. Iv. Sončloa, Gorenja vas pri Zatični na Dolenjskem 979-2
Podjetje betonskih stavb
4518 u
Bratje Seraualli & Pontello
Slomškove nlice 19 £jubljana Slomškove ulice 19 Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška~deIa iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevi, stopnic, postamentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje teras, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornament o v, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in samotne opeke.
Vsa dela so solidno in strokovnjaske Izvedena Cena najnižja. Jamstvo.
————— Zastopnik svodov patent „Thrnt". ——
pozor kolesarji!
Edino zostopstoo zo Kranjsko
zs prava 860-5
Puchova liolesa
PUCh-eSpeCiar   K 150 / Ker prodajam bres potnikov, _ g vsied tega blago veb'ko oeneje.
uClirier^-kOlO     K   115 £ OmdM zastonj in poštnine prosto
HoJbolJ. pnevmatike Reltbofferleve 1    z odli*™vpo5toVMiem
Mnlnovolll *«^*+ od J Čudeil
Za prekupovaloe ista cena, kakor L mn |n"trfl0voc v LJubljani.
■      —         v tovarni. " " ■ —
Ki_
^^^^^^^^
Ol^NDON
C IN KR DVORNA JN KOMORNA DOBAVITELJA
KRALJ ANGL
DVORNA DOBAVITELJA ,
V EPERNAJU USTANOVLJENE
1743
NAJFINEJŠI ' ŠAMPANJEC ,
FRANCOSKI 1 IZDELEK:
S)--i
Generalni reprezenlant: J*\A/EIDAAAN- DUNAJ HI
Izdajatelj in odgovorni  urednik R a s t o Pnstoslemiek.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
4