St. 32 HMm phf t muti mm anaim u wfl)
fajbmari«
Posamezna številka 20 stotink
Letnik XLVII
izhaja, IrvzemN ponddjek, vsak dan zjutraj. Uredništva: ulica sv. FrančiSka Aaltkcga it 20, I. nadstropje. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankiranft pisma se ne sprejemajo, rotapi J se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan O o d J n a. — lastolfc tiskarna Edinost Tisk tiskarna Edinost Naročnin« enaša za mesec L 7. — 3 mesece L 19 50, pol leta L 32. —, ia celo leto L 60.— Za Inozemstvo mesečno 4 lire več. — Telefon uredništva in uprava št 11-67.
Otvoritev mestnega svetal
Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — OgJasi se računajo v - Skokosti ene kolone (72 m) - Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, In cahvale, poslanice in vabila po L 1* —, oglasi denarnih »vodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 st beseda, majnanj pa L 2 — Oglas* naročnina ln reklamacije se pošiljajo izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv? Frančiška Aslškega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-57
našim mestom. Nepričakovana odsotnost od volilnih žar je bila že dovolj jasen opomin na naslov novih gospodarjev tržaške občine. Bila je obenem izraz obupa in resen mig, da je treba ubrati novo pot, da je treba začeti realno misliti, da je Trstu že davno bila enajsta ura. Ta opomin je tržaško občinstvo — mislimo na cvet tržaškega prebivalstva, ki s svojim resnim delom predstavlja stebre gospodarskega življenja našega mesta — ponovilo s svojo odsotnostjo tudi preteklo soboto. Mogotcem v novem mestnem svetu je zopet povedalo na ves glas, da je njihova »večina« okroglih 12.000 glasov v primeri z nad 50.000 volilci le neznatna manjšina.
In široke ljudske množice se malokdaj moiijo. Povodom otvoritvene seje novega tržaškega mestnega zastcpa je dobilo to dejstvo novo potrdilo. Senator Mosconi, ki je sejo otvoril, je imel v mestni zbornici najugodnejšo priliko, da obrazloži Tržača-nom vse, kar nameravata storiti on sam in vlada, ki jo zastopa, da se zajezi gospodarsko propadanje našega mesta in našega pristanišča. Pričakovati je bUo, da bo naštel točko za točko tozadevnega programa, ki ga je predlagal povodom svojega nedavnega obiska v Rimu. To se je pričakovalo od njega tem bolj upravičeno, ker je vsem dobro znano, da je bil na eni zadnjih sej deželne posvetovalne komisije opozorjen na zaroto laških kapitalistov proti Trstu. Senator M os coni, ki je tedaj obljubil, da bo šel v Rim po tozadevna obvestila in je tudi bil šel, ni našel za potrebno, da bi tržaško občinstvo pomiril; ko mu je govoril z mesta, s katerega bi ga bilo najneposredneje slišalo. Mesto točnega programa za gospodarsko obnovitev, mesto pomirjenja občinstva z ozirom na glasove o umestnem odvračanju trgovine in prometa od našega mesta, ki se trdovratno ponavljajo, nas je g. Mosconi obdaril z novo dolgovezno patriotično pesnitvijo, v katero je bilo nekako po sili vpletenih par hipotetičnih obljub o vladni podpori in njegovi osebni naklonjenosti napram Trstu.
G. Mosconi je dokazal tudi preteklo soboto, da je izvrsten političen lirik. Občinski svetnik Samaja, ki mu je odgovoril v imenu obč. zastopa, mu je napravil s svojin: nastopnim govorom gotovo velikansko veselje. Tudi on je imel pripravljeno dolge pesem, polno lepih in izbranih besed, v kateri je svečano oznanil, da se večina novega mestnega sveta popolnoma strinja s politično liriko visokega senatorja.
Ni dvoma, da jo bo novi občinski svei odločno mahal naprej v znamenju politične lirike. Tržaško ljudstvo, ki ni pričakovalo nič drugega, ne bo presenečeno, paznemu očesu, da se godi v občini nekaj Najmanj bomo iznenađeni mi Slovenci v nenavadnega. Občinstvo pa je bilo od- Trstu in okolici. Krivični volilni red, ki je šotno.	naše okoličane oropal njihovega starodav-
Zadržanje tržaškega prebivalstva ob tej nega zastopstva, jim jemlje vsako možnost, priliki je zelo značilno. Tržačani so poka-j da bi se v svojem interesu in v interesi-zali, da znajo ostati logični samim sebi. Že Trsta uprli proti tem škodljivim metodar. s svojo pičlo udeležbo pri volitvah so laških mogotcev v mestnem svetu. Zate dali tržaškim šovinističnim mogotcem ra- se tudi mi pridružujemo resnemu tržaš-zumeti, da ne pričakujejo od njih in od kemu občinstvu, ki je te »prijatelje« Tr-njihovega patriotičnega besedičenja nika-.sta na tako značilen način že vnaprej ob-kega olajšanja črne mizerije, ki je neiz- sodilo in jim prepustilo vso odgovornost za prosno razgrnila svoja hladna krila nad I posledice njihove politike.
Preteklo soboto se je vršila otvoritvena seja novega mestnega sveta. Za tržaške Lahe je bil dan prve seje novoizvoljenega občinskega zastopa od nekdaj prazničen dan. Laške množice, ki so slepo sledile »narodno - liberalnim« mogotcem, so pripisovale takim dnevom posebno pomembnost. Trdnjava laškega šovinističnega nacionalizma na Velikem trgu se je olišpala za takšne prilike z vsem svojim sijajem, s katerim je obsevala meščane in dajala vsem nekako praznično lice. Zanimanje meščanov za prvo sejo je bilo navadno zelo veliko. Galerije v dvora.ii mestnega sveta so bile natlačeno polne gledalcev, dočim se je na trgu pred mestno hišo zbirala o-gromna množica, ki*je upirala svoje radovedne oči v dično pročelje občinskega poslopja. Hrupne proslave in manifestacije tudi niso manjkale.
Tako je bilo Še pod rajnko Avstrijo. Povsem naravno je, da smo pričakovali letos nekaj posebnega. Obetali smo si proslavo, ki ne bo v ničemer zaostajala za proslavo aneksije Julijske Krajine h kraljevini Italiji. Razlogi, s katerimi smo utemeljevali naše upe v novo svečanost in naše pričakovanje, da nam bodo pripravili lasi laški mogotci par ur novega »patriotično - estetičnega« užitka, so bili zelo tehtni. Tržaška cbčina je začela z otvoritveno sejo svojega novega zastopa, novo dobo svojega življenja in svoje zgodovine. Prvič po dolgem presledku sedmih tru-dapolnih in usodnih let prehaja občina iz rok izrednih občinskih komisarjev v naročje izvoljenega občinskega zastopa. Rajnka Avstrija, ta trdovratna tlačiteljica vseh nenemških narodov, je na kosih, Trstu in predvsem njegovi laski kamori so se izpolnile starodavne sanje, ideali so postali resničnost, na poslopju mestnega sveta je zaplapolala italijanska trobojnica. V ponosni zgradbi na trgu Unita so se preteklo soboto zbrali prvič prvi zastopniki, izvoijeni pri prvih volitvah, ki so se vršile v Trstu pod okriljem italijanske vlade.
Zato smo radovedno pričakovali dan tega laškega praznika. Razočaranje, ki nam ga je pripravil ta važni dogodek, je bilo tem silnejše in obenem tem značil-nejše. Na galerijah so bili sicer zastopani vsi krogi znanega kričavega patriotizma, toda o tistem navdušenem občinstvu, ki je v prejšnjih Časih zamaknjeno gledalo v svoje izvoljene zastopnike, in je s svojim prisostvom dajalo seji občinskega sveta lice resnega parlamentarnega opravila, ni bilo letos nobenega sledu. Obsežni trg Unita je bil nenavadno prazen. Le mestni stražniki s svojo paradno opremo in velika zastava na mestni hiši so pravili]
Jugoslavija
Spor med muslimani poravnan
BELGRAD, 6. V soboto se je vršil sestanek med ministrskim predsednikom
upravljanje omenjenih podjetij za ve£ al manj nasprotujoče koristim tam zaposlenih delavcev.
Dejstvo, da se državna podjetja postavljajo na podlago takozvanega gospodar
Pašičem, finančnan mmistrom Kumanudi-	skcga preračunavanja, je v neločljivi zvezi
jem, notranjim mmistrom Mannkovicem in	z novo gospodarsko politiko. V bližnji bo-
dr. Spahom. Na sestanku se je dosegel	točnosti bo ta novi način upravljanja pre-
s poraz um z muslimani. Muslimani bodo	vladajoč, če že ne edini Spričo pripustitve
torej bržkone ostali v vladi, samo osebe se bodo izpremenile.
proste trgovine pomeni to v resnici* da se državna podjetja postavljajo na trgovske podlago. To dejstvo v zvezi z nujno potrebo zvišanja produkcije in udejstvitve poslovanja državnih podjetij, ki bo brez
Bolgarska
.^rarna reforma na Bolgarskem
SOFIJA, 5. V irvoji zadnji seji je bolgar- primankljajev in bo prinašalo korist, vodi
1 • • 1 • ____ * • šl _ _ • - ___ rtfttT % rv r\ Lr «f/v4/vtrim n ifrl/ri 4i/itri	m o r •
se^tva. Obenem je skupščina odobrila bdi vse že izvršene ekspropriacije.
sko sobranje sprejelo v zadnjem čitanju za- neizogibno k gotovim navzkrižjem med kon o agrarni reformi Po novem zakonu delavskimi množicami in voditelji državnih noben poedinec ne sme imeti več nego šti- ; podjetij v vprašanjih delovnih pogojev, ri hektarje zemlje; rodbina, odnosno rod- Zato je dolžnost strokovnih zvez z ozi-binska zadruga pa ne sme imeti večje po- rom na sociaiizirana podjetja, da branijo sestro nego 30 hektarjev. Vse kar ima koristi delavcev, po mogočnosti izboljšajo sedaj poedinec, oziroma kakor rodbina ali njihovo gmotno stanje ter da trajno po-zadruga več, bo vlada razlastila in razde- pravljajo napake in pretiravanja gospo-lila med one, ki Še nimajo svojega po- darskih organov, v kolikor proizhajajo iz
birokratične izroditve državnega aparata.
Avtomatično vključevanje vseh delavcev v strokovne zveze je povzročilo nekako birokratsko izrojevanje v strokovnih zvezah in njihovo oddaljitev od širokih članskih množic. Zato je neobhodno potrebno, da se udejstvi z vso odločnostjo prostovoljno članstvo toliko pri posameznikih, kolikor pri skupinah, ki vstopajo v strokpvne zveze. Od članov strokovnih zvez se ne smejo nikakor zahtevati kaka politična naziranja. V tem vprašanju ka-
odnoeajev
morajo biti strokovne zveze popolnoma nadstrankarske. Od Članov strokovnih zvez se sme v proletarskih državah zahtevati razumevanje tovariških dolžnosti, zavedanje potrebe stmitve vseh sil za obrambo delavskih koristi. Proletarska država mora s svoje strani podpirati strokovne delavske zveze toliko v pravnem kolikor v materialnem oziru. Ne sme pa biti v strokovnih zvezah nikakih pravic brez dolžnosti.
Rusija
Nova ruAa gospodarska politika
DUNAJ, 5. »Rosta«, ofieielni obvestilni Bst ruske sovjetske republike objavlja »teze« vse ruske centralne strokovne zveze,
»Do izpreinembe oblik socialističnega gospodarstva — pravi poročilo — je prišlo vsled dejstva, da se komunistična stranka kor tudi v vprašanju verskih in sovjetska vlada v vsej politiki prehoda od kapitalizma v socializem umikata, da zamoreta nastopiti pozneje, boljše pripravljeni, z novo ofenzivo proti kapitalizmu, Posebno je dovoljena sedaj prosta trgovina pod državnim nadzorstvom. Na cirugi strani se postavljajo sociaiizirana podjetja na podlago takozvanega gospodarskega preračunavanja, to je na trgovsko podlago. Spričo gospodarske zaostalosti in izčrpanosti dežele bo to privedlo gotovo do tega, da bodo množice smatrale
Avstrija
Nemška Avstrija prejela od Ceboslovaške prvi obrok 500 milijonskega posojila. — Haanisch prosi kreditov t Angliji In Franci*
DUNAJ, 6. Čehoslovaška je izročila nemškoavstrijskemu finančnemu ministru 130 milijonov čehoslovaških kron kot prvi obrok posojila 500 milijonov krem, ki se bo amortiziralo v 20 letih in ga bo Čehoslovaška izplačala, čim bo poslanska zbornica odobrila tozadevni predlog.
Predsednik republike Hainisch je pisal pismo angleškemu kralju ki predsedniku francoske republike, v katerem ju je prosil, da bi vplivala na svoji vladi, da bi se zadeva posojil Nemški Avstriji čimprej rešila. »Wiener Allgemeine Zeitung« pa piše, da je neki angleški diplomat izjavil, da bodo krediti dovoljeni, če bo Nemška Avstrija dovolHa finančno in carinsko nadzorstvo s strani zaveznikov. Amerika je poslala eno miljarcfco ln šestosto miljonov kron v pomoč srednjim stanovom profesorskih in dijaških akademij, bolnišnic in otroških okrepčevalnic.
Trgovska pogodba med Nemško Avstrijo in Ogrsko
DUNAJ, 6. »Wiener Tagblatt« piše, da pojde Schober v Budimpešto, kjer bo podpisal trgovsko pogodbo z Ogrsko,
Francija
Francosko javno mnenje o odnosa jih
x Rusijo
PARIZ, 6. »Temps« poudarja usodepol-ne uspehe boljševiškega izkustva in trdi, da bo notranja evolucija v Rusiji odvisna le od gospodarskih in političnih potreb in od volje ljudstva. Četudi skuša sovjetska vlada užgati svetovno revolucijo, predstavlja vendar danes rus&i nacionalizem. 3lavni interesi Rusije niso prav nič drugačni od francoskih in se prav nič ne čudi ruski ponudbi za sodelovanje s Francijo. Dalje omenja »Temps« vljudno brzojavko ^ičerina Poincareju o vojnih ujetnikih in obljubo, da bo Rusija zatrla vsako proti-irancosko propagando. List govori nato o dolgovih Rusije in meni, da je njih poravnava predpogoj vsakega zbližanja, medtem ko zanika Rusiji pravico do odškodnine strani zaveznikov za škodo, ki so jo ti povzročili tekom meščanske vojne v Rusiji, .ver bi lahko potem tudi zavezniki zahtevali povračilo škode, ki so jo utrpeli radi z5topa Rusije iz vojne leta 1918. Končno zahteva list zaščito za tujce, ki pojdejo bivat v Rusijo, ker bo njih sodelovanje :a trajo zbližanje neobhodno potrebno.
Anglija
Trgovski stiki med Anglijo in Jugoslavijo
LONDON, 5. Trgovski list javlja, da se tržne razmere s kraljevino Srbov, Hrvatov n Slovencev vidno izboljšujejo. Po statistiki je jugoslovenski izvoz v Anglijo leta 1921. dvakrat večji od onega v letu 1920. Tudi transportne prilike so bistveno bolj-e večja vrsta predmetov,' ki jih rabi Ju-' igo vinski stiki Jugoslavije z Anglijo postali zelo živahni, dasi tvori trgovina Vnglijo doslej le majhen odstotek jugo slovenske trgovine. Je pa cela vrsta predmetov, ki jih rabi Anglija m jih more dobiti pod ugodnimi pogoji v Jugoslaviji, pa e večja vrsta predmetov, k jih rabi Jugoslavija in jih more dobiti pod celo ugod-iimi pogoji v Angliji. Vsled tega treba tudi /eliki Britaniji, da se pobriga za tesnejše zveze z Jugoslavijo, ki je zelo važna dr-~:ava na Balkanu.
Španska
Konferenca v Malagi radi vstaje v Maroku
MADRID, 6. Časopisi objavljajo vest, da se bo vršil v Malagi sestanek članov ministrskega sveta z generalom Ferengue-om, ki bo sklepal o ofenzivi proti vstalem v Maroku. Španska bo baje poslala v Maroko 16 tisoč mož pomožnih čet, ven-iar so se ministri izjavili nasprotne tej nameri in so proti odložitvi ofenzive za konec junija.
Italija
Avdijence pri kralja za rešitev ministrske krize
RIM, 6. Predvčerajšnjim ob 16 je bil Mussolini v avdijenci pri kralju. Včeraj ob 14'30 je sprejel kralj p osi. Federzonija, ob 15 pa Orlanda in ob 16 Tittooija, predsednika senata. Ob 16*30 je prišel k njemu Oe Nicola, predsednik zbornice, ob 18 pa GioiittL
Danes ob 10 je sprejel kralj predsednika zbornice g. Enrica De Nicolo.
Senator ZiKotto umri
ZADER, 5. Danes zjutraj je umrl, zadet od srčne kapi, zadrški župan sen. Ziliotto. Vest je naredila med tukajinjim italijanskim prebivalstvom velik vttsek, ker se je senator Ziliotto štel med najzmožnejše voditelje nekdaj neodređenih in sedaj odrešenih zadrskih Italijanov.
Snežni zameti t južni Italiji RIM, 5. Radi snežnih žametov med Bagnaro m Montelconom so brzojavne in telefonske zveze med celinsko Italijo in Sicilijo pretrgane. Vzpostaviivena dela so v polnem teku, vendar trpi vsa korespondenca veliko zamudo.
Papež Je Izvoljen
Kardinal Rattl izveljen za glavarja cerkve kot P i] XI.
RIM, 6. Ob 12'20 je bila postavljena na vnanji balkon bazilike Sv. Petra preproga apostolske palače. Ob 12*25 sta se pokazala mons. Dante s križem in mons. Capo-tosti s knjigo. Za njima so prišli prelati. Točno ob 12'27 se je pokazal na balkonu kardinal Bisletti, dekan djakonskega reda, in je izpregovoril ritualne besede: »Nun-tio vobis gaudium magnum: Habemus pa-pam« itd. (Naznanjam vam veliko veselje: Imamo papeža itd.). Sporočil je množici« da je bil izvoljen za papeža kardinal Ahil Ratti, ki si je vzel ime Pij XI. Silna množica, ki se je bila zbrala na trgu, je začela veselo klicati.
Ob 12'43 se je pokazal na balkonu Sv. Petra nad vnanjimi vrati novi papež.
Njegova Svetost Pij XI., do včeraj še kardinal Ratti, se je rodil v Desio v Lombardiji dne 30. maja 1857. Novi papež je torej v 65. letu svoje starosti. Njegov oče je bil uslužbenec v predilnici svile in je postal pozneje solastnik podjetja. Mladi Ahilej Ratti je stopil v desetem letu starosti v semenišče sv. Petra mučenika, pozneje v semenišče v Monzi in nazadnje v milansko semenišče. Svoje nadaljnje šole je napravil v Rimu na gregorijanskem vseučilišču, kjer je postal doktor bogoslovja. Leta 1879, je bil posvečen za mašnika in se je povrnil v Milan, kjer je poleg drugega svojega delovanja tudi poučeval v velikem semenišču. Kmalu je postal član učenega društva »Ambrosiana« in je v
Vojaštvo mu je izkazalo čast, a množica j kratkem času zaslovel kot izvrsten uče-mu je priredila burne ovacije, mahajoč z j njak, tako da je bil imenovan tudi za čla-
robci Papež se je smehljal in je razširil oki. Kardinal Bisleti je dal množici znak, naj utihne*. Ko je množica utihnila, je papež Pij XI. glasno molil »Confiteor«. Verniki so mu odgovarjali. Točno ob 12'46 je papež podelil ljudstvu trikratni blagoslov. Vsa množica je klečala. Po dovršenem blagoslovu pa mu je priredila nove burne ovacije. Medtem je papež oblekel
na lombardijskega zavoda za znanosti. Leta 1914. ga je rajnki papež Benedikt XV. poklical v Rim in ga imenoval za načelnika vatikanske knjižnice. Tu je bil ves čas svetovne vojne. Po vojni 1. 1918. je bil imenovan za apostolskega nuncija v Varšavi, glavnem mestu osvobojene Poljske. Papež Benedikt XV. ga je imenoval tudi za velikega komisarja katoliške
rdečo suknjo in pokril rdeč klobuk ter se cerkve povodom ljudskega glasovanja v pripravil na odhod z balkona. Toda pred Gornji Šleziji. Na obeh mestih — v Var-svojim odhodom je še enkrat blagoslovil množico. Vojaštvo je stalo med vsem tem časom v pozi »pozor« in s privzdignjenimi puškami. Ob 12^48 se je papež umaknil, a na cerkvi Sv. Petra in vseh drugih rimskih cerkvah so zazvonili zvonovi.
Sporočilo novega papeža
RIM, 6. Konklavski maršal N. E. knez Ljudevit Chigi je poslal po ukazu mons. kenklavskega tajnika agenciji »Štefani".
šavi kot apostolski nuncij in v Gornji Šleziji kot veliki komisar — je pokazal velike diplomatske sposobnosti. V juniju lanskega leta je bil povzdignjen do kardinalske časti in takoj nato je bil imenovan za nadškofa v Milanu.
Izvolitev kardinala Ratti-ja za rimskega papeža dokazuje, da je sveti kolegij s svojim sklepom odobril cerkveno politiko rajnkega Benedikta
to-le sporočilo: »N. S. Pij XI. je z vsemi j XV., t. j. politiko pomirjenja in vzpostav-pridržki v prid neprekršljivim pravicam j [jana odnošajev z vsemi državami. Prvi
Sv. cerkve in Sv. stolice, katere je obvezan s prisego braniti, podelil z zunanjega balkona cerkve Sv. Petra množici na trgu svoj prvi blagoslov s posebnim namenom, da bodi ta blagoslov namenjen ne samo prisotnim na trgu, ne samo Rimu in Italiji, temveč vsem državam in vsem narodom in da prinesi vsem voščilo in naznanilo onega občnega miru, ki ga vsi toplo želimo.«
Papei Pil XI.
Katoliška Cerkev ima sedaj zopet vrhovnega poglavarja. Sveti kolegij, ki se je bil dne 2. t. m. umaknil v konklav, je izvolil četrti dan za papeža milanskega nadškofa kardinala Ahila Ratti-ja.
Vesela vest je bila oznanjena včeraj predpoldne ob 11 uri in pol. Iz dimnika nad sikstinsko kapelo se je pojavil toliko pričakovani beli dim točno ob 11'33. Dasi je L41o zelo slabo vreme in je dež lil, je čakala na trgu pred cerkvijo sv. Petra ogromna množica veselo oznanilo. Takoj po belem dimu nad sikstinsko kapelo, ki je bil prvi obvestilec, se je odprl balkon v sprednjem delu cerkve sv. Petra in raz balkona je zadonelo običajno sporočilo: »Habemus Pontificem, Imamo papeža I«
korak novega papeža je v tem oziru zelo pomemben. Pij XI. je prvi papež po L 1870, ki je podelil svoj papeški blagoslov in se pri tem obrnil napram množici, Iti je bila zbrana na trgu sv. Petra. Vsi njegovi predniki od 1. 1870. dalje so podeljevali ta blagoslov na notranjem vatikanskem dvorišču. Značilna je ta izvolitev tudi vsled tega, ker je pala na moža, ki je o-pravljal važno službo v Poljski in se to-jrej lahko smatra za dobrega poznavalca slovanskega vzhoda.
Ameriški kardinal prišel prepozno
NAPOLI, 6. Danes ob 7 je priplul v luko parnik »Wilson«, s katerim se je pripeljal kardinal O. Connel. Kardinal je s svojim spremstvom odpotoval ob 7'30 s posebnim vlakom v Rim.
RIM, 6. Ob 14*30 je prišel v Vatikan kardinal Connell, ki je vstopil skozi bronasta vrata. Konklavski maršal je vprašal, ali sme kardinal vstopiti. Ko je dobil od kardinala Gasparrija odgovor, naj kardinal le vstopi, so se vrata odprla in kardinal je vstopil v spremstvu konklavskega duhovnika. Takoj potem so se vrata zopet zaprla.
Kemiila
Stavka v Nemčiji se je poostrila. — Be-rolin v temi. — Pomanjkanje premoga v glavnem mestu
BEROLIN, 4. Na podlagi konference, ki jo je imel danes državni kancler z voditelji zveze vseh treh železničarskih sindikatov, je vrhovno vodstvo železničarjev sklenilo, že jutri zjutraj z javno proklamacijo pozvati stavkujoče zopet na delo. Državni zbor je odobril na gospodarsko pomoč se nanašajoči zakonski načrt, ki bo v kratkem predložen državnemu svetu. Vlada je tudi izjavila svojo pripravljenost glede nadaljnjih pogajanj v svrho določitve temeljnih plač za železničarje.
S tem je smatrati stavko za končano. Tekom pojutrišnjega dne se prične povsod zopet z rednim delom.
BEROLIN, 6. Železničarji v Badenu so se pridružili stavkujočim. Promet počiva popolnoma.
BEROLIN, 6. Včeraj so proglasili stavko usiužebenci občinskih obratov, vsled česar je ostalo mesto brez plina in elektrike. Tramvaj ne vozi in zaloge premoga bodo kmalu iačrpane vsled stavke železničarjev. Nekatere tovarne so skrčile delavni urnik.
Nemški socialisti se ne udeležijo konference socialistov petih držav v Parizu
BEROLIN, 6. Včeraj je bila otvorjena konferenca socialistov petih držav brez nemških zastopnikov. Neglede na želez-ničarsko stavko niso mogli Nemci priti v Pariz, ker jim francoska vlada ni hotela dati potnih listov«
Amerika
Konferenca v Washingtonu. — Dosedanji uspehi konference
-WASHlNGTON, 6. Konferenca v Wa-shingtonu se bliža svoji zakljuĆitvL Pet velevlasti jef kakor znano, sprejelo načrt glede moči posameznih vojnih mornaric, po katerem bo imela Amerika 500.650 ton vojnih ladij prve vrste, Anglija 580.540, Francija 22 L170, Italija 182.800 in Japonska 301.390 ton. Ostale ladie orve vrste
se morajo uporabiti kot star material. No« bena vojna ladja prve vrste ne bo smela imeti topov s kalibri z več kot 16 unč, a druge enote ne bodo smele imeti topov z večjimi kalibri od osmih unč.
Tozadevni dogovor vsebujet udi določbo glede utrjevanja otokov v Tihem oceanu, ki sicer poteče dne 31., a se bo molče podaljšal.
Drž. tajnik je sporočil na konferenci oficielno, da je šantunško vprašanje rešeno. Japonska bo izročila Kitajski Kiau* čau. Japonske čete bodo odpoklicane, Čim bo kitajska policija v stanu zajamčiti tam javno varnost. Kitajski se bosta vrnili tudi carinska postaja Tsigtau in železniška proga Tsingtau - Einau - Fu.
Balfour je naznanil, da namerava Anglija vrniti Kitajski Vaihaivai. Kitajska pa bo pozvana, da zniža število svoje vojske.
Na današnji seji je podal g. Schanzer v imenu italijanske delegacije izjavo, v kateri pravi, da se je vprašanje pomorske oborožitve sicer rešilo, da pa čaka rešitve Še vprašanje oborožitve na suhem. Italija je naredila v tem zmislu že mnogo. Vojsko 5 miljonov je znižala na 200.000 mož. Razen tega je z ogromnimi žrtvami znižala svoj 20 miljardni deficit na 3 mi-Ijarde. Ne smemo se vrteti v slepem krogu — je poudarjal Schanzer — izjav* ljajoč, da je razorožitev nemogoča, dokler se ne rešijo gotova gospodarska vprašanja med posameznimi državami, in da je na drugi strani nemogoča gospodarska obnova, dokler se število vojske ne more znižati
Snežni plaz pokopal stodeset ljudi
WASHINGTON, & »Associated Presse« je prejela iz Tokia brzojavko, da je na postaji Itoigam pokopal snežni plaz 110 ljudi, od katerih se ni mogel nihče rešiti Razen teh je mnogo ranjenih.
Amerikanski odnoSaji s svobodno irsko državo
WASHINGTON, 4. Rainey, zastopnik države Ilinois na kongresu Združenih dr* žav severne Amerike je predložil spomen
nico, kjer je priporočal, da bi ustanovile Združene države v svobodni irski državi svoje poslaništvo.
Grčijo bo zastopal v Genovi ministrski predsednik Gunaris
LONDON, 6- Grčijo bo zastopal na konferenci v Genovi ministrski predsednik Gunaris.
Dnevne vesti
Nekaj za agencijo Štefani! Nedavno smo zabeležili, kako hlastno je poluradna agencija Štefani pograbila po nekem članku v nekem
je držal revolver v žepu. Zadeva Se ni razjasnjena. Zato moruno počakati, da se dejanski stan povsem ugotovi.
Rosi in papež. Ruse zanima, kdo bo novo fi
novi
priti Mdcdajeja dne zopet pijan domov. Radovedna Barbka je naletela na pisma in slike. Najprvo si fe ogledala slike, nato je prečitala nekaj pisem. «Jaz Te ftemam» je stalo v enem pismu brez naslova. Barbki je zavrela kri glavi.
Čakaj starina. Na stara leta se boš ženil — jc dejala razkačena ženska, vzela v roke gorjačo in začela neusmiljeno udrihati po Spečem možu. Ko je začutil možakar batine, se je zbudil in ko mu je Barbka razložila za kaj
papež. Nphovo glasilo «Rul» opisuje podrobno ceremonijo o zmeni papežev. Prijazno in laskavo se izraža o Benediktu XV., ki se je z vsem srcem zavzel za nesrečno Rusijo in dal iniciativo propagandi, da se nemudoma priskoči na pomoč prizadetim in stradajočim. Pomagal je Rusom izdatno z denarjem z živežem, z obleko in z medikamenti kljub svojim gre, se je začel izgovarjati, da nima «punce» skromnim gospodarskim razmeram. Rusi so Izgovori niso pomagali. Ženska je še vedno mu hvaležni in so ga ohranili v najboljšem spo- udrihala po možu. Zadeva se je končala takc-ininu.	J le: Blaža, ki je bil ves potolčen, so odpeljali
Šentjakobska po dr. CM družbe priredi v so-! v bolnišnico, Barbka je pa končala v špeh-boio, 11. t. m. v dvorani DKD s sodelovanjem kamri, dunajskem listu, kjer je pisec pripovedoval, tamošnjega krožka «Od\ada» kostumivan ■ p0 naskoku v gledališču «Filodramma?icG». kako strašno hudo da se godi Nemcem v Ju-j plesni venček z raznovrstnim sporedom. Ker Pred par dnev smo poročali o naskoku v gle-go sla v i ji in kako svobodo da uživajo jugoslo-j je čisti dobiček namenjen otroškemu vrtcu pri dališču «Filodrammatico», kjer je bilo ukra-
deno iz garderobe za 30.000 lir raznih oblačil. Sedaj smo izvedeli, da je zaplenila policija
italijanski svet, — kakor pravijo Nemci — ein gefundenes Fressen. Mi pa smo vprašali agencijo Štefani, zakaj ne posnemlje nič iz drugih umikih listov, ki govorijo o položaju Nemcev v južnem Tirolu?! Naj jo mi opozorimo: danes na tak nemški glas! Prinaša ga dunajska «Neue Freie Presse» — list torej ki stoji v prvih vrstah vse nemške žurnalistike. Piše n, pr.: Silna gonja proti južnem Tirolu začenja donašati žalostne posledice. Vlada, ki je bila sprvega
iz-
glas zmagoslavja v tržaškem »Piccolo« in govurjal, da bo plačal jutri. «Jutra^ so pete-po drugih tržaških listih, češ da so Ita- kala, a Farbek le ni imel najemnine v žepu. lija ni s svojim discipliniranim nastopom Končno se je naveličal tega čakanja. V nedeljo odločili zmago in da je bil poslanec
vrencic popolnoma poražen, ,e potrebno z J u	y rokah je držal samo-
nase strani nekoLko besed odgovora.« \kres. Prihiteli so stražniki in odpeljali nasil-Zahvala. Josip Cernigoj se najprisrčnej-' ncga Farbeka v zapor Coroneo.
slovenska društva v Italiji in kako da Jugo-! Sv. Jakobu, pričakujemo polnoštevilne ude-sloveni uživajo vse in enake pravice kakor ležbe s strani slavnega občinstva. — Odbor
vsi drugi državljani. Po tem članku je hlastno i Kdo je izgubil? Našel se je čekovni račun.' nekje dve zimski suknji,'nekaj* čepic," nekaj pograbila agcncija Štefani in obvestila o njem Kdor ga je izgubil, ga dobi pri upravi našega ženskih in moških klobukov, žensko ovratni-
j-	'co, par moških rokov k ter žensko ročno tor-
Mladuisko društvo «Prosveta». Danes ob bico. Okradenoi dobe svoje stvari nazaj na pc-
20.	uri reden sestanek. Ker je na dnevnem lici^skem komisariatu v ulici Sanita. nemških listov, ki govorno o položaju Nemcev redu važna točiva, naj ne izostane nihče.	Tatovi v iobakarni Preteklo noč so vdrli V iirnom Tlrnln?! Naf in mi oonzorim« danes Popravek. V dopisu iz Postojne »Ob-! doslej neznani tatovi* v tobakarno Miklavža
tinske volitve v Postojni in gospod civilni Monfalcomja v ulici FeKce Venezian št. 22 in komisar Cavalli«, ki smo ga objavili v ne- odnesli za 3 tisoč lir tobaka in znamk, deljski številki, je za odvisnim stavkom v T Gospodar in najemnik. Železničar Torquato
21.	vrsti od začetka pomotoma izostal Lamtani >e stanoval del, časa pri Antonu Far-.... -r---o- .i * * i n x-x	x •	beku v ulici Moase Luzzatio st. 3, a najemnina
pripravljena olajšati južnotirolskim Nemcem glavni stavek. Dotično mesto naj se pra-, mu je bUa devcta briga. Stanodajalec ga je
italijansko vladavino, se sedaj vdaja umetno vuno čita tako-le: »Ker je ta stranka po-: v^kj-at opozoril, naj vendar enkrat plača na-izzvanemu javnemu mnenju in je že na raznih stejnskih italijanskih volilcev povzdignila jemnino. Toda železničar se je vsakikrat poljih čvrsto navila vijak. Šolski dekret, ld je *	"	-	-	______
bil izdan v jeseni, se že izvaja. V vseh nemških šolah južnega Tirola poslujejo komisije, ugotavljajo narodnost otrok. Zasledujejo, da-li ni ded ali praded otroka nekoč govoril italijanski? Če rodbinsko ime le nekoliko zveni na italijanski način, je italijanska narodnost dotičnega otroka seveda že ugotovljena. Otrok mora v italijansko šolo, čeprav nič ne razume italijanskega jezika. §e drugo razočaranje so doživeli južnotirolski Nemci. Prejšnja ministrstva so bila obljubila tirolskim Nemcem oprostitev od vojaške službe za daljšo prehodno dobo al pa vsaj izdatne olajšave. Sedaj izdane izvrševalne določbe k zakonom o naborih pa kažejo, da imajo te lepe obljube le zgodovinsko vrednost. Po teh določbah merajo vsi sposobni pod orožje. Le tistim, ki morejo dokazati, da je kak član njegove družine padel v vojni, ali da se pogreša, ali da je postal invalid, se službena doba znižuje na tri mesece. — Na to govori dunajski Ust, kako se je postopalo pri sestavi začasnega deželnega odbora. Dosedaj je bila vsa deželna uprava v rokah enega samega človeka, poslanca Concija. To je bil nedostatek, ki naj bi mu sestava novega deželnega odbora odpomogla. Pri tem pa so se mnenja merodajnih nemških političnih strank popolnoma prezrla, dasi so jih poprej vprašali za njihovo mnenje. Deželni odbor se je sestavil izključno le po» predlogih generalnega civilnega komisarja. — Komisija za določitev krajevnih imen je dovršila svoje delo in vlada je nje sklepe odobrila. Tisočletne krajevne označbe se morajo umaknili drugim. V vseh uradnih listinah sc sme nemško ime navesti le tako poleg, morda v oklepih, dasi so nove označbe povsem nerazumljii-
je v njihovih močeh, da bi se ustvarila novo oboma iz podobčin Lanifće, Brgudac in Pod-gače ter podobčin, katere so sedaj prideljene boljunski občini (Dolenja in Gorenja Vas, Se«iči in Lesiščina) in naj bi bil sedež te nove občine v Lupoglavi, naravnemu središču, kjer se stikajo prometne vezi. Poslanec Wilfan jim je pojasnil, da se zakon za sedaj ne more izpremeniti, da pa noben zakon ni neizpre-menljiv. Volilci naj gredo enodušno, složno in brez izjeme na volišče, da se izvoli obč. svet, ki bo lahko tudi sam naredil mnogo tudi v tem o-ziru in katerega bodo poslanci z vsemi svojimi močmi podpirali. — Prijateljski pogovor o različnih vprašanjih med domačimi volilci in poslancem dr. W:Ifanom se je zategnil do čez poldne, nakar se je zborovanje zaključilo. Obisk poslanca dr. Wilfana je navdušil vse tukajšnje ljudstvo, ki je tako vendar enkrat moglo govoriti s svojim poslanccm o vseh težavah, ki ga tišče.
MIZARJI! Poravnan remeS, slavonski fz!ffap< ljen bukov les, okviri, limi, posteklenjen papir, železo za postelje. Cene zmerne, skladišče, Molino a Vapore št. 9, Izredna prilika.	21C
POHIŠTVO za portfčne sobe in lakirane kuhinje po zmernih cenah se prodajajo v ulici Chiozza 51, pritličje.	131
ŽIVINOPEJCII Testenine in moka za živino se prodajajo v ulici Udine 10.	j 02
GOSTILNA, s trgovino, v bližini Trsta, ob glavni cesti, se da v najem družini, ki je vešča te obrti. Naslov pri upravništvu < Edinosti196
KAMIONI v najboljšem stanju se prodajo 4 skupaj ali posamezno po L 10.000 vsak. Gorica, via IX Agosto 2.	143
KROJACNICA Avgust Stular, nI. S. Francesco D'Assisi št. 34, 111. nad. je edina dobroznana krojačnica v Trstu.	9
se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 4C stotink beseda. -- Najmanjša pristojbina L 4*—. Kdor fšč«; službo, plaća polovično ceno.
MALA BuLA KUHINJA, malo rabljena, izredna prilika L 500, močna obešala L 60 in krasna stojala po L 60; prodam. Via Milano št. 4, L	218
ZLATO in srebrne "krone plaSam vet kot drug* kupci. Albert Povh, yrer. Maizini 46 [v bliiiri drvenega trga).	10
POZOR! Srebrne krone in zJato ,->o najvišjih cenah plač j je edini grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10, I.	16
PORODNA SOBA, brestova, masivna, suha, zajamčena, krasno delo z Ieoo psiho, se preda zelo ugodno za L 1S50; druga, buko-va, močna za L 15G0. Via Milano 4, I. 219
še zahvaljuje vsem tovarišem, ki so mu v težkem času priskočili z denarno zbirko na pomoč.
Občinsko gledišče G. Verdi. — V soboto se je v tretjič vprizcril Puccinijev »Tritti-co« z istimi pevci. Zlasti Suor Angelica in Gianni Schicchi ugajata občinstvu vedno več, prva vsled svojega mističnega značaja, katerega je Puccini izvrstno pogodil, druga pa radi svojega zdravega humorja.
V nedeljo popoldne se je uprizorila me-lodjozna opera Gustava Charpentier »Luisa«, pri kateri je občinstvo napolnilo gledališče do zadnjega kotička. Zvečer pa
Policijska ura in pijani možakar. Kavama «Flora» je bila odprta v nedeljo do pol dveh. Torej čez policijsko uro. V kavarno, ki je bila nabito polna deloma pijanih gostov, sta stopila dva policijska agenta in opozorila navzoče, da je skrajni čas, da zapustijo kavarno. Vsi gostje so se pokorila pozivu, samo neki Salv&tore Albereto se ni zmenil za ta poziv.
—	Kaj bom hodil ven na mraz — je dejal Albereto, ki je bil močno vinjen, policijskima agentoma, ki sta ga venomer preganjala, naj zapusti gorko kavarno.
—	Ne grem v«n, četudi me ustrelite na mestu. Te besede je izrekel pijani možakar najmanj desetkrat. Ko sta videla policijska
da ne opravita nčesar zlepa, sta za
NOVE POSEL JE L 70.-, vzmeti 55.-,. zimnice L 45.—, volnene L 90.—, Nočne i omarice, umivalniki, chiffonniers, spalnice! po zmernih cenah v ul. Fonderia 3. 164
STEKLENE SIPE vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobne. Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan št. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23.	22
NOVE POSTELJE iz trdega lesa L 100, vzme-ti 55-—. žiranice 40.—, umivalniki, nočne omarice, chiifoniers, spalne sobe od L 1900 dalje. Fonderia 12, I. desno.	25
itd.
P^NIS£RUP kašelj, *Remnazan», švedske kapljice in vsakovrstna domača zdravila ima vedno lekarna v II. Bistrici.	28
SPALNICE krasne, solidne,
j
Ferriera 5, Bjeker.
- ------kuhinjsko po
Justvo, moderno se proda po nizki ceni. Via
T-* Av-J	c TO * i___
HIŠO z gostilno, trafiko in zemljiščem prodam po ugodni csni. Ponudbe pod -BodočnosE 1922» na upravništvo »Edinosti^.	42
KUPUJEM dnevno cunje čiste, bele in barvane, morsko travo in žimo, kakor tudi volno vsake vrste ter plačujem po najvišjih cenah. Cohen, Solitario 1.	31
- Dr. FERFOLJA in Dr. SEDMAK
211
DOBRA ŠIVILJA se priporoča na dom za vsa-kovrstna dela. Via Risorta 3.	199
MIZAR iztirjen v vsakem delu, išče službe v mestu ali na deželi. Sprejme tudi drugo dekv. Potočnik, Opčine 193.	161
~ .	., rp . ' »	...	, 1 agenta, da ne opravita ncesar zlepa, sta za-
se je ponovil Trittico še z večjim uspehom čfla ' da: ri^fa sta	moža 2a rc,kav
r.rtJo v nrvih dneh.	. . ° .« f {______- u:i
go v prvih dneh. Danes zvečer ob 8. uri se zopet vprizori Trittico. .	dr. e. b.
te tržaškega 2fo9§en!a
Burja in sneg. V nedeljo zvečer je začela razsajati po mestu burja, ki je po&tajala čez-dalje močnejša. Okoli dvanajsteinpol je začelo
in ga vrgla iz kavarne. Tedaj je bil šele ogenj v strehi. Mož je začel namreč zmerjati moža postave in malo je manjkalo, da ju ni še pretepel. Radi takega obnašanja je moral Albereto v zapor Coroneo-.
Vesti s €o?i
Iz Kanala. «Naxodna Čitalnica*
v Kanalu
čelo je zmrzavati; nato snežiti.
zore. Zjutraj jc kazal toplomer
_ .	, , . , ^ , t. - . pod ničlo. Okoli 8. ure je razsajala burja v hi-
ye često naravnost breznnseine. Celo Itafc7am frosti g6 kiJometrov. 0b 10. uri je presegala
iz kraljestva se cudip tem novim skovan,m hitrost 90 kilometrov. Šole so ostale zaprte, označbam. Glavni namen pm je, aa dobi de- ^ SQ bUž ^ tramvaj ni voziL Sploh je žela italijanski videz «Neue Freie Pressc, za- 0^val dop£ldne po m€st'u Ves promet. Šele ključu je: Ni dovolj, da se ,e gospodarstvo de- ;cpoIdne ^ ^dobUo mesto zopet svoje na-zele s preprečenjem tujskega premeta pogu- va5no ijce< bilo — sedaj ji hočejo vzeti še kulturne dobri-;	'	« • •
ne!! rJfVt ne PCŠ!ie	vi Na ^^ posujo in mestno bolnišnico se
svet tudi takih posnetkov?!	\^ prišJo ^^ veJ'osebf ki so ^^ ^
Kako nizkotno! «PiccoIo» je hotel te dni v Jedu ali jih je bila vrgla burja. Ranjenci se dopisu iz Postojne briti norce (iz poslanca Lav- imenujejo: Mila Dolenčeva, stanujoča v ulici renčiča, ker se je odzval nekemu povabilu na S. Giorgio št. 7, ki si je ranila nosno kost; Te-neko prireditev civilnega komisarja. Češ: ko reza Zetkova, stanujoča v ulici Moiin a vento je šlo za dobro pogrnjeno mizo, je poslanec št, 21, ki je imela rano na čelu; Josip Taffa^ Lavrenčič rad zatajil svoje slovensko prepri- relli iz Kormina, ki si je ranil koleno; Rudolf čanje! Kako nizkotni so ti ljudje in — bedasti! Dovsnič, stanujoč v zgornji Čarboli št. 64, ki Poslancu Lavrenčiču pač ni treba nobene s* je zlomil levo stegno; Katerina Perozzutti, dobro pogrniene mize, Ce se je odzval pova- stanujoča v ulica XXX. oktobra št. 16, ki ai je bilu, je storil s tem le čin vljudosti, kakor je zlomila kost na desni roki. Poslednja dva rat-pač v navadi med civilizirairaiii ljudmi, tudi njenca sta bila sprejeta v mestno bclniSnico. pri občevanju s političnimi nasprotniki. Mi ' Ljubavna pisma. Cunjar Blaž Bevilacqua, vemo, na n. pr. tudi postojnski civilni komisar možakar, ki slo£ pod zelo 9trogim nadzor-rad odzivlje slovenskim povabilom, posebno stvom svoje blage žene Barbke, je pobiral v kake lovske družbe! In zlobni jeziki govorijo, nedeljo dopoldne cunje in oglodane kosti iz da se je ob takih prilikah zgodilo celo to, da je nekega smetišča v ulici Maiolica. Med brska-2aklic.il tudi kak «£.ivio». Tudi povabilom na njem po smeteh je zadel s palčico ob omot, kii slovenske prireditve se je že odzval. Mari se bil skrbno zavezan z rdečim trakom. Cunjar
deževati. Poznejs je pritisnil oster mraz. Za-i vabi vse s™?0 član« na redni	zbor; ki ?s
čelo ie zmrzavati: nato snežiti. Snežilo je do bo vršil v sredo, 8. t. m. ob 724 zvečer v hotelu
Štiri stopčnje i ž°sp- A. Križnica s sledečim dnevnim redom
je ze	_______________
je pa s tam odpovedal svojemu italijanslvu in je že mislil, da so v omotu bankovci ali pa po k uza 1 neznačajneža le iz pohlepa po — vsaj kaka dragoceni
se
.	vsaj Kaka dragocena stvarca, Id se je pomo-
dobro pogrnjeni mizi?! — "Piccolo® pa ni	toma zavrgla med smeti. Brez obotavljanja je
samo nizkoten, temveč je tudi bedasto nepre-	odprl skrivnosten omot, da se prepriča, kaj
vidsn. Poznamo/može, ki uživajo velik glas	^ nahaja pravzaprav v njem. Tedaj so se usule
v italijanskem taboru, ki sedaj proklin^ajo	jZ ©mota razglednice, pisma in nekaj slik, ki
sam spomin Avstrije in ki so nekdaj kaj radi	sc> predstavljale gospodično. Cunjar ni dolgo
zahajali v namestniško palačo k — avstrijskim	premišljeval, kaj naj ukrene s tujo korespon-
dobro pogrnenim mizam! »Piccolo* je res ne-	denco: razglednice, pisma m slike je spravil v
verjetno nepreviden, da oživlja take spomine	žep ter nato odšel po svojih opravkih. Njegovo
iz časov, ko so razni njegovi veliki možje s	mnenje je bilo, da bo prebiral pisma in raz-
seoa7 neupogljivim italijanskim hrbtiščem kla-	glednice doma, kar tako za kratek čas. Toda
njah to svoje hrbtišče pred avstrijskimi na-	p„ tem mnenju se je hudo opekel. Se istega
mestnikn i\ašim Postojncem pa bi svetovali,	večera jo je zavil v staromeško gostilno in se
naj odslej trikrat premislijo, preden sprejmejo	pošteno napil sladke kapljice. Šele pozno v
kako povaoilo, ker se s tem izpostaljajo ne-	noč je zapustil zakajeno beznico in jo maknil
varnosti, da jih bodo potem italijanska glasila	domov naravnost v toplo postelj. Razume se,
zasramovala, kakor je stonl »Piccolo» s po-	da je meral prej požreti huda očitanja od strani
slancem Lavrenčičem. j	SVojc Barbke. Cunjar je spal spanje pravične-
O napadu na komunistične občmike zastop-	ga; njegova Barbka je pa preiskovala jopič,
nike po seji mestnega sveta minule sobote do-	oziroma žepe ubogega Blaža. Hotela se je
dajamo samo to, da pišejo tukajšnji italijanski	namreč prepričati, če ima mož še kai denarja,
Usti, da se je svetnik Juraga sam obstrelil, ko	da bi mu gla odvzela, sicer je Blaž v stanu
p. A. Jvrižnica s Sie oročilo načelstva-blagajnika, tapaika, knjlž nlčarja, naročnina časopisov, znižanje mesečnih prispevkov, sprememba pravil, slučajnosti ter volitev novega odbora.
štnrje pri Ajdovščini. Zbolel je č. gospod Albert Leban, župnik v Šturji. Sobratoia se priporoča v molitev.
Iz Sežane: Sežanski salonski orkester priredi dne 19. februarja t. 1. ob 18. uri v dvorani hotrla «Pri treh kronan* velik koncert; po koncertu ples s cvetličnim in kotiljonskim valčkom, šaljivo pošto atd. Na programu bodo razni klasični in sinfonični komadi. Na koncertu nastopa zopet dobro znani konservato-rist gosp. Dušan Štular, kateri je že na zadnjem koncertu salonskega orkestra žel obilo pohvalo in ga imamo še sedaj v najboljšem spominu. Koncert nam obeta nekaj umetni-š
10 let stara, živino, skedenj
NA PRODAJ je moderna hiša,
zraven velik vrt, hlev za ži_____
podzemeljska klet, krasen vrt, "veliko "dvo nšče z železno ograjo, za 7000 hI vodnja-kov, znana gostilna, pripravna za letovišče; obširno posestvo, obstoječe iz vinogradov, njiv, travnikov pašnikov in hrastovih gozdov, hišna oprava, kmetijsko orodje, kočije, vozovi in čebelarija. Proda se eventuelno sama hiša z gospodarskim poslopjem, vrtom in dvoriščem. Posestvo je oddaljeno 1 km od železniške postaje, 10 km od Trsta. Naslov pri upravništvu.	jfcg
sprejemata svoje klijente sežanskega okraja vsako boto pri gospodu Amfu v Sežani.

sts-
70
JU t
S ttižnim srccm naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš preljubi sin in brat, gospod
Fsrara Kanciiaš
kaplan
katehet na učiteljišču, meščanski šoli Itd. v Tolminu po kratki in mučni bolezni, previden s svetimi za-menti, vCeraj, v nedeljo, ob 9. uri zvečer, v 29. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se bo vršil v sredo v Tolminu, ob 10 predp TOLiMIN-OPČINE, 6. f bruarja 1922. (88) Šst-jloča mati, črai|e in ssstrs.
; -ri
t
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče in stari oče
pa
kega, vskd tega se vabijo vsi prijatelji glas be, da porabijo to redko priliko in se udeleže
v čim večjem številu. °---J 1— ~t~*—r'—
pravočasno.
Spored bo objavljen
v Gospodu zaspal. 8. t. m., ob 10.
uri
Vesti Iz Istre
Volilni shod v St. Martinu pri Buzetu. V
nedeljo, dne 5. t. m. se je vršil v Sv. Martmu pri Buzetu volilni shod, katerega se je udeležila ogromna množica s celega buzetskega Krasa in vseh vasi buzetske občine, kakor tudi iz občine Roča m 0 prtlja. Shoda se je udeležil na živo prošnjo tukajšnjega ljudstva tudi narodni poslanec dr. Josip Wilfan, ki je v živih besedah očrtal zbranim volilcem najnujnejše potrebe našega naroda v teh težkih časrh. Polagal jim je posebno na srce potrebo dobre organizacije, brez katere je naše življenje nemogoče. Podlaga vsakemu moralnemu in gmotnemu napredku je dobra vzgoja družine, iz katere se bo razširila na vas, na občino in končno na ves narod v Julijski Krajini. Poslanec se je tudi posebej dotaknil razmer v Istri, kjer je vsestransko dobra vzgoja še bolj potrebna nego drugod. Na koncu shoda je dr. wilfan razložil zbranim volilcem zakon, po katerem je buzetska občina raizdeljena v tri nove občine: Buzet, Hun in Draguć. Ta razdelitev je zelo neprijetno zadela nekatere vasi, kakor Lanišče, Brgudac in Podgaće, katerim bi bili novi občinski sedeži zelo od rok. Zastopniki posameznih vasi so izrazili živo željo, naj bi naši narodni poslanci naredili, kar
v starosti 81 let, po kratki in mučni bolezni, mirno Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v sredo, predp. iz hiše žalosti, ulica Media št. 24. TRST, dne 6. januarja 1922.
Marija, soproga.
Anton, Josip (odsoten), l?an, Prsne, sinovi. — Hareia vdova Koslč, Tereza por. Ri&ari?, hčeri. — Vnuki in ostali sorodniki.
To velja kot direktno obvestilo.
Novo pogrebno uođjctie Trst. Corso V. E. HI. 47.	an
PODLISTEK
KAPITAN MARRYAT
Leteli Holandec
Roman	m
«Skczi šolo dvomov je mogoče šele priti do pravega spoznanje.«
• Mogoče* je odgovorila Amina, «toda vseeno se mi zdi, da sera še ravnotam, kjer sem bila. Toda pojdiva domov. Ti moraš v Amsterdam in jaz te pospremim. Vsaj do odhoda naj te blaži smehljanje tvoje Amine. Ti ni prav?»
< Da, ljuba moja; tudi jaz sem te mislil prositi, da me spremi. Toda kako je naju našel Schriften tu? Njegovega trupla sicer nisem videl, toda njegova rešitev se mi zdi kakor čudež. Zakaj ga ni bilo nič videti na. obrežju? In kje neki je bil? Kaj misliš ti, Amina, o vsej stvari? »
»Kar sem že davno mislila, Filip. On je bitje iz carstva demonov, ki mu je iz kakršnikoli vzroka dano vtelešata se m včlovečiti. Tudi je v tesni zvezi s tvojo usodo, če je treba ie kakih dokazov — je najjasnejši — ta pilot sam. O, da bi imela moči in zmožnost svoje
matere — toda vedno pozabljam, da to tebi ni ljubo in zato bom rajie molčala.*
Filip ni odgovoril ničesar; bil je zatopljen v premišljevanje in molče šel proti domu. Čeprav je v srcu še trdno vse sklenil, je vendar poslal portugalskega duhovnika, da bi šel po patra Seysena, s katerima bi se ie vseeno posvetoval. Ko jima je ponovno povedal o namišljeni Schriftenovi smrti m njegovem zo-petnem nastopu je odšel po stopnicah k Amini in pustil oba duhovnika, naj kaj ukreneta. Šele čez dve uri sta prišla do sklepa in poklicala Filipa, ki je našel patra Seysena v očividni razburjenosti.
«Sšn moj* je ta začel, «v veliki zadregi sva. Upala sva, da je najino mnenje a tej stvari pravilno m da je vsa stvar, kot sva je pretehtala in premislila o njej plod satanovega dela m v tem slučaju bi naše molitve in maše tudi uspele. Zato sva ti tudi omenila, da počakaj nadaljnega nasveta, ki ga boš slišal sedaj. Pisme samo na sebr ni seveda nič nenavadnega, pač pa je na novo vstala sel nekaj, kar je treba vpoštevati Povej ti, Filip, kaj misliš ti o tem? Ali bi ne bilo mogoče, da se je rešil, kot si se ttscfi ti?»
•Možnosti ne odrekam, oče,» je pristavil Filip, «najbrže so ga vrgli valovi na drugo
stran obrežja. To bi bilo mogoče, če tudi le malo verjetno. Ker 6 te me ravno vprašali, kaj mislim jaz v tem oziru, vam moram reči, da ga imam za nadzemskega sla — da, celo trdno sem prepričan o tem. Da je v tesni zvezi z mojo usodo, je brez vsakega dvoma, čeprav vam ne vem ničesar povedati o njegovem ostalem življenju.:*
«V tem slučaju, sin moj, sva prišla do sklepa, opustiti vsak nasvet m ti ravnaj po svoji vesti in odgovornosti. Odloči se kot misliš, da bo bolj prav, midva ti ne bova prav nič nasprotovala, Ie molila bova, naj te čuva Bog.»
«Odločil sem se, Častiti oče, da povabilu sledim.*
«Pa dobro torej, sin moj; mogoče se pripeti slučaj, ki ti bo pri razvozlanju te skrivnosti dobro došel. O, ta skrivnost presega, to moram priznati« moj razum in vse moje pojmovanje, in ie tako pekoča, da ne smem predolgo razmišljati o njej.»
Filip ni dostavil ničesar več, kajti opazil je, da dt&avmk ni bil pripravljen podrobneje raz-
o tej stvari. Pater Matthias priliko uporabil, da se je Filipu zahvalil za
pravljali o tc
pa je to
njego gostoljubnost in izrutt željo odpotovati S prvo ladjo v Lissabono.
Dalje.

ZOBOZDRAVNBŠKI ATELJE
iit
tah. vod.
sprejema od 9—13 in od 15—19.
Via Vafdirlvo 33 nesproti kavsrn« „Roma
Srebrne Krone In zlato platojem po najuftfllt cenah
ALOJZIJ POVH
Trst, Piazza GariDaldl št Z
$ (prej Barriera)
Zastopstvo za Julij "ko Krajino
Ermanno McrgensSain — Trst ' Via Ugo Poloni O 3
21
plačam za KUNE in ZLATICE.
Lisičje, dihurjeve, vidrine, jazbečeve in zajčeve KOŽE plačujem po najvišjih cenah.	27 D. WINDSPACHt Trst, Via Cesare Battisti (Stadion) št 10, II. nadstr
za peči in štedilnike po L 32 q prosto na dom, plinove coke pe L 40 q, drva po L 24 q.
Marslljski strešniki, opeka
Za velike množine cene po dogovoru*
DAK1ELE PILLIN, Trst, Goroneo 25
37	Telefon 1306.
Narofaite in širite .EDINOST"
»J«