KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 DR. DUŠAN KERMAVNER 107 Dne 11. junija 1975 je preminil eden naj- plodovitejših zgodovinarjev slovenskega po- litičnega zgodovinoipisja novejše dobe dr. Du- šan Kermavner. Rodil se je v Ljubljani 7. decembra 1903. Ze v mladosti se je povezal z naprednim de- lavskim gibanjem. Rastel in zorel je sredi ogorčenih razrednih bojev slovenskega pro- letariata in njegove avantgarde iz publici- sta v zgodovinarja. Vso svojo dejavnost je po"- svetil preučevanju slovenskega delavskega gi- banja v socialdemokratskem obdobju. Postal je neutruden raziskovalec slovenske politične zgodovine druge polovice XIX. stoletja in začetka XX. stoletja. Iz publicista je Dušan Kermavner prera- stel v zgodovinarja-raziskovalca. V ječah Aleksandrove diktature je napisal med drugim tudi osnutek zgodovine sloven- skega delavsikega gibanja, ki se je ohranil v njegovi rokcraisni zapuščini. Po vrnitvi iz robije leta 1936 je poglobil svoje preučeva- nje zgodovine delavskega gibanja s temeljito pritegnitvijo zgodovinsikih virov. Plod tega dela sta bili dve monografiji o slovenskih socialističnih ideologih dr. Henriku Tumi in Albinu Prepeluhu. Z izdajo Tumovih spo- minov Iz mojega življenja ter Prepeluho- vih Pripomb k naši prevratni dobi z obšir- no študijo o idejnem razvoju in delu Albina Prepeluha-Abditusa je prikazal dobršen del idejnega razvoja slovenskega delavsikega gi- banja v prvih treh desetletjih XIX. stolet- ja. S temi deli se je uvrstil med vidne raz- iskovalce slovenskega delavskega gibanja. Najplodnejše obdobje njegovega dela pa se je začelo, ko je postal leta 1949 znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižni- ce v Ljubljani. Sistematično preučevanje slovenskega de- lavskega gibanja je Kermavnerja vodilo do spoznanja, da je nujno treba prevrednotiti marsikaikšno sodbo, ki so jo zapisali o naši politični preteklosti zgodovinarji prejšnjih generacij. Njemu gre zasluga, da je odmeril slovenskemu delavsikemu gibanju v sloven- skem zgodovinopisju tisto mesto, ki mu pri- pada. Iz njegovega obsežnega opusa naj navedem nekaj najpomembnejših knjig in razprav, v katerih se pisec loteva prevrednotenja slo- venske politične zgodovine. V knjigi Začet- ki slovensike socialne demokracije od sredp osemdesetih do začetka devetdesetih let (Ljubljana: 1963) se je lotil izredno pomem- bne problematike, ki je bila dotlej le frag- mentarno obdelana. Znanstvena odlika dela so sistematične in temeljite rekonstrukcije političnega življenja v delavskih izobraže- valnih društvih, njihovih shodov, prikazi so- cialnega položaja delavstva ter izčrpni pre- gledi stavikovnega gibanja na Slovenskem v tem obdobju. Avtor prikazuje obdobje za- četkov delavskega gibanja in socialne de- mokracije na Slovenskem. Posebno pozor- nost posveča nastanku in razvoju delavskega gibanja v Ljubljani, v revirjih in v Trstu. Historično vrednoti vlogo prebujajočega se slovenskega delavskega razreda, njegove na- pore in prizadevanja, da bi se organizira] v okviru socialne demokracije in izdajal svoje časopise. Rrav tako je Kermavnerjeva zasluga, da se je prvi lotil kritike Prijateljevega liberalno- demokratičnega koncepta v njegovi razisko- valni metodi. Kermavnerjeve pripombe k Slovenski kulturnapolitični in slovstveni zgodovini dr. Ivana Prijatelja, so za naše zgodovinopisje nad vse dragocene. Kermav- ner je ob ponatisu Prijateljeve slovstvene zgodovine napisal fc posameznim njegovim knjigam na stotine strani tehtnih pripomb, ki dopolnjujejo Prijateljevo delo. Popravki in prevrednotenje Prijateljevih pogledov k peti njegovi knjigi so dosegli tak obseg, da je Kermavner napisal vrsto bistveno novih monografskih razprav, ki dopolnjujejo Pri- jatelja v taki meri, da se razisikovalec spra- šuje, ali nemara ne bi büo bolje, da bi avtor napisal samostojno delo. Na splošno lahko rečemo, da Kermavner- jev Dodatek: Socialistično gibanje med Slo- venci od začetkov do leta 1895 in njegova knjiga Začetki slovenske socialne demokra- cije v desetletju 1884—1894 predstavljata te- meljna znanstvena dela s področja sloven- skega delavsikega gibanja. S ponatisom Pri- jateljevega dela in s Kermavner j evimi opom- bami, dopolnitvami in popravki je dobilO' slovensko zgodovinopisje dragocen kulturno- političen oris dobe, ki pa ga bo nujno treba z enako vestnostjo dopolniti z gospodarskimi raziskavami. V siklop Kermavnerjevih razisikav zgodo- vinske problematike slovenskega delavskega gibanja 20. stoletja sodi tudi študija Ivan Cankar in slovenska politika 1918 (Ljublja- na 1968). Avtor odpira nove poglede na celo vrsto vprašanj v zvezi z deklaracij äkim gi- banjem, politično fiziognomijo slovenskih političnih strank in njihovo taktiko v pred- prevratni dobi. Do podrobnosti je razčlenil in ovrednotil razcep v socialnodemokratski 108 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 stranki v letih 1917/18. Osvetlil je tedanje Tumove politične koncepte in razčlenil na- stope Ivana Cankarja v Trstu in Ljubljani. Vodilo pri raziskovanju in razčlenjevanju mu niso aprioristični äklepi, zasnovani na domnevah ali neargumentiranih teoretičnih razglabljanjih, temveč solidna, na virih zgrajena zgodovinska razčlenitev. Prvenstve- na naloga mu je odkrivanje pomembnih dej- stev, prikazovanje toka dogajanja, ugotav- ljanje in razčlenjevanje stališč organizacij, političnih strank in njihovih voditeljev. De- lo je izzvalo močno polemiko v krogu zj,0' dovinarjev. Avtor obravnava navedeno ob- dobje z mar^ksističnih razrednih pozici] Raz- redna pogojenost njegovih razčlenitev in iz tega zornega kota napisana ocena vloge me- ščanskih politikov v tem obdobju je povsem sprejemljiiva, ker je znanstveno argumenti- rana. S svojim najnovejšim delom »Politični bo- ji na Gorenjskem in delavsko gibanje na Je- senicah—Javomiku od začetkov do leta 1918«, ki je izšlo pri Državni založbi nekaj mesecev pred avtorjevo smrtjo, je zgodovi- nar dr. Dušan Kermavner sklenU opus pre- učevanj slovenske politične zgodovine no- vejše dobe. Pisec obravnava v navedenem delu slovensko politično življenje od šestde- setih let XIX. stoletja do leta 1918. Njegova študija je nadaljevanje poprejšnjih raziskav in predstavlja samostojno zaokroženo študi- jo. Avtor želi ovrednotiti hudo megleno do- gajanje, ki so ga zgodovinarji iz klerikal- nega ali liberalnega tabora prikrojevali po svojem razrednem okusu. Poprejšnje raziskave so avtorju omogočile, da gorenjskega političnega življenja ni ob- ravnaval iztrgano iz družbeno-narodnega ok- vira, ampak kot integralni del splošnega slo- venskega političnega gibanja. Iz avtorjevega dela raste povsem nova podoba porajanja slovenske narodne stranke, njenega razcepa v klerikalni in liberalni tabor, notranjih strankarskih trenj ter začetkov socialne pre- buje, katere nositeljica je bila socialna de- mokracija. Doslej še nihče ni tako podrobno orisal nastanka in razvoja delavskega giba- nja v tem ožjem gorenjskem kotu in deloma na Koroškem ob severnem vznožju Kara- vank. Težišče njegovega dela je rekonstruk- cija dogajanja, izogiba se sintetiziranju. Tak metodološki prijem je avtorja vodil do tega, da na mnogih mestih podaja gradivo kro- nografsko in navaja preobsežne citate, ki bi jih bilo mogoče z vsebinskimi povzetki znat- no skrajšati brez škode za celovito podobo. Delo nima le lokalnega pomena, saj je nje- gova zasnova znatno širša. Slovenski zgodo- vinar pri obravnavi strankarskih političnih bojev v letih 1860 do 1918 ne bo mogel mi- mo Kermavnerjevega skrbno zbranega gra- diva in ugotovitev. Svoje zgodovinsko delo je opravljal z glo- boko notranjo prizadetostjo. Njegove razpra- ve nudijo raziskovalcem trdno osnovo za ra- ziskovanje slovenskega delavskega gibanja. Kermavnerjevo delo na tem področiu lahko označimo za pionirsko. Njegovi zaključki so plod minucioznega študija arhivskega in ča- sopisnega gradiva, tuje mu je bilo vsako aprioristično »sintetiziranje«. Držal se je pra- vila, da je potrebno temeljito preučiti gradi- vo in šele nato presojati, vrednotiti in dela- ti sinteze. Slovenska akademija znanosti in umet- nosti mu je izrekla priznanje s tem, da ga je leta 1972 izvolila za svojega dopisnega čla- na. Kljub zahrbtni bolezni, ki mu je izpod- kopavala zdravje, je vse do zadnjega ohra- nil v sebi življenjsko energijo in vedrino v poklicu zgodovinarja-raziskovalca delavske- ga gibanja. Marjan Britovšek