Št. 27. V Gorici, ' soboto dne 2. aprila 1904. Tečaj XXXIV. lihnja dvakrat aa teden, in rioer r sredo in ¦ebote ob 11. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter s t Kažipotom* ob novem leta vred po poŠti prejemans ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.......13 K 20 b. ali gld. 6 60 pol leta ........ 6 , 60 , , , 3-30 četrt leta .... . ... 3 , 40 „ ..„ , 47pe ,* PosamiSne številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki uliti tv. 7. t Gorici t .Goriški Tiskarni. A. GaMSek vsak . dan od 8. ure zjutraj do 6. zveder; ob nedeljah pa od 9. do 13. are. Na naročila bre« depoalaae aaroenlae to se oziramo. Oglasi Im ••»lasi«* seracnnljopo petJCvrstah Se tiskano 1-kra* 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. VeSkrat po pogodbi. — Veffje 8rke po prostora. —-Reklame in spisi v uredniškem dolu 15 kr. vrata. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Uredništvo se nahaja v Gosposki oliol 9t 7 v Goriol t I. nadstr Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 18. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Haroenlno In oglase Je plaftatl loče Gorica. Dopisi nuj se pošiljajo le uredništvu. NaroSnina, reklamacije in druge redi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le aaravnlitva. »Vse za omiko, svobodo in napredek U Dr. K. Lavrii. »BRIMOREC* Izhaja neodvisno od cSode* vsak petek in stane vse le^3 K M h au gW. 1-60.___ ___________________ «8ooa» in «Primoreo» se prodajata v Gorioi v to-bakami Sohwarz v Šolski ulioi Osem dnij imaš časa, da prideš k lordu Win-terju, in potem zopet osem dnij, da se vrneš, torej skupaj šestnajst dnij. Če šestnajsti dan — šteto od tvojega odhoda — nisi zvečer ob osmih tukaj, ne dobiš nikakega denarja, in če bi bilo tudi samo pet minut čez osem.« »Gospod,« pravi Planchet, »kupite mi torej uro.« »Vzemi tole,« pravi Athos ter mu da svojo z brezskrbno radodarnostjo, *in bodi vrl dečko. Pomni samo jedno: če bodeš blebetal in kvasil okoli, postaneš kriv tega, da tvoj gospod, ki ti tako mnogo zaupa, da nam je jamčil za te, izgubi glavo. Pomisli pa tudi, če se pripeti d' Artagnanu po tvoji krivdi kaka nesreča, da te poiščem kjerkoli, in sicer samo za to, da bi razparam trebuh.« »Ah, gospod,« pravi Planchet, ki se mu je zdela taka slutnja poniževalna in je ga prestrašil zlasti mušketirjev mirni obraz. .»Pomni,« pravi Porthos, vrteč svoje velike oči, :>da te jaz živega oderem.« »Ah, gospodU »In pomni,« pravi zdaj Aramis s svojim sladkim in melodičnim glasom, »da te jaz spečem na žrjavici kakor divjak U »Ah, gospod!« In Planchet prične jokati, toda ne upamo se soditi z gotovostjo, ali iz strahu ali ker je bil tako ginjen, videč tako tesno vez štirih prijateljev. D'Artagnan ga prime za roko in pbjame. »Vidiš, Planchet,« pravi, »ti gospodje ti pravijo I vse to iz ljubezni do mene, toda v resnici te imajo radi.« | »Ah, gospod,« reče Planchet, »ali izvršim svojo j nalogo, ali pa me razrežejo na štiri dele; toda če me' tudi razrežejo na štiri dele, bodite prepričani, da nobeden izmed njih ne bode govoril.« Nato določijo, da odide Planchet jutri zjutraj ob osmih, da se nauči po noči, kakor je rekel, še pismo na izust. Po tej naredbi je pridobil ravno dvanajst ur; vrniti se je imel šestnajsti dan ob osmih zvečer. Prihodnje jutro, baš ko hoče zajahati konja, ga d'Artagnan, čuteč, v dnu svojega srca ljubezen do vojvode, kar je bila njegova slaba lastnost, pokliče na stran. »Cuj,« mu reče, »ko izročiš lordu Winterju to pismo in je on prečita, mu reci: .Pazite na Njegovo Milost, lorda Buckinghama, kajti namerava se ga umoriti/ Toda vidiš, Planchet, ta stvar je tako resna in tako važna, da si niti ne upam priznati svojim prijateljem, da sem ti zaupal to skrivnost, in napisati bi je ne hotel za nikako ceno.« »Bodite mirni, gospod,« pravi Planchet, »videli bodete, če je meni mogoče zaupati.« In Planchet zajaha krasnega konja, ki ga je imel zapustiti dvajset ur od tod, da nadaljuje pot s poŠto, ter oddirja. V sren mu je bilo po trojni obljubi mušketirjev nekoliko tesno, sicer f a je imel o svetu najboljše mnenje. Bazin je odpotoval prihodnji dan zjutraj v Tours in rabil osem dnij, da je izvršil svojo nalogo. Tekom celega časa odsotnosti svojih selov so štirje prijatelji večkrat napenjali oči, nos in ušesa, kar je razumevno samo ob sebi. Dneve so prebili s tem, da so lovili rr<9,iifine besede, opazovali kardinalovo ve- denje in ugibali o prihajajočih kurirjih. Večkrat, ko jih ie poklicalo kako nepričakovano povelje, se niso mogli zdržati, da bi ne pričeli trepetati. Poleg tega so morali paziti tudi na svojo lastno varnost; iniladv je bila pošast, ki ljudem, katerim se je prikazala le enkrat, ni pustila mirnega spanja. V jutro osmega dne stopi Bazin, zdrav kakor je bil vedno in smehljaje se po svoji navadi, med za-jutrekom štirih prijateljev v krčmo hugenota in reče, kakor je bilo dogovorjeno: »Gospod Aramis, prinašam vam odgovor vaše sestričine.« Prijatelji se veselo spogledajo: dol naloge je bil končan, vsekakor seveda krajši in lažji, Aramis nehote zarudi ter vzame pismo, ki je bilo pisano okorno in neortografično. »Moj Bog!« vsklikne smeje, »popolnoma obupam; ta uboga Miehon ne bode nikdar pisala kakor gospod de Voiture.« »Kaj naj pomeni ta uboga Miehon, o kateri govorite ?« vpraša Švicar, ki se je ob Bazinovem prihodu živahno pogovarjal s štirimi prijatelji. »O moj Bog, manj nego nič,« pravi Aramis. »Uboga Šivilja je, ki sem jo zelo ljubil ter jo prosil za nekaj vrstic v spomin iz njene roke.« »Za Boga,« pravi Švicar, sče je kot dama tako velika kakor njena pisava, potem ste vredni, da se vas zavida, tovariš.« Aramis prečita pismo ter jo poda Athosu. »Poglej vendar, kaj piše, Athos,* pravi. Athos pogleda pismo in da bi ne vzbudil nikake sumnje, čita na glas: »Bratranec! »Moja sestra in jaz znava izborno razlagati sanje in sva zato v velikem strahu; kar pa se tiče tvojega, Prilogi Jota" it. 27. i te l aprila HM. napredne stranke, kar je posebno pri nas redka prikazen; umljivo je torej, da je ta mož nekaterim znanim gospodom jako neljuba oseba na tem mestu. Ali mi mu kličemo: Bog ga živi i Le vrlo na delo t V odbor so izvoljeni za tukaišno občino gg. Jos. Droke in Ivan Strava za podžupana, Jos. Mlinih, M. Torkar in Pet Kajzer za starešine, vsi suc^je naprednega mišljenja in zavzeti za korist občine, in priznani nasprotniki onih, ki hočejo na vsak način imeti v stvareh, ki niso v njih delokrogu, prvo in zadnjo besedo. Dolžnost novo izvoljenega obe, zastopa je sedaj, da se z resnim pozitivnim delom zaCne delati na torda *e v naSe obširno in rastreseno občino vpelje pravi red v skupno narodno in gospodarsko korist vseh obci-narjev, kakor tudi v razrešitev zanemarjenih občinskih razmer, po zanikernosti nekaterih! Onim občinarjero pa« ki so ostali brez svojih obe, zastopnikov, naj bodo pretečene vol Ive za sedaj in za prihodnje v poduk in izgled, kam jih dovedejo oni, za katerimi so Sli kakor posluSne ovčice na volišče, a to bili koneCno tako temeljito poraženi! Upati je, da mani gospodje vendar ko leCno izprevidijo, da se tudi tukaj ob kranjsko-pri-morski-periferiji ljudstvo vzbuja, Ce UM polagoma, in uvideva, da ni vse istina, kar se mu pod edno alt drugo pretvezo kakor Cista resnica natvezi, in svoj prosti čas rajši v druge svrbe uporabijo, — v — la BregtnJ«. — Kikor drugod, tako tudi pri nas željno pričakujemo veselih velikonočnih praznikov, ki nam prinašajo okusnega prsata, sladkih potic in pisanih piruhov. Da nam pa vse te dobrote bolje teknejo, vporabijamo tudi pri nas dve predvaji: oster post in natančno spoved. Post nam dodo-brega očisti želodec, spoved pa grelno dušico. It kedo ne bi bil vesel, Ce ima Cist želodec in lahko dušo, a nasproti se mu smeji rdeči prSutl Sicer pravijo ti greSni frama-soni, d«t je velikonočna potica dobra tudi brez »poved', a jaz tega ne vem, ker nisem Se poskusil, in sem tudi mislil, da nikdar ne poskusim, — a človek obrača, nune obrne. Naj povem, kaj se mi je zgodilo. NaS g. župnik je bolan v grlu in ne sme govoriti — torej ne pridigati niti spo-vedovali. (Kaj bi delal ubogi revček, Ce bi bile sedaj kake volitve I) Kljub temu pasmo pri nas že imeli skupno velikonočno spoved, ker so prišli sosednji duhovniki pomagat. J.z sluCajno nisem utegnil tačas iti k spovedi. Da pa opravim tudi jaz svojo krščansko dolžnost, sem se napotil s tremi tovariši na cvetno nedeljo na vse zgodaj v jedno uro oddaljeno vss Logje. Lilo je prav nevsmi-Ijeno in pot je bila blatna kakor po Bosni. Tolažili smo se s tem, da dobimo vsaj manj pokore, ko le sedaj tako trpimo. In nismo se varali! LoSki vikarij g. Val. Knavs nam ni dal le majhne pokore, ampak sploh nobene; kajti odgnal nas je, Cel, Breginjcev ne spo-vedujem, k*r ste že imelt skupno spoved. Pa nikarte misliti, da ni imel Časa; spovedoval je le Štiri domačine, in ko je iste odpravil, je Sel pred cerkev Čakat, Ce pride se kedo, a prišel ni nobeden več. Mi smo torej tako dolgo in neprijetno pot napravili zaman. Ne vem, od kedaj je ta običaj, da duhovnik ne spove skesanega grešnika, ko poklekne pred spovednico, ne glede na to, je-li domači«-a+irf4ujeot.-^^_.... ^^ Strpljivost, dobrotljivost in kakor se Se imenujejo vse one lepe lastnosti, katere baje dicijo katoliškega duhovnika, so g. vikarju iz Logje popolnoma ptuje. Ali ne veste, g. vi-karijuda na ta način kažete v- BJcmanje, Ce ne Se dalje. Menda Vam ni neznano, da tudi pri nas jih^e^nogo prihaja k .prostovoljni* spovedi le valed pritiska in kontrole z listki; Ce boste pa nadaljevali zapoCeto pot, ne bodo tudi listki več mnogo pomagali. Pa pravite, da liberalci kladejo vero dol! Jeden izmed onih Štirih. Pod CavBon, 27. susca 1904. Obili shodi, ki so se letos vršili pri Rebku na Vipavskem, so vzroCili mnogo Suma in hrupa, pa tudi mnogim oči odprli. Oni znani Ca-venski junak je doživel obilo razočaranja uvidevSi, da mu na naSib tleh noče pšenica v klasje. Vsi grozni napori, skakanje, agiti-ranje po Časnikih mu niso me izdali. Njegova politična bratovščina na Cesti z diCnim predsednikom, dobravskim Volkom, leži onemogla in pozabljena v ozadju. Glede delovanja je ostala in ostane tudi naprej popolnem deviška, ker nikdo je ne bo snubil ra-zun menda rihemberSkega velekatolika Pavlice. Sleparjenje pri ljudstvu ne izda več dosti — pa tudi vse napenjanje svetega čavenskega fanta kaže luknjo v vodo. Niti posojilnica, katero je hotel kakor kak čeSki petelin (Kohoul) voditi, in je te enkrat peljal neko Evo proti Rimu, se mu neče prav sponaSati. Prehitro ga namreč za vsako malenkost oblajajo njegove ovčice in skaze nedolžno veselje. Da je mož bolj imeniten, ne pije vina, a njegovogj vina tudi drugi ne marajo; kajti zgodilo se je, da so mu je kupci že nazaj poslali, ker so menda naSli notri pijavko*) (pa krščeno, kali!) Božji dar, trto on sovraži in ne ve, s kakim trudom se prideluje vino, pa tudi misli, da je za kupce in pivce brozga dobra. Ker nima sreče ni pri brozgi in shodih, in romanju in posojilnici, da, niti na .samem samotnem Čavnu ni moglo njegovo srce vživati trajne in nekaljene sreče, lotil se je organiziranja bližnjih rdečeličnih punc, s katerimi ima razne pobožne vaje in slovesne veselice, ki se odlikujejo po nedo-sežni .fmesi"... Lotil se je tudi z vso vnemo praskanja po .Prim. listu* in .Gorici", kjer je razlit mnogo nedosežnih .duhovitosti* in .resnic" proti raznim osebam in stanovom, tako da postaja vsled svoje .dobrote" prav simpatičen in občudovan!... Pri vsakojakihvolitvah se mu kri vznemiri do mrzličnosti. Na delu je takrat dan in noc. Niso mu mar poti in troSki. Vinski bratci ga takrat hvalijo, in tudi na rižote se dobro ume! Te dni pa je neko vrlo pevsko društvo iz bližnje občine zapelo za Salo pesem pod njegovim oknom. Stvar nima slabega pomena, le da bi je zato po svoji lepi navadi ne Sel tožit. — Sicer pa ima sedaj mnogo dela, ker centrifugalna .Goriška zveza« išče odjemalcev in on si pač mora najbolj prizadeti, ,da se izmed vseli najbolj spozna*, za to imenitno trgovino. Polagoma bo namreč imel patent na vse žlindre. Prva pa je bila Ca-venska, po kateri Se vedno diši. z dežele naših vinorodnih krajev zdihovanje in tudi preklinjanje radi brezobrestnih posojil. Naši poslanci v resnici nimajo vec ne srca, ne sramu in sploh nikakih človeških Čutil za ubogo ljudstvo v sebi. Vlada je baje določila že potrebno svoto v ta namen, U nafti Pajerjevci pa se za hudiča ne ganejo, da bi kaj storili za kmeta, ki je posebno letos ves črn od ubostva. Po razgnanem shodu pri Rebku so prijemali Berbuča, zakaj ni glasoval za Štrekljev predlog 50.000 K, ampak le za 20.000 K in zakaj zdaj hitro ne razdele 1 ? A on ?e je na vse načine zvijal, menil in — govoril seveda resnico! I Sedaj pi čujerno, da se celo jezi, ko hodijo kmetje k njemu pozvedovat o teh posojilih. Stori pa nič, ampak se le komodno redi, poCiva ter vleCe svoje velike plače. O Gregorčiču pa sploh ni več nič slišati, ali je Se živ!F Enkrat moramo kmetje priti doli v Gorico obiskat te ljudi in jih — nagnat, drugače prav res ne bo nič!... *) Oposn. Pomenljivo *a klerikalce!. DoMtB ix run navice. Za Maocdonce je zbrala gospa Ljudmila K r e ga v v Kobaridu 31 K 46 v. Darovali so gg.; Kodeli Ivan K 10, GabrSCek Jožefa K 10, Albert Masera K 1» A. Leban, Stanovisče 60 v, Katarina Sovdat K 1, Ana GabrSCek K 2, Frar.c KurinCiC 60 v, Fran Skočir K ! Neimenovan 50 v, Ana Šlunder 26 v, I. I. 40 v, G. B. 10 v, Marija Mik K 2, K. J. D. K 2. Danes odpošljemo v « . Akadem!«uo forljaloo društvo .Adrlja* naznanja, da bo imelo dne 9. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani .hotela Central* na levo ob vhodu svoj izredni občni zbor. Glede* na dogodke v zadnjih časih pričakuje se obilne udeležbe od strani Članov in starešin, kakor tudi od strani gostov. Dopoldanski koncert bode Velikonočno nedeljo in pondeljek na vrtu hotela „pri Zlatem Jelenu" od 10V, do 12V,. Svi-rala bo vojaška godba. Vstopnina prosta. Ida Meotti. — V sredo popoludne so peljali Bernharta z izvoSCikom v žensko bolnišnico, da vidi mrtvo Ido Meolti, žrtev njegovega nasilja. Spremljala sta ga dva vojaka in en narednik. Kljub silnemu nalivu se je zbralo pred bolnišnico mnogo občinstva, ki je glasno dajalo duška svojim Cuti-lom ter psovalo Bernharta. Bernhart je bil bled kakor zid, ko so ga pripeljali k truplu Ide Meotli. Navzočih je bil 6 zdravnikov (2 vojaška) in 1 Častnik 47. peSpolka. Pred njimi je ležala na parah slabo oblečena ženska, majhne postave, nelepih potez v ^czu, slika delavke-trpinke. Ob 3. pop. je prišel preiskovalni sodnik Perndanner, ki je vprašal pripeljanega Bernharta v nemškem jeziku : Ali poznate te dekle. Bernhart: Ne. Sodnik: Ali je to ono dekle, katero ste Vi napadel na mostu v StraCicah v petek zve-Cer ? B.: Ne vem nič, nisem storil nič. Sodnik: Ali niste prijel Vi dekleta za vrat? Bernhart j Ne, nisem je prijel za vrat, nisem jej storil nic, samo dotaknil sem se je, pa drugega nisem storil. Vojak je vse tajil tudi potem, ko so sestavljali zapisnik, Izpovedal je tudi, da ni poznal Meotti ter da ni imel ž njo nikdar nikakega stika. Ko ga je vprašal sodnik, kako to, da je kapo izgubil, je rekel, da se mu je to zgodilo v tepeSki z neko drugo osebo. Na to so raztelesili Meotti. Pogreb se je vršil v petek zjutraj ob 7. uri. Udeležilo se ga je mnogo občinstva iz vseh slojev, pa po oknih in cestah, koder se je vil sprevod, je vse prisostvovalo pogrebu. Sel je za krsto tudi župan, igrala je mestna godba, Na vozu je bil velik trak, lepo darilo neke gospe, z napisom: .Alta po-vera vittima una lacrima, un flore l* Namesto venca na grob se je poslalo od tukajšnjega 47. peSpolka redarstvu svoto 50 K, da naj se jih izroči sorodnikom nesrečne žrtve. Pa tudi drugaCe so pridno nabirali darove za preostale. Pri pogrebu sta bila brat in stric. -- Delavke v StraCicah bi se bile rade udeležile pogreba v obilem številu, pa vodstvo je dovolilo udeležbo le kakim 10. — Ves sprevod se je izvršil povsem mirno — samo .Piccolov" poročevalec v Gorici je videl .konsignirano vojaštvo v vojašnici na Travniku". Kopališče v Gradcžu. — Dobili smo ne m S ki pisano poročilo o delovanju odbora prvega avstrijskega morskega hospica v Gradežu za leto 1903. To leto je "lo že 31. leto obstoja te blagodejne r-uprave. Lani je bilo v gradežka, jednakopravnost in ljubezen l" Bolje bi bilo, da ne bi izpregovorila Llija I teh besed, ker cvetlice je začel lomiti krč, I in ako bi ne bile tako elastične, bi vse iz-I dihnile svojo cvetliško duSo. • »Molči, molči!" jo kara modra Vijo- I lica. »Najbolj vspevajo v c. kr. kmetijski I družbi nosovi slovenskih volilcev, ker jih I pusti 'šivati laški Bog pri vsaki volitvi, in z I dolgimi nosovi morajo zapustiti slovenski I volilci volilno dvorano," ielikoiiočna priloga Joče" št. 27. z dne l aprila 1904. Štiri povesti Petra Kožica. Preuel Stanko Rozman. Grob Sladke Duše. Žgoče solnce pripeka. Nebo je modro kakor indigo. Izvedrilo se je, nikjer ni opaziti niti oblačka. Tam daleč — daleč okrog Osmače in Lunjevca je ostalo modrikasto meglicevje, pa tre-peče in drhti pod vročimi solnčnimi žarki. « • -** Prijeten vonj planinskega sena s težkim smolastim zaduhom omrtvelih, razpaljenih jelk in smrek nekako težko pada človeku- na dušo v tem tesnem planinskem zraku. Dule in jaz sediva pred hišo. V hladu sva. Iznad naju se je razprostrlo nekoliko košatih smrek, ki nas pokrivajo s širokimi sencami. Samo tupatam posije skozi razmaknjene veje solnce, ki siplje razžarjeno svetlobo po oveli travi. Kaka sopara in vročina je danes, brate moj dragi! - vzdahne težko Dulo in si odpne znojaste, porašene prsi. -A da veš, kak mraz ti je lahko tu na planini ! — Mraz, praviš? — Da mraz, mraz. Koliko ljudi so samo zameti zagrebli na tej planini! Videl si gotovo grobove nad mejo seno-košo na onem pobočju tam. Videl sem — Kak je ta zakon?! — zaplaka Mijo in se vrže na tla. ~ Pustite me, da se zadnjič izjočem na svoji zemlji. Zemlja moja, mati moja, koliko znoja, solz in krvi sem prelil na tebi! Koliko tuge in jada sem preživel na tebi! Sto-jane moj, moja sladka duša! Stojane moj, srce moje!... Zadnjič, pravim... Ni zadnjič, ni! Stojane moj, kri moja, poiščeva midva svojo pravico! Na Dunaj — To si, stari, lahko takoj -poiščeš, ko ti odraste vnuk, ali zdaj vstani! — In res moram iti? •— vpraša Mijo in pogleda ostro v orožnike. -• *~zr Moraš, zakon te goni, mi te ne gonimo. — Tedaj vas pa prosim za Boga, recite doli sodniji, da proda domačijo mojo kateremu našemu človeku s te naše proklete zemlje. Vzdignejo ga. Preseliti se mora v ono dolinico. Iz starih brun in desek mu zbijejo va-ščani kolibico, ker niso pustili, da berači po tujih hišah. Imel je samo edno edino kravico. To mu je bilo vse premoženje. Na jesen mu je vsak imoviteji domačin donesel po merico žita in pest, dve posti graha. On se je vasi pokazal hvaležnega, kakor in kolikor je mogel. Pravil jim je, kdaj je kateri praznik; kdaj se sme, Boga moleč, delati in kdaj se ne sme. Ob krstnih imenih je čital kršnjakom') slavo in na ženitovanjih je izročal darove *-). Bil je učen in razgovoren kakor menih. In bil je tudi poslušen. Če je — To so sami spominski grobovi j kdo umrl, takoj po starega Mijo, da zametenih in poginilih. Vse je besno, nemirno, razjarjeno, trdoglavo na tej planini in pod planino. Mej nami je redek krotek in pokoren Človek. Dosti jih je, ki se i za sodišče bore malo zmenijo... Vidiš oni le gi'ob z belim, novim spomenikom ? To je grob Sladke Duše. — Sladke Duše! - se jaz začudim. — Kako to, Sladke Duše? — Kako to Sladke Duše! — ka-liov da se je Dule malo razjezil, — Lahko to. Sladke Duše grob ti je ono... Dule se privzdigne na kolena iti pokaže z roko skozi dva vrha, kjer so je belila vas doli pod planino. --• Eto, tam-le na kraj vasi v oni dolini, vrh katere se gibljota kakor v megli dva topola... Vidiš? Vidiš, kaj — da V E, tam je stala koliba Sladke Duše. Tako je vsak poznal starega Mija, pokoj njegovi duši! Nazivali so ga tako, kakor je on vsakomur rekel: sladka duša. Ali ga je poznal ali ga ni poznal, vsakomur jo rekel: moja sladka duša! — Pred nekoliko leti - - začne Dule in Čelo se mu zgubanči — vrgel ga je spahija iz lasti.*? mu hiše in naselil v njo nekega Ličana. Hudo je bilo to, jako hudo pokojnemu Miju, ali kaj je hotel! Spahija in sodni j a so mu veleli, da se preseli, ker ni imelljudij.da mu obdelujejo njive, a to da je velika škoda, rekli so mu doli pri sodniji, i za spahijo i za cesarstvo. Dosti je imel Mijo svojcev, pa vsi so mu poginili v zadnji vstaji. Ostal je sam z jednim oženjenim sinom, ki je nekega leta ponesrečil, ko seje gradila cesta od Banje Luke do Jajca. No, si-naha se mu je v drugo omožila gori v Lokvare pa je povedla s seboj malega Stojana, edinega vnučiča Mijovega... Tako je ostal, siromak, kakor odsekana voja, sam samcat! Bil sem ravno tam, ko so ga vlekli od lastnega ognjišča. — Hajdi, starina i mu velijo orožniki. Mijo sede na hišni prag, zvije roke pa molči in gleda v tla. — Se grem! — se proti vi silovito in povzdigne oči, v katerih so se zasvetile solze. — Zakaj je moralo priti do toga * Zakaj naj ostavim svojo zemljo, nvuje kalerae in sadne vrtove, katero .¦?om s svojo roko sadil in gojil... Komu jih moram ostaviti? Švabu... Ličanu! O, moj Stojane, moja sladka duša, ko • ¦ihaste, ri-L.jfii;i dn<- -M). Velikega pomena je boj za obstanek. V tem boju se družimo v organizacije, da st lažje pomagamo med sabo, da lažje koristi drug drugemu pri dosegi svojega cilja. Pri cem delu pa ostane človek le sam, sam nase je navezan in le na svoje moči. Njegovih močij ne more nihče nadomestiti. Kaj je pa sploh moč? Poznamo mnogo močij: mehanično, parno, električno moč. Pri vsaki moči poznamo le njene učinke, nikdar pa njenega bistva. Močem prištevamo tudi živčno moč. Težavno jo je označiti in najbolj si človek pomaga s sledečo priprosto definicijo: živčna rnoč je zmožnost živčevja, da izvršimo kakoršno-koli opravilo. Ta moč mu daje sposobnost, da dela, misli in trpi. Ne moremo si misliti življenja brez teh močij, kakor tudi ne eksistence takih močij pri neživem bitju. Vsak človek ima tvorno in trpežno živčno moč. Prva mu daje zmožnost, da dela in misli, druga se javlja v potrpežljivosti, bojazni in bolezni. Ako je prva močno razvita pri kakem človeku, tedaj dela in deluje pridno, izvršuje velike čine, si pridobi v poklicu ali stroki, katero si je izvolil, prvo mesto, bodisi kot vojskovodja, politik i. t. d. Pri trpežni živčni moči igra bolezen glavno utogo. Ako kdo mirno prenaša hude muke, je skoraj isto, kot bi nosil težko breme na svojih ramenih. Živčna moč se deli dalje v fizično in duševno moč. P *a je zelo razvita pri atletih, katere vidimo vzdigavati največje uteže, kateri imajo mišice liki jeklo trdne. Kako so si pa pridobili tako moč, in zakaj ne moremo mi vzdigavati in prenašati po areni velikanskega bika, kakor ga je prenašal svoje dni krotonski Milo pri grških olimpskih igrah? Vsak, kdor razpolaga čez svojo čudovito telesno moč, si jo je pridobil le z vztrajno vajo. Začel je z malim, končal z velikim. Milo je v svoji mladosti začel prenašati mladega telička. Teliček je rastel in ker ga je prenašal vsak dan, so tudi možu rastle moči, tako da je brezskrbno nosil že teleta, potem junčka, dokler si ni zadel bika na svoja ramena. S sistematično vsakdanjo vajo si je tako pomnožil skoraj neverjetno svoje telesne moči. Duševna živčna moč se javlja pri učenju \r se razteza med najprimitivnejšo radovednostjo do krone vseh živčnih močij, namreč do v o l j e. Kakor vsaka živčna moč, je tudi ta individuelno razvita, pri jednih bolj, pri drugih manj, odtod obširen delokrog jednih, utesnen pri drugih, ali pri uporabi teh svojih močij se lahko čuti vsakdo srečnega. Z učenjem se razvijajo navadno naravni talenti. Prvi pogoj so seveda dobri učitelji. Mnogi so, ki trde, da pada v sedanjem veku duševni nivd človeške družbe, pri tem navajo dekadentizem in secesijo na prvem mestu kot dokaz svoji trditvi. Toda dokler se bode človeštvo naučilo dobro pisati in brati ter si s tem odpiralo širše polje svoji omiki in naobrazbi, je izključeno, da bi mogel pasti duševni nivo. Duševna moč je vedno jedna in ista, različni so pa njeni izrazi in učinki. Radovednost je pri vseh jednaka tako pri malem otroku, ki hoče vse videti in opazovati, tako pri učenjaku, ki hoče poznati vsaki nerešeni stvari vzroke in temelje, ki hoče na vsako vprašanje temeljnih odgovorov in toliko časa stika in stika po knjigah, po naravi, dokler si jih ne dobi v svojo za-dovoljnost. Volja pa je ona duševna moč, katera napravi šele, da je človek res človek, katera združuje živčne moči, bodisi telesne, bodisi duševne, v eno celoto, in katera ni navezana na telesno kvaliteto. Posamezni ljudje dosežejo le neko stopinjo v duševnem razvoju, katero imenujemo lahko »duševno j srednje gorovje«, preko čegar visokost se povzdigujejo le talenti, med tem ko gledajo I ženiji kot gorski velikani na poprej omenjeno gorovje. Talent je ona živčna moč, ki se nikoli ne more podedovati, ker so že lastniki njeni uporabili ponajveč vso na razpolago jim stoječo živčno moč. Nikdar nismo slišali o Mozartovih, Beethovnovih ali pa uoethTvtn^dloTncInT" ki DT^vzemali isto prvo mesto kot očetje. Ženiji prihajajo le«pozamezno na svet. Oni imajo velikansko duševno moč v sebi, drvijo čez drn iii strn, ne oziraje se na desno ne na levo, pred sabo vidijo v daljavi svoj cilj, pot do njega jim je zarisana in naj_vodi čez mrtva krvaveča trupla, oni hitijo naprej in dosežejo svoj cilj. Kruti in neusmiljeni so na svoji poti, pred njimi se trese svet, vsakdo jih gleda, jih občuduje, Čudi se vsakemu njihovem činu — toda ne ljubi jih. Dva mar-kantna vzgleda sta Napoleon in Bismark. Zmožnosti za kako stvar, za kak poklic, se tudi podedujejo. Tako vidimo, da prehaja kaka obrt, kako podjetje z očeta na sina in osiaje pri potomcih morda celo stoletje. In to je tudi razumljivo. Oče je mizar, v svoji delavnici žaga in obla, med tem ko se igra tik njega mali sinček, posnema delo očetovo z deščicami, katere naj predstavljajo žago, oblic i. t. d. Največjo dednost opazujemo pa pri učiteljih. Kako se obrabi živčna moč? Vzrokov je mnogo: preobilica duševnega in telesnega dela, neredno življenje, nezmemost v jedi in pijači, seksualni ekscesi, vsako umetno draženje živcev, kakor z alkoholom, čajem, kavo in močnimi dišavami. Kolikokrat opazujemo 24 letne mladeniče, ki izgledajo kakor starčki. In vse to je napravilo neredno življenje, nezmemost in spolni izgredi. Ali je v i n o strup? Ne,ako ga zmerno vživaš. Bog je ustvaril trto, učil je Noeta stiskati grozdje, ni mu pa ukazal, nasrkati se vina, upijanil se je Noe sam. Popolna abstinenca je pretiranost kake bolne glave. Pač pa je strup kava in Čaj. Kava ga hrani v sebi, imenuje se kofein in deluje le počasi, vsled česar se priporoča le prav malo vlivanje kave. Dijak stoji pred skušnjo. Ker mu zmanjkuje časa, se mora vedno učiti, in da ne zaspi nad knjigami, da si ne pridobi novih močij s spanjem, pije črno kavo, mesto, da bi zapustil, če tudi le za malo časa, sobo, šel na prosto, razvedril se iu na svežem zraku in okrepčal svoje oči na novih predmetih. Isto je s čajem. Razburi živce na nekaj časa, prisiljeni so delovati, seveda je potem reakcija tem hujša. Kaj pa z dišavami in zabelami (Gevviirze)? Kneipp sam je bil v Rimu svoj čas povabljen v neki zavod. Opazoval je gojence in čudil se je tem mladim, medlim in upalim obrazom. Koj je spoznal vzrok temu. Imeli I so navado, da so si grozno soliii jedi, ker je bilo to takrat baje moderno v Italiji. Posvaril jih je in kmalo dobil poročilo od direktorja, da so vsi mladenči bolj zdravi, rdečih lic in polni življenja. Sosed tvoj bi se ti gotovo prav lepo zahvalil, ako bi mu stresel polno pest popra v oko. Ako ti pa kdo natrosi na jed polno popra, si mu i Še hvaležen, in vendar napravi poper isti učinek na želodčne sluznice, kakor na oko, z razločkom, da je oko v tem oziru občutljivejše, ker je najfinejši čut človeškega telesa. Proti plesu ne sme biti človek, toda človek naj pleše zjutraj, pa ne po noči. S čim naj si trati človek proste ure? Ako sedi ves dan sključen pri pisalnih mizah, tedaj ven v prosto naravo, na sprehod, da se mu osveži duh, da se iztegne sključeno telo, drugače pa čitivo; pri tej točki bodi opozorjeno občinstvu, naj ne bere vsakih stvarij, ki mu pridejo pod roke in ki ni-uiajo druzega namena, kakor razburjati živce pri mladih, nerazsodnih ljudeh. (Take knjige so n. pr.: Ciganska sirota, Grofica bera-čica, Beračeve skrivnosti itd., pred katerimi svarimo vsakogar. Opomba uredništva.) Ko si pa na ta ali oni način obrabil živčno moč, mora biti tvoja prva skrb, da si jo zopet pridobiš. V tem oziru je priporočati najprej mir, mir, in zopet mir. V spanju ne vplivajo več razne podobe na možgane, dovodni živci se odpočijejo in nabirajo si novih močij za drugi dan. Nadalje je rednost iz zmernost velik faktor za ohranitev oslabelih živcev. Prevelika raba vseh dišav, posebno soli in popra, katerega naj se le tam rabi, kjer raste, ne upliva ugodno na pridobitev živčne moči. In slednjič je omeniti še knajpanje, in sicer knajpanje z mrzlo vodo, ker le ta daje moč in gorkoto. Z mrzlo vodo si utrdiš živce, si okrepiš telo, sicer polagoma, toda gotovo. Kneippova hydro-terapija, obstoječa iz kopelji, polivanj, in sicer polivanj le nekaterih udov, ali pa celega telesa, potem nekatere rastline, (zdravilno moč mnogih prinesemo v »Knaj-povcu'. Opom. ured.) telesne vaje itd. vse to ti pridobMn ohrani živčno moč, katero tako nujno rabiš v življenju. '"""*"*"" - * * * Dr. Baumgarten je predaval nemški poldrugo uro. Dvorana je bila polna odličnega občinstva vseh stanov. Ob sklepu je zadonela po dvorani ^ivahna pohvala in l»hWa7~-^TJh^liivi združene z ojstrili v kri, kjer škodujejo polagoma. Ravno tako naj sa opusti umetna hranila, navadno z visokodonečimi imeni, kakor n. pr. Tropon, Sanatogen, ker morajo vrniti v človeškem telesu ono, kar je s silo zagrešila umetnost; zabranjujejo polagoma Človeškemu telesu razvitje. AH naj je naša hrana bolj suha ali bolj tekoča? Zdrav človek, kateri ima torej dobre in zdatne sokove, more in mora vživati skoraj samo suho hrano, čim sušja, tem boljša; saj je namreč naloga teh sokov, da zagrabijo nasprotujočo jim, torej suho hrano, da ji izsrkajo hranilne snovi, in zelo neumno bi bilo, ako bi oslabili moč, nahajajočo se v sokovih, posebno ker imajo vsa hranila manj ali več mokrote v sebi. Toda celo oni, kateri ima slabe in neznatne sokove, se lahko brez skrbi poslužuje le suhe hrane, samo izbrati si mora lahko prebavljivo, mora malo na enkrat, počasi in mirno jesti. Ako izpije še tu pa tam izven obeda malo mleka, sladke vode, doseže, da popolnoma izpolnijo njegovi sokovi svojo nalogo. Pri gotovih boleznih je suha hrana tako rekoč potreba in Kneipp priporoča n. pr. pri nečisti krvi surovo močno moko (Kraft-mehl). Glavno pravilo je in ostane: Suha bodi naša hrana, in svoje slabe sokove moramo privaditi sčasoma na suho hrano, ne smemo jih še bolj poslabšati s tekočo hrano. Sicer bi ne bilo ravno treba omeniti, da se ne sme zavžiti ne prevročih, ne premrzlih jedil, in vendar se greši tolikokrat proti tej resnici. Krčmarica je odgovorila nekoč gostu, ki se je pritožil, da je juha prevroča: »Bolje prevroča, kakor pa premrzla!« je že dobro, ako ne bi bila v tem slučaju srednja pot najboljša pot. V neki drugi krčmi ista pesen: »Juha je pa res vroča«. Gospodinja na to: »Gotovo, saj se je kuhala^ na ognju h _Od_fetega_Casa_.nL_T čfhnil gosi niti besedice več, pustil je, da so se jedila ohladila, ker pač ne more nihče zahtevati, da mu jih ohladi krčmar. S čim naj se hranimo? Z vsem, kar prinaša naši naravi dobre hranilne snovi. Tu ni torej nikakih izjem. Človeški organizem je tako ustvarjen, da lahko sprejme vse, kar je količkaj vrednega; ni pa potreba vsega uporabiti. Na deželi, kjer se razvija življenje zelo priprosto, enolično in mirno, je tudi potreba po raznovrstnosti in izpremembi v hrani zelo omejena. Edina jed, kakor krompir ali pa kaka močnata jed je večkrat glavna jed, ljudska jed, in ljudje so pri tem zdravi in zadovoljni. V mestu pa, kjer je splošna podoba življenja v najrazličnejših barvah bliščeča se in do najmanjših potez izdelana slika, je tudi potreba po raznovrstnosti in izbiri v hrani mnogo večja. Ta potreba je donra, utemeljena, ne srne pa preiti v bolezeti, se mora zadovoljiti s pridelki lastne dežele, dasi se s tem ne izključi popolnoma inozemskih pridekov. Kako dobro je sadje n. pr. citrona! Kaj pa z alkoholičnimi pijačami? One niso toliko hranila kolikor dražila. Tu pa tam kozarec vina ali piva vspodbuja presnovo, razveseli dušo, kdor pa popiva čez mero vsled udanosti do pijače, iz navade ali prisiljen (dijaški komersi itd.) so slabe posledice neizogibne. Omeniti moramo, da se večkrat skriva v siljenju k pijači zdravo jedro; sloni namreč na ljudskih šegah in gostoljubnosti, noče zapeljati k nezmernosti, hoče le oja-čiti našo prostost; na nas je ležeče, ali obremenimo svojo naravo preveč ali pa ne. Kdor se čuti prešibkega, da bi vspešno brzdat svoje strasti pri takih prilikah, naj se jih izogiblje. Je-li voda hranilo? Ako vpliva pri zunanji rabi zdravilno, zakaj ne bi smela imeti hranilnih snovi? Zdravljenje in hranjenje slonita na eni in isti podlagi, na hranjenju močij. Znano je tudi, da ugaša voda žejo, naj jo rabimo znotraj ali zunaj n..pr. pri polukopelji. Žejo gasiti pa ni druzega kot hrano vživati. Sedaj pa še besedo o mnenju vegetarijancev, katerim so zelišča izključna hrana. Prvi trdč: »Nimamo pravice, da ubi-vamo živali,« drugi: »Hvala za vživanje živalskih mrtvih trupel.« Prva trditev ima sicer nekaj resničnega na sebi. Pravice nad življenjem živalij nimamo v toliko kolikor jih ne smemo trpinčiti. Pravico, da uživamo meso, pa imamo. Kako razlagati ta spor? Samo s tem, da je človek opustil prostovoljno harmonijo s stvarjenjem in da ji je postal sovražen. Ker drugače ne bi bilo ubijanje živalij za nas muka, ne bi bila živalim smrt groza. Ker smo pa ostali gospodarji živali in ker je njihovo meso redilno, smemo, da moramo ga tudi vživati, ne glede na to, da zamoremo kaj takega le potom bolestnega ubijanja živalij. To je potrebno zlo, katero moramo skušati po zmožnosti s hitro smrtjo zmanjšati. Lahko pa uberemo srednjo pot s tem, da jemo meso zmešano z drugo hrano, da nam ni meso glavna pač pa stranska hrana. Tako pospešujemo tudi svoje zdravje, ker meso nima samo hranilnih, ampak tudi uničujoče snovi, katere izgubč svojo moč v družbi z drugo hrano. Dandanes je meso glavna hrana. V gostilnah n. pr. dobimo večkrat 2raven malenkosti zelenjave, salate, krompirja itd. nerazmerno velik kos mesa. S tem postane meso bolj dražilo kot pa hranilo, posebno če je še potreseno z različnimi dišavami, soljo in poprom, kar nam vzbuja le žejo in, česar ne moremo prezreti, postane obed mnogo dražji od nasprotnega razriterja. Torej mešana hrana, toda tako, da ne prevladuje meso! Mesa naj se še manj zavživa in naj se ga popolnoma opusti pri boleznih takih delov telesa, ki imajo #alogo, da razkrajajo meso, kakor jetra, dalje pri nepravilni stolici, pri debelosti, pri razdražljivi nravi, pri Škrofulozi, izpahkih, Mšaju itd. Kdaj in kolikokrat naj jemo? Samo takrat, ko nam naznanjuje lakota, da srno porabili prejšnjo količino hranilnih snovij, in da jih moramo nadomestiti z drugimi novimi, to se dogaja navadno trikrat na dan. 1. Zjutraj, ko se je človek s spanjem sicer okrepčal, pa vendar radi nikdar mirujočega delovanja svojega duha, katero je lahko celo med spanjem zelo živahno, izgubil moči, zahteva razmerno hrano, da začne dobre volje svoje delo. 2. Opoldne, ko je že precejšno dnevno delo končano, ko so moči izgubljene in ko si morajo drugih dobiti zaostalo delo. Tu je važne_nalflge, ki jn ima Primorsko za ves jugoslovanski narod, pozdravljajo sicer s simpatijo poskuse za spravo Slovanov in Italijanov, izjavljajo pa, da mora biti predpogoj vsakemu poskusu pri- priznanje popolne narodne in politične enakopravnosti obeh narodnosti na Primorskem, vsled Cesar "z a h te v a j o, da ._se_v._prvej_ vrsti uredi skoraj popolnoma zanemarjeno šolstvo, zlasti v Trstu, Gorici in Istri, tako da bode tudi slovanski narodnosti dana možnost, da vzgaja svojo mladino na ljudskih in srednjih šolah v materinem jeziku, in pozivajo naposled slovanske poslance, naj privole v ustanovljenje vseučilišča, oziroma ene fakultete v Trstu, le pod pogojem, da bode isto utrakvistično in da dajo Italijani dovoljno garancijo za to, da se prej omenjena popolna enakopravnost v praksi tudi res izvede. Prazniki taSnJerlb eyetor na Japonskem. — Ko počijo Cešnjevi cveti v Sba-parku pri Tokiju, začenjajo se narodni prazniki na Japonskem, Vse vre v .vzhodno glavno mesto', vlaki so prepolni, rikšo (vozovi, pred kojirai so vpreženi žilavi, v krila oblečeni kururaa-japonci) drdrajo proti parku, proti Cešnjevim gozdovom. Visoko in nizko, staro in mlado šeta pod nežno rdečimi cvetkami češnjevih vej. Drugi dan se pa prične mijako-odori-ples v Kiotu, .zahodnem glavnem mestu* Japonske. V dvorani gledišča, ki je le en mesec v letu odprto in sicer le za vprizoritev tega plesa, postrežejo mladenke odlične goste s pozdravnim čajem. V Čašo stavijo nekoliko čaja, oblijejo ga z vrelo vodo in ga nudijo z okroglo pogačico. Na desn in levi strani odra igrajo druge mladenke, in sicer deset na desni kitare, deset na levi bobne (tsuzurais in taikos). Najprej je godba nežna in tiha, pozneje pa postaja večja in večja in na odru se prikažejo — plesalke. Obračajo se na levo in desno, dvigujejo roke dostojno in mirno, precizno po taktu igrajo-Cega damskega orkestra. Obleka jim je okin-Čana s Gešnjevimi cveti, v rokah sučejo cvetoče češnjeve veje, in ko dosežejo izgralke zadnjo moč v glasu in inštrumentih, je tudi ples končan. V Tokljn se ne vrste palače za palače, kakor bi si kdo mislil. Grozno se začudi, kdor vidi nepregledno množico sivih, malih barak, katere so dom večini prebivalstva. Večkrat se pojavijo tu veliki požari, katere imenujejo .tokijske cvetlice«, in uničijo te barake, posebno ker so lesene, in to radi neprestane nevarnosti pred potresom, kateri večkrat divja z neznansko silo po japonskih otokih. Hrvatski realisti proti klerlka-llzmu. — Mlada stranka realistov se je oglasila proti klerikalnim nakanam v Hrvatski, o zgodaj" pomirjuje s sladkim glasom drobna Senica. .Jaz ne rabim posredovateljev, najmanj pa kako pomirljivo svetovalko," in Vrabec se kar peni od jeze. .Dobro jutro, dragi tovariši! Oprostite, da se pridružim vaši cenjeni družbi. Ravno kar sera ušel iz kletke, ko sem že skoraj leto dai prepeval »Ujetega ptička tožbo", oglasi se rumeni Kanarček prikloni se do tal, ker je poznal oliko, saj je bil v gosposki hiši dovolj časa. Toda Kanarček je zaman čakal od-zdrava. ,V taki družbi, kjer imajo tudi rumeni .Mongolci* svoj prostor nočem biti," in vzdignil se je nagajivi Skrjanček visoko v zrak. — .Kako je to? Mongolec! Mongolec!" vse vpije vprek in zmerja Kanarčka, kateri jim zabrusi v kljun psovko: .Čuki ste in kalini 1" .Kdo je čuk?" S tresočim se kikeri\i-tanjem vpraša Petelin Kanarčka. .Z-.htevam, da koj prekličeš svoje razžaljive besede! »Ne preklicem lu in že je boj liki rusko-japonska vojna. S Kanarčkom je potegnil tudi angleški Kos, ker je čutil nekako sorodstvo do japonskega Kanarčka, saj mu je bil kljun rumen. Pomagala pa sta mu razven Kosa časnikarska Raca, ki je priletela iz katerih smo govorili zadnjič. Izdala je protest proti nameravani klerikalni stranki pa tudi proti nameravanemu klerikalnemu dnevniku. Obuvalo Japoncev je zelo priprosto: slamnate copate in leseni čevlji. Oba imata le podplat, kateri je pritrjen z jermeni ali pasovi čez gleženj. Slamnate copate so želo komodne in praktične, med tem ko ofSžkd-čijo lesene sandale hojo radi svoje debelosti, dasi varujejo pred cestnim blatom bolj nego prve. Imajo tudi to prednost, da ne škodujejo nogi kakor naši čevlji, vsled česar se lahko ponašajo vsi Japonci z zdravo nogo, katera je večkrat tako razvita, da nadome-stuje čelo rokodelcu takorekoč tretjo roko; palec na nji je namreč zelo prostringibljivr Japonske žene in deklice drže ž njim blago pri šivanju. Doma ne nosijo Japonci obuvala. Slamnate in lesene sandale odlože pred durmi, in po čednem stanovanju hodijo v nogavicah, katere segajo le nekoliko čez gla-ženj, in v katerih je poseben predalček za palec. Seveda se poslužuje takega starodavnega obuvala ie priprosto ljudstvo, ker v Mikadovi državi se že Sirijo evropejski škor-nji. Vojak jih mora nositi, in premožnejši sloji rabijo zraven evropejske obleke le ev-ropejske škornje. Zadovoljnost mnogih si lahko predstavljamo, ako pridejo po kakem večeru domov in ae lahko odpoče v prostornih nogavicah. Iiselllo 1b Nemčije se je v lanskem letu 36 310 podanikov, in sicer iz nemških luk od teh 27.614. Tujcev se je izselilo iz nemških luk 268.227. Ponarejeni bankovci. — Ne le v Italiji, tudi na Češkem na saksonski meji, v Pragi in po drugih mestih so krožili ponarejeni bankovci po 10 K. Sedaj so prišli na sled ponarejalcem. Prijeli so nekega Kčsslerja, ki je bil fotograf, ter njegove pomočnike. Bankovce so delali fotografskim potom. Narejeni so bili tako dobro, da jih je bilo težko ločiti od pravih. Pri KOsslerju so našli ponarejenih bankovcev za 12.000 K. Proti kitajskim delavcem. — V Londonu je bil velik ljudski shod, katerega se je udeležilo okoli 70.000 ljudi j. Na shodu so protestirali proti temu, da se jemlje za delo v iiinjh v južni Afriki skorole kitajske delavce ter se odvrača belokožce. Govori so se sukali okoli tega, da ali je Anglija za to žrtvovala 25.000 Ijudij in 250 milijonov funtov šterlingov v vojni v južni Afriki, da milijonarji odganjajo bele del? ce ter jih nadomeščajo s cenenimi kitajskimi sužnji. Tem milijonarjem so nadeli ime: Benjamin Sleparovič. Ustavljeno sprejemanje blaga aa Bosno. — Bosenske železnice so ustavile sprejemanje blaga do 12. t. m., vsled Cesar so tudi državne železnice do tega časa vstavile tako sprejemanje. Vzrok .vojaški nameni*. Deseturno delo na Francoskem. S tekočim mesecem je stopil v veljavo na Francoskem Mtllerand-Coliandov zakon, po katerem se določa deset ur dela v tovarnah, v katerih delajo le ženske ali poleg moških tudi ženske, in mladi delavci pod 18. letom. bližnjega ribnjaka, in korejski Palček. Vmešavala se je v boj tudi haagenska Golobičica z oljko v kljunu, toda opraviti ni mogla ničesar. Vojna se je nadaljevala, dokler se ni zapodilo rumenega Kanarčka preko vrtne ograje. Ošabna Brinjevka — domišljevala sije namreč, da je njena kri svetovnoznani Gvekov Brinjevec iz Kamnika — se oglasi s svojim čudnim glasom: .Kaj pa sedaj ? Časa imamo še dvajset minut do solnčnega vzhoda. Pogovarjajmo se o novici, katero sem slišala včeraj, da misli graditi mestna občina na tem mestu slovensko mestno šolo. Ako se to zgodi, morajo izostati naši prekrasni sestanki ob zori na tem mestu." ,Ne boj se, draga Brinjevka!" jo te-laži z važnim obrazom Vrabček ,Mi, kateri skakljamo po strehah, vemo marsikaj. Prvič ni primeren ta prostor za Katinelijevo vojašnico reete slov. mestno šolo, drugič se pa bodo shajali na tera-Ie prostoru celo naši potomci v petdesetem členu, in naj še tako resno meni mestni nastop z ustanovitvijo slov. šole. Mi vemo in znamo mnogo 1 Mi vsi, ki hodimo po strehah, vemo, s čim se bavijo sedaj v mestnem svetu. Ogromno delo jih čaka I Par ulic morajo prekrstiti. Travnik postane: Piazza Dante Allighieri, Gosposka ulica: Via Mrzlek, Rabatišče pa: Via Hubelj, s tem namreč pridejo po najkrajši Bogastvo Jezuitov. — Pokojni minister Miquel je cenil premoženje jezuitov na 20 milijard. Bodisi da je ta svota nekoliko prevelika ali premajhna, gotovo je le toliko, da ima jezuitski red samo v mestu Metzu hiš in zemljišč za 20 milijonov mark. Pred izgonom so imeli jezuiti v teh svojih hišah razne učne zavode in celo svojo bo-goslovnico. Odkar pa so se morali jezuiti na Nemškem umakniti iz javnega .delovanja", oddali so svoje hiše in zemljišča državi in zasebnikom v najem. Država ima samo v eni hiši učiteljišče in intendanco 16 voja, tako veliko je to poslopje. Župnika pregnali. — V Viglione pri Pizi je župnikoval neki Nardi, katerega pa je inkvizicijskasodnija odstavila" termu ukazala" zapustiti župnijo. Ali Nardi se za to ni zmenil in imei je tudi ljudi, ki so mu stali na strani. Slednjič pa se je obrnil Vatikan za pomoč do vlade, in ta je poslala v vas tri kompanije pešcev in nekaj redarjev, ki so župnika pregnali. Uredba kazni s palloo. — Danska spodnja zbornica je sprejela po viharni debati s 54 proti 50 glasovom kazen s palico za hudodelce iz navade. Doseči se je moglo to le tako, da so glasovali za predlogo tudi 4 ministri. Zaprli so odvetnika dr. pl. Orlowskega, ker je osleparil dva odvetnika in razne stranke za znatne svote. Prijeli so ga v Varšavi. Morski kit — 8rte? mine. — Iz Vla-divostoka javljajo: V posjetskem zalivu je bilo čuti te dni močno eksplozijo na morju. Nikdo si ni vedel tolmačiti razloga tej eksploziji, dokler niso valovi' privalili v zaliv velikanskega morskega kita, Žival je gotovo zadela ob eno položenih min, ki je vsled tega eksplodirala in usmrtila morskega go-roptasa. Harbln je rusko mesto na vstoku, sezidano v treh letih. Leta 1900. je bila na onem kraju, kjer danes stoji Harbin, še skoraj popolnoma zapuščena ravnina. Ruska železniška direkcija je sklenila, da se zgradi mesto na desnem bregu reke Sungari. Mesto se je torej zgradilo. .Veliki mojster" vzhodno-kitajske železnice, polkovnik Korvat, ki je poleg cesarskega namestnika Aleksejeva pravi vladar v Mandžuriji, je poklical k sebi inženirje, pogledal ondotno okolico — in v malo dneh je bil izgotovljen načrt za to moderno mesto. Vojna med Rusi in Japonci. Bnskl vojaki na bojišču. Vojno ministerstvo je državni svet uradno obvestilo, da je. v teku enega meseca došlo po sibirski železnici 100.000 vojakov v Mandžurijo. Železnica je torej transporti-rala približno 3300 vojakov vsak dan. Ministerstvo naglasa, da se transport na sibirski železnici razvija popolnoma normalno in v redu. Rusija naroča nove topove. V petek je naročala ruska vlada, kakor se javlja iz Berolina, v Kruppovi tovarni v Esnu 56 oklopnih topov, ki se imajo v naj- poti v Gorici do Mrzleka in Hubelja. Ali ti. ne imponiram, dragi Slavčekl Tako lirično se držiš, kakor da bi stal za model pesniku-jočemu fantku, ki gati Tebe, luno in svojo ljubico v po stdpah, rimah, verzih in duhu omejen sonet." .Danes govoriš pa zelo zafrkujoče!" zasepeče pevec-Slavec .Najbrže si izvedel iz knjige g. Ludovika Schtvitz pl. Schivitzhoffna: Plemstvo iz matrik grofije goriško-gradiščan-ske, da je živela pred 200 leti in še prej v Gorici plemenita rodbina Grabcev. Kaj ne, to te je danes tako navdušilo!" .Pozor, tovariši!" Skrjanček je preletel zopet na zemljo iz višav. .Da ne bodete trdili, da ničesar ne znam, hočem s svojim petjem poklicati žarko solnce, in videli bodete, kako me bode ubogalo." Vzletel je v zrak. Ptički so se pomirili na vrtu. Tihota je nastala med njimi. Zdajci se začuje visoko pod nebom žvrgolenje Škr-jančkovo, na vzhodu se prikaže zlato solnce, in Slavček mu je poslal pozdrav tako mil, krasan in nežen, da je celo »pl." Vrabček parkrat zadovoljno pokimal z glavo in ga prosil odpuščanja radi razžaljenja. Zadrhtela je narava, ker vstalo je življenje in veselje...... Ptički so se razpršili, in kmalu je sameval vrt, ' krajšem Času dogotoviti. Zadnji termin za izročitev topov je določen za šest mesecev. Topovi se bodo sproti pošiljali na Rusko in od tamkaj naravnost na bojišče. Torpedovka .Slini*. Zadnjič smo že poročali o novem napadu Japoncev na Port Artur ter povedali, kako hrabro se je obnašala torpedovka .Silni"* Posebej še pa moramo omeniti, da je japonski naklep onemogočila ena sama ruska torpedovka, katera se ni ustrašila boja s šestimi japonskimi torpednimi ladjami. Torpedovka .Silni«, kateri je poveljal porotnik Krzinski, je izvršila tak junaški čin, ki bo brez dvoma zapisan z zlatimi črkami v analih rusko-japonske vojne. .Silni" je šel sam v boj proti šestkratni premoči in navzlic temu si junaško izvojeval sijajno zmago. Vsa posadka .Silnega" se je borili heroično, neustrašno kakor levi so nastopali ruski pomorščaki in s svojim heroizmom prekrižati vse japonske naklepe. Nič manj kakor dvajset teh hrabrih junakov je umrlo slavno smrt za domovino, m pa jih je bilo ranjenih 1 Eakšno načrte Imajo Japonci? Glede vojnih japonskih načrtov na morju se poroča iz Londona, da je admiral Togo sklonil, da zavzame najpozneje meseca maja Port Artur. Ves nadaljni vojni operacijski načrt na morju in na kopnem je že sestavljen do zadnje poteze in nenavadnih presenečenj je treba pričakovati v najkrajšem ča3u. Na ukrcevanje japonskih vojakov na kitajskem ozemlju v bližini mandžurske meje se sedaj. še ne misli, vendar pa ni izključeno. Iz Seula pa* se javlja, da se japonska armada z nenavadno hitrostjo pomika proti severu, dočim se baje Rusi vsepovsodi umi-čejo. — Vse te stvari se prav lepo čitajo, samo resnične pa niso, dokazujejo pa nam tudi, da Japonci močno bolehajo na — megalomaniji! Pri Cengdžu. V ponedeljek se je ivršil pri čengdžu prvi večji spopad na kopnem. Rusi so imeli 9 stotinj kozakov, okoli 1300 mož, Japonci pa 13 eskadronov, torej 2000 mož. Rusi so izvabili Japonce do boja. Ubiti so bili le trije kozaki, ranjenih pa je 12 kozakov in 5 oficirjev. Japonci so se hitro umaknili s precejšnjimi izgubami v utrdbe. Izgubili %3, kakor je poročal general Miščenko, 14*, mož: . ubitih 40, ranjenih 100. *** Po boju pri čsngdžu so Japonci prodrli 13 km daleč v severno Korejo, doKoaksana, ki leži na potu v Vidžu. Baza japonskih operacij je Pingjang. Inozemske časnikarje so Japonci odstranili. V Hangjenu so se Korejci uprli in je moralo tja oditi japonsko vo-jaštvo, da revolto zaduši. —: Viceadmiral Makarov je vjete japonske branderje pregledal in je odredil, da se popravijo ter porabijo za službo v pristanu. Vrednost teb ladij se ceni na 1,300.000 jenov. — V arzenalu v Sasehu v Koreji se je v nedeljo iz neznanih vzrokov primerila eksplozija. 4 osebe so bile ubite, pet je ranjenih. — ,Daily Mail" trdi, da vlada v Koreji splošna anarhija. N6, aH kako je z blagostanjem teh transportnih zavodov 2 Nas tu v ajdovskem okraju more pred vsem zanimati le lokalna železnica Gorica-A j d o vSČ i n a, ki se nahaja v polnem obratu malo več nego leto. Imam v rokah poročila o skupnih dohodkih različnih avstrijskih glavnih železnic, državnih železnic, lokalnih in privatnih za leto 1903. Da bi dobil za blagostanje Vipavske železnice neko merilo, sem sestavil primerno z 21 lok. železnicami, katere sem izbral iz dolgega seznama lokalnih železnic. Opomniti moram, da mi je bilo pred vsem za primero sosednih lokalnih železnic in v drugi vrsti za približno jednake dolgosti železnic ki se imajo primerjati. Ker pa sam goli dohodek kake železnice, pa naj bo še tako velik, nič ne pove, v tem omenjenem seznanu pa se ne dobi drugega nego dolgost železnice, iste skupne dohodke in dohodke prejšnjega leta, radi tega ima ta seznam le majhno vrednost. Ker pf se nanaša vsako storjeno delo v glavnem na dva glavna elementa, namreč na vporabo moči in časa, tedaj ne pove goli dohodek še čisto nič. Radi tega sem se potrudil, da konstatujem tudi delo storjeno od 21 primerjevalnih lokalnih železnic, v kolikor so mi pristopni dati, pri čemur moram pripomniti, da številke niso absolutno natančne, ker k navadnim po voznem načrtu določenim vlakom prihajajo pogostoma vlaki za slučajne potrebe, zabavni vlaki, po drugi strani pase tarifni kilometri od železniških prav mnogokrat razločujejo. Primerjevalna tabela (katero priobčimo prihodnjič) razpada v 8 rubrik: imena lokalnih železnic, železniških kilometrov število, dohodek železnice v kronah za mesec december 1903,, skupni dohodek železnice od 1. jan. do 31. dec. 1903., dohodek železnice, reduciran na kilometer in leto, število vlakov na teden po načrtu, prevoženi železniški kilometri na leto in dohodek prevoženega železniškega kilometra v kronah. (Pride še.) Izvrsten okus dobi kava, ako i ji primešate |VYDROVE ŽITNE * KAVE. * Poskusite! Poštna 5 kg po- j i šiljka 4 K 50 h franco. I Vyinra livarna žitne kave Pra§a VIII. ! | Andrej Fajt j j pekovski mojster S j v Gorici Sia feairo št, 5. | t Sprejema naročila vsakovrstnega ? ; peciva, tudi najfinejoga, za nove ' > maše in godove, kolače za bir- I \ mance, poroke itd. Vsa naročila \ ; izvršuje točno in natančno po želji i naročnikov. ! Ima tudi na prodaj različne moke, ] j fino pecivo, fina vina in likerje « po zmernih cenah. ! • 55* veliko uoč priporoča goriške I [-------plnco, potico Itd. _____-_ Franc Pavšič, Gorica, na Šempeterski cesti št. 17. Izdeluje vsakovrstna mizarska dela, kupuje orehova debla, prodaja orehove trske (rimesse). Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Hotel pri zlatem jelenu. Velikonočno nedeljo in ponedeljek bode na vrtu In]ižBYnosf. Narodno gospodarstvo. Nekaj izkušenj v industriji glede na laie politično in gospodarsko življenje. (Dalje.) V svojem zadnjem poročilu sem primerjal podrobneje lesne tarife posameznih železnic z važnejšimi postajami za nalaganje ter konstatiral veliko razliko teh tarifov, ali nisem navedel konečne posledice iz teh razlik, ker hočem prepustiti to predpravico bolj poklicanim možem nego je moja malenkost. Ako se tarife primerja, je naravno, da se vpoSteva "tudi situacijo Železnice. Ali se ima železnica boriti z velikim deficitom v obratu, ali gre po težkem terenu ali skozi deželo, revno iia produkciji itd., to so velikanska vprašanja, ki ne morejo ostati na višino tarifov brez vpliva. Gospod dr. Franc Liharzik, c. kr. sek-cijški Sef v železniškem ministerstvu, je rekd | na nekem svojem predavanju med drugim doslovno to-le: ,Ta stavek je neovrgljiv, d< je odvisno blagostanje transportnih zavodov neobhodno od blagostanja in razvitka trgovine in obrti v onih kraevinah, kjer izpo!-njujejo transportni zavodi svoje funkcije.* Ta stavek more pač »sj-kdo podpis;.ti.* HlSa Marije Pomočnice. — Tako se imenuje nova povest slovečega našega pri- ' povedovalca Ivana Cankarja. V njej slika ' življenje in trpljenje ubogih pohabljenih de- > klet v bolnišnici tako lepo, pretresujoče in naravno, kakor pač zna Cankar. Knjigo priporočamo. Stane broširan izvod 2 K, po pošti 2 K 10 v; elegantno vezan izvod 3 K 50 v, po pošti 3 K 70 v. Dobiva se v založbi L. Schwentnerja v Ljubljani. Knajpoyec. — Izšla je tretja številka tega ličnega zbornika, ki prinaša lepo vrsto razprav o zdravju, kako ga varovati, o boleznih, kako se jih braniti, ter drugih praktičnih Člankov. — Ta list je po obliki lepši nego enak list drugih sosednjih narodov, po vsebini pa nič ne zaostaja. — Cena le K 2 na leto.— Naročnino je pošiljati na up ravni št v o v Gorico. dopoldanski koncert od 10 Iz do 1212 popoludne. Suira uojaška godba. ^ Dstopnina prosta. Vsaka rodbina naj bi v svoj prid rabila le Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo kot primes vsakdanji kavui pijači. Na prodaj je velika senožet v obsegu približno 12 oralov, popolnoma arondirana, % ure odaljena od Ajdovščine. Nadaljna pojasnila daje Ant Poljšak, pps. Zapuže pri AjdovSSIni. Na prodaj sta dva električna stroji Dynamo, s 400 Amperami in 110 Volti iz tovarne Ganz & Co. v Budimpešti. Stroja sta le malo rabljena, kompletna in v najboljšem stanu; oddasta se pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na naslov: Bud. Ertoer — Reka (Fiume.) Naznanilo. Naznanjam slavn. občinstvu v mestu In na deželi da sem otvoril ZALOGO PIVA iz pivovarne Sorgendorf grofa Thurn v Pliberku (Koroško). Pivo je najbolje vrste. Zaloga se nahaja v Gosposki ulici it. 6. Ivan Petrič. Gostilna »pri Žagarju" tik nove postaje na Blanfii, j toči vedno naravna domača bela' in črna vina. j Kuhinja je preskrbljena vedno z gorkimi in mrzlimi jedili. Cene zmerne. ' Priporoča se svojim rojakom iz mesta in z dežele za obilen obisk. Zahvala. Prav iskreno se zahvaljujem slavni zavarovalnici za življenju »Jamis« na Dunaju oziroma podružnici v Trstu za tako hitro in točno izplačilo zavarovalne glavnice s pripadki po svoji ranjki sestri Luciji Valič, katera je bila malo časa zavarovana. Priporočam torej toplo vsakemu to zavarovalnico ter hvaležno bilježim S kril je, dne 26. marca 1904. Marya Kodrič. Pavel Oboržil sladčičap priporoča svoje znane goriške pince, ljubljanske orehove in navadne goriške potice za velikonočne praznike. Anton Potatzky v Coriei. N* gredi RaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO !N DEBELO. Najceneje kupoval &če nlrnberškega In drobnega blaga ter tkanin, preje In altlj. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krcjaid in šoolfarfa* Sfetinjlce. — Kožul renči. —• AfftŠiio knjižice. Hišna obuvala za vse letni čase. Semena za zelenjave, trave in detelje. \ Najbolje oskrbljena saJoga za kramarje, krobujarje. prodajalce po sejmih in trgih 1 ter na deželi. 3 OR - Gigoj & Nemec I velatric« z vini ¦ v Gorici, Passaggio Edling it. 5, I Via Municipio 1 In 5. I Priporočata svojo zalogo izbor- I nih trnih In belih vin iz najboljših I isterskih, vipavskih in briških I kletij. — I Prodajata od 56 I. naprej. Gorica -**- Gorica Klimatično zdravišče. Hotel Siidbahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem bi zovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica. tipiipiisir razprodam radi pozne zimske sezone vse zaostalo zimsko Mago kakor: Za dama s Za goapodas Raznovrstno belo in barvano perilo najbolje vrste, jopice za hribolazce, kolesarje, veslarje; zadnje novosti ovratnic, ovratnikov, zapestnic, nogavic, rokavic, hlafcnikov, čepic, čevljev, dežnikov itd. Krasne okraske za obleke, trapovaF^a^aadnfr ntizosti «^ za bluse, pajcolane, pasove, predpasnike, rokavice, nogavice, dežnike, solnčnike, bluze, čevlje, vse potrebščine za obleke, kakor: podloge, sukanec, ¦ svilo, gumbe, .vezenja, zaponke itd. rja preeastite dame, na svojo veliko zalogo obče priznano najboljih m o deree v vsake cene. Za vsakega najbolje naložen denar posebno pa z oziroin na vedno dvigajoče se cene vsega volnenega in borabažastega bi?ga. i J. Zornik Gorica, Gosposka ulica štev. 7. Edina slovenska kleparska delavnica t Gorici Karol Čuffer ulica Sv. Antona št. 1 Se toplo priporoča slav, j občinstvu v mestu in na deželi za izdelovanje vseh kleparskih izdelkov, kakor cevij za vodo, žlebe za poslopja, kuhinjske priprave Itd. Prevzame tudi [ vsako popravo po zmernih ' cenah. Zagotavlja točno postrežbo in pošteno delo. Izdelajo tudi zlate napis« za trgovine. l^arol prasčilv pekovski mojster in sladčičar V Gorici na Komu St. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolaCe za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. Odlikovana kamnoseška delavnica Ivana Culot kakor tudi zaloga nagrobnih spomenikov, marmornatih podob, fotografij v porcelani, raznih izdelkov za cerkve itd. se nahaja odslej v ulici Sv. Antona št. 16 (blizu cerkve) = ne več na Kornu. = «** Mizarska zadruga *¦» v Gorici — Solkanu mizzr^^zrr^z vpisana zadruga z omejenim jamstvom , ,...... „........ tovarna s strojeviiim obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva vseh slogov ........ —:------ ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. — . , ........-—- Podružnica v Trstu Via di Plazza vecchia 1. Zastopstvo v Spljotu tor Orljentu. Cene zmerne, delo lično in solidno. Žrebanje nepreklicno 23. aprila 1904. krm 40.000 »™» Me za gorka zatočišča & 1 Krono priporofiajo 6. Geniilli, V. A. Jana, V. Michelstadter & Ct, 0. Meric, Menjalnice v Gorici. Dobitke v blagu se ne izplačajo y g-otovini. Kerševani & Čuk v Gorici t ulici Riva Castello štev. 4 (konec Raštelja.) Priporočata slavn, občinstvu iz mesta -m—z- dežele svojo mehanično delavnico, zalogo šivalnih strojov In dvokoles iz tovarno „Puch" tor drugih sistemov. Sprejemava vsako popravo in rekonatru« iranje bodisi šivalnih strojev, dvokoles pušk in samokresov. Vsako popravo, Šivalni stroj ali dvokolo jamčiva.------------------------------------------------- Z oziroin na najino dolgoletno skušnjo, zagotavljava, da so izderi najine zaloge najbolje vrste in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi Šivalnih strojev ali dvokoles točno in dovršeno. Pogojujeva tudi dvokolesa. wYmmW9YmWm Ravnokar došlo; Jopice za dame, obleke, obleke za dedke in deklice, perilo, razno vezenje, inoderci, nosne rute, dežniki, ovratnice i. t. d. dunajska zaloga blaga J. Felberbaum tekališče Josipa Verdi št. 11. (tik saa^ega trga). Bpecijaliteta: bluze, spodnja krila, predpasniki, čipke in ročna dela. Vse stroje za poljedelstvo ni vinorejo. Brlzgalnlce za sadjlno drevje z mešalom za mešanico iz bakra in apna tako,' da se naje-denkrat na dve Cevi brizga, brlzgalnlce (strculjke) za sadjino drevje z iiatanjko namerjeno petrolmešanlco, avetllnlce na acetllon da se ulove leteči hrošči, hidravlične stiskalnice za vino, stiskalnice za vino in ivoSje s diferencijalnim pritiskom, stroje za drobljonjo, stiskalnico;, čisto nove mline za grozdje, nove priprave proti peronosporl In za žveplanje, seBalke za vino, cevi za vino, kakor tudi vse druge stroje za poljedelstvo kot zbiralnike (trleurc), mlatllnlce, vltale (gepel) i. t. d. razpošilja kot specialitete po najnižjih tovarniških cenah Ig. Heller, Dunaj, II. Praterstrasse 49. Ccnllnikt zastonj In franko. Dopisuje se v vseh Jezikih. AAAAA*A*A*aA4A# Prva koncesijonirana delavnica z motornim obratom za fino mehaniko, fiziko, matematiko, optiko, fino brušenje in poliranje itd. Vpeljava strelovodov, brzojavov, hišnih tele- | fonov, plina in vode. 4 Poprave se Izvršujejo hitro In po ceni. Imi Polnit a.lpl Gorica, za vojašnico. | Precizijaka Mavrica prelnefiv za merjenje. Bogata zalog-a raznih predmetov za razsvetljavo za plinovo ] tn električno luč. Posamezni deli za električno, plinovo vodno J in parno vpeljavo. Pmnpe, železne in kovinske cevi. Zaloga mesarskega orodja, kuhinjskih nožev, brivskih britev, Skarij itd. | Razp Slljatev na deželo se Izvrši hitro in — po ceni. — Anton Pečenko Vrtna uuea 8 — GORICA — Via Giardiuo i pristna bofa iz vipavskih. briških, dal- Istersklh vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, feo nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt t zmanjSujoČimi bo vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. 99^ vzajemno zavarovalna banka v Prasri- Rezervni fondi: 25,000.000 K. hplaoue adikodlhe In kaplUllje: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naSe države s vsaskazl tlavaaaka-aaraaaa uprav«. Vil pojiinll« dtjtt Oonaralnl zaatop v LJubljani, čegar pisarne so v Iistnej buinij hiši Gospodskin ulicah Štev. las. Zavaruje poslopja in premičnine! proti požarnim Škodam po najnižjih | cenah. Škode cenjuje takoj in naj-j kulantneje. Uživa najboljši bIovob, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne | podpore v narodna in občnokoristne vsa kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od E litrov naprej. Na zahtevo poSiJja tudi usorae. Caaa saiaraa. Patfrataa paMaaa, — Anton Krušič = trgovec In krojaški mojster v Gorici, ulica Gius. Verdi št 33. naznanja slavn. občinstvu, da je dobil ravnokar sveže angložko In avstrijsko blago raznih vrst v veliki izberi za bližajočo se spomladno sezono. Enako je dospela ravnokar velika izbira gotovih oblek in površnikov za pomladansko sezono. Za izdelek iz lastnega blaga jamčim. Lokomotiva, tačasno delujoča, se odda pod najugodnejšimi pogoji. Na ogled je v tovarni žveplenk gosp. E. LeMierza, kjer se dobe nadaljne informacije. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. 1902. tako: i je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. i se obrestujejo po 41/,*. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentai davek plačuje posojilnica sama. illUi na vknjižbe po 57»%, n» variHiio ali zastavo 6%, na menice 6%, s */«% uradnino. Glavni deleži koncem leta 5%%. •lani* 31. dec. 190J. (v kronah)t članov 18S3 z delali K= 129016. — Hranilne vloge 1,419.006-70. — Posojila 1,448.030-10 — Vrednost hifi 14S.643 (v resnici so vredne več). — Reservni zalog 68,050.90. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon St. 79. • • Ohranitev zdravega želodca obstoji glavno v ohranitvi, v pospeševanju in uravnavi prenavljanja in odstranjenju nadležne 2aprtosti, Skušeno, iz najboljših in uspešnih zdravilskih zelišč skrbno pripra^jeno, tek vzbujajoče, prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače sredstvo, ki ozdravi znane posledice nezmernosti, pogreške v dieti, prohlajenju in nadležno zaprtost, kakor zgago, napenjanje preobilno Malino In lajša krčevite bolezni je zdravnika Rosa balzam za ialodaeiz lekarne B. Fraguer v Pragi. SVSrllO Vsi deli onlota imaJ° poševno deponirano varst-eno znamko. Glavna zaloga: lekarna B. FtB^nBT, C kr. dvorni založnik .Pri črnem orln", .Jraga Mala strana na voglu Spornerove ulice ft. 203. RazpošBja se vsak dan. Proti naprej poslanem znesku K. 2 50 se pošlje velika steklenica in za K 1-50 majhna steklenica franko na vse postaje avslro-ogerske monarlvje. Zaloga v vseh lekarnah Avstro-Ogerske. V Gorici t lekarnah: Crlstofolettl, GHubidi, Pontonl in Ciironcoli. 1 Josip Marmolja v Mirnu, trgovina na drobno in na čebelo. Dobiva se po najnižjih cenah kolonijalno blago. Zaloga make, otrobov prvih mlinov. Potrebfičlne za čevljarje. Obširna zaloga mavca (škajile) prve vrste. Razna vrtnir semena, zelenjave, cvetlic, detelje in trave za umetne, stalne se- nožetl. Posebnost: Novoiznaill prah, ki uničuje predilnico (las), ki ne Škoduje detelji, ampak provzroči, da na istem mestu kjer se je nahajala predilnica detelja Se močneje raste. — Dobita se v zavitkih od S do 5 kg po zmerni ceni. Veliki požar! zamore se lahko in naglo po- I gasiti samo s Smekalovimi =: = brizgalnica li novfi sestave, koje od de ie in leve strani vodo vlečej« in mečejo. V vsakem polož ju delujoče kretanje brizgalnice nepotrebno! R. A. Smekal Zagreb, skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev. I i 129 odlikovanj ! i Njega parobrodje porcbrodp.o H^ttiSjjK^^^r^^^^^B^ obsega (v)^\meriko ^ijj^Gdn^ v.__SdireMna.naj hitrejša prekomorska vožnja z brzoparniki iz Hamburga vNoviYorkcii. pa vI1alifax. Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visohe vlade potrjeni zastopnik* Hamburg Anicrikci Linie Fr. Seunig v IJubljani L Dunaj5ka-ce5fa5tv31 poleg-velike mitnice ali šranae.j ,,Gorišk& .'TiskArn*" A G^bršček v Gorici — telefon št. 83 rr: v Gosposki ulici št. 7 = telefon št. 83 =. izoršuje fočno, lično in ceno vsakovrstne tiskovine, kakor: brošure, šolska in društvena poročila, trgouske in obrtne račune, pisma in kuuerte z naslouom, uizitke, nasloune karte, cenike, jedilne liste, diplome, poročna naznanila, prauila, usa tabelarna dela, okrožnice, uabila, mrtuaška naznanila, lepake, hranilne knjižice itd. itd. sploh usa u tiskarsko stroko spadajoča - dela od nauadnega enobarunega do finega uečbarunega tiska. === Delika zaloga izgotouljenih tiskouin za občine, šole, e. kr. žandarmerijo, sodnijo in druge urade. V samozaložbi naše tiskarne so izšle sledeče knjigo: < »Slovanska knjižnica", izhaja mesečno v snopičih obsegajočih 5 do 6 pol. Doslej je izšlo 133 snopičem najrazličnejše zabaone in poučne usebine. ¦ Celoletna naročnina stane R 3-60------------- »mladinska knjižnica", izhaja d nedoločenih rokih. = Doslej je izšlo 28 snopičeu. = — „Salonska knjižnica", — izhaja u nedoločenih rokih. t. knjiga: „0 tC Ženske", nouele in črtice, K 2 — ; 2. knjiga: „Hamletw Žaloigra, K 104; 3. knjiga: „Ruska antologija" u sloucnskih prcuodih, K 3-- 4. knjiga: „Spisi Zolke Kuedroue", r z - ::::::::::: ,Križarji". = Poljski spisal H. Sienkieuiicz. == Roman u Štirih delih. Obsega 1038 strani. Cena K 5-20. Bo poŠti 30 uin. ueč. „lsegijonarji". Igra s petjem iz Ilapoleonouih časou. = Spisal ?ran (ioučkar. ¦¦: „I!alija", prinaša jednodejanske burke in ueseloigre. Doslej so izšli slede« zoezki: I. knjiga: Pri puščavniku. Veseloigra v enem dejanju. — 7 oseb ,* II. knjiga; Bratranec. Burka v enem dejanju. — 5 osebj HI. knjiga: Stariparioa. Veseloigra v enem dejanju. — 7 oseb; IV. knjiga: Medved snubač, Veseloigra v enem dejanju. — * osebe; V. knjiga: Doktor Hrl&ar. Veseloigra v enem dejanju. — 8 oseb; VI. knjiga: Dobrodošli! Kdij pojdete domu? Veseloigra v enem dejanju,— 4 osebe; VII. knjiga: Putifarka. Burka v enem dejanju, - 5 oaebjVIII, knjiga: Čitalnica pri branjevkl. Burka v enem dejanju. — 5 oseb; IX. knjigam Idealna talca. Veseloigra v enem dejanju. Pripouesti o Petru Delikem. Poslouenil fuan Sfeklasa, - Cena R V60. — 4 osebe; X. knjiga: Eno uro doktor. Burka v enem dejanja. — 9 oseb; XI. knjiga: Dve tašči. Veseloigra v enem dejanju. — 7 oseb; XII. knjiga: Mesalina.Veseloigra v enem dejanju. — 6 oseb. Cena posameznemu zvezku je 40 vin., po pošti 5 vin. več. Ila zahteoo poSiljamo na ogled katerikoli zuezek. Popis tlskouin in useh knjig, kakor tudi proračune kateregakoli tiskarskega dela, pošilja na zahteuo --„(3ot«išl{a (pisl{aiM)a" $5. (5abt*ščcl{.--