Izhaja vsak pondeljek, sredo in petek. Velja za celo leto 30 lir, za pol leta 15 lir, za tri mesece'7 lir 50 stot, za en mesec 2 Uri 80 stot. Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča naj s«? tako, da poteče rok naročbe ob koncu meseca. — Posamezna številk* 20 stot. — Uredništvo in uprava: Trst, via deJIe Zudecche štv. 3. Telefon 19-50 in 588. — Dopisi naj se pošljejo na uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se lačunajo v širokosti ene kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila po 80 stot.; trgovski in obrtniški oglasi po 60 stot. — Plača se ==;======== naprej. — Oglase sprejema Inseratni oddelek .Dela*. -------------------------------------------■
Rešite človeško resnico s tem, da rešite In odkrijete Rusko. Zavedajte se, da bodo prihodnja pokollenja sodila poštenjake naše dobe po tem, so se 11 dvignili v tem odločilnem trenotka, da zakličejo: Nel
Henry Barbusse
lf Trstu, v pondeljek 20. septembra 1920 glrsiuo socialistične zveze M julijski Benečiji
Leto 1. - Štev. 52.
Od sloM na slabše
Javnosti je gotovo znano, da se j/e naredilo ‘cd strani Zveze gtavbdusikah delavcev kakor od dju-stramkitniih korporacij, vse potrebne korake pri vladnih krogih, da bi se onnejilo ibrezpoiselnoisit stav fwinigilri;h in drugih delavcev v mašah ikmaljiih. Juniilta meseca sano pciredcii po vseh večata, krasta deaionstra čilske shodle, na katerih se ije odilcično zahtevalo, od vlade maj <Sa potrebna siredisftvai n-ai razpolago za takojšno gradbo ali popravo od voljne porušenih hiš, da se da na !tia način preJbdvaisitvu potrebna stano-Vjrra in brezposelnim* delavcem potrebnlš zaslužek.
Sklepe dotiiicnih shodov se je iziročito 'kompetentnim vladnim origanom, iki so, Ikakoir vedno, peticije rade voflje sprejeli lin »ctUftAffl:« daj se boldo take« potrucMi ustreči žeOčani delavstva in vsega .prebivalstva. Od, fetega, -oatsia je mtoul-a par mesecev in vladne ob@ube so csiBaie... obljiube. Novih del ni ib:to nairočeitfh, brezposelnost je vedno večja in vsak se vpraša, kalj (bo v z&misikem času?
Naše občine sa Se vedno porušene, za revne, prebivalce se im napravilo rflčesar r»azun nekaj barak. Botdallbe se v Solkan, Podporo, Vrtojbo, Miren, So-vodnie, Kostanijevfco fin drugod po igori&ki okolici Sn Krašu in videli bodete kako -maPo se zida.
Ka!r se je sezSdaHo dosedalj je bilo večinoma za ifaaJcozvane bo3JSe Sjuldlil, ki Pmaijo kaj ped palcem in Jd imajo .protekcijo pri raznih genilrh. Za revne kmete 6n delavce zadloefcujejo barake. Sa!j so vajeni trpett in stradatlFl
Seda« ko smo upali, da se ,bo nekaj ukrenilo ‘.udi za reveže, slišimo, da ne bo .tehnični urad nič več zedial zat privatne strairke, marveč bo nadaljeval v isvoji režiji 'le javna dela, šole, cerkve, vojaSmrce itd Privatnim strtankam ‘se ibo .izplačala določena iod-SkocSnma v znesku 4 hkratne predvojne vrednosti od porušenih hiš.
Recimo n. pr., da* ije veljala hiša 2000 lliir, dobi se-daf poeesitlnilk 9000 Sr. Če pa si hoče sezidati sedaj cnafoo tačšo, mora1 potresita na,'manj 20.000 lir. Revež se mora na ta naičin močno zadolžiti med tem ko Te bčfcc pred vejmo hiša popolnoma njegova.
Iz tega se vidS takoj, da velik del revežev ne bo tako hvt/ro prišel do tsivc.jega doma in se razume, da ne pridejo ni 3 z.idar:i do svojega zasiužka.
Dtmga! nevarnost za naše delavce je ta, da vzlic temiu, dia na veliko dela, praiha$ajw v naše kraje dan za dnem dtetavci iz vseh kraljev Italije in iščejo tu deta in zaslužka1. In ti delavci vživafo pri oblastai-jali proitekdjo a® p,a delajo za manjšo plačo, od one, ki' je določena v delavni pogodbi.
Nagi1 delavci s« brez dela in brez pravice, ker ako kai zahtevaijo, so smatrani kot sovražnika italijanskega deiavsfva. To seveda ni resi, ker .ne zahtevajo dnugega -razim pravice do dela in kruha.
Tudi v tem oziru se je napravilo korake, da, bi ge od strani vlade preprečijo, kolikor mogoče emigracijo v naše k.ra,'fe dokler ni dtov-olj dela za vse. Poved alt? se je, da naši delavci ne sovražijo italijanskih; naši delavci bi rade v Olje sprejeli vse brez-~ posetoe delavce iz Italije aiko bi bilo diovciij dela na razpolago.
Tiidd tukaj se' nam je obljubilo, da se bodo napravil »potrebni koraki«. Izjavili so nam obenem, da viada staji na' stališču, la povsod je treba dali prednost domačim delavcem. Ali kakor vse druge, itako 8e tiudi ta obljuba osi.a'a le ^obljuba« in naše delavci so vedno bolj izopostvljeni brezposelnosti.
Na Goriškem in na Krasu smo pred vojno imeli Jtpo razvito mafoi ohrt in industrijo. Kaj sedaj?
Samoi Nabrežino poglejmo, kjer je delalo 1200 celavcev iz ‘celega Krasa, dan«.* dela tam komaj 200 delavcev, visi drugi so ali brez dela ali pa si morajo iskati kakšno drugo delo. Ali se je vlada kaj pobrigala za povzdigo kamnorske obrti?
* V Mirna je biCa zelo razvita čevljaska obrt — danes je akoro vse mrtvo. Nič boljše ni v Solkanu, Podgori, v Opatjem selu in drugod. Nihče se ne zgane — obup na celi črti.
Kam pridemo, ako pojde dolgo tako naprej, ne ve nihče. Lepo je učiti ljudstvo naj bo mimo in naj čaka. Teda lačen, sestradan im krivico trpeč človek ne more večno v miru čakati. Naše organizacije so storile vso svoro do(®nos,t. Več nego svojo dolžnost. ‘Ako *se kaj zgodi česar ne bo prav vladi in oblastem, ne bo naša marveč vladna krivda. Za vse posledice 90 odgovornJ onš, ki tarnaijo ljudstvo v obup in bedo. <Mi smo storili svojo dolžnost, naj jo store sedaj še drugi.
vimo, ker smo podredili objavo teh dveh dokumentov rešitvi kovinarskega spora strani »Industrijske zveze« nobenega ugovora; medtem ko delodajalska organizacija po tolikem izogibanju protestira proti nepostavnosti zadnjega dela dekretnega načrta in ne nameruje priznati pogojev dokumenta. »Zvezni agitacijski odbor« je zaman poskušal, da bi prisilil delodajalsko organizacijo, k taki točni izjavi glede disciplinarnega kakor glede plačilnega vprašanja. Zastopnik »Industrijske zveze« Crespi, ki se je kazal — pripravljenega, da se približa popustljivosti, se ni mogel izjaviti, da je poverjen, da uresniči zadnjo naredbo dekretnega načrta, ki pravi »vsak delavec povzame svoje delo«. Samo na ta način bi bili odpusti absolutno izključeni. Nihče ni prevzel plačevanje dela za časa zasedbe. Po razgovoru s Crespijem je moral »Zvezni agitacijski odbor« konštatirati nezmožnost, da se povzamejo resna pogajanja, da se pride do konkretnega rezultata, ki naj odgovarja pričakovanju proletarijata. Pogovori so bili prekinjeni, ministrski predsednik je po za-znanju preloma poklical obe stranki v Rim. »Zvezni agitacijski odbor« je sklenil, da pošlje v Rim na razgovore z Giolittijem: D'Aragono, Baldesija, Colombina, Mar-chioro, Misrolija in Guarnierija. Naše zastopništvo bo vnovič povdarilo min. preds. smernice, po katerih hočemo mi razrešiti vprašanje. Od teh kriterijev se ne umaknemo za nobeno ceno in oni bodo naznanjeni min. preds. in delodajalskemu zastopništvu kot »ultimatum«. Ako ne bo dosežen sporazum, bo »Agitacijski odbor« proglasil in izvedel poojstritev boja z zasedbo vseh tovarn. Podpisani: Buozzi, Bianchi, Cravelli, Dugoni in Guarnieri.
Rimska »Delavska zliornicf proti »Sploini delavski zvezi"
RIM, 18. (T.) — Ob eni uri danes ponoči je končala seja glavnega sveta zvez in strokovnih organizacij, ki se je pričela včeraj ob 21. uri, da zasliša poročilo zastopnikov »Zveze delavske zbornice« na sestanku »Narodnega sveta« v Milanu. Koncem seje so bile predložene štiri revolucije, tri anarhistične in ena maksimalistična. V resolucijah se izjavlja, da je sedanje gibanje politično in radi tega mora rimska »Zvezna delavska zbornica« stati na direktivah resolucije Schiavelli-Bucco. Ker se predsednik »Delavske zbornice« Bonetti ni strinjal s tem, je podal demisijo.
Glolitl se brani sklicati zbornico
RIM, 18. (T.) — Danes ob 15’11 je min. predsednik Gio-litti sprejel direktorij »Socijalistične parlamentarne skupine*. Navzoči so bili sodrugi: Bacci, Della Seta, Maffi, Vella ,Morgari, Riboldi in Frola, katerim 60 se pridružili sodrugi Tre ves, Capocchi in Cosattini. Naši sodrugi so razložili min. predsednikti razloge, radi katerih so zahtevali takojšnje sklicanje zbornice. In to zato, ker bo morala paritetna komisija, ustanovljena z znanim dekretom o sindikalni kontroli tovarn, predložiti snovi za urejevanje konkretnih predlogov, da se jih potem predloži parlamentu v zakonskem načrtu.
Naši sodrugi so predočili min. predsedniku Giolittiju politične razloge, ki priporočajo, otvoritev zakonodajne zbornice t. j. potrebo parlamenta. K temu predlogu je izjavil min. predsednik Giolitti, da ni takšnega mnenja in je zagotovil, da bo pospešil dela paritetne komisije, o katerih rezultatih se bo moralo slišati mnenja tudi od »Višje delavske komisije«. Dan otvoritve zbornice ne more biti ranije, kakor 10. november.
RiisMIsku vojno
Rasi prekoračili Dnjestr
DUNAJ, 17. (LW) — Radijobrzojavka iz Moskve z dne 16. sporoča: Južno-zapadno Grodna krajevne bitke; pri Bjelovješču boji s spremenljivo srečo. V pokrajini Kobrina zavzemajo operacije za nas ugodni potek. V pokrajini Kovela smo razrušili velik oddelek oklopnih avtomobilov, ki so poskusili predreti našo fronto. Zaplenili smo mnogo oklopnih avtomobilov in napravili številno ujetnikov. — Pri Rohatynu boji zapadno tega mesta; pri Haliczu smo prekoračili Dnjestr in na levem bregu smo začeli silni boj. — Na Krimu smo odbili sovražno konjenico, ki je skušala predreti fronto.
Rusko-poljska pogajanja
RIGA, 20. ZaTtaprlk'.' mcsike in puljske delegacije so se seši'! daneis zi)utraij in so dotočili da se vrši seja v ■jctfek 21. t. mi. Jafe, imftlkr delegat je iztialvil, da je sovjetska Rusl.ia1 pripravljena skJenitf m6r in stopiti s Poljsko v dobre ednošaje. Zdi' se ,pa, da stavijo Poij3ikii pogoje, ki jih roški sovjeti ne bodo mogli '.Iprejeti. Vsekakor vlatdia splošno mnenije, da betio (po^aianja v Rfigl kratka in, da pride gotovo do spJcšnega man na Polivk o-Ruski - Lit v a res ki meji.
Miisfrijflici ne prlznovoio Mm-siliti pridobitev
Borba ftollMtti kovinarje«
Nove težkoče.
MILAN, 17. Pogajanja med indiuatrmlcš in kovi narjj so ustavljena. Sestanek, kiii bi s« moral vršiti v prefekturi Se bi! preložen zai juitw, morda tuda' do pojurtriSn^im. Vzroik tae,go;Hovos,t‘;V tai ie prišel tako nepričakovano med pogajanja se mara iskaiti v me-soigHa-sa, ki razdvajajo Sndiustnijialce. Mnogoteri člani huLombatrdljskega kovinskega konzorcija« mirna-Jo namena, da fott pnLvofcl-ii v lidtello delavske kontrole in btt sprejeti kvečjemu le čisto formalno kontrolo strani diržave. Nasprotno stremico delavska zosfop-ništbva za tem, da bi bila kontrola resnična, in zah tevajo zato, dia, bt bila sindikalna, dejansko »edena iod isltrokorvnih orgatiizacij. Vttadlni dekret, s katerim se fe ustanovila panteista kemisifta za protuča^anje, na rešila vprašanja, ampak ga je samo zamotala. Boj je prenesen sedaij na točko, da se sprejme ali vsa, da se pošli e v komisfijo lastne zastopnike, in da se za ertopniikom da čnstimke^e. V splošnem se more reči, da .je prišel bo,j v svojo z4dta®o fazo, in da je ta najfcompjiciranejša in najtežja in ona vtegne zakrivati ▼ sebi Se velika iznenadenja.
Pogajanja se nadaljujejo
t MILAN, 18. (L.) — Danes je trajalo v prefekturi celi dan razpravljanje med delavsko in industrijalsko komisijo. Na koncu je dobil zastopnik »Industrijaiske zveze« Crespi brzojavko, s katero je bil povabljen v Rim, kamor sta mu sledili tudi obe komisiji.
Pred prelomom
MILAN, 18. (L.) — »Zvezni agitacijski odbor« sporoča:
»Zvezni agitacijski odbor je imel prav, da se je v prej-šnjih sporočilih glede povzetja in zaključka morebitnih pogajanj držal optimistično. Včeraj in predvčerajšnjem, ko se je zdelo, da se bodo pogajanja o kovinarskem sporu razvila in zaključila na zadovoljiv način, sta dovedli dve vprašanji do takih pogojev, da se je moralo o vsaki rešitvi tega konflikta, sedaj razširjenega na razne kategorije, misliti le s predsodki. Mi pokazujemo na disciplinarna in plačilna vprašanja za delo, ki jc bilo zvršeno za časa zasedbe tovarn.
Glede prvega vprašanja ni bilo po obiavljenju dekretnega načrta, katerega smo se mi obotavljali, da ga obja-
IZ SOVJETSKE RUSIJE
(»Rosta« sporočila«).
Mladinski dan.
5. september, mednarodni praznik komunistične mladine je bil v mnogih mestih Rusije praznovan z velikim navdušenjem. V nekaterih mestih je sklenila rdeča mladina, vsaki dan tri ure več dela za popravo vagonov in lokomotiv. Rezultat dela na predvečer praznika, na »komunistično soboto,« je bil grandijozen: izvedli so se veliki prevozi lesa in izvršilo se je mnogo del v železniških delavnicah, obdržavali so se »meetingi« (shodi), na katere so prišli tudi predstavniki komunistične stranke in sindikatov. Na vaseh so se vršile gledališke predstave, katerih dobiček je namenjen »Zvezi komunistične mladine«.
Ukrajinska komunistična nedelja.
Ukrajinska delavska armada se je odločila, da uvede po celem donskem ozemlju »Komunistično nedeljo«. Na ta dan se namerava izkopati iz rudnikov 200.000 pudov premoga (pud = 16'38 kg). Rudarji bodo dobivali na vsako »Komunistično nedeljo« izredno hrano iz zalog ukrajinske delavske armade.
Na delovni fronti.
Izdelovanje mila zadnjih mesecev izkazuje v Petrogradu kljub pomanjkanju maščobe povečanje za 100 odstotkov v primeru z enako dobo lanskega leta. Uporabljalo se je v glavnem rastlinsko olje.
Prehranjevalno vprašanje.
»Izvestja« pišejo: Boj za ljudsko prehrano bo letos izredno težak. Nenavadno suho poletje je uničilo naše upe. Letošnja žetev daleko ni tako dobra, kakor lanska. V nekaterih okrajih je žetev izpadla tako slabo, da bo žito zadostovalo komaj za novo setev. Velik pridelek zele-njadi v .ozemlju Volge bo brezdvomno olajšal pomanjkanje. — Prehranjevalna kriza zahteva največjo koncentracijo naših moči. Ona bo dobro potekla, ako pristopijo gubernijski sovjeti pravočasno k žetvi. — Na prehranjevalni fronti se mora takoj izvedeti strankina mobilizacija komunistov in odgovornh sovjetskih delavcev, ki bodo morali rešiti veliko politično in gospodarsko nalogo. Ali znalj bomo premagati tudi te ovire, kakor že mnogo drugih, ki so nam v našem triletnem boju stopile nas proti.
ItalUansHo - Jugoslovanska Mlatila
RIM, 18. (T.) Daimeis zvečer <s* je zopet sesUJa parlamentarna komdsiija zai zunanje zadevo. Conte Sfonza je podal splošno poro6iilo o sestankih v Lu-cernu in v Ahc Les Baiiausu, in kolikor se zagotavlja predvsem v zvezi s povzetjem pogajanj z Jugc-sSove-ni, ki so baje blizu. — Zdi se ps, da s»e hoče vlada, predmo se poda na tio pott, z,awa/roya,ti na kakšen na-fčiin s soodgovciriiiOistiio korali®:je, ki je tozadevno globoko razdvojena:, ker so mnenja o kompetenci in o oblasti kom»iije različna.
Glede povzetja neposrednih pogajanj z J ugaslo-veni piiše uradna »Tribana«: Nič novagn mi sklenjenega o neposrednih pogajanjih mod Rimom in Belgradom glede rešitve jadranskega vprašenja. Mnogo jugoslovenskiih listov je prineslo naravnost vest, da bo conte Sforza .povabil Trurobdča fe Pasica na povzetje prek .In; enih razgovorov takoj, ko bo senat v septembru z.'b,rsn in bedo vsi italijanski glavni ministri priiaotoi v Rimu. Menimo, da moremo demontirali, da *bi stale stvari ravno tako in da bi v teh dneh iz Rima ■šlo kako povabilo za direktna pogajanja.
Politični cestnik
Nrkcla Pašič se je umaknil. Pašič je dolgo časa vodil vladno krmilo srbske pozneje ijug-ostevenske države. Eli ije mimister, diipOcmat .in mazadnf.e m'inovni delegat v Parizu. Je eden ustanoviteljev 'n voditeljev srbske rel^ikelne .filranke. Kot tak .je predstav-
nik starejše ijtogotslovenske buržuazije in poleg Pr.o-tiča natoil} cboževajnii. mož. Bil je kakor vsak drugi balkanski bo^i. človek vzgojen v inozemstvu, ostal pa je Balkanec. Njegova .naj.večja odlika ie to, d.a. je mcličeč. — Pratvijo, da skoz 30 let ni prečita! niiti ene knjige. Nfegovo nazadnje opravilo miirovnegal delegata je obstojalo v Parizu v tem, da je tam sprejemal 200 francoskih franlkov na. dan, v Versaillesu na mirovni konferenci pa je vsako ijiutroi vpraševal diplomate: »Kako ste spali?« — Za ičasa ballkansko-tuir&ke vojne jte bil Nikola Pašič Mohamed iugoslo-venskih nacijonattstov. Ravno cz f.sitiega časa pa pri-po(ved|Uije;o’ Srbi^anci o npem sledečo epizodo: Ko so Pašdča vpraša®! ali tio vojna ® Turčijo ;e 'cdgovorii: »Ptv’č: bit — ne, drugič može, da ne bit — ne, a tretjič ne može, dat 'bi't — ne.« To pomeni da bo vojna, dirug5č mogoče, da .je ne bo, a »tretjič« ni mogoče, da -ie. To. je duhovitost Paššča. — Belgrajčani pravitio, da Palšič ne zna dobro srbski. — Od svetovne vri In e sem- mu j,e z rasti c še večja brada ifi samo-zavest, a pamet mu je ostala is ta'.
Ameriška federacija dela grozi, da bo pretrgala vezi z evropskim delavstvom, združenim v Mednarodni zvezi strokovnih organizacij, ker se ne strinja z radikalnim stališčem evropskega delavstva v pogledu socijalnih vprašanj in stališča z ozirom na rusko vprašanje. Gomper-sova klika, ki je na krmilu A. F. of L., gleda sovražno na gibanje zavednega delavstva, ampak to gibanje bo šlo naprej vkljub naporu reakcijonarnih odbornikov ameriških unij, da ga ustavijo ali vsaj omeje. Evropski delavci gledajo s pomilovanjem na starega Gompersa in se čudijo ameriškemu delavstvu, da trpi tako osebnost na krmilu svoje največje organizacijo. Farmer-Labor Party mora najprvo osvojiti vlado A. F. of L., ako hoče doseči resnični us.peh za ameriško delavstvo	(P.)
KmečKl upori no Hrvaškem. - nasilje nad rdečim Belšradom
Volitve v kansiituanfo
bil
me. BrezzafconO.ast se vrsti za -brezzakorj.sVo, vrši se nasilje, uvaja se b«Vi -teror. Objavljamo te tri slike, iz Jugoslav;''je, v kat-e ."/i '?e jacno zrcali' neznosni pcložai. mlade r.aci^cr.ufitte diržave.
• * *
»RadniiSke Nov.ine« ,p;šei'iD: »V vediikem delu H>r-va-lske, v Pcdraviai, pvamieai Icmečkii punt. Tisoči kmetov z mio'!'tema, k-OMimr 'n batti v rokah vstajajo proti -eboroženemu onožništvu in airmadi, ki z vlaki in avtomcV''! prihajajo iz Zagreba, da s silo bajonetov zadu?',;:1 ioip*’lv-s'č-®ni revolt nezadovoljnih kmetov. Preliva se k;i. Padle sto žr.ive z ene in z druge «itoain,i: mrtvi in ranjeni, iotiuaciji je jako resna, posebno, ker pretijo valovi vstaje zagrniti tudi h natisk c1 Zagorje.
U.pcr se i'e vceS šn razširil z elementarno silo. naravnega fenomena. Odkod ta mloč? Kaj je sploh vzrok tej vstaji?
Uradno poročilo o teh degedkih jc neumno-naiv-no. Govicini' n. pr. samo o »pnpčsovanjiu in žigosanju kcinij«, a ne pove ničesar o 'cdvzema.nju, rekvirira-n,ju ,kcnj. Kajti, živino so ne 'seimo žiigos-ali, ampak jo tudi nasilno odvzemali in sicer za oiisto tajinstvene namene.«
Natio izrazi članek mnenje, da so bili ti konji na-men-enii za ikcntnairevcjucijcnarnega, Ruskega generala Vrangla i'n piravi: »Neš kmet ne da za protirevolucijo nOli kaipilje krvi — svojih konj. To je prva lekcija, ki bi se je jugoslovanska i eakcijonarna bur-žo-azia mcirala naužiti iz te vstaje.
Toda pravi .vzir-ciki kmečkih puntov ležijto v visoko nakupičeni nezadiovciTifcnti s celokupnim gospo* darsikm šn pciitičnim irežimcmi, ki' je zavladal v Ju-godaviji-. Nepi estar.o pov Canje taks, carine in železniških itarifolv, kar s sefcnj prinaša vedno večje naraščanje draginje, nadl-aije \edno bolj nevis-milje-Mo prVjii/kanije z davki >je iz ‘dna zamajalo gospodarski po-loža* ne siamo malega, temveč tudlii srednjega, posemte'ik» na kmetih, kakior ©e j-e zgodilo ravno v Piotdjravini. Gospcd«raki žrvlOenjoki pogoji v Jugos'a-\ii{fj postajajo neznosni i'n nevzdržlnitvi že tudi za srednje posestnike na kmetih. To je druga lekcija, ki' jo daje uipor kmetov v relativno bogati Podravini.
Obenem z gospcdiarslkOl in i6!isttio notran,;iimi položajem šgra v tej Vrita/ii budi čiisfto pc,ltičn'ii moment značilno vJc^o. V času, ko vodi jugoslovanska bur-žoazif.a zločin,siko vo£mo preiti' Albarocem, v času, ko tajno1 pcd;piira iiojtio proti sowjetski Rusiji in bujska na vojno -preiti iicO‘£S — v (jam1 isisu pomeni vstaja kmetov na Hrvaškem cigcirčen prelilest pirati m,'l.iit.a-rizmiu in proti; voilniii. Ljudi-itvio je sito mOliiltarizma in vof|n. Zs-hteval anilr. To je itirefcja lekciijia.«
Ctmeik kcnčai:
»Tik'' izbruihii' naipiavedujejo 'ttudli nedvomno bližnjo smrt kap.itsili stične dinužbe. Gospodje olblasitmiki Ju-goisiavije! Ali out3te, da sediite na žrelu vulkana?«
• * •
Delavstvo in revni, preganjani, izrabljani sloji Srbije »o pri občinskih volitvah .izrekli odločno obsod- j
sve-jemu
nasilju. Ona noče spoštovati ?vo.jih lastnih zakonov. Volitve v Belgradu, ki [ih je razpisala sama, vodila samia, po svojih zakonih in nairedbah, enostavno noče prizncili. Vlada Je poslala kratkomalo policijo pred cbčinsko posvetovalnico in ne pušča komunističnih svetovalcev in odbornikov v občino. Pravi, da prisega 'komunistov ni veljavna in da bo razpisaila nove vcl,; tv e.
O, vse Ičudtertivo dobro ve, da bi. vsi: buržoazni elementi kričali, dal so te volitve veljavne, če ne bi zmagala zastopnica ljudstva komunistična -stranka. Tako pa: kaij. zakon, kaj morala, kaj pravica!! Gre se vendar proti komunistom, tem sovražnikom' kapitalizma, ederuštva, imperijalizma, militarizma, tem zagovornikom revežev, trpinov, preganjanih, lačnih, bosih. O, take v-dlitve niso veijaviu.J Kcmiunist.i ne smejo v občino, da razkrinkajo zločine meščanskih strank, da ozdravijo občinsko gospodarstvo in pomagajo' ljudstvu.
Le tako, le tako! Odlprle se bodo oči še onim', ki doslej niso uvideli, da pri na« ni govora o demokraciji, pravici', enakosti za vse!
S tem ne boste patrS 1'Iom.unizma, zaslepljenci! Bič, s katerim bije fc'Uiržoaz’:.ja po širokih množicah, te množice le še bettj prepriča, da ni rešitve v sedanjem družabnem redu, in vse oči preganjanih množic se upiro še bolj kot prej v visoki cit) komunizma, ki edini imcpe rešiti človeštvo pogube.
* • •
Vcft-*ve za1 kionsK'tcan‘':< so razpirane za nedi3?ijo 28. ccivžiiriVirau Do 24. -stpteaibra mircajo bili' abecedni Omen ki vc'Tloev v ' ;ah občcah že goliiovi, 25. septembra pa ;i'h picSVieilo župamstva iz Kran[islke in boroveif';Jkega dkiratja deželni sodc.fi v Ljubljano, iz Štajerske, veKkc-vškega 'cikraja in Pre.lqniu.rja pa o* krožni scdirjTj v Mfribo-nu, 'da <jrh potaidi. Ko se vrnejo imeniki 'Občinam, btdio 8 dni! jama razpoloženi prii «?H'h in na dieželmi (okrožni) sodniji. Rckliama-cije bo ikor/ečno rešila sodnija.
Kslndridiatne 9kbe se bedo predlagale isiodiniji tisika-ne cd 10. dio 20. novembira. Na,to dostavi sodni.ia dfcjčiiiniam po en izvod vsake liste za vsako glasovalno mesto.
VdKmio iprarviloo ;'arna vs!?ik Jugiosliovan in Slovan spfch, ki i-e .je v JugcsSaviiii stalno naiseft iin je ob zalietku sestavijenfa' iimeni-ikov .dovršil 21 leto. Begunci iz Primcirija imajo itud.i volidIno pravico. Bivati pa mictrsljra ,v občini že najmanj 6 mesecev. Aktivni iofit5ii'li 1® vojalki iri'!ma'jo volilne pravite. Voijalk, ki bo pred 28. novembrom odslužili, spi?id,ai v volilni fiimerik.
Ta dd meščanskih strank sesifavlijenr. zakicn jem-!fe vcdiiliro pravdo »Nemcem po krvi in plemenu, ki imajo še pravico izbirati si avstrijsko državljanstvo«.
Kalndidiati moraijo biti 25 vet stari in moraijo znali čita.ti- :n pisati. Kand;idai'ra lista sestoji iz dveh grup: Brv,a cibsega' 5n?acTi:V.<te brez posebne kvalifikacije, idrugai pa cine, -ki imajo vsetrčilifiko izicbrazbo. Na 4
Ni dvoma, da se bodo avstrijski socijal-demokratje, ti izdajalci socijalizma, ki so prestopili na stran meščanstva, veselili radi odloka Komunistične Internacijonale, ki se ne strinja s sklepom bojkota avstrijske komunistične stranke. Toda za škodoželjno veselje takih gospodov, kakor avstrijskih socialdemokratov in njihovih somišlje* nikov Scheidemanovj Noskejev, Albert Thomasov in Gom-persov, se zavedni delavci ne bodo zanimali. Lakajstvo gospodov Rennerjev se je zadosti razcvelo in ogorčenje delavcev vseh zemelj nad junaki druge ali žolte internacionale raste, narašča in se vedno bolj in bolj širi.
Avstrijski gospodje socialdemokrati v meščanskem parlamentu, kakor tudi na vseh drugih »poljih dela«, do njihovega lastnega tiska se vedejo kakor malomeščanski demokrati, zmožni le značajnega omahovanja pri svoji popolnoma resnični odvisnosti od kapitalstičnega razreda. Mi komunisti -vstopamo v meščanski parlament, da razkrinkamo to goljufijo tudi s tribune do tal gnilega kapitalističnega sistema, ki goljufa delavce in delavne množice.
Argument avstrijskih komunistov proti udeležbi v meščanskem parlamentu je vreden nekaj večjega pregleda. Ta argument je sledeči: »Parlament ima. za. Komuniste samo pomen kot tribuna za agitacijo. Mi v Avstriji imamo delavski svet kot tribuno za agitacijo Radi tega se odrekamo udeležbi pri volitvah v meščanski parlament. V Nemčji ni nobenega delavskega sveta, ki bi ga tako resno imenovali. Zaradi tega se nemški komunisti poslužujejo druge taktike,«	*
Jaz smatram ta argument nepravilnim. Dokler nimamo moči, da razpršimo ta meščanski parlament, moramo proti njemu delovati v njem in izven njega. Dokler katero pomembno število delavcev — ne samo proletarcev, temveč tudi napol proletarcev in malih kmetov — zaupa v meščansko-demokratična sredstva goljufije delavstva po meščanstvu, moramo mi to goljufijo razkrinkati, ravno z 'one tribune, ki jo smatrajo ostale« plasti delavstva in posebno ne proletarske delavne množice za najbolj merodajno.
Dokler mi komunisti nimamo moči, da prevzamemo državno oblast in ne moremo izvesti volitev po delavcih samih, njihovih svetih proti meščanstvu, dokler še meščanstvo razpolaga z državno silo in priteguje k volitvam najrazličnejše razrede prebivalstva, je naša dolžnost udeleževati se volitev radi agitacije med vsemi, ki delajo in ne samo med proletarci. Dokler se bodo v meščana-skem parlamentu goljufali delavci s frazami o »demokraciji«, zakrivale financijelne tatvine in vsakovrstna druga podkupavanja — podkupovanja tako posebno »fine« vrste meščanstvo nikjer bolj ne proizvaja, kar se tiče pisateljev, poslancev, advokatov itd. kakor v meščanskem parlamentu — do tedaj je dolžnost nas komunistov, da ravno v tej instituciji, ki tako rekoč izraža narodovo voljo in v resnici goljufanje bogatih zakriva, brezpogojno to goljufijo razkrinkamo, kakor tudi posamezne slučaje prestopa Rennerjev in tovarišev na stran kapitalistov proti delavcem. Stiki med meščanskimi strankami in frakcijami se razkrivajo v parlamentu vedno češče in odsevajo med vsemi strankami meščanske družbe. Radi tega je dolžnost komunistov, da ravno v meščanskem parlamentu odpirajo oči množicam, da mu povedo resnico z ozirom na razrede in stranke, posestnike in dninarje in odnošaje bogatih do revnih malih kmetov, velekapitala do nastavljencev in malih posestnikov itd.
Vse to mora proletarijat vedeti, da more razumeti podle in rafinirane trike kapitala, da se nauči vplivati na malomeščanske množice in proletarce. Brez tega »znanja« ne more proletarijat uspešno dokončati nalog proletarske diktature, kajti tudi takrat bo meščanstvo v svojem novem položaju (položaju vrženega razreda) v drugih o-blikah, na drugih poljih nadaljevalo svojo politiko pone-umnevanja kmetov-, podkupovanja in plašenja nastavljencev, razkrivanja svojih egoističnih in umazanih stremljenj s frazami o demokraciji.
Ne, avstrijski komunisti se ne bodo uplašili škodoželjnega veselja Rennerjev in sličnih služabnikov meščanstva. Avstrijski komunisti se ne bodo bali javno in naravnost priznati internacijonalno proletarsko dsciplino. Mi smo ponosni, da odločujemo veliko vprašanje boja delavcev za svoje osvobojenje s tem, da se pokorimo internacionalni disciplini revolucijonarnega proletarijata, računajoč na razsodnost delavcev raznih dežel, z njihovim znanjem in njih. voljo in na tak način hočemo v dejanju (in ne samo z besedami, kakor Renner, Friderich Adler in Otto Bauer) uresničiti edinstvo razrednega boja delavcev za komunizem v celem svetu.
did&t.
Slovenija eie deTi v 3 vcijime 'Clkra.ie:	Ljubljana
mesto s Spcdtijo ŠdSVa (4 mandati), Kr.mjska z .boroveljskim cikrrjem (okrog 14 mandatov), Štajerska
Kuga na Reki
REKA, 19. Pri nas smo imeli v pretečenem- tednu dva slučaja črne kuge. Poleg tega, aa štirje vojak, osumaičem, da sto bolni -ra tej strašni bolezni. Oblast je ucediia, dla monajo ostau'.. zaprti vsi kinematograf: rti vua. glediaV&ča. Sumi se, da so knpor-t ir ali kugo mornarji, ki so prišli s parnikom iz črnega -morja.
bo nad brezumno,'besno zločinsko politiko, ki so jo	«ie	sp-^ni	ia	en	kvalificiran	kan
vse buržiuazne stranke v-cddle in jo še vodijo v tej državi. Delavno ljudstvo Srbije po vseh mestih in povsod po vaseh, kjer je stranka past avala kandidatno foto, je kot en mož volilo rdečo komunistično stranko, stranko delavcev, revnih kmetov, križarjev, hlapčevi dekel, udiov, sirot, invailtidov, ubogih nastarv-Ijencev in izrabljanih uradnikov ter vseh resntenih kulturnih duševnih delavcev.
Delavno ljudstvo je izreklo neusmiljeno obsodbo nad zločinci in izkoriščevalci. Ljudstvo je zaklicalo:
»Umaknite se, zločinci, ki ste vodili v klavnico naše bratite, očete, isinove! Proč, oderuhi, ki cite oplenili naše družine in nami cdjedli zadnji grizlja} cd ust!
Proč, brezsirčneži, ki ste v svclii kapitalistični grabežljivosti vrgli na ulico one, ki so umirači za vaše premoženje in so ostali brez zdravja in brez roke ali brez noge, proč z vami, ki .preganjate in uničujete družine -enih, ki so padli' v vojni ali umrli v ujetništvu! Umaknite reke cd ljudstva, vi, ki ste .si napravili v -dveh letih m-iljarde iz delavskifi, sirotin-skih, kmečkih žuljev, a nis;e -postavili strehe še na eni razdrti hiši! Stojte, zločinci, ki pripravljate nove zločine, nove vo.jne, ki pomagate kontrarevoluciji in se vprezate v voz vsake reakcije .preti delavnemu! ljudstvu tu in v drugih deželah! Ne dopustimo, da nas
IZ STRANKE
Deželna zveza socialistične stranke Jul. Benečije
Deželni izvrševalni odbor je preložil vsled zadnjih dogodkov
redni deželni Kongres
na dneva 25« in 26. t. m.
DNEVNrRED:
1. Imenovanje predsednika in verifikacija mandatov.
2. Moralno in finančno poročilo: poročevalec Benetti.
3. Propaganda poročevalca: Benetti in Regent.
4. Politično, sindikalno in zadružniško gibanje: poročevalec Passigli.
5. Pokrajinske zveze in krajevni odbori: poročevalec Tonet.
6. Tisk: a) moralno poročilo; poročevalci: Passigli, Regent, Fovel; b) finančno poročilo: poročevalec- Inivinkl.
7. Upravni svet lista »Lavoratore«: poročevalec Inwinkl.
8. Problemi Julijske Benečije. •
9. Zvezni statut.
10. Volitev »Zvezinega« odbora.
11. Razno.
Pravila.
za pristop in za udeležbo na rednem deželnem kongresu, ki se bo vršil dne 25. in 26. septembra v »Delavskem domu« v Trstu:
1. Pravo udeležbe na kongresu imajo vse ustanovljene sekcije, ki imajo pravico do toliko glasov, kolikor je dvignjenih in redno vplačanih izkaznic. Izven tega se u-
Preklmiu^iem' In veTkovtfkim 'Okrajem (20 ali 21 deležijo kongresa člani deželnega izvrševalnega odbora,
mandatov). V Ljiutill.iinii *r®o predpisani kvalificirani 'kiandid'aif5, n,a, deželi pa1 -mora biti po 1 kvalificiran na 4 metodi: te.
To ho 'tore; gjavae določbe tega 'tipična meščan-i - ga vciVnega .-da, Im r.i vso mogoče načina orne jure -zraiz Iruitke volje: 1. odvzema volilno pravi co vojsikicim, 2. odvzema državljanom nemškega ,je n.fjpTiTlV.in-r.evjo državljansko (pravico: pravico vc&ii rja Czvoj;en biti, 3. deleča, kakšne buržoazne šcie mo-r.ai'o imeti ljudski zastopniki, 4. omogoča vse mogoče kombinacije proti komunistom n. pr. v.pckfc k vojnVom itd. itd.
Dolžnost vseh mičh organizacij in somišljenikov je, da najpazijiivejše gIeda;o na prste .pri sestavljanju voliilmeh- imenkov in da že sedaj ’irede vse potrebno, dal na'j meščaji.ske .:n malomeščanske stranke ne opeharijo zs tisoče glasov,
Ilira ffiii Mii talini
še nadalje sramotite s pedpiralnijem kontrarevoluci- j Avstrijska komunistična stranka je sklenila, da boj-jonarcev v boju proti nagem bratom v sovjetski Ru- j ^ot'ra volitve v meščansko-demokratični parlament. Ne-siji( Del z vami, 'ki ste uničili pravice delavcev wj ^avno minu*' t*ruži kongres Komunistične Internacijonale ubogih državljanov in ki ste napravi« v te j deželi 'e PriP02nal udeležbo komunistov pri volitvah v meščan-pciino žandarjev in špijouov!«
Vsak glas za kom umite je pomenil v?e te obsodbe nad vsemi buržoaznimi strankami.
In pala ,je cela vrsta mest in vasi v roke rdeče ob-
ske parlamente in sodelovanje v tem parlamentu za pravilno taktiko.
Na podlagi obvestil odposlancev avstrijske komunistične stranke ne dvomim, da bo bolj cenila sklep Komu- j nistične Internacijonale nego sklep ene njenih strank. 1
kontrolnega odbora, ravnatelj lista »Lavoratore« in ravnatelj lista »Delo,« ki pa imajo odločujoč glas le v slučaju, ako so obenem delegati sekcij. Kongresa se smejo , udeležiti s posvetovalnim glasom tudi zastopniki »Deželne mladinske zveze«.
2. Vsaka sekcija more biti zastopana le po enem delegatu, neglede na število svojih članov. Sekcije z nad 200 članov, morejo izvoliti več delegatov, in sicer enega za prvih 200 in druge za vsako nadaljno ali začeto sto-tico. Takim sekcijam se priporoča tudi izvolitev zastopnikov manjšine. Delegate se mora izvoliti na posebnem sekcijskem zborovanju z večino glasov in priporoča se .radi tega, da zamorejo oni zvesto spoštovati mišljenje in stremljenje zastopanih, da imajo svoj sedež v kraju omenjene sekcije.
3. Vsak delegat se mora izkazati s poverilnim pismom ali izkaznico svoje sekcije. Iz tega pisma ali izkaznice mora biti razvidno število od sekcije dvignjenih izkaznic.
4. V poimenskem glasovanju, — ki se vrši, ako smatra to predsedništvo za umestno, ali na zahtevo najmanj 15 delegatov — ima vsak delegat toliko glasov, kolikor ima njegova -sekcija — članov. V slučaju, da je na kongresu več delegatov ene sekcije in ni od slednje ali od delegatov samih le en poverjen da glasuje, ima vsak delegat sorazmerno enako število glasov.
5. »Delavske zadruge«, »Kovinska zadruga«, »Stavbena zadrugac, »Višji kulturni svet« in »Delavske zbornice« so vaMiene, da pošljejo po enega zastopnika.
Zastopnik, katerega pošljejo goriimenovane organizacije, mora biti vpisan v »Socijalistično stranko.«
Deželni IztfrMnf odbor.
m
Domna vestnik
nelovska zbornica Izobči Iz soole srede erjanizaeije, hi niso stavkale
V petek, 17. t. m. se je vršilo v veliki dvorani delavskega doma v Trstu zborovanje generalnega sveta tržaške delavske zbornice, o katerem je vredno, da podamo kratko poročilo. Zborovanju je predsedoval naš stari so-drug Oliva. O zadnji stavki v Julijski Benečiji in o dogodkih v Trstu je poročal tajnik delavske zbomce, sodrug Malatesta. Po poročilu se je vnela daljša razprava in po razpravi je bila sprejeta sledeča resolucija:
»Generalni svet tržaške delavske zbornice, zborujoč v Trstu, dne 17. septembra 1920. povdarja ponovno, da hoče slediti odločno in zaupljivo smernicam najvišjega sindikalnega organizma v Italiji, t. j. smernicam splošne delavske zveze in izjavlja, da hoče ostati zvesta in disciplinirana paktu, ki je sklenjen med splošno delavsko zvezo in nacionalistično stranko, to se. pravi s stranko, ki edina brani, zastopa in se bori na podlagi razrednega boja za dobrobit in osvoboditev duševnega rokodelskega in kmet skega proletarijata; nadalje povdarja, da je bilo vprašanje radi katerega je nastopil na boj proletarijat v Julijski Benečiji, sveto in plemenito in naznanja, da je delavska zbornica delavski organizem, ki se mora boriti, sledeč svojim pravilom, za moralno in materijalno povzdigo proletarijata ter za njegovo popolno osvoboditev; Delavska zbornica žigosa radi tega najenergičnejše one organizi ranče in one organizacije, koje, sledeč preveč svojim in korporativističnim in egoističnim interesom in jemajoč poštev le svojo začasno gospodarsko korist, so dale s tem da se niso priključile stavki, javen dokaz, da ne le ne čutijo nobene moralne solidarnosti napram delavskemu gibanju, inarve.č da sovražijo vsako gibanje, ki gre za tem da osvobodi in oplemeni delo; zato sklene, da se izobčijo iz delavske zbornice sledeče organizacije; Zvezo brivskih delavcevj Tržaško sekcijo hotelirskih in gostilniških uslužbencev; Zvezo uradnikov in komijev v Julijski Benečiji; Julijsko zvezo bančnih uslužbencev in Sindikat uradnikov zavarovalnih društev. To so one organizacije ki se niso hotele pridružiti splošni stavki in niso zato vredne, da bi živele skupaj v veliki družini julijskega proletarijata. Generalni svet pa upa in se nadeja, da bodo zavedni člani teh organizacij svoje organizacije v kratki dobi obnovili na razredni podlagi in se le na tak način pridružili proletarijatu v Julijski Benečiji in se borili skupno z njim v nadaljnih velikih delavskih bojih.
* * •
Generalni svet Delavske zbornice je pričel z delom, katerega mi odobravamo. Nele odobravamo. Pravimo, da je treba po tej poti naprej. Delavske organizacije niso niti zabavna društva niti zavarovalni zavodi. Delavske strokovne organizacije so bojevne organizacije, so organizacije proletarske armade. V boju pa mora vladati stroga in najstrožja disciplina. Organizacije, ki se tej disciplini nočejo podvreči,' organizacije, ki ne priznajo razrednega boja, organizacije, ki zahtevajo venomer splošno stavko, ako jim delodajalci nočejo povišati pol vinarja na plači, pa se ne udeleže stavke, kadar jo proklamira njihov najvišji organizem, Delavska zbornica, te organi zacije niso vredne, da bi sedele častno poleg drugih naših strokovnih organizacij. Dokler so imele izobčene organizacije potrebo delavske zbornice, jim je bila delavska zbornica dobra. Sedaj, ko so dobili, z moralno po »močjo delavske zbornice to, kar so zahtevali, sedaj za puste v veliki bitki na cedilu delavsko zbornico in proletarijat kakor lakaji, kakor izdajalci.
Sedaj le naprej po tej poti. Bolje, tisočkrat bolje, ako ostanemo sami, toda zvesti sami sebi, zvesti svojemu programu, zvesti svojemu idealu. Ven in proč z izdaji-cami proletarijata; proč z organizacijami, ki nočejo sprejeti razrednega boja. Kakor bo morala postati cista stranka, tako se mora osnažiti tudi Delavska zbornica. Ie ne le v Trstu. Snažiti je treba povsod. Povsod je še rse polno Judežev proletarijata.* Proč ž njimi brez bojazni, brez strahu. Ako nas ostane malo, tedaj je boljša smrt špartakovcev v senci nasprotniških sulic kakor sramotno in suženjsko življenje pod zlatim solncem.
Okoliške ljudske šole. Nadomestna vpisovanja za šolsko leto 1920-1921 bodo 21., 22. in 23. h m. od 9. do 12. Pouk začne 1. oktobra- ob 8. in pol.
Vpisovanje v slovenske mestne ljudske šole. Naznanja se, da se vrši vpisovanje na vseh slovenskih mestnih ljudskih šolah dne 21., 22. in 23. t. m. za one šolodolžne otroke, ki se niso že vpisali letos meseca julija. Redni pouk se prične dne 1. oktobra ob 8 in pol.
Slovenske šole v Gorici. Goriški mestni magistrat je včeraj v soboto objavil na lepakih, da se letos otv-orijo slovenske ljudske šole v Gorici. Starši naj se javijo v ulici delle scuole (bivša gimnazija) 23., 24. ali 25. sept. Potrebne listine preskrbi mestni magistrat.
Zločin v zaporu. V zaporih v ulici Coroneo je ustrelil pretečeni teden vojak v zaporu se nahajajočo ženo Ceglar. Vojak je ustrelil samo radi tega, ker se je hotel ravnati prestrogo po dobljenih navodilih. Dogodek je zbudil tudi oblast. Generalni civilni komisar Mosconi je odredil strogo preiskavo in izročil to nalogo vitezu Melone, načelniku sodnega urada pri governatoratu. Bomo videli.
k ega' <Joseglf s svojimi bombastičnimi frazami;, (ki jih razglašajo dnevno na svojah plakatih; ,po tržaških u-licah. »Meno ciacole pm fatti«, pravšjo itržaCani in to zahtevama tudi cd države. Za sedaj dovolj sicer se pa še .povrnemo (k stvari.
Razdelitev aprovizacije. Konzorcij aprovizacije bo razdelil ta teden sledeče;
Testenino: 60 dkg po lir 1'90 kg.
Kristalni sladkor: 10 dkg po 6 lir kg.
Olje: 20 centilitrov po lir 8’30 liter.
Uudskl oder
Višji kulturni svet vabi vse kulturne krožke in vse podružnice »Ljudskega odra,« da pošljejo vsak po dva zastopnika na sejo, ki bo v torek 21. t. m. ob 20. uri v dvorani društva »Circolo di studi sociali« v Delavskem domu v Trstu. Dnevni red: I. Poročilo direktorija; II. Slučajnosti.
Dglfl»sM MM
Cestnim delavcem, ki so bili zaposleni v Gorici in go-riški okolici pri cestnem uradu dobe plače za nazaj, dne 25. t. m. v imenovanem uradu v Gorici.
Kdor ne pride ta dan po zaostanke na plači, jih ne dobi več	Kosič-
KmetllsM wM
Kmetijska In vrtnarska gospodarska zadruga v Trstu. Kmetje dobivajo tudi letos, kakor druga leta sladkor za zboljšanje vina in za narejanje pet jot a
Delijo gai predvsem Kmetijska 'in vrtnarska gosp zadruga v Trstu, .ter razne druge zadruge in kmetijska društva po deželi. Vse te zadruge in društva so morale narediti prošnjo za razdeljevanje islad-.korja na tuikajšnji civilni kcm.isari.iat. Prepričani so biili vsi, da bo dala država ta sladkor nravnost prosilcem, to Je kmetijskim družbam in zadrugam in sicer po zmerni ceni z ozirom na to, da mora kmet že itak vse svoje potrebščine plačati po cderušikih cenaih. Pravzaprav je bilo povsem opravičeno, da so pričakovali pircisiilci tudi nek gotov popust od strani države, ki je vedno polna obljub. Popusta seveda ni bilo. Država je izročila sladkor v roke oderuhom Id mrnato nobenega usmiljenja in nobenega sočutja razen onega, ki zadevlje njihov žep. Sladkor stane kmeta lir 13 kg. In sicer rumenkast sladkor, dočrnn se je Jamsko leto plačalo beli sladkor, ki se gai je ra bilo v iste svrhe, po 5 lir kg. Druga leta se ,je dobilo sladkor direktno cd vlade, brez nepotrebnih posredovalcev. Umestna 'je 'torej ogorčenost kmetov proti taiki zaščitnrei svojih državljanov. Državnim mogotcem so več pri* srcu tisti štirje oderuški milijonarji, ki so podpisati državno posojilo samo raidti tega, da se jim daje preste roke, oziroma, da se jim gre na rciko prt odiranju siromaka kmeta in delavca. Če mafijo državni organi, da si pridobe na taik način zaupanje pri našem kmetskem ljudstvu, se jako moti.'«, še bolj se pa motijo če mislijo, da bedo kaj ta-
Kmetijska in vrtnarska gospodarska fcadruga V Trstu Je imela' v nedeljo sestanek v Marezigah, kio-jega so se udeležili kmetje te cele Kcperžčine osebno ali po svojih zastopnikih. Matico je zastopal zadružni predsednik Zlobec. Zborovanj }e otvaril u-čitelj Cerut, ki je v kratkih a jedernatih besedah razložil navzočim pomen zborovanja ter priporočal navzočim, da pazno sledijo izjavam ^govornikov, nakar je podal besedo zadružnemu predsedniku Zlobcu. — Predsednik Zlobec se je zahvalil vsem navzočim za obilno udeležbo ter je prešel na dnev. ni red; Kmalm bo leto odkar ‘je naša zadruga prestopila mejo Istre ter položila svoj prvi itemielj na listinskih tfeh, po zaslug! g. učitelja Turka, z ustanovitvijo podružnice pri Sv. Antcnu. Nočem sedaj razlagati, kaj je privedlo Sv, Antončame do tega 'koraka. Saj veste sami prav dobro, da je bila le — potreba do samopomoči — in ta potreba se je jela vedno bolj kazati po vsej koperšči-ni. 'Naša zborovanja Šmarjah, Babičih, Marezigah, Kaštaboni, Pulčah in po drugih krajih koperščine so nam najboljši dokaz vaše zavednosti. Ker je naloga naše zadruge ta, da druži, to 'i,e da organizira kmeta v močno organizacijo, smo se na predlog ravno sv. antončanov zbrali danes tukaj v Merezigaih na starem bojišču izikori-ščanih an teptanih proti tlačiteljem, da. c s n/ujemo močno in trdno osrednjo podružnico za cel koperski okraj z sedežem v Kopru, ki bo imela isto nailogo kot jo ima Matica v Trstu in sicer širiti1 zadružno idejo med našim zatiranim kmetskim ljudstvom po Istri, pomagati kmetu na način kot to dela matica sama. Kakci in kaj se bo delalo je odvisno predvsem od Vas zadružnikov samih. Tudi od odbora je odvisno ai!ij ■tega tauaite vedno pravico odistaVit! če ne deda tako kod bi moral delati, da bi bile varne koristi zar družnikov. Vsled tega Vam priporočamo, da si danes izvolite tak odbor v kojega. imate zaupani;« in ste prepričani, da bo gledal' za Vaš blagor in ne kakor se žalibeg Šesto dogaja za svoj lastni žepi. Nato je prevzel besedo gosp. Anton Babič iz Brbana pri Kopru, ki je pojasnil navzočim namen in pomen u-standvitve osrednje podružnice za) Koperski okraj, povdar.jaijoč potrebo iste ter opisojoč na kratko razmere, ki vladajo danes v Kcperščini. Naša zadruoia im® tudi nasprotnike in sicer močne nasprotnike pri 'obeh narodnostih in v vseh narodnih strankah. Eni pravijo, da «d glasniki ibcljševizma, drugi, da smo glasniki liberalizma, trata klerikalizma: itd. In zakaj vse to? Samo zato ker se bojijo, da bi tudi kmet enkrat začel samositojno masliiiti, v prepričanju, da bi potem oni odigrati svojo ulogo v izkoriščanju, od njih teli zaničevanega kmeta trpina. Povzel je besedo predsednik sv, Antonske podružnice Škrgat, orisal je dosedanje poslovanje iin razvoj podružnice pri Sv. Antonu ter polagal zborovalo ero toplo na sirce, da se čimbolj zavzamejo za orgnizacijo istrskega 'kmeta, ki je .razmeroma precej zaostal v tem pogledu za ostailimi tovariši v zasedenem ozemlju.
Preide se na volitev odbora in sicer so biili izvoljeni; Predsednik Antcin Babič, Brban št. 12. Odborniki: Šfcrgait Ivan S. Anton št. 164, Kocijančič Zvonimir S. Anton št. 53, Kavreoič Josip S. Anton št,. 19, Moženič Iv. S. Anton št. 13, Miklavčič Josi Kaštabona) št. 27, Bonača Jos. iPuče, Hrvatin Iv. Šmarje št. 18, Bernet'č Jos. Merezige št. 13, Marši c Ant. Trušcke, Percša Ivan Babiči št. 46. 'N.aldzorsitvo: Bernetič Fran, Kcdairin Josip, Doireš Ivan, Dilič Matija, Mohorčič A., Hrvaltiin Mirko, Krmac Andrej, Cerut nadučitelj, Babič Josip. Zaupniki: Sabadin Ivan, Kocijančič Ant. za Sv. Anton, Breč Anton za Kaštabona, Sabadin Anton za Merezige, Črnec Anton za Truške in Koiren Anton zal Babiče.
Predsednik Zlobec se ,)e zahvalil za obilno udeležbo nskar je nadučitelj Cerut zaključil, ito nadvse pričakovanje ddbro uspelo zborovanje.
ZA TISKOVNI SKIiPLD „DEfcfl"
Nabrali Zatolminski fantje in možje kateri radi čitajo Delo«. Profit pri štirih 2'75 L, Jožef Kutin L 1'—, Kragelj L 2'—, prav misleči L 1’—, Gobedar L 1'—, za svoj cilj L 2	, mizar L 2 —, najbogatejši L 2'—, Jožef Jermol
L 2'—, Anton Perdih 14 L 1'—, za udejstvitev L 2'—, da
bo držav »šteh« L 1'—, ker nosi rdečo kravato L 1' ,
gostilničar ker ne krsti vina z vodo L 2'—, Ivan Gaber-ščik L 1 —, črevljar za dreto L 1'—, pri štirih kvaTtin-čeh L 2'—, Mlakar L 1'—, Anton Monfreda L 2'—, za rubanje koza L 1 —, za ujerba L 1 —, nabiralec, da ga ne bo pri štirih kvartičeh in da bo pkroglo 2’25 L. Skupaj L 33'—.
Prej izkazanih	j/	47570
Dosedaj nabranih	L	33’_
Skupaj L 508’20
Mnogobrojni čitatelji buržuazijskih listov pripadajo delavskemu razredu. S či-anjem teh listov oni pomorejo buržuaziji v izkoriščanju delavcev, ker je buržuazij-ski tisk eno najjačjih sredstev, da delavce obdrži v nespoznanju in suženjstvn.
Karl Liebknecht.
Brigantija se je sežlo dna 8. t. ra. popoldne skupaj vse delavstvo ter sklenilo enoglasno, da vpoStov* poziv stranke iz Trst«, da «e Stavka, konča, toda idrijsko delavstvo stopi takoj zopet v sploSno stavko, ako občinski komisar Briganti ne sprejme vsled stavke odpuščenega obč. uradnika sodr. Kosmača nazaj v službo. Drugi dan So bili pozvani komisar in sodr. Poženel in Vončina na civilni komisarijat v Logatec, kj«r je bilo po nepopostlji-vosti naših sodrugov sklenjeno, da stopi sodr. Kosmač nazaj v službo. Tako je pokazalo idrijsko delavstvo zopet enkrat, kaj zmore, ako je edino.
SP. IDRIJA. -
Ob priliki delavskih bojev se šele pokaže, kdo je delavski prijatelj in kdo sovražnik. To je jasno tudi pokazal o priliki stavke poprej tako hinavski gostilničar Julij Petrič iz Marofa. V njegovi gostilni je bila godba in ples še isti večer, ko je bila popoldne proglašena splošna stavka. Ker sta igrala plesalcem dva naša sodruga, sta sodr. Kogej in Šinkovec, ki sta imela nalogo, da se sklepi stavkinega odbora in stranke ne kršijo, lepo mirno opozorila Petričeve goste, da ni lepo, če se pleše v t**"0 resnem momentu. In res je ples ponehal. To pa je nega Petriča tako podžgalo, da se je v njemu obudila stara vest maščevanja in bivši policijski agent Petrič je tekel h karabinjerjem ter zahteval, da se Kogeja in Šinkovca zapre. Kaj se je ta človek vse tam nalagal, ne vemo, vemo pa, da so orožniki takoj zatem iskali oba naša sodruga našli in zaprli pa so samo Kogeja. Tako je dosegel gostilničar Petrič svoj grdi namen. Zato pa naj noben pošten človek, najman)e pa delavec ne prestopi več praga hinavskega ovaduha Julija Petriča.
VRTOJBA.
Dne 26. t. m. razvije tukajšnja podružnica »Zveze stav binskih delavcev« v Italiji svojo društveno zastavo.^ Va bimo tem potom vsa bratska društva, la sc udeleže te slavnosti polnoštevilno. Začetek slavnosti ob 3. ur; popoldne. Slavnostni goovri. Petje. Dramatična predstava. Godba. Vstopnina prosta.	______________
Nenavadno mnenje
PARADOKS PARADOKSA.
Nekoč pride človek z zvezde Maro* in hodeč po zemlji, za;',de v ogromno dvoranio', kaitera je bila prenapolnjena z i^iudini, ki so sesali sv o -e prste fin klicali na po meč.
— Kal; ve it/o?	-vpraša človek z Mairsa.
  Mraz niaim	je, m« odgovori s"abo oblečeni	si-
romak, ®a|pO' oigrevailoč sii svoje prste.
— Zakaj ne naložite v peč oglja? se zopet oglasi človek z Mansa.
— Nimamo oglja. -	•
— V zemJ;i se nsibaiia mnogo oglja. Zakaj se ne spu-gtite ddo ib/ ga 'izkop?;:e,te?
— To oglje ne pripada nam.
— Komu torej pripada?
— Pirpiaia koCičini ljudi.
— Kako se pa	more potem dcbi.ti oglja?
— Metre se ga	kupiti, 'ali mil nimamo denarja,	s	-ka-
terim naj bi ga kupili.
Ti praviš, da količina ljudi poseduje zemjo, katera hra:n(j oglje. Kako so ioni prišli do te zemlje?
— Zakon jim. .jo je dail.
— Kdo je ru©tvairi'J te zakone?
— Naši predniki.
Pa zakaj Vi ne ustvarite drugi zakon, kateri jim bode odvzel to zemKo.
— Zakon naim ne dovoljuje, ,ker mi nimamo pravice 'Ustvarjati zakonov.
DOPISI
C
PODGORA.
Sodr. Valentin Marinič
Pred nekoliko dnevi nam je ugrabila smrt našega zvestega sodr. Valentina Mariniča. — Rdeča Podgora je tudi takrat pokazala delavsko solidarnost in je po svojih močeh kupila venec, ki je spremljal umrla sodruga na njegovi zadnji poti. Venec je bil okrašen z rdečim trakom, na katerem je stal napis: »Zadnji pozdrav! Sodrugi Pod-gore.« Pogreba bi se radi udeležili tudi z zastavo, nahajali pa smo se ravno v kritičnih dneh splošne stavke in nismo hoteli dati goriški nacijonalistični gospodi povoda za izzivanja. — Za časa bolezni ranjkega sodruga je Rdeča Podgora ostala zvesta bolnemu sodrugu in je nabrala zanj precejšnjo svoto, da si malo opomore v dnevih pomanjkanja in bede. Danes ne čuti več sodr. Marinič posledic kapitalističnega gospodarstva. Prestal jih je! Spa-vaj mirno v hladni zemlji, sodrug Valentin! Rdeča Podgora Te ne zabi nikdar! — Preostali družini sodružno sožalje!	Podgorski	sodrugi.
IDRIJA.
Dne 25. m. m. smo imeli v telovadnici ljudske šole v Idriji občen zbor socijalističnega društva »Naprej.« Sklenjeno je bilo, da mora' vsak, kdor hoče bit član socialistične stranke, imeli komunistično izkaznico skupne III. Internacijonale. Prispevki mesečni pa ostanejo za enkrat neipremenjeni. V vodstvo soc. sekcije so bili izvoljeni za Idrijo sodrugi: Poženel, Ferjančič, Jurman J., Krašna J. in Grum. V nadzorstvo pa: Krašna A., Vončina in Win-kler. Za Sp. Idrijo pa v vodstvo: J. Kogej, ŽakelM., Šinkovec, Lukan in Carl J. Splošna stavka je trajala v Idriji v znak solidarnosti z delavstvom Jul. Benečije 6. in 7. t. m. v popolnem redu. Počivalo je vse delo v rudniku, po uradih, kakor v jami in tovarnah. Tudi nekateri obrtniki so izkazali solidarnost z delavstvom. Delalo pa je delavstvo in uradništvo pri mestni občini iz bojazni, da bi jih komisar odpustil- iz službe. Zvesta delavski stvari sta ostala od vseh občinskih uslužbencev samo pomož. uradnik Fr. Kosmač in uradnik V. Novak. Prvega je g. komisar Briganti takoj, ko je zvedel, da namerava stavkati odpustil iz službe, drugemu pa zapretil isto, ako ne gre takoj v pisarno. Vsled te brutalnosti g. komisarja
PAVEL BIRJUKOV:
toei za Rusijo
Pavel Birjukov ni najmanje boljševik. On je bil najintimnejši prijatelj Tolstoja in spisal je njegov najboljši življenjepis. Na boljševiško Rusijo gleda Birjukov kot vneti Tolstojevec in »Apel za Rusijo« mu narekuje zgolj njegova človečnost in ljubezen do ruskega naroda. Iz članka samega je razvidno, da je on na obliki sedanje vlade ne-interesiran.
V uSrab, kci ne spiim, pri delu iti počivanju, med množico in v samoti:., sredi otrok/.in pod pritiskom soin&miih žarkov m® spremljajo nn pode neprestano strašne sanje. Motnje itrplOenja vidim pred seboj — umirajoče, izdelane JiJuidii, starce, žene, otroke, delavke in delavce v najlepši življen-siki dcibi, tresciče se im pogrezujciče pod težo bremen, pcid nagailko stra,šiniih bolezni, pomanjkanja) živeža, in vseh smrtnih Bolečin', ki izheijaijo iz te groze. Močni postajajo slabiči in oslabeli ieze'o v grobove. Upali obrazi nn izčrpani živci; duša cilcradena miru in napaideina' po obupu čn sovraštvu proti povzročiteljem katastrofe. Nad vse žalostno in strašno je, iko se človek zamisli v vzdiganje suhiih nočiic otrok, prosečih brane in začudeno, piritajenio povešamje oči, ker ni odmeva. »Zakaj?«
To Uničenje človeštva na debelo1 se godi v Rusiji.
Zavest te meškemčne bolesti je strašna. In pri tem je še nelkaij hujšega!. Čistio naravno je za človeka, k.i ni- nestvor, dai skuša 'trpljenje in uničenje odvrniti), ikakoir hitro se je o njem seznanil. Toda ni ga brezmeiroejšega obupa za ljudi, ki so željni odvrniti' uniičenile 'ter iščejo vzrcike, da1 bi našli popravek, pa 'stoje pred dejstvi, ki pričajo, da. ni nobenih pametoiih vzrokov za vnnčevanje in da trpljenj«, ki ga slednje povzroča, rae najde nobenih občutkov. S Jakim Obupom sem: napolnjen, ko vidim trpljenje, kateremu je izpostavljeno rusko 'ljudstvo, ne da hi imel kdo koristi od tega.
Rušita pridela na milijone ton žita več kakor ga porabi za svoje potrebe. Pred vojno je bila ena naijveičjllJi žitnic sveta in ije rediDa vso Evropo. Za1-ka.j nvera danes umirati gladu? Zakatj ji je danes zaprite pot za .-izvažanje žita in krajev, kjer se prideluje, v kraiie, 'kjer ga potrebujejo? Pred vojno ni imela Rušiva zadostno razvitai tehničnih pripomočkov, da ifcii ji .bilo mogoče vzd.ržavati možnost- za prevažanje. Številni stroji in nove naprave, ki imajo biti nameščene namesto starih, so prihajale iz ino-zemisitva. Sedanja blokada to preprečuje. Prevažanj i je odvisno od .kuriva. Blokada oneniogočuje dovažanje kuriva. Blokada je oropala Rusijo nafte in premoga. Vse 'kar ji ostaja je les, ai dovažanja lesu je vsled dolgih petov in velikanske količine ter slabih prevoznih zvez skoraj nemoteče. Pomanjkanje kuriva je ustavilo stroje in industrije, in s prestankom industrije ;ie ustavljeno vse gospodarsko in duševno življenje dežele. Taki 'ndustrijalni stroji pa, ki- obstajajo, trpe na pomanjkaju mazila. Blokada je oropala Rusijo za ves ta dragoceni materija!. Ne ie pomanjkanje 'kruha, temveč tudi obleke, prist.rešja in kulture nastaja. Prihodnja zima žuga' z uničenjem neštevil-n:h žrtev vsiled prehlada. Vzlic temu se blokada nadaljuje. Zckaj?
Rusija 'je imela revoulcijo. Kot rezultat je prišla na površje sevjetska vlada in je vstra ald dve leti. Zapadne sile gledajo nanjo ikakor zverižen-a moralna družba na nezakonskega otroka. Dajmo, pravijo — iztrebiti ves ruski narod, ker trpi tako vlado. Po kakšni■ pravioi ali logiki vse to? Reklo se m? bo, da prcpiaigainda, ki jo vodi ta vlada ugroža z zastrupljemjem Evrope in svet misli, da je treSa zastaviti temu zastrupljevanju pet. Ali je blokada ustavite to propagando? Ne; ideje, ki tvorijo temelj družabne organizacije sedanje Rusije, so se že zdavnaj razširile preko blokade in se že zdavnaj razširile preko blokade in se razprostrle same svobodno preko vseh meja po svetu.
Toda ve, zavezniške vlade povzročate zločin, ki je še večji od tega. Ve ščujete napram ruskemu na-rodiu druga ljudstva. Ve jih opremljate z nmnicijo. Ve spravljate ruski narod v bratomorstvo. Nekatere
Ruse opremljate z orožjem zal ta namen; drugim Rusom odrejajte vse. Vse sejete med ljudstvo sovraštvo. Zo-kaj ? Ali si morete predstavljati propadanje trpečih nesrečnikov ki so bili po vaši volji, ia proti svoji, iSnatii v bo) drug proti drugemu, med tem ko je njih prošnja Je, da §3i pustite pri miru?
Ce Rusija še ni v popolnem potoku krvi, je to zasluga rusikega naroda, 'ki prehaja brez bojevanja in odprto v .bratske talke k svojim bratom.
Zatetj poskušate uničiti rusko ljudisitvo? — Ruske vlade nemaraifce.- — Dobro, Toda zakaj morrfce ne-diclžne Sfludi?
Strašne reči se dogajajo danes v Rusiji, to je res. Toda v njej je .tudi svetlobe.
Zadnjo spomlad, Iko sem se mudil v Rusiji, sem 'videl in občutil utripanje žii!e novega duha in obnovljenega življenja. Videl sem mnogo mož, zte-sti mncigo mladih mož, ki so dihali s polnim vzdihom življenje novega reda — spomladni čas človeštva. Videl sem nova in plodna pbd.jetja javnih naprav. Videl sem Jjudi, ki vladajo s herojstvom, braneč pred svetom nove, -njim svete pravice delavcev in preprostega ljudstva. Videl sem zarodek novega duševnega življenja in prepričanja., ki kipi v srcu ruskega nareda/ Videi sem v vseh plasteh ruskega življenja jako kljubovanje proti vojni' sami, ne giede od kod prihaja.
Še en drug »zločin« je, ki so ga po vašem mnenju zalkirivili vladarili Rusije. To je zločin v Brest Litov-sku. Ta zločm vas je razžalil, in oprali site ga v krvi nedclžnrlh. V vaših očeh je bil to zločin, ki je dimil vaš ponos, vaš prestiž. Zanje je 'bilo to dejanje herojstva, ki nima para v zgodovini. Napademi od strani močnega sovražnika, ljudstvo in vlada razorožen;., 50 cdprlii pcikus« za sklepanje mirni .ter vas povabili, da storite isto. Toda vi ste jim odgovoriif le z zaničevalnim molkom. Od takrat ni ruska vlada nikdar prenehala s sugestijami za spravo, toda vi ste odgovarjali s »tanki« in drugimi stroji uničevanja. — Zakaj?
Vzemimo, da vladajo v Rusiji zlobni ljudje, pa je potrebno, da se ohrani svetu red pred njihovim vplivom — vzemimo to vpoštev radi argumenta. AH vi delate v vaši -slepoti nasprotujoče reči. Vi se hočete zavarovati pred povedtnjo z žadom. Voda naraste, pa preplovii vso deželo, preplovi ne Ie vse naokoli, ampak gre naprej ta nadaljuje svc,'o pot prinašajoč seboj epidemijo katero žel-jtie odvrniti1, če imajo zaibo •trpe® nedolžni ljudje. Samo odkrito, cib vsi zori ta dnevu resnice, se vam je mogoče boriti proti temu, kar Je po vašem mnenju — zlo.
Nič več ne govorim z .vaimi, vladarji demoralizirane sJle. Za vata še niii prišla ura 'kesanja. Tudi za vas velja pomilovane. Obračam se proč cd vas.
K vam se Obračam delavci vseh dežela in narodov. Zlasti se obračam 'k vaim, delavci Velike Britanije, tako močnih v svoji neodvisnosti in jakih v svoji kulturi. Upam, da me dvami še živi moralno mnenje, da še verujete, da je človeški vesti mogo-. če klicaiti: Dovolj .je teiga zla! Vi ste t:.sitd, delavci, | bratje, stvaritelji življenja, h katerim se zatekam • n zaupam usodo svoje nesrečne domovine. V vaših rokah je njena Spasitev. Spoznajte, prosim vas, veo zločinski teror, ki je bil povzročen in ga ustavite.
Teda J'U'5i kct apeliram na vas, je anojjai duSa >te-ška in nesigurnia. Po kakšni pravici' si dovoljujem apelirati na vas? Nobene druge pravice nimaim, kakor te, ki je zapepadena v človeški naturi. V tem smislu '.mam spe!!®’# gotove dolžnost«.
V teku svojega življenja, ki je že v letih, mi je bila dodeljena) po nezasiuženju veliika nesreča.. Bii sem 'intimni prijatelj velikega mojstra Leva Tolstoja, katerega je svet že pred davnim spoznal kot vtelešeno samozavest človeštva. In zaito vem, da č? bi bil danes živ, bi njegov glas grmel po vsem svetu in bi povzročil, da bi prišli močni na svoja kolena Mo: glas ni tako močan. Toda kalkorKoii .je slab, bi si štel za zLcč.*istvo, ako ga ne bi povzdignil v imenu mojega Starega ve^kega mojstra, z apelom na. vas, bratce, delavci: Spasite Rusijo!	(»P.«)
□
Dnevno novi dohodi l
M
C
9
X
C
o
*
N
0)
hm
n
o
□
Irm« 1 mg M. Ferjanili
VIPAVA
Manufakturno blago, jestvine, južno sadje, železnine, raznovrstne potrebščine za kmetovalce itd. itd.
Priporoča se slavnemu občinstvu v vipavski dolini
Dnevno novi dohodi 1
A
3
0
O*
*
o
3
Javna ljudska Knjižnica v Nabrežini
t priredi
v nedeljo 26. t* m.
lovno tombolo
s plesom
Zateick tombole ob točno ob 17
K obilni udeležbi uljudno vabi	ODBOR.-
Zaloga ur In zlatenins ter delavnica ALOJZIJ POVH
Telefon
3-29
sodni Izvedenec
Trst, Piazza G. Garibaldi 3 (ex Barrlera)
m z
v Dobravljah na Goriškem
ima v zadružni kleti več sta Ati. naMfega naravnega
VINA
pa zmernih vsaKdanllh tennii.
Daje od 56 lit. naprej.
PO SVETU
20. transport sibirskih £ehoslovaikih legijonarjev je izdal dva poziva na celo delavno ljudstvo v čehoslovaški republiki, v katerih najostrejše obsoja politiko militari-1 stičnega in političnega vodstva čehoslovaške sibirske i armade, ki je bila postavljena na izdajalsko postopanje ■ mladočeških voditeljev v službi antantnega kapitala.; Bridke izkušnje, ki so jih napravili v revolucionarni Rusiji, kažejo brezciljnost kompromisne taktike desnih so-cijalistov. Prepričali so se, da so v okviru sedanjega družabnega reda radikalnejše reforme utopija. Radi tega hočejo delovati na to, da se zgradi resnična socijalistična j država, kar je mogoče le, če pride državna oblast v roke j delavstva. Na podlagi tega priznavajo program Tretje Komunistične Internacijonale.
Praški »Tagblatt« javlja, da je bil tretji polk ruskih legijonarjev, ko je potoval skozi Brno, okrašen z rdečimi klinčki, vlak z rdečimi zastavami in desko z napisom: Tretji, komunistični čehoslovaški polk. Ko ga je godba pozdravila s pesmijo »Hej Slovane«, so legijonarji zahtevali pesem »Rudy Prapor«, kar je kapelnik odklonil, ker ni imel takega povelja.
Poljska revolucija. Pred kratkim jo bila v Varšavi komunistična skrivna konferenca, kater<> so se udeležili zastopniki industrijskih in poljskih delavcev skoro iz cele Poljske. Dognalo se je, da bo revolucjc podpiralo gotovo 80% kmetov in 40% industrijskih delavcev. Malo po konferenci je pričela vlada zapirati sumljive revolucijonarne elemente; mnogo vplivnih voditeljev je pobegnilo v Rušilo. Edina ovira rcvolncije je bila armada Pilsudskega. Pričakovati je, da se bo poljska vlada upirala razorožitvi, ker se boji kmetov.
»Moskovska Izrestija« javljajo iz Vitebska, da je poljska armada na svojem umiku iz Minska dva dni in pol" požigala in ropala. Poljski vojaki so udirali v hiše, jemali poslednje imetje, zažigali hiše in ovirali gasilce. 35 oseb j je bilo umorjenih, 150 žen posiljenih, 1800 hiš požganih, 10.000 stanovanj in vse trgovine oropane. Isto je bilo v Kajdanah in drugih mestih.
Moskovska »Pravda« poroča iz Kazana, da je mohamedanski kongres v Spasku, sestoječ se iz 12 delegatov duhovništva in 72 kmečkih delegatov, izdelal resolucijo, v kateri pozdravlja tatarsko sovjetsko republiko in sovjetsko vlado kot pravo zaščitnico malih narodov.
Pa vel. Birjukov:
prel „Pri Prelavcu"
se nahaja *sedaj pri
L ŠTRAUSU
tik šole v Idriji
6i?čno Konsumno društvo
v Idriji
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
Ustanovljeno leta 1898 Ima 1127 članov, Lir 4,861.59 rezervnega In Lir 7.333.62 društvenega sklada. Ima 9 lastnih hiš,
vsSIfni mlin
z električno razsvetljavo, zemeljsko po" sestvo, gozde in travnike. — Ima centralno prodajalno opremljeno z vsemi potrebščinami, manufakturnim, galanterijskim, kolonijalnim, špecerijskim blagom ter vsake vrste pijač in tri filijalke.
Sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje
po 5 od 100
ki so investirane v blagu katerega vrednost se rentira dočim denar malo velja.
Htanilne vloge se lahko vlagajo osebno ali po nakaznici na zgorajšnji naslov, proti takojšni izdaji hranilne knjižice.
VODSTVO.
USTNICA UREDNIŠTVA
Barnasi Š. Najbolje bo, ako ?e bodo pogovorili zastopniki na nedeljskem deželnem zboru s tržaškimi sodrugi. Na zboru bosta navzoča tudi sodruga Regent in Lovko.
Matolje B. Ker prideš v nedeljo v Trst, se bomo pogovorili osebno o vsem, kar se tiče vašega okraja in vaših potreb.
B. M. Viitsada. Razumemo, da imate prav. Vendar bodite tako dobri in nam pojasnite, kakšen invalid je vaš brat vojni ali drugačni invalid. Ob enem nam pojasnite,, kje je poškodovan in odkod dobiva podporo. Ko bom*> na jasnem o teh vprašanjih, vam lahko odgovorimo, kaj
vam je'storiti.
Kog. Sp. Idrija. Radi organizacije kmetov se obrnite direktno na našo kmetijsko vrtnarsko zadrugo v Trstu, j Via Raffineria 7., I.
Matenjavas, Prestranek, Lipica in drugi. Vaše zadeve ] bodo rešene v kratkem. Zahtev po ustanovitvi organizacij in strankinih skupin je toliko, da ne moremo vsled pomanjkanja osobja na mah vsem ustreči. Vse pride kmalu na vrsto. Vsem priporočamo med tem, da čitajo pridno list »Delo« in da počakajo na sodruge, ki pridejo kmalu v przadete kraje.
P. L Ravnabrd. 0 vaši zadevi smo se informirali in u-krenili potrebne korake. Dobite odgovor pismeno.
Mia v
vpisana zadruga z om. zavezo
Izdaja za socijalistlčno zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratore’ v Trstu.
domačega izdelka
iz tovarne Čevljarske zadruge v Mirnu pri Gorici se prodajajo:
V Gorici: zadružn. prodajalna v hiši
j j ===== -—centralne posojilnice —
Corso Giuseppe Verdi štev. 32.
u Trstu ■ zadružna prodajalna v ul.   ............ dei Rettori štv. 1.
y Vipavi: trgovina S. Beltram.
Blago se pošilja tudi naravnost iz tovarne v Mirnu pri Gorici in sicer na drobno in na debelo. Ceniki se pošiljajo na zahtevo vsakomur.