Štev. 168.	V	Ljubljani,	v	ponedeljek, 27. julija 1942-XX.	Leto	VII.
izkljačna pooBIaščenka M oglaševanje italijanskega in tujega | Uredništvo lo aprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Concesslonaria esclnsiva pet la pnbElicHA 9) provenienca ItaUana izvora: Unione PubblidtA ltaliana S. Milana	1	Redazione.	Amministrazione:	Kopitarjeva	6.	Lnbiana.	=	ed	estera:	Uniona	Pnbblicitd	Italiana	Sx	A*	Milano,
Spefflztene hi abbonament« posta!®
Poštnina plačana v gotovini
II bollettuio n. 789
Attivita delle artiglierie ul fronte egiziano
3
II Ouairtiere Generale delle Forze Armatc °om unica:
Sul fronte egiziano colonne di truppe e niezzi avversari sono sfate efficacemente col-pite tlalle nosfre artiglierie. Formazioni delPas-Se hanno vfgorosamente contrastato 1’attivita della RAF: tre apparecchi britannici risultano abbattuti. Nellc aspre recenti lette si e disfinto della divisione »Trento« anche il terzo batta-glione del 62/o reggim"nto fanteria che ha di-strutto 16 carri armati nemici.
Reparti aerei ifaliani e g."rmanici hanno attaccato le basi di Malta. Un Hurricane e pre-cipitato ad opera della caccia tedesca. Due nostri velivoli non sono rientrati dalle lore mis-sioni di guerra.
Vojno poročilo št. 789
Topniško udejstvovanje na egiptovskem bojišču
Uradno vojno poročilo štev. 789 pravi:
Na egiptovskem bojišču je naše topništvo ®spešno zadevalo vrste nasprotnikovih čet in vozil. Letalski oddelki osi so živo nasprotovali delovanju angleškega letalstva. Kaže, da so zbi-*a tri angleška letala.
V	hudih zadnjih bojih se je od divizije brento« odlikoval 3. bataljon 62. pehotnega P°lka, ki je uničil 16 sovražnikovih oklepnih voz.
Italijanski in nemški letalski oddelki so napadali oporišča na Malti. Po zaslugi nemških lovcev je treščilo na tla eno angleško letalo Vrste »Hurricane«.
t Dve naši letali se s svoje vojne naloge ni-sta vrnili.
Tritedenski Mussolinijev obisk na bojiščih v Severni Afriki
Duce je od 29. junija do 20. julija pregledoval oddelke in vojaške naprave v Marmariki ter se na povratku
iz Afrike ustavil v Atenah
Rim, 27. julija, s. Od 29. junija, dneva, ko je bil zavzet Marsa Matruh, pa do 10. julija se je Duce mudil na področju vojnih nastopov v Marmariki. Razen tega, da je vsak dan sprejemal poročila na sedežu vrhovnega poveljstva v Severni Afriki, je še nadzoroval čete, letališča, pomorska oporišča, italijanske in nemške vojne bolnišnice, preskrbovalna in izučevalna središča, vasi italijanskih naselnikov ter je razdelil nagrade za hrabrost pilotom 5. letalskega oddelka.
Nepričakovani Ducejevi pregledi so vzbudili veliko navdušenje med četami, ki so naredile skok 700 km naprej, zdaj se pa preurejene, znova oskrbljene in z vedno visoko moralo pripravljajo, da bodo z nemškimi tovariši načele drugo razdobje bitke.
Na povratku se je Duce za nekaj ur ustavil v Atenah, kjer ga je na letališču Tatoi pozdravil general Geloso, poveljnik XI. armade z ministrom Chigijem.
Po obrednem obisku na Akropoli se je Duce podal med grenadirje III. polka ter med mi-
lanski polk lahke konjenice. Povsod so ga sprejele navdušene manifestacije.
Na sedežu italijanskega poslaništva je Duce sprejel nemškega ministra v Atenah von Altenburga, predsednika grške vlade Colaco-gluja, ministra za gospodarstvo Gocainanisa ter atenskega župana Georgiadesa. Ti zastopniki oblasti so Duceju izrekli vdane pozdrave atenskega prebivalstva.
Ko se je 20. julij nagibal k zatonu, je Duce v redu pristal na letališču Guidoniji, ko je v 20 dneh preletel nad 6000 km morja in puščave.
Bern, 27. julija, s. »Basler Nachrichten« poudarja, da dajejo vojni v Egiptu zadnje čase značaj trije dogodki: 1. spodleteli angleški protinapad na predelu pri El Alameinu; 2. zasedba zelenic Giarabuba in Siwe. Giarabub je odlična nadzorstvena postojanka za cesti, ki držita v Sollum in Tobruk, Siwo pa zelo dobra cesta veže z Marsa Matruhom in Fajumom; 5. Duce-jev obisk v Severni Afriki, ki je vzbudil veliko navdušenje med četami, ki se pripravljajo, da načno drugo razdobje bitke.
Veličasten polet italijanskega letalstva
Polet iz Rima v Tokio in nazaj -
zmagovitim
26.000 km — Ducejeve čestitke letalcem
Berlin, 27. julija, s. V prvih razlagah o l>u-cejevem obisku v Severni Afriki poudarjajo v berlinskih krogih, da je Mussolini v dvajsetih dneh drzno preletel nad 6000 km in se vrnil v Guidonijo ne da bi ga v čemer koli ovirala vojna, ki gori na vseh teh predelili neba.
Nemška odlikovanja za divizijo »Trento«
Rim. 27. julija, s. Feldmaršal Rommel je včeraj z železnim križem I. reda odlikoval poveljnika divizije »Trento« ter razdelil 24 častnikom in prostakom iz to divizije enaka odlikovanja. Visoka odlikovanja so izročili na bojišču med četami, ki so še drhtele od napornih bojev v zadnjih dneh, bojev, ki so prinesli diviziji in njenim polkom čast, da so bili dvakrat omenjeni v uradnem vojnem poročilu. Izročitev dobiva zaradi tega še poseben pomen, ker priča ne samo o hrabrosti italijanskih čet, temveč tudi o globokem tovariškem duhu. ki spaja v en sam sklop drzne volje nemške in italijanske vojake v tej hudi afriški bitki.
Rim, 27. julija, s. Italijansko letalo vrste »Savoia-Marchetti« z velikim udejstvovalnim področjem je poneslo iz Rima v Tokio tovariški pozdrav italijanskega ljudstva v orožju japonskemu narodu, ki se bije skupaj z nemškim za isto pravično stvar. Stroj, ki ga je vodil polkovnik Moscatelli, 22kratni zmagovalec Atlantika, je svojo nalogo izpolnil in se vrnil v Italijo, kjer je srečno pristal na nekem letališču
Nemško vojno poročilo
Prehod čez Don južno od Rostova
Hitlerjev <7lavni stan. 27. julija, s. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj dalo naslednje uradno vojno poročilo:
Jugovzhodno od Rostova ie bil v trdih bojih dosežen prehod čez Don. Spodleteli so sovražnikovi poskusi, da bi na južnem bregu postavil urejeno in strnjeno obrambno fronto. Letalstvo je v ustju Dona potopilo sovjetsko topniško ladjo. Na Volgi so bojna letala med po-dnevnimi in ponočnimi napadi zažgala dve petrolejski ladji s skupaj 6000 tonami ter potopila tri velike vlačilce polne blaga za preskrbo
vojske.	v,
V velikem kolenu Dona so nemške in romunske čete zdaj v boju s sovražnikovimi pehotnimi in oklepnimi silami ter so s prednitmi stražami dosegle Don.
V pokrajini okoli Voroneža so tudi včeraj sDodleteli vsi sovjetski napadi, to pa zaradi °dličnega bojnega duha naših čet. Sklenjeni na-Dadi pehotnih, oklepnih in letalskih oddelkov so razbijali sovražnikove čete, zbrane na čakalnih postojankah severozahodno od Voroneža. Sovražnikovi protinapadi so ostali brez uspeha. Na Področju ene same divizije ie bilo včerai uničenih 48 sovražnikovih oklepnih voz.
Na karelijskem predelu vzhodnega bojišča so bili samo krajevni vojni nastopi.
Na Malti so bila dosežena nova uničenja Pri napravah na letališčih Lucca in Halfar. Pred Port Saidom je bila z bombo poškodovana velika trgovska ladja.
Angleški minister Cripps grozi Indiji
Rim, 27. julija, s. Spričo bližnjih odločitev, ki jih bo sprejel indijski kongres v zvezi z resolucijo, ki jasno vabi Anglijo naj odide iz Indije, se angleških krogov polašča hud nemir. Ta nemir še poostrujeio novice, ki poročajo, da se tej resoluciji pridružujejo vedno novi ljudje Po vseh indijskih središčih. Angleški minister Cripps je po svojem spodletelem poslanstvu trdil, da se niso razblinili še vsi upi za ureditev indijskega vprašanja. Skušal je ustvariti prepričanje, da je sklenil skrivne pogodbe s poglavitnimi zastopniki indijskega sveta. Danes ie prisil len sam priznati, da mu je docela spodletelo. Po radiu je imel govor za Združene države in ie v njem ostro obsojal Ghandijevo stališče ter izrekel tudi nekaj nejasnih besedi glede Indije, če bi ne hotela sprejeti načel, ki iih vsebujejo sloviti angleški predlogi. Ce bodo omenjeno resolucijo na kongresu potrdili in sprejeli, pravi Cripps, da bo treba glede Indije Prez oklevanja uveljaviti vse tiste ukrepe, ki oodo potrebni zaradi položaja z ozirom na vojno, kutero ima Anglija s svojimi sovražniki.
Zahvala angleškega ministrskega predsednika Judom
Rim, 23. julija, s. Na nekem judovskem zborovanju v New Yorku so prebrali Churchillovo Poslanico, ki neizpodbitno dokazuje nizkotnost dvolične politike voditelja britanske vlade. Poslanic amed drugim pravi: »Judje so danes na prvih postojankah pri odporu zoper narodni socializem. Po vsem svetu so judovske skupine dale svoj prispevek za zavezniško 6tvar. Po-
Na vzhodni angleški obali je letalstvo snoči
7.	velikim številom rušilnih in zažigalnih bomb in ob dobrem razgledu nad zemljo bombardiralo pristanišče Middlesborough. Po silovitih eksplozijah so se pokazali obsežni požari.
Potem ko so posamezna angleška letala včerai podnevi metala bombe križem kražem na pokrajino ob Renu in ob Meini, ie angleško letalstvo ponoči napadlo zahodno Nemčijo, zlasti pa mesta Duisburg, Honburg in Mertz. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. Deloma znatna škoda na poslopjih ie nastala zlasti po stanovanjskih predelih. Nemški lovci in protiletalsko topništvo so zbili 11 napadajočih bombnikov.
Sovjetski bombniki so izvedli nadlegovalne napade na ozemlje vzhodne Prusije, a brez uspeha. Sovjetsko letalstvo je 24. in 25. julija izgubilo 128 strojev, naših letal pa je šlo v izgubo 5.
Predsednik portugalske vlade Salazar je poslal važno spomenico voditeljem portugalskih delavskih organizacij, ki so se pred časom pritožili, da delodajalci ne upoštevajo zadosti zakonov o strokovnih organizacijah.
V	spomenici raztlaga Salazar načela prave strokovne organizacije, ki ne sme biti ne komunistična, ne liberalna, temveč korporativna.
zdravljam v imenu vlade Združenega kraljestva vašo voljo do pomoči, zraven pa z enakim do-padajenjem omenjam podporo, ki jo palestinski Judje dajejo vrh tega. Več kakor 10 tiso« palestinskih Judov se je vključilo v britansko vojsko na Srednjem Vzhodu, drugih dvajset tisoč pa sodeluje pri različnih policijskih organizacijah v Palestini. Veliko število pa deluje v prvih vrstah delovne fronte, zlasti pa v industriji, ki je za vojno izrednega pomena. Prav tako pa se udejstvujejo v različnih službah civilne^ obrambe.« Poslanica, ki je značilen dokaz teženj britanske politike, da bi dobila krme za topove pri obrambi Velike Britanije, končuje s slovesno obljubo predsednikov zborovanja, da je treba zbrati vsa sredstva in sile, da se podpre zavezniška
Angleški in ruski motilni napadi na zahodno, severno in vzhodno Nemčijo
Berlin. 27. julija, s. Nemška uradna poročevalska agencija sporoča, da so angleški bomb; niki v noči od sobote na nedeljo bombardirali industrijsko področje v Porenju in na VVestfal-skem, izvedla pa tudi nekaj motilnih posamičnih poletov nad obalami Severne Nemčije. Po poročilih, ki so dospela se je protiletalsko topništvo zbilo eno teh letal. Niso pa še znane podrobnosti o napadu, ki ga je izvedlo nekaj sovjetskih letal na Vzhodno Prusijo.
Hitler je ustanovil novo odlikovanje, ki se imenuje »kolajna za vzhod« in ki ga bodo podeljevali samo tistim vojakom, ki so se med zimskimi boji 1941—42 v Rusiji najbolj odlikovali.
v srednji Italiji po poletu 26.000 km od Evrope do Azije in nazaj. Polet je potekel v najpopolnejšem redu.
Posadko so sestavljali pilot-major Marij Curto, pilot-stotnik Publij Magini, podporočnik radioaerologist Ernest Mazzotti in narednik-motorist Ernest Leoni.
Letalci so bili deležni najvišje nagrade s tem, da jih je ob pristanku sprejel Duce, ki sta ga spremljala tajnik Stranke in podtajnik za letalstvo Navzoči so bili tudi admiral Abe, načelnik japonskega pomorsk. mornariškega odposlanstva, polkovnik Šimizu, vojni letalski ataše in poveljnik Mitsonobu, mornariški in letalski ataše japonskega veleposlaništva, dalje letalski ataše pri nemškem veleposlaništvu von Polil in drugi zastopniki oblasti.
Polkovnik Casero, načelnik pisarne' v ministrstvu za letalstvo, je prebral poslanico, ki sta jo poslala vojni in mornariški minister Japonske po Duceju letalcem, v njej izražata občudovanje japonskega ljudstva za novo veliko dejanje fašističnih kril. Duce je izrazil svoje visoko zadovoljstvo letalcem, in ko se je poslovil od zastopnikov japonskih oblasti, je zapustil letališče sredi živih manifestacjj.
Berlin, 27. julija, s. Novica o novem ponosnem dejanju italijanskega letalstva, ki je dospela v Berlin zvečer, je vzbudila največje navdušenje v prestolu iških krogih. Polet 26.000 kilometrov iz Rima v Tokio in nazaj, ki ga je v izredno težkih okoliščinah naredil poveljnik Moscatteli, dobro znan v nemških letalskih krogih, imajo tu ne samo za dejanje izrednega poguma, temveč tudi za dejanje visokega simboličnega pomena v političnem in vojaškem pogledu. V Berlinu podčrtavajo dejstvo, da je sam Duce prišel pozdravit poveljnika Moscatellia in njegovo posadko, ko so se vrnili s tega legendarnega poleta. Nemško letalstvo poudarja v tukajšnjih vojaških krogih, ki je imelo že neštetokrat priliko oceniti visoko kakovost italijanskih letalcev, ki se borijo z bokom ob boku z nemškimi tovariši na vseh frontah te velikanske vojne, čuti istotako ponos, ki navdaja danes srce vseh Italijanov, ki so ponosni nad veličastnim dejanjem. Smatrajo ga tudi za vojaško zma-80, ki si jo je dobila Italija. Polet je pokazal, da italijanska sinja krila držijo kakor nemška oblast na nebu Evrope in Afrike in da znajo poleteti, kamor koli hočejo in kadar koli hočejo.
V	Bratislavi so sc končala italijansko-slovaška pogajanja. Podpisali so sporazum, ki znatno po-množuje obseg trgovinske izmenjave med obe- I ma državama.
Vesti 27. julija
Posebni Ilitlerjcv odposlanec je slovesno izročil red nemškega orla I. roda z meči podpolkovniku pilotu Lacchiniju, železni križ III. razreda pa letalskima poročnikoma Martinelliju in Ereriju za zasluge pri lanskem zasedanju otoka Krete in za sodelovanje teh častnikov z nemškimi oddelki.
Zavezniško vrhovno poveljstvo za tihomorsko bojišče poroča, da so japonska letala prvič od ‘"začetka vojne bombardirala pristanišče Towns-ville ob severovzhodni avstralski obali.
1000 novih Španskih prostovoljcev za »Sinjo divizijo« je včeraj potovalo čez špansko-francosko mejo v Nemčijo. Na meji so jim priredili navdušeno slovo.
Vojaške službe v Švici ni mogoče skrajšati, ne da
bi trpela vojaška pripravljenost države. Čeprav vlada v fevici notranji mir, mora ljudstvo biti budno in pripravljeno na sleherno morebitnost, je govoril včeraj švicarski vojni minister.
Oh potopitvi angleške križarke »Dorshetshire« 4. aprila v Indijskem morju je izgubilo življenje 535 mož posadke, med njimi 19 častnikov.
Zakon o izrednih pooblastilih za predsednika južnoameriške republike Chile jo začel veljati včeraj. Zakon daje predsedniku oblast, da uvede obvezno vojaško službo in jo podaljšuje, da zasega nepremičnine za potrebe drž. obrambe, da lahko razglaša obsedno stanje v pokrajinah, ki jih ograza vdor ali pa sabotaža, da lahko zasega ladje vseh vrst in prepoveduje plovbo izven chilenskih voda in da uvede državno nadzorstvo nad gospodarstvom ter industrijo.
Neposredni davki v Angliji 90 dosegli najvišjo mero, poročajo iz portugalske prestoilnice. Ob začetku vojne je bil vsak Anglež obdavčen s približno 17 funti šterlingi na leto, zdaj pa znaša povprečno obdavčenje 110 funtov šterlingov. So v Angliji nekatere vrste dohodkov, ki so obdavčeni do 95 %.
»Bil sem priča vandalskega razgleda na uničenje naprav letališča v Vorošilovgradu in priča zlodejskih zvijač, ki jih uporabljajo Rusi glede razpostavljanja min po najbolj nepričakovanih krajih. To je blaznost zločincev, prekanjenost bolnih možganov ...« poroča posebni dopisnik Štefanija iz Vorošilovgrada.
Najhujši udarec za Rusijo od začetka vojne do zdaj je padec Rostova, piše »Tribune de Lau-sanne«, ker je to železniško, industrijsko in cestno središče, zelo važna trgovinska luka in sijajno oporišče, ki ga bodo nemške čete lahko uporabljale za operacije proti Kavkazu.
Slavna dejanja italijanske pehote v Afriki
Divizija »Pavia« je zmagovito zadržala angleški protinapad
pri El Alameinu
Operacij '„o področje, 27. julija, s. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča: Razna vojna poročila so te dni z občudovanjem in odobravanjem italijanskega naroda omenjala italijansko pehoto. Na bojišču, ki se razprostira med morjem in glo-beljo El Katara, na tisti alameinski^ ožini, ki je danes prizorišče tega najpomembnejšega obdobja bojev, je pehota prvoboriteljica.
To vlogo ja je dala svojevrstna značilnost ozemlja, ki je bilo doseženo po hitrem prodoru čez Marmariko. Po neizogibnem izčrpanju, ki izvira iz dvomesečnega neprestanega načrtnega delovanja v oporiščih, ki nadzorujejo najranljivejše točke te ožine, je italijanska zmagovita pehota pri El Ga-zali, Tobruku in pri Marsa Matruhu odbila napade avstralske in novozelandske pehote, na katero je sovražnik stavil v«e svoje upanje v zmago. Italijanski pešci so se čudovito upirali in prizadejali sovražniku najtežje izgube v mrtvih in ujetih. Po brezuspešnih ponovnih napadih je nasprotnikovo vrhovno poveljstvo vrglo proti italijanskim posadkam oklepna vozila, ki so jih prepeljali iz Anglije. Tanki so napadli z vso silo. Italijanske posadke so vzdržale in sovražnika pognale nazaj. Sovražnikov napad, ki se je sprožil pred
nekaj dnevi, je vodil general Auckinlek sam, ki je smatral za nemogoče, da bi se italijanska pehota mogla upirati ponovnemu množičnemu napadu oklepnih vozil. Toda, kmalu se je moral o tem le prepričati ter plačati ceho svoje nevernosti. Trinajst tankov je ostalo prikovanih k tlom.
Zdaj je »Pavia« tista, ki jo narod občuduje. To je staTa in slavna divizija, ki je ovekovečila svoje ime v vseh bojih, ki so sc odigrali v Severni Afriki. Oktobra 1939 je sodelovala pri prvi ponovni zasedbi Cirenajke. Potem ji je bil zaupan nek odsek na bojišču pri Tobruku ter je večkrat odbila sovražnika, ki se je hotel prebiti iz obleganega mesta. Za strateškega umika, ki je privedel italijanske in nemške oddelke za nekaj dni do Agedabije, je divizija »Pavia« prevzela vlogo zadnje straže im jo rešila odlično. Udeležila se je tudi bojev pri utrjenih postojankah pri Ain El Gazali. Ime divizije »Pavia« je zvezano z vsemi zmagami, ki so bile izvojevane med prodiranjem in se je zdaj olj alameinski ožini ovenčala s novo slavo. Jekleni orjaki, ki po zadnjih napadih leže na tleh brez moči, so prispevek, ki ga je sovražnik uioral dali junaštvu italijanskih pešcov.
Sprememba pokrajinskega zavarovanja nameščencev
Službeni list, dne 25. julija prinaša v 59. kosu naredbo:
Smatrajoč za umestno, da se spremenita zakon
o	pokojninskem zavarovanju nameščencev in pravilnik k temu zakonu, kolikor gre za plačilne razrede, rente vobče >n višino prispevkov in po zaslišanju prizadetih sindikalnih združenj, odieja:
člen 1. Starostna meja za pridobitev pravice do invalidske rente, ki jo navaja drugi odstavek § 8. zakona z dne 30. oktobra 1933, št. 42184, se skrajša kakor sledi: za moške na 60 let, za ženske ca 55 let, ostane pa v veljavi pogoj, da zavarovanec več ne opravlja zavarovanju zavezane službe.
Člen 2. Za dobo enega leta od 1. julija 1942-XX se invalidske, starostne in vdovske rente uredijo kakor sledi:
a) vse navedene rente, vključno tekoče, se zvišajo za 30%, b) invalidskim, starostnim in vdovskim rentam se za vsakega otroka pod 18. letom starosti kakor tudi za ženo, ki ne prejema pokojnine ali plače ali ne opravlja kakršne koli obrti ali trgovine, doda po 80 lir mesečno, tekočim vdovskim rentam pa se doda po 60 lir mesečno za vsakega otroka, ki še ni dovršil 18. leta starosti. Ženam, ki prejemajo invalidsko ali starostno rento in katerih možje prejemajo pokojnino ali plačo, opravljajo obrt ali trgovino, ne pripada doklada za otroke.
člen 3. Odstavek A. člena 3. pravilnika za dajanje draginjskih doklad rentnikom z dne 22. septembra 1930, št. 36084 se spreminja takole: »A. Letna invalidska renta sestoji:
1. iz osnovnega zneska, ki ga sestavljata: a) lOkratni povprečni prispevek, predpisan za pokojninsko zavarovanje v poslednjih 120 ali manj mesecih zavarovanja, pri čemer pa najmanjši znesek ne sme znašati manj ko 780 lir; b) lOkratni povprečni prispevek, predpisan za vso zavarovalno dobo:
2. iz ene šestnajstinke prispevkov, predpisanih za vso zavarovalno dobo.« Povprečni prispevek za dobo od 1. januarja 1909 do 31 decembra 1923 se določi po povprečnem prispevku za naslednjo dobo na dan 1. januarja 1924, čigar znesek ne sme biti višji od 57 lir na mesec
Člen 4. Odstavek B, č'ena 3 pravilnika za dajanje draginjskih doklad rentnikom z dne 22 septembra 1930, št. 36084 se spreminja takole:
»Invalidske in starostne rente pridobljene po 1. juliju 1942 na podlagi 420 in več mesecev zavarovanja, se zvišajo za eno devetino njih skupnega zneska.«
Člen 5. Odstavek D člena 3. pravilnika za dajanje draginjskih doklad rentnikom z dne 22. septembra 1930, št. 36084 se spreminja takole:
»Minimalne rente so naslednje: Invalidska renta znaša 3000 lir, starostna renta znaša 3300 lir, vdovska renta in renta najmlajše sirote brez očeta in matere znaša 2160 lir. — Za ostale sirote brez očeta in matere se rente računajo po odstavku C tega člena.« Minimalne invalidske, starostne in vdovske rente se izplačujejo v gornji višini le tedaj, če bodo prejemki zavarovanca od 1 julija 1942 dalje višji nego te rente V nasprotnem primeru se izplačujejo rente v višini povprečnih prejemkov v zadnjem letu zavarovane službe.
Člen 6. Točka 2, § 1 zakona o pokojninskem zavarovanju z dne 30. oktobra 1933, št. 42184 se spreminja takole: »ki dobivajo od istega službo-dajalca prejemke, upoštevajoč prejemke navedene v § 4 tega zakona, najmanj v višini 600 lir letno.
‘l Člen 7. Plačilni razredi iz drugega odstavka § 4 zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev ‘M i dne 30. oktobra 1933 se spreminjajo takole:
Plačilni	Letni dej. prejemki		Letni zavarovani
razred	v lirah		prejemki
	od	do	v lirah
L	600—	3.000—	3.000—
11.	3.001 —	4.800—	4.500—
III.	4.801 —	7.200—	6.000—
IV.	7.201 —	10.200—	9.000—
V.	10.201 —	. 13.200—	12.000—
VI.	13.201.—	16.200—	15.000—
VII	16.201.—	19.200—	18.000—
VIII.	19.201.—	22.200—	21.000—
IX.	22.201—	25.200—	24.000—
X.	25.201—	—	27.000—
Člen 8. Prispevki iz četrtega odstavka § 39. zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev z dne 30. oktobra 1933 se spreminjajo takole: Plačilni Mesečno Od prispevka odpade na razred v lirah službodajalca nameščenca
lir	lir
I.	30.—	30.—	—
P	45,—	45—	—
60,—	57—	3—
90—	72—	18—
120—	85—	35—
v '	150—	95—	55—
VII.	180—	105—	75—
Vlil.	210—	115—	95—
IX.	240—	125—	115—
X.	270—	135—	135—_____
Člen 9. Prostovoljni zavarovanci se uvrstijo v
razred, v katerem se prispevek najbolj približuje višini prispevka, ki so ga doslej plačevali.
Člen 10. invalidska renta iz šestega odstavka § 10. zakona o pokojninskem zavarovanju name-
ščencev z dne 30. oktobra 1933 6e spreminja tako, da znaša:
(1= osnovna renta po 60 mesecih zavarovanja letno; 2 = osnovna renta po 120 mesecih zavarovanja letno; 3 = povečanje rente na leto po 120 mesecih zavarovanja; 4 = najvišji znesek invalidske ali starostne rente po 40 letih zavarovanja letno.)
1)	2)	3)	4)
I.	600	900	45—	2.250
II.	900	1.350	67.50	3.375
III.	1.200	1.800	90—	4.500
IV.	1.800	2.700	135—	6.750
V.	2.400	3.600	180—	9.000
VI.	3.000	4.500	225—	11.250
VII. 3.600	5	400	270—	13.500
VIII.	4.200	6.300	315—	15.750
IX.	4.800	7.200	360—	18.000
X.	5.400	8.100	405—	20.250
Člen 11. Točka 8. § 10. zakona o pokojninskem zavarovanju z dne 30. oktobra 1933 št. 42184 se spreminja takole: »Mesečna renta se izplačuje tako, da se drobci do 50 cent. črtajo, zneski nad 50 cent. pa likvidirajo z 1 liro«
Člen 12. Renie, vštevši draginjsko doklado po pravilniku o draginjskih dokladah z dne 22. septembra 1930 št. 36084, so naslednje:
Letni Če bi bilo zavarovanje ves čas v istem zavarov. razredu izvedeno, po zavarovalnih letih prejemki	5	10	20	35	40
L.	L.	L.	L.	L.	L.
3.000	3.000	3.000	3.000	3.528	3.864
4.500	3.000	3.000	3.024	4.872	5.364
6.000	3.000	3.000	3.780	6.024	6.864
9.000	3.000	3.600	5.400	9.000	9.996
12.000	3.600	4.800	7.200	12.000	13.332
15.000	4.500	6.000	9.000	15.000	16.668
18 000	5.400	7.200	10.800	18.000	20.004
21.000	6.300	8.400	12.600	21.000	23.328
24.000	7.200	9.600	14.400	24.000	26.664
27.000	8.100	10 800	16 200	27.000	30.000
Prva vrsta velja za I. plačilni razred, II. za
drugi itd
Člen 13. Za kritje zvišanja rent. ki je navedeno v členu 2. te naredbe, se Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani pooblašča, da za dobo enega leta, pričenši od 1. julija 1942-XX, predpisuje poslodavcem, v oddelku za obvezno in neobvezno zavarovanje, kakor tudi prostovoljnim zavarovancem, omenjenim v § 33 zakona o pokojninskem zavarovanju, doklado na mesečni zavaroval-
, ni prispevek v višini 2% zavarovanih prejemkov. ! Doklade bodo plačevali službodajalci in prostovoljni zavarovanci istočasno z zavarovalnim prispevkom in veljajo zanje isti predpisi kakor za obvezne prispevke.
Člen 14. Tabela, odobrena od bana dravske banovine z dne 6. junija 1934 št. 11256/1, ki se nanaša na ocenitev naturalnih prejemkov, se spreminja kakor sledi:
1 = neopremljena soba ali soba, ki je obenem kuhinja; 2 = opremljena soba ali družinsko stanovanje z eno sobo in pritekl.; 3 = družinsko stanovanje dveh sob in pritekl.; 4 = kurjava ene sobe v zimskem času; 5 = razsvetljava ene sobe; 6 = prehrana za eo osebo.
1)	2)	3)	4)	5)	6)
A)	.1200	1800	3000	600	120	5400
B)	800	1200	2000	600	120	5100
C)	480	720	1200	480	120	4600
A) velja, če je nameščenčev službeni kraj Ljubljana; B) velja za kraje Cerknica, Črnomelj, Kočevje, Logatec, Lož, Metlika, Novo mesto, Rakek, Ribnica, Vrhnika; C) pa za ostale kraje Ljubljanske pokrajine.
Člen 15. Pravico do izredne podpore iz člena 2. imajo tisti rentniki, ki so pridobili ali še pridobijo pravico do rente le na podlagi zakonitega obveznega zavarovanja in ki prebivajo na ozemlju Ljubljanske in Reške pokrajine ali v starih pokrajinah kraljevine Italije.
Člen 16. Ta naredba, ki razveljavlja naredbo z dne 15. novembra 1941-XX št 153, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino z veljavnostjo od 1. julija 1942-XX.
S Hrvaškega
Na Hrvaškem je bila izdana nova zakonska odredba, po kateri bodo začeli v kratkem graditi naslednje železniške proge: Okučani—Banja Luka, Brčko—Tuzla in Garešnica—Banova Ja-ruga. Finančni minister je že dobil odlok, da nakaže denar za gradbo teh prog.
V	dubrovniški cerkvi usmiljene Gospe je bila te dni svečana zaduš-nica za padle italijanske in hrvaške borce. Po zadušnici je general Dalmazzo položil lep lovorjev venec na kostnico hrvaških vojakov, hrvaški predstavnik pa na kostnico italijanskih vojakov. Gbadva sta imeila lepe priložnostne govore.
Tudi brzojavna zveza od Banja Luke do Prijedora je začela zdaj delovati. Mesec dni so popravljali telefonski vod. V tem času so postavili nad 500 brzojavnih stebrov.
Zlati maši v stolnici in pri frančiškanih
Ljubljana, 27. jul.
Ze nekaj nedelj sem imamo po naših božjih hramih lepe slovesnosti: zlate maše. Tudi včerajšnjo nedeljo sta bili dve v našem mestu. Ena je bila v stolnici, druga pri frančiškanih.
Ob 10 dopoldne je stopil pred oltar 50 letni zvesti Gospodov služabnik stolni kanonik g-Alojzij Stroj. Slavnostni govor je imel škof dr. Rožman. Lepega cerkvenega slavja se je udeležilo razen številnih vernikov tudi veliko cerkvenih dostojanstvenikov, predstavniki raznih organizacij in društev, v katerih je, slavljenec deloval, oziroma še deluje. Prav številno so bili zustopani njegovi bivši učcnci. Skratka, bilo je lepo prisrčno, domače slavje. Stolni cerkveni zbor je bil za to svečanost primerno pomnožen. Prav tako je bil pomnožen orkester
Obvezna oddaja smuči
Službeni list dne 25. julija prinaša v 59. kosu: Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št 291 in glede na zahtevo vojaškega obla6tva odreja :
Člen 1. Kdor koli ima po kakršnem koli naslovu smuči in k njim pripadajoči pribor kakor tudi kolce (smučarske palice), jih mora v osmih dneh do dne, ko stopi ta naredba v veljavo, izročiti: a) v mestu Ljubljana vojaškemu 6kladišču na Kodeljevem, b) v drugih občinah pokrajine povelj-ništvu vojaške posadke ali postaji kr. karabinjerjev, če teh ni, pa županstvu kraja. Pri tistih, ki prebivajo v naselkih ali osumljenih hišah, od koder ni mogoč prenos do zgoraj omenjenih zbirališč, opravi odvzem okrajno oblastvo po predhodnem sporazumu s pristojnimi vojaškimi poveljništvi.
Člen 2. Ob oddaji se izda prizadeti stranki pre-jemno potrdilo s podatki o izročenih predmetih.
Člen 3. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo, če dejanje ni huje kaznivo, z zaporom do treh mesecev ali v denarju do 5000 lir. Kazen se podvoji v primerih prikrivanja Za sojenje kaznivih dejanj po tej naredbi je pristojno Vojaško vojno sodišče višjega poveljništva oboroženih sil tSlove-nia-Dalmazia» — oddelek v Ljubljani.
člen 4. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
s številnimi trobentami in pavkami. Zbor in orkester sta izvajala veličastno Haydnovo sv. mašo in Riharjev »V zakramentu«. Kako cenjeno je bilo delo kanonika Stroja v 50 letih, odkar služi v Gospodovem vinogradu, priča tudi dejstvo, da ga je odlikoval sv. oče Pij XII. s tem, da ga je imenoval za svojega »hišnega prelata«.
_ Kanonik Stroj je velik organizator naše vajenške in pomočniške mladine in je žrtvoval mnogo svojih sil tem stanovskim organizacijam. Da so naši rokodelci tako stanovsko zavedni, ni majhna zasluga kanonika Stroja. Tudi včeraj je moral zlatomašnik Stroj med svoje pomočnike, svoje vajence in svoje mojstre. Da se mu oddolže za njegovo dolgoletno delovanje v stanovskih organizacijah, so mu priredili ob lepem mašniškem jubileju prisrčno slovesnost v Rokodelskem domu.
Nič manj prisrčna slovesnost pa je bila tudi pri frančiškanih. Tudi v tej cerkvi je bila včeraj dopoldne zlata maša, ki jo je daroval katehet g. Viktor Šega. Lepo jubilejno besedo mu je o tej priliki spregovoril frančiškanski župnik p. Krizostom. Lepo slovesnost je povečalo še ubrano petje akademskega cerkvenega zbora. Zlatomašnik g. šega je imel popoldne še slovesne litanije z blagoslovom, po končanih litanijah pa je delil žlatomašniške spominke.
Vsi otroci, ki so bili pripuščeni k letovanju ob morju, se morajo zglasiti v spremstvu svojih staršev 28. t. m. oh 9 pri zveznem poveljstvu GILL-a na cesti Viktorja Emanuela III št. 28 (bivša Bleiweisova cesta).
8.	in 9. avgusta bo v Zagrebu gostovalo dobro bratislavsko nogometno moštvo ASO. Prvi dan bodo Slovaki igrali proti predstavništvu delavskih klubov, drmgi dan pa se bodo pomerili s Haskom.
Romunska in hrvaška nopometna zveza sta se dogovorili za medsebojno srečanie. Prva tekma bo po dogovoru v Zagrebu, revanžna pa v Bukarešti.
Šport
Po prvem delu lahkoatletskega tekmovanja vodi Konkordija s 355 točkami pred Haskom
Po večtedenskih lahkoatletskih tekmovanjih sta končo prišla do finalnega tekmovanja zagrebška kluba Hašk in Konkordija. Še med njima je bila potrebna odločitev in hrvaški prvak bo znan. Ze v soboto so začeli & tekmovanji, borba pa se je nadaljevala tudi včerajšnjo nedeljo. Tekmovanja so bila na igrišču Haška. Dvodnevno tekmovanje med obema pa je le prvi del splošnega tekmovanja. Manjka še povratno kolo, ki ga bodo opravili prihodnjo soboto in nedeljo na Konkordijinem igrišču.
Rezultati sobotnega dne: 10 m zapreke: Bu-ratovič 15.9; 100 m Vanič 11,8; krogla Ivekovič 13,49 m; 4X100 m Konkordija 54,6; skok s palico Dolenec 3,30 m; kopje Markušič 55,10 m; 10 km Mihalič 33:36; najlepša točka dneva pa je bil tek na 1500 m, kjer sta se pomerila Jurič in Kotnik. Zmagal je Kotnik v času 4:03; troskok Braune 13.08 m. To so bili rezultati prvega, t. j. sobotnega dne. Gledalcev je bilo 2000.
Nedeljski rezultati: (Gledalcev 3000)
400 m Kerhin 59,8; skok v višino Abramovič 1.80; 200 m Vanič 28,6; kladivo Gojič 44.2: 5000 m Kotnik 15:36; skok v daljino Buratovič 6,30; štafeta 4X400 Konkordija 3:35,40.
Končno število doseženih točk po prvem delu tekmovanja je: Konkordija 26966, Hašk 26611. Pri tem tekmovanju so bili postavljeni štirje novi hrvaški rekordi in sicer v teku na 5000m, v teku čez zapreke, v metu krogle in štafeti 4X100 m.
Konkordija : Makedonija 3:1
Kakor smo že poročali, je odšlo zagrebško nogometno moštvo SK Konkordije na gostovanje v Bolgarijo. Konkordiiaši so včeraj odigrali prvo tekmo na bolgarskih tleh. Tekma je bila v Sofiji, kier so nastopili proti močni enaistorici Makedonije. Zagrebčani so zmagali z 1:3. prvi polčas 1:2. Tekma ie bila zelo lepa in so bili Hrvati v stalni premoči.
Soortne vesti
Na zaqrebškem letališču nemških letalcev so le-ti v soboto odprli svoj bazen v velikosti 50X25 m. Okrog bazena je tudi športni prostor' in razna igrišča. Pri svečani otvoritvi so bili prisotni številni vojaški predstavnki in zastopniki oblasti. Med drugimi odličniki je bil tudi hrvaški športni vodja, zagrebški župan, vodja nemške narodne manjšine na Hrvaškem. Bazen in športni prostori so bili izročeni svojemu namenu z lepo športno prireditvijo.
V Zaarebu ie včeraj tekmovala ustaška mladina v plavanju. Pri tekmah je bilo izbranih 27 tekmovalcev, ki se bodo v eni prihodnjih nedelj pomerili še z ostalo ustaško mladino v plavalni prireditvi v Belovaru. Na Belovarskih plavalnih tekmah se bo pomerilo med seboj čez 200 tekmovalcev.
V hrvaškem rokometnem prvenstvu si je priborila Martinovka prvo mesto. Njej sledi Konkordija.
Hannoverski plavalni klub je v soboto in včeraj praznoval 50 letnico svojega obstoja. Ob tej priliki so bile prirejene velike plavalne tekme na katerih so sodelovali najboljši plavači Španije, Nemčije in Madžarske. Tekme so bile izredno ostre. Najbolj zanimiv je bil boj na 100 metrov prosto med nemškim prvakom Schro-derjem in Madžarom Tatosem. Za udarec roke je zmagal Nemec in se tako revanžiral za nedavni poraz, ki ga je doživel od Tatosa v meddržavnem plavalnem dvoboju Nemčija : Madžarska. Na srednjih progah pa ie dominiral spet tatos, ki je navdušil občistvo.
Tako je prav
Hrvaški športni vodja je izdal te dni izredno stroge odredbe v namenu, da se na vsak način obdrži na športnih igriščih red in mir. Tako smejo odzdaj nogometni sodniki izključiti iz igre vsakega igralca, ki bi se pregrešil in bi:
ugovarjal, pa tudi samo malo, sodnikovim odločitvam:
da ne bi poslušal sodnikovih opominov v stavu pozor;
namerno preostro igral in namenoma surovo udaril soigralca: se nešportno obnašal na igrišču; ne obstal na svojem mestu, če sodnik koga od igralcev izkjuči; brcnil žogo vstran od kraja, kjer bi se moral izvesti kazenski udarec; stal zraven žoge tedaj, ko mora nasprotnik izvesti kazenski strel.
Sodnik pa, ki se ne bi držal teh odredb, bo takoj črtan iz seznama zveznih sodnikov.
Omenjena odredba je čisto pravilna in na mestu, saj se bodo z njo gotovo preprečili na igriščih pogosti nešportni dogodki, ki izpodkopujejo ugled športnikov in nogometne igre.
Tone Rakovčan:
Otroška vojska
»Ti,« sem ga skušal, »kje veš za jajca?«
Nakazal je z glavo proti Žagarjevi hiši: »Menda tam kot tik
»Dosti?«
»Ne vem. V kotu proti Šipslnu nosijo.«
Res, tisti kot je bil! Mislil sem, da ni nihče še staknil lesene podrtije, ki je bila včasih za drvarnico, zdaj pa je skozi streho prepuščalo. Le kot je bil suh in mračen, da so se oči težko znašle.
»Čigava pa so?«
»Kdo ve! Saj jih tudi drugi pobirajo. Sem videl,« me je potolažil Pepe.
Kakor bi tudi Pepe uganil moje skrbi, me je vprašal: »Ali se ti Mogana bojiš?«
Pogledal sem ga in res nisem sprva vedel, kaj naj odgovorim. Namesto odgovora sem ga skuSal: »Se ga ti?«
Nisva si odgovorila, kar je bil znak, da ne bi nihče od naju rad šel po jajca. Morgan je hodil in brskal včasih po vrtu z tarnanjem v roki, da je mogel tako kadar koli po kom lopniti. Kljub starosti je bil ie okreten, le videl ja slabo. Za vsako figo je pa kričal, da se je razlegalo po celi vasi.
Pepe je prisluhnil. Ker še ni bilo za streljanje niikakega znaka, je dejal, kakor bi ukazal: »Ti bofl jajca zmaknil, jaz bom pa prinesel lonec od doma.«
Perne je Ml nekaj mlajši od mene. Po naših vojaških postavah pa je starejši več pomenil. Ce že iKfc-p«* tm pomagati, Mri are on po jajca, jaz ■•EMŽfonoc. Zbto HEHj Jnes peeed ortfcnnaL.
»Že vem,« je potem Pepe malo tišje dejal, »oba pojdeva. Ti boš za stražo!«
Brez pomisli ek a s ©ni bil zadovoljen. Tudi Pepe je bil vesel. Nekako nemiren Je postal, zato je skočil pokonci, se malo razgledal in prisluškoval. Še niso začeli! Jaz sem spet naložil na ogenj, pa le malo, ker za streljanje je bilo treba le žerjavice.
Zaslišala sva šum za seboj.	Za	grmovjem se
je	plazil k	nama po sveh štirih, da	ga sovražnik
ne bi opazil, Janez, od soparice rdeč po obrazu kakor Indijanec. Samo obraz sva videla. Toda ta obraz se je napenljal od nejevolje in take so bile tudi besede: »Daj no! Boš videl kako te bo Dore. Kdaj je že zatrobili«
Pepe je skočil na kolena. Začudil se je in me pogledal: »Sd ti kaj slišal?«
»Ni zatrobilo. Midva ne veva za to!« sem potrdil, kakor je bilo res.
»Dajta	no! Mi smo že pod	Pretržjem.« Janezova glava	je spet izginila.
Nisva utegnila dosti razmišljati; mudilo se je. Čez žerjavico sva položila črviv hlod, da je ne bi preveč razneslo, potem sva od strani vtaknila v ogenj tri patrone. Skočila sva za drugi grm v kritje in počakala. Pok! Pok! Pok!
Po-ok! Po-ok! Po-ok! je odmevalo od skladišča. Bitka se je začela.
Žerjavico nama je kljub temu razneslo. V grmu se je vnela suha trava. Brž sva s smrekovo vejo pogasila plamenček ter ogorke zmetala nazaj na ogenj. Upehala sva se pri tem, zato pa je bilo najino delo opravljeno.
»Zdaj mora še Andrejc,« je dejal Pepe.
Andrejc je streljal s težkimi topovi. Spodaj na lesnem skladišču pod cesto je zaluknjal z žebljem grče v tramovih. V luknjice je nastresel vžigalic In prav nalahko postavil žeblje v fosfor. Pripravil je ponavadi več strelov. Čakal je na znamenje, zakaj Doreta on ni mogel slišati.
S Pepetom sva ga videla: sedel je na dolgem tramu z latnikom v roki.
Tudi ob Kovačevi ogradi je počilo; tam nam je odgovoril sovražnik Rudi.
Tedaj je še Andrejc skočil in zamahnil; latnik je padai, grmelo je po vrsti, da se je lovil odmev še dolgo	po	vasi. Kdor ni vedel, je na cesti	postal, ker	je	to	prišlo nenadno, kakor bi skrita
četa napadala cesto. Andrejcu se je to tako posrečilo, da sva mu s Pepetom od veselja pomahala z rokami. Klicati pa nisva smela, da bi se ne izdala.
Medtem so se oblaki tako nakopičili, da je bilo od Javornika sem že pol neba črnega. Sopa-rica je ponehala, bilo je kakor bi vse obstalo in čakalo na prvi blisk in tresk. ‘
Vendar sem jaz opazil to le mimogrede. Vedel sem, da morava zdaj s Pepetom na najtežje' delo. Končno bi bilo vseeno, kaj bi jim skuhal ali spekel, nič bi mi ne mogli, ali želja me je silila, da	bi	se	postavil z nečem novim. Od	ust
do ust bo šlo in	ugibali bodo, kako sem neki	vse
to pripravil in kaj vse znam.
Menda morajo biti pri vsakem delu prej načrti. Midva s Pepetom sva vedela, da morava tam spodaj dobili nekaj jajc; kaj drugega še nisva razmišljala. Nič se nisva pogovarjala med potio, ko sva vlekla za seboj črviv hlod k skladišču nazaj. Vsak je mislil zase. Ako prinese pes Morgan re' tja kam okoli drvarnice?
>Če pa le pride Morgan,« sem dejal, »ti bom požvižgal. Veš!«
Prišla sva do steze. Ustavila sva se, zakaj od tam sva videla na Žagarjev vrt. Žive duše ni bilo nikoder. Igraje bova izvedla, kar nameravava, sva mislila.
Ozrl sem se na LešČevja. Na obzorju se je črtala postavica — general Fronc.
»Ko bi dobila vsaj dve jajci,« sem si glasno želel.
»Za vsakega eno!« je menil Pepe.
Pogledal sem ga: »Nel Za Fronca, za generala! Sem obljubil!«
»One! Midva jih bova. Saj ne bo nihče vedel,« je odločno rekel Pepe.
Molčal sem, ker sem se zavedal, da bo Pepe več tvegal.
Bila sva že na tej strani plota, pa sva napravila nalašč velik ovinek. Oprezala sva. Na vrtu še zmerom ni bilo nikogar. Žagarjeva dva sta šla brezbrižno mimo naju, nekaj kokoši se je kopalo v prahu ob hlevu. Okna na hiši so bila črna od hudournega neba, le eno je bilo napol odprto, pa tudi tam ni bilo nič posebnega, čim bliže 6em prihajal drvarnici, tem bolj se mi je oglašala vest. Bolj kot vesti sem se bal Morgana in tete. Navzlic vsemu mi je nekaj pravilo, da taka jajca, za katere se nihče ne briga, lahko vsak pobere. S to mislijo sem še v sebi opral krivde, zato sem šel z večjim pogumom na delo.
Zdaj sva šla nalašč po glavni cesti, češ, saj ta dva gresta nekam na vas. Skrivaj sem pa zavijal oči proti drvarnici in na vrt. Čudno! Morgana si dobil ob kateri koli uri tam okrog, danes ■pa kakor nalašč ni bilo niti ftrangarjevega psa nikjer. Previdno sva se pritepla mimo gnojišča ob hlevu k drvarnici. Pepe je stopil naprej, jaz sem počakal ob vogalu hleva, četudi se mi je zdelo, da ni potrebno
Pepe je pogledal skozi špranjo in mi pomigal. Silno sem se razveselil! V gnezdu so ležala tri jajca. Brez besed, toda žarečih oči sva se spogledala in se razumela. Jaz sem spet stopil k vogalu, on pa v drvarnico. Komaj je pa bil Pepe v kotu, sem opazil, da je stopila iz hiše Krag-ljevka. Nikannour drugam ne more iti kot h gnojišču.
»Pepe, brž!« sem zasikal.
(Nadaljevanje.)
Lepa je bila šentjakobska nedelja
Kakšno je bilo vreme druga leta? — Katastrofalna suša leta 1898
Ljubljana, 27. julija.
Res lepa in vroča je bila šentjakobska nedelja, ko so na prav dostojen in pobožen način praznovali žegnanje pri Sv. Jakobu v Ljubljani, ki je bilo hkratu združeno z 1900 letnico smrti apostola Jakoba.
Pritisnila je prava poletna vročina tako, da ie bilo za kopanje najugodnejše vreme in ni čudno, da je vladal povsod na prostih kopališčih velikanski vrvež. Navadno res okoli sv. Jakoba pritisne še huda vročina, tako kažejo vremenski zapiski za dolga leta nazai. Toda kmalu po sv. Jakobu pa nastanejo še vedno rade lokalne nevihte, ki delajo po poljih in sadovnjakih in vinogradih veliko škodo.
Letos so se drugače »pasji dnevi« z vremenom dobro uvedli. Dnevna temperatura se je začela dvigati. Dosegla je v soboto popoldne + 29.6° in v nedeljo celo +30.1° C. Ze peti dan imamo lepo vreme. Danes je bila na Barju gosta in nizka megla.
Vsi Jakobi in Anice so v nedeljo primerno Eodovali. Anicam so mnogi naklonili lepe šopke in različne rože, zato so imeli primerno veliko posla v soboto vrtnarji na živilskem trgu. Njim so ljudje vse rože in cvetje pokupili.
Ob pasjih dnevih pritisne zadnji vročinski val. Od kod pa ie nastalo ime »pasji dnevi«? Stari Grki so zvezdo Sirius imenovali »Pasja zvezda«. Ta zvezda pa se je v posebni svetlobi in sijaju pojavljala vselej ob vzhodu prav v teh dneh n sicer od 23. julija pa tja do 22. avgusta, ali kratko od sv. Jakoba pa tja do sv. Jerneja, ko so orehi in lešniki zreli. Naziv »pasjih dni« (dies cuniculares) so prevzeli tudi Grkom sosednji narodi, tako Rimljani in drugi. Po astronomskem koledarju pa pride v to dobo nebeško znamenje »leva«, ki traja od 23. julija do 22. avgusta.
Kakšni so bili pasji dnevi druga leta? Lani so bili razmeroma vroči, pa tudi mnogo mokrote so nam prinesli. Vrstili so se gotove dneve hudi nalivi. Najhujša vročina ie 9. avgusta dosegla +28° C. Leta 1940. smo imeli v tej dobi 15 deževnih dni z 231.3 mm dežja. Bile so lokalne nevihte. Najvišja temperatura je bila dosežena + 29° C. V letu 1939 je bilo celo 16 deževnih dni, ko je padlo pa le 65.7 mm dežja. Navadno je le nekoliko porosilo, da je kopalce dež pregnal s kopališč. Neviht hujših takrat ni bilo. Lepo je zorel paradižnik. Prav sedanje vreme je najugodnejše za paradižnike, ki že lepo rumene in se zlate. V letu 1939. smo imeli na dan sv. Lovrenca naihujšo vročino, to je toplomer v senci pokazal kar +31.2° C. Leta 1938. pa je bila prav na dan sv. Lovrenca še hujša vročina, ko je bilo +31.4° C. V tem letu ie bila doba pasjih izredno deževna, kajti v 17 dneh je padlo za 230.5 mm dežja. Jutra so bila
stopila tako huda suša, da so usahnili mnogi studenci in potoki. Cerkniško jezero ie navadno prav sredi pasjih dni začelo usihati, letos je šlo že mnogo poprej »doli«. Po kraškem Notranjskem ie vladala včasih laka suša, da so morali ljudje, žene in moški po vodo po več ur daleč. Vozili so, jo v velikih sodih. Kronist je n. pr. zapisal, da je 1. 1898 bila na kraškem Notraniškem dolgotrajna suša, ki je segala tudi še v mesec september. Kratko ie zapisal: »Huda suša ie trla zemljo, živino in ljudi.k In po suši pozno 24. septembra je nastala silna nevihta z gromom in treskom.
šentjakobsko žegnanje
Ljubljana, 27. julija.
Včeraj je naša častitljiva ljubljanska tara sv. Jakoba praznovala cerkveno žengnanje. Zdaj so vojni časi in treba je bilo misliti na skromnost. Vendar pa je bilo tudi na včerajšnjo žegnanjsko nedeljo skoraj pri vsaki družini nekaj boljšega na mizi, tako da se je žegnanje poznalo tudi pri kosilu.
Lepe pa so bile cerkvene slovesnosti, ki so se začele včeraj že ob šestih zjutraj in trajale ves dan. Najbolj slovesna je bila sv. maša ob 11 dopoldne. Cerkev je bila polna vernikov. Cerkev je bila primerno odeta v cvetje in zelenje. Ob 7 zvečer je imel lep cerkveni govor škof dr. Rožman. Po govoru so bile pete litanije Matere božje.
Tako so naši Šentjakobčani tudi letos proslavili svoega farnega patrona, ki ga tudi ostali meščani zelo cenijo. Slavje je bilo skromno, pa prisrčno.
Tečaj za zborsko petje
Ljubljana, 27. julija.
Na sedežu GILLa ie bilo včerai razdeljevanje diplom in spričeval šolam in učiteljem, ki so se izkazali na tečaju za zborsko petje, pr-rejenem na pobudo Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino in poverjenem v izvedbo GILLu.
Navzočni so bili zvezni tajnik, comm. De-poli, kr. šolski komisar, člani izpraševalne komisije. voditelji GILLa in voditelji krajevnih zavodov skupaj z učitelji pevskih zborov. Zvezni tajnik se je zahvalil navzočim, rekoč, da ie vesel odličnih uspehov tečaja za zborsko petje, posebej pa se je zahvalil posameznim učiteljem, ki so znali izvežbati glasove študirajoče slovenske mladine.
Nove naredbe za razdeljevanje vina
Dne 1. avgusta t. 1. stopi v veljavo novi način razdeljevanja kontigentiranega vina na upravičence. Po tem načinu bodo mogli nabavljati vino direktno pri producentih v pokrajini ali pa pri dobaviteljih izven nje, vsi oni, ki so to v prejšnjih letih dokazano vršili. V to svrho jim bo izročena nakaznica z vpisano mesečno količino vina, ki jim pripada, na podlagi katere si bodo mogli nabaviti vino pri svojem prejšnjem trgovcu-dobavitelju.
Kot dokazilo, da so si v prejšnjih letih resnično nabavljali vino direktno pri producentih v pokrajini, ali pa pri dobaviteljih izven pokrajine, naredba določa potrdilo o plačani trošarini in spremno boleto. To dokazilo je poslati Sindikatu, Gosposvetska cesta 7, najkasneje do 31. t. m. Na dokaze, dospele pozneje, se za avgust ne bo moči ozirati. Ta dokazila bodo prišla v poštev šele za september.
Lepše nedelje si kopalci niso mogli želeti
Ljubljana, 27. julija.
Včerajšnja nedelja pa je bila takšna, da si lepše posebno kopalci niso mogli želeti, že v petek in soboto je bilo lepo, nad vse lep pa je bil včerajšnji dan. Zjutraj je nad mestom ležala rahla meglica, ki se je pa kmalu dvignila in zasijalo je toplo sonce. Vročina je postajala od ure do ure hujša. Meščani 60 že zgodaj opravili svoje verske dolžnosti in po maši so jo mahnili na kopanje. Na vse konce in kraje so hiteli prijatelji, družinice, otroci, vsi pa z istim ciljem, da pridejo čimprej do vode. Največ se jih je 6eveda usmerilo na bregove Ljubljanice, ki je zdaj zelo cenjena. Cele procesije kopalcev so romale v mestno kopališče na Ljubljanico. Še deset ni bila ura dopoldne, ko so bile že vse kabine in omarice razprodane. Kopalcev pa je prihajalo vedno več. Prostor v samem kopališču je tudi postal premajhen. Kopalci so zavzeli zato še sosednji travnik. Tudi nasproti kopališča je bilo vse živo kot v panju. Veliko ko-
takrat izredno hladna in je jutranja tempera- i Kopausca je unov,
tura padla že pod +10° C.	'	palcev je bilo tudi	na štepanjeki »rivieri«, kjer so
Jutranja temperatura pa se letos še vedno
držj nad +10°C. V soboto zjutraj ie toplomer dosegel +14.6° C, v nedeljo +15° in danes v bonedeljek do +16° C. Danes ie drugače prav soparno. Barometer je nekako stalen.
Nekatera leta pa ie bila prav za pasie dneve Shujša vročina in ie po mnogih krajih na-
zasedli prav vse razpoložljive prostore. Na obeh bregovih je bilo silno živahno. Tudi lepo število meščanov se je prišlo tja hladit, ker pravijo, da se da po Grubarjevem prekopu imenitno plavati. Voda je primerno globoka in tok je tudi hiter, tako da plavaču ni treba kakšnega večjega napora, razen tega, da se drži na površini vode. Da
A® m‘\®	.
oreane
sptoh
*vo\«Ba
je bila mestna Ilirija že v zgodnjih jutranjih urah zasedena do zadnjega prostora, ni treba posebej omeniti. Tudi v Mali graben je šlo veliko ljudi, da se malo namočijo. Tje so šli po večini taki, ki imajo raje toplejšo vodo. Voda je res v Malem grabnu zelo topla, je pa ob njegovih bregovih preveč brencljev in komarjev, da se jih mora človek venomer otepati. — Tudi najnovejše ljudsko kopališče od prulskega mostu pa do Špice je bilo oblegano. Silno veliko dela je imel včeraj čolnar Žane, ki ni mogel sproti zvoziti kopalcev od Špice pa na kopališče čez Ljubljanico. Kopalci so stali v vrsti na bregu in čakali da pridejo na vrsto.
Kdor pa ni šel včeraj v prosto prirodo in na bregove voda, je pa ostal popoldne doma v hladni sobi, počival do kakšnih štirih, petih, potem jo je pa mahnil v predmestno ali pa tudi mestno gostilnico in se malo pokrepčal z božjo kapljico. Posebno dobro so bile obiskane tiste gostilne, ki imajo lepe senčnate vrtove, kegljišča in balinišča, imajo lepe senčnate vrtove, kegljišča in balinišča.
V	mestu samem pa je bilo čez dan dolgčas, saj ljudi skoraj ni bilo na cesti.
M. Pot-	N.	43196	.	javg*.
Prva žrtev Ljubljanice
Ljubljana, 72. julija.
Včerajšnje sončno vreme je izvabilo na bregove Ljubljanice in v Grubarjev prekop izredno mnogo kopalcev, ki so izrabili dobroto žgočega sonca. Od štepanjskega mostu pa do »Špice« je bilo nabrežje živo, ko že dolgo ne. V Grubarjevem prekopu so se kar vrstile družbe vnetih plavalcev, ki so hiteli drug za drugim v toplo vodo, vmes pa prepevali, se šalili tako, da niti resno niso vzeli klicanja 18 letnega posetniškega sina Jerasa Antona iz Zaloške ceste v Mostah, ko je začel klicati »pomagajte!«. Vsi so menili, da se fant šali, ker je znal drugače dobro plavati. Ker pa je Jeras le predolgo klical in se začel potapljati, mu je prihitel na pomoč najbližji njegov tovariš. Še ga je pravočasno prijel, toda Jeras se ga je tako trdno oprijel okoli pasu, da se je reševalec sam komaj rešil, fant pa je izginil pod vodo. Jerasa so hoteli bližnji kopalci še rešiti, toda našli so ga šele po nekaj minutah. Iz vode ga je potegnil neki ljubljanski gasilski reševalec. Jerasu sta navzoča reševalca Povše in Dragar takoj pomagala z umetnim dihanjem, vendar je bilo vse zaman. Uradni zdravnik, ki je prihitel na kraj nesreče, je ugotovil, da je Jeras izdihnil že pri potapljanju, ker mu je prišla voda v sapnik.
Zanimivo je, da bi bile včeraj kmalu tri ko-paleke nesreče. Iz Ljubljanice 60 rešili neko gospodično, ki se je že potapljala, pa so ji pomagali z umetnim dihanjem, ter nekega 5 letnega otročička, katerega je mamica zaupala pregloboki vodi, pa so ga vendar še pravočasno potegnili iz vode.
Naročajte Slovenski dom!
Ljubljana
Koledar
Danes, ponedeljek 27. julija: Rudolf.
Torek, 28. julija: Viktor I., p.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor. Miklošičeva c. 20; mr. Murmaver 11., Sv. Petra c. 78.
Staršem Ijudskošolskih otrok v Ljubljani. Za učence in učenke ljubljanskih ljudskih šol, ki bi se hoteli učiti italijanščine, se bodo priredili v Ljubljani počitniški brezplačni tečaji. Kdor želi obiskovati tak tečaj, naj se takoj pri-i glasi pri svojem šolskem vodstvu. Iz pisarne
I	IV. oddelka Visokega komisariata.
Zoper tifus cepi mestni fizikat z zaščitnimi tabletami že tri tedne stanove, ki imajo opraviti s prodajo živil. Že več tisoč moških in žensk je bilo cepljenih in vsi so se prepričali, da to cepljenje nima prav nobenih slabih posledic. Gotovo se bodo pa pokazale dobre posledice cepljenja, če bi se razširil nevarni tifus, ker so vsi sedaj cepljeni popolnoma varni pred to nevarno nalezljivo boleznijo. Mnogo boli varno je pa tudi ljubljansko prebivalstvo, ker bi se tifus le težko razširil, saj ne bo napadel gostilniškega, mesarskega in sploh s prodajanjem živil zaposlenega osebja ter se zato bolezen tudi ne bo mogla tako zelo razširiti. Mestni fizikat se pa še nadalje prizadeva za obvarovanje Ljubljane pred tifusom ter bo zato tudi še prihodnji teden nadaljeval s cepljenjem z zaščitnimi tabletami. Vsi obvezniki, ki bi bili morali te tri tedne priti k zauživanju tablet, pa niso prišli iz kakršnega koli vzroka, naj gotovo pridejo prihodnji teden v mestni fizikat po zaščitne ta-iilete. Cepljenje bo vsak dan od 8.—9. ure v Mestnem domu, pri tem pa opozarjamo zamudnike, naj začno z zauživanjem tablet že v ponedeljek 27. t. m. ali pa vsaj v torek, ker bo mestni fizikat imel prve dni avgusta čez glavo drugega dela.
..PAPRIKA MARICH*'
Pepe rosso itaJiano. Italijanska psprika. Garentito puro. In vendita Zajamčeno čista. Dobi presso negozianti di Generi se v vseh trgovinah z AliinentarieCommestibili	živili.
DIT1A N. MARiCH TORRE ANNUN. CENTRALE (Napoti)
Ljubljansko gledališče
Drama.
Drama ostane zaprta zaradi sneženja poslopja od 27. julija do 10. avgusta.
Opera:
Ponedeljek. 27. julija: zaprto.
JTorek, 28. julija ob 17: Baletni večer. Izven. Cene od 20 lir navzdol.
Sreda, 29. julija ob 17: »Trubadur«. Red Sreda.
Premiera »Baletnega večera« bo jutri, v torek, izven abnomaja. Na siporedu so sledeče točke:	»Chopiniana«	(Chopinov	Nocturne in
Valse brillante v es duru), Dohnanyjev »Piere-tin pajčolan« in Borodinovi »Polovski plesi«. Koreografija je inž. P. Golovina, solo bodo plesali: kot gost Maks Kiirbos, Gizela Bravničar-jeva, Silva Japljeva in Marta Remškarjeva. Po slogu je Chopinata zasnovana v klasičnem baletnem stilu«, »Pieretin pajčolan« v plastičnem in »Polovski plesi« v karakternem slogu. Zani-
mivost tega večera bodo tudi originalni kostumi v »Pieretnem pajčolanu«, za katere je napravila načrte Jela Vilfanova, dipl. abs. dunaj-
ske akademije za umetnostno obrt. Dirigent: D. Žebre.
EIAR - Radio Ljubljana
Ponedeljek, 27. julija: 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Pesmi in napevi — 9 Napoved časa
— Poročila v italijanščini — 12.20 Koncert Šramla »Ljubljana« — 12.45 Koncert terceta sester Stritarjevih — 13 Napoved čas — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnčga Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Filmska glasba — vodi dirigent Angelini — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert radijskega orkestra — vodi dirigent D. M. Šijanec — glasba za godalni orkesster — 14.45 Poročila v slovenščini — 19.45 Lahka glasba — 20 Napoved časa
— Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Simfonični koncert vodi dirigent Ugo Tansini — V odmoru: Predavanje v slovenščini — 21.40 Zanimvosti v slovenščini — 21.55 Koncert ljubljanskega godalnega kvarteta (L. Pfeifer — 1. violina, A. Dermelj — 2, violina, Č. Šedlbauer — čelo, V. Šušteršič — viola) — 22.45 Poročila v italijanščini.
V. HEISER
54
Zdravnik gre t križem svet
Potovanje z Rockefellerjem je vedno nudilo mnogo presenčenj. Na carinskih postajah je bil sila tenkoveston ter često prijavljal predmete, za katere se niti zakon ni menil. Zmeraj je bil tudi vljuden z gručami novinarjev in fotografov, ki so ga pričakovali na Vjj ' ,P°staji. Medtem ko smo mi v teh oddihih zganili 6voje odrevenele noge, s tem da smo Se gprehajali 6em pa tja po pločnikih ,je on moral vestno odgovarjati na sitna vprašanja
Neverjetno neotesana radovednost, ki je družino Rockefellerjev povsod spremljala, je^ bila zame pravo razodetje Kadar je bil Rockefeller na krovu, se kar ni mogel otepati nesramnih zalezovalcev. Vsi so se gnetli okrog njega, če je za razvedrilo malo igral namizni tenis. Kadar pa smo po kosilu sedeli z njim za mizo ter se pogovarjali, se je često prav počasi pridvignil zastor in opazili stino^ več parov oči, ki so strastno vohunili skozi okno.
Ni bilo dineva, da Rockefeller ne bi preje na tucate pisem od sopotnikov na ladji, ki so vsi prosili denar. Ko smo obiskali Filipine, so začela nad našimi
flavami krožiti letala, ki so metala na tov prošnje za denar. Zanimal se je za vsako nasmo. hotel je vedeti vsebi-
no za slehernega izmed njih, tako da mu ne bi moglo uiti prav nič, za kar je menil, da se mora zavzeti. Ves svoj čas je zapravljal s temi posli in meni je bilo često težko zanj, ker se mi je zdelo, da ima premalo prilike za oddih ter razvedrilo.
Vsi, ki so se mu bližali, so imeli kak poseben namen. Po slovesnih otvoritvenih obredih »Zvezne zdravstvene šole« v Pekingu smo bili pri slavnostnem' ko silu. Ko smo zapuščali dvorano, sem se hotel malo z njim pomeniti glede sporeda naslednjega dne. A na kratki poti od mize pa do vrat ga je ustavilo troje raznih ljudi, ki so ga vsi prosili za denar.
Skrivnostna moč Rockefellerjevega imena je prešla tudi na njegovo ustanovo. še danes prihajajo tja neštevilne prošnje, od najbolj pametnih pa do najbolj smešnih, a vsa pisma prav pazljivo prebirajo.
(Rockefeller starejši je bil darežljiv mož, ki je v nekaj letih spravil v življenje sedem zelo velikih in kar moč koristnih ter druga od druge docela neodvisnih ustanov. Večina teh ustanov je bila posvečenih zdravju vsega človeštva, pozneje pa je Rockefeller-
jeva ustanova dobila še posebne oddelke za socialne, naravoslovne ter humanistične vede.)
v
»Mednarodni zdravstveni odbor« je imel tako velik uspeh z dokazovanjem važnosti borbe proti črevesnim zaje-dalcem, da je vzbudil zanimanje zdravstvenih laboratorijev po vsem svetu: mnogi 60 se z vso vnemo spravili na delo, da bi stvar preiskali v domačih deželah. Amsterdamski laboratoriji 60 se živo zanimali za preučevanje pasjih črevesnih zajedalcev, posebno še pasjih živih nitk, ki so človeškim hudo podobne. A ker ta bolezen holandskih psov ni mučila, so nas naprosili, naj bi jim poslali docela okuženega psa.
Rose me je vprašal, če bi mu mogel katerega preskrbeti. Pisal sem dvanajstim prijateljem v južnih drvažah. ker sem bil prepričan, da mi bo vsaj eden lahko postregel z okuženim psom. A ni bilo nobenega odgovora. Ko ie potekel že lep čas, da bi lahko malo po-sitnaril, sem odposlal dvanajst brzojavk. Nekaj dni potem je v moje veliko začudenje dospelo dvanajst psov, in sicer vsi istega dne. Po naših pisarnah je tedaj odmeval lajež, cvilež in tuljenje teh živali.
Ladje so pogosto plule v smeri proti Holandiji. V naši pisarni je bilo ravno zaposlenih dvanajst deklet, ki so se same ponudile, da bo vsaka vzela domov svojega psa za nekaj dni ter zanj skrbela. A ker je bil odgoden od-
hod napovedane ladje, jih nisem mogel več siliti, da bi pse še obdržale doma; zato sem jih moral spraviti nazaj v zavod.
Tistega jutra, ko je morala ladja odpluti, sem vzel rumenega kužka — bil je prav navaden mešanec — zelo klavrne vnanjosti ter ga odnesel na »American Express Company«. Komaj pa je bil spravljen na krovu, so že začele krožiti govorice, da ima žival neko tujo bolezen. Eno uro zatem so psa že spet spravili s krova ter mi ga vrnili. Stekel sem v pristan ter pregovoril kapitana, naj bi ga vzel s seboj, a spet je prišlo do ogorčenih ugovorov, češ da ograža potnike, in prav v hipu, ko je ladja odplula, so mi ga znova poslali nazaj.
Peljal sem ga spet v zavod k njegovim tovarišem, ki so zanje prav ljubeznivo skrbeli, da bi lahko nadomestili rumenega kužka, če bi se mu slučajno kaj pripetilo.
Obupaval sem. Po zdravljenju in dobri negi se je žival jela znebiti svojih glistic. Sem pa tja sem ga že z zanimanjem preiskoval, če jih ima še kaj.
Iskal sem druga prevozna sredstva in nazadnje iztaknil kapitana neke tovorne ladje iz Antvver.pna, ki je bil voljan vzeti s seboj psu, a pod pogojem, da mu prinesem potrdilo holandskega konzula, da mu je dovoljena pot v Holandijo in da ne bo ostal v njegovi lasti.
Tu pa je nastala nova ovira. Belgijski konzul nikakor ni hotel dali dovo-
ljenja, da bi se bolni pes lahko vozil čez belgijsko ozemlje. Nekaj dni potem 6em se znova odpravil h konzulu in tokrat bolj govoril njegovemu čustvu kakor pa dvomljivi ljubezni do znanosti. Spomnil sem ga na velike usluge, s katerimi so Združene države ustregle njegovi domovini, ko so ji med vojno poslali živeža ter ga opozoril, da jih veže hvaležnost do Združenih držav. A konzul je še zmeraj zmajeval z glavo. Tedaj sem mu rekel:
»Če vi nočete 6toriti nič. bom poslal brzojavko samemu kralju!«
Sedel sem za mizo in z odločno kretnjo zagrabil za pero.
»Ne, ne! Kar pustite! Za stvar bom že jaz poskrbel,« je z ihto vzkliknil konzul. Brzojavil je svojim predstojnikom domov ter hitro dobil dovoljenje za psa, pod pogojem sicer, da prevozi Belgijo, ne da bi ga kje ustavili.
Oddahnil eem se, ko se je vkrcal za pot in poslanstvo, ki mu je bilo namenjeno, kužek je bil namreč videti zmeraj bolj žalosten, ker je že opravil toliko poti v pristanišče zastonj.
Navzlic razliki v delovnem postopku so imele vse Rockefellerjeve organizacije isti oilj: hotele so streči vsem ljudem in povsod. Kadar se je pokazala potreba, se je »Mednarodni odbor« obračal za pojasnila na Rockefellerjevo ustanovo. Tako nam je na primer Hideyo Noguki, »lavni japonski znanstvenik, pomagal pri raziskavah glede rumene mrzlice
Edinstveno slavje mesta, ki praznuje 2000 letnico
V slikovitem sprevodu, kakršnega gotovo še ni bilo, je šla mimo gledalcev »živa slika« dveh tisočletij
V	zadnjih desetletjih tolikokrat omenjano mesto Ženeva kot kraj, kjer so se sestajali na razna posvetovanja politiki vsega sveta, mesto, ki ga je že Julij Cezar imenoval »mejam Helvetov najbližje mesto in most«, je 6. juiija letos doživelo velik dan. S slovesnostjo, ki nima primere, je proslavljalo to vabljivo, ob tihih bregovih istoimenskega jezera ležeče mesto dva tisočletnico svojega obstoja.
Iz vse Švice so prihiteli ljudje, ki niso hoteli zamuditi te izredne priložnosti. Hoteli so na vsak način videti na lastne oči slavje, ki je po sprejemu visokih osebnosti in po uradnem 'kosilu v ženevski kolodvorski restavraciji doseglo svoj višek v ednistvenem sprevodu po ženevskih ulicah.
Več ko gola radovednost
Že davno prej, preden se je začela parada, se je na gosto nagnetlo ljudi z vseh krajev ob ulicah, op katerih naj bi šel slavnostni sprevod. Na obrazih teh tisočev in tisočev, ki so se zbrali, da bi videli slavnostni sprevod, ki so z občudovanja vredno discipliniranostjo vseskozi vztrajali na svojih mestih in niso dali niti najmanjega povoda policiji ali vsaj rediteljem, da bi nastopili, se je b. alo, da sprevod, ki so ga prišli gledat, ne pomeni zanje samo nekaj, kar se jim je zdelo vredno pogledati in nad čemer bi napasli svojo radovednost, pač pa dokaj več: hoteli so se z zadovoljstvom in hvaležnostjo ozreti malo nazaj v davno preteklost, istočasno pa pokazati svoje veliko zaupanje v bodočnost tistega mesta, ki je v teku dveh tisočletij videlo mnogo veselih, pa tudi žalostnih dni in ki je znalo prenesti vse težave.
Vroče julijsko sonce se je poigravalo na številnih ženevskih zastavah, rdeče-rumenih, s katerimi je bilo okrašeno vse mesto, ko se je ob treh popoldne premahnil z mesta od sonca obžarjeni pisani sprevod.	V	njem je šlo nad	3000	moških,
žensk in otrok,	da	v pisanih nošah	davne	pretek-
losti, v nošah, na katerih je takorekoč popisana vsa zgodovina ženevskeega mesta, pokažejo strmeči množici gledalcev podobe, kakršne je imelo v teku dvatisočletne zgodovine imela priliko gledati današnja Ženeva.
Dve tisočletji v sprevodu
V	sprevodu je šlo najprej orožništvo v parad-nik oblekah ter godba, potem pa je sledil pravi zgodovinski sprevod, ki sta na njegovem čelu korakala starodavni rimski vojščak iz leta 58. pr. Kr. ter vojak iz leta 1942. Potem so sledile najrazličnejše skupine	iz	predzgodovinske	dobe:	v medvedje kože oblečeni jamski človek,	lovec	in tisti,
ki si je v starodavnih časih gradil svoje stavbe na koleh, za njim pa keltski Alobrožani v sijajnih oblačilih. Sredi svojih legionarjev je nato prijahal mimo sam Julij Cezar. Znova je oživelo pred očmi številnih gledalcev »preseljevanje narodov«. Videli so — piše časnikar, ki je gledal ta edinstveni sprevod — Burgundce in Franke s Karlom Velikim na čelu.
Še prav posebno so učinkovale »žive slike« iz srednjega veka. Naravnost umetniški dar je moral imeti tisti, ki je pripravil ta del sprevoda, kajti na gledalce je naredil res naravnost dra-matski vtis. Z občudovanja vredno domišljijo je rn^aza^dob^ženevskil^tnezoškofov^^^l^teča
* Na luni so ovekovečena imena slavnih mož
Da na luni ni nobenih živih bitij, torej tudi ljudi ne, čeprav so še pred nedavnim nekateri skušali to dokazovati, je več ko gotovo. Okrog lune ni nobenega ozračja, kakor ga ima n. pr. naša zemlja, na drugi strani pa silni skoki temperature onemogočajo kakršno koli življenje. Sodeč po imenih, s katerimi so zvezdoslovci označili posamezna področja na luni, pa vidimo, da »živi« na tem večnem spremljevalcu naše zemlje nekaj sto zgodovinskih in nesmrtnih osebnosti. Vseh 609 gora in ognjeniških žrel, ki so jih zvezdogledi dozdaj opazili na luni, so krstili z imeni velikih mož in učenjakov.
Na luni so med drugimi gore, ki so jim dali ime po Juliju Cezarju, Aleksandru Velikem, Platonu, Arhimedu, Koperniku in drugih. Neko žrelo ugaslega ognjenika na luni pa je dobilo svoje ime po nekem igralcu na oboo, ki je ta svoj glasbeni inštrument zamenjal z daljnogledom in z njim odkril tisto, po njem imenovano ognjeniško žrelo. Druge gore na luni se imenujejo na primer po nekem francoskem najdenčku, po zaslužnem zve-zdogledu-diletantu, po duhovniku in celo po nekem slaboumnem milijonarju, ki se je po nesrečni ljubezni posvetil zvezdoslovju ter iskal utehe svoji bolečini v tem, da je vse noči razmišljal o luni in razmerah, ki vladajo na njej.
CCLARJEV SIN
oblačila oblečenim dostojanstvenikom so sledile trume pojočih frančiškanov in dominikancev. Res, čudovit pogled.
Človek kar ne more prav slediti hitro se menjajočim prizorom. Med množico gledalcev pritajen šepet. Mimo nas gredo slike junaške ženevske dobe. Očividno so se prireditelji, pa tudi gledalci še prav posebno potrudili, da bi v pravi luči oživela pred njimi vprav ta doba. Levrier, Pecolat, Bertheilier in Bonivard, obkroženi od vojščakov v helebardah, naj bi poklicali v spomin boje, ki jih je končala pogodba o meščanskih pravicah, sklenjena z Bernom in Fribourgom: med bobnanjem je ponosno korakala mimo meščanska vojska s kolenastimi puškami. Orožje je žvenketalo, konji so se vzpenjali, razlegali so se navdušeni vzkliki, potem je bilo spet nenadno vse mirno, kajti prišli so na vrsto voditelji iz dobe reformacije: Calvin, Beze, Farel, Knox, ti resnobni in častitljivi učenjaki so šli slovesno mimo. Poteem so spet sledili vojaški prizori iz dobe obrambnih bojev s Savojci, bojev, v katerih niso nastopali samo junaki, pač pa tudi junakinje, kakor n. pr. slavna Royaume, ki je iz bakrenega kotla metala sovražniku na glavo vročo razkuhano kašo. In nato še številni drugi.
Posamezni prizori so se vrstili pred nami
kakor bi človek gledal v kalejdoskop
nepregleden sprevod se je valil mimo, podoben mogočni živi reki, vedno dalje brez konca. Tu je Jean Jaques Rousseau, obdan od oseb iz njegovih romanov, potem pa, ves v rdeče in modro oblečen, slikar Liotard v družbi svojih ljubkih modelov, Jean Jaques Voltaire, Horace Benedikt de Saus-sure, zavojevalec Mont Blanca, katerega je kljub razmeroma majhni oddaljenosti le redkokdaj mogoče videti iz Ženeve, ker je njegov vrh ponavadi zavit v oblake. — Vse te in še mnogo, mnogo drugih veličin gre v sprevodu. Hrupno korakajo mimo čete vojakov iz Napoleonovih časov, potem spet skupine, ki naj bi predstavljale ženevsko trgovsko in industrijsko življenje.
»Dufour, Dufour!«
Pravi vihar navdušenja je zajel slavnostno razpoložene ženevske ulice, ko se je v sprevodu prikazala na močnem konju postava slovitega švicarskega narodnega junaka Guillaume-a Henri Du-fourja. Od vsepovsod navdušeni vzkliki: To je Dufour! Dufour, ki je poveljeval švicarskim četam v bojih od leta 1847 do 1859; Dufour, ki je leta 1864 vodil ženevski kongres, na katerem je prišlo do ustanovitve Rdečega križa; Dufour, pod čigar vodstvom je bila izdelana v letih 1832 do 1864 topografska mapa Švice, mapa, ki jo še danes uporabljajo; Duffour, ki je združeval v svoji osebi vse lastnosti dobrega državljana, resnega učenjaka in ponosnega vojaka in so ga Švicarji zato visoko spoštovali. Potem slede karabinerji iz leta 1870 in vojaki iz dobe pred prejšnjo svetovno vojno. Štiri in štirideset mladih deklet v belih oblekah nosi grbe ženevskih občin. Ves sprevod pa je zaključil ženevski polk.
Po naravnost pravljičnem sprevodu, ki je na vse, ki so ga gledali, naredil globok vtis, so se dostojanstveniki zbrali v poslopju »Grand The-atre« k prigrizku, nato pa je sledil velik sprejem. Nastopili so pri tej priliki številni govorniki, kakor predsednik ženevskega mestnega sveta Henri Schonau, predsednik vlade v ženevskem kantonu, Francois Pereard, friburški vladni svetnik Piller ter švicarski zvezni predsednik Etter. Vsak je na svoj način poudaril pomen tega spominskega dne.
Slavnostna predstava »Glas stoletij«
Zvečer je bila potem v »Grand Theatru« gledališka predstava v proslavo 2000 letnice Ženeve. Predvajali so »La voix des siecles* (Glas stoletij), ki kot odrsko delo morda ni vse zadovoljilo, ki pa je povsem rešilo nalogo, ki so si jo zastavili avtorji: podati vsem razumljiv, ves s slikami prepleten zgodovinski pregled dogodkov v zadnjih dveh tisočletjih.
In zdaj je v Ženevi, v tem mestu davne zgodovinske preteklosti, v poznejšem središču najži-vahnejšega tujskega prometa, v mestu, kjer so potekala številna važna politična pogajanja, kjer se je v prejšnjih časih odločala usoda posameznih narodov — zdaj je v tej sloviti Ženevi spet vse mirno. Ženeva se je pogreznila v spanje trnjulčice, ki čaka na poljub .kraljeviča po sklenitvi miru, spet obudi v novo življenje, ko bodo lahko znova prihajale v Ženevo trume veselih tujcev, da se ob njej naužijejo lepote, ki ji je težko najti primere.
t
1^
%
K\'
POGORSKA PRAVLJICA
SPISAL JOŽE TOMAŽIČ RISAL 30ŽE BERANEK
3-
Tako je pogorski oglar kuhal kopo dan za dnem, noč za nočjo tri tedne, dokler ni oglje bilo kuhano.
Nato je kopo razdrl, tu in tam še žareče oglje polil z vodo, da ga je tako popolnoma pogasil in shladil. Zmetal ga je na kup, odkoder ga je lepo osušenega nabral v vreče.
4.
Lanene vreče je s trtami zamotal ter jih naložil na oglarsko vozico ter jih z vrvjo povezal. Oglje je vozil samotež v dolino, kjer ga je prodajal kovačnicam, fužinam in steklarnam.
Vse začrnele vreče je vrgel 'zopet na vozico, kupil še koruzne moke za drvarski močnik ter se zadovoljen vračal na planino.
Oglar je oglaril, oglarka mu je kuhala in živeli so srečno in zadovoljno, dokler se ni zgodilo nekaj, česar oglar ni mogel razumeti.
Za koliko časa ima zemlja še premoga
Črnogledi sodijo, da ga ima samo še še 2000 let ne
Premog je danes brez dvoma ena najvažnej- I ših surovin. Ne služi samo kot pogonsko sredstvo ali kot odlično kurivo, pač pa” iz njega pridobivajo še nešteto drugih proizvodov, nič manj važnih od premoga samega, n. pr. sintetični bencin, sintetični kavčuk, umetna domača tekstilna vlakna, barvila in drugo. Često razumljivo je, zakaj nekateri črnogledi z vedno večjo zaskrbljenostjo razmišljajo o zalogah premoga v zemlji ter napovedujejo konece civilizacije in tehničnega napredka, čim bodo te zemeljske zaloge izčrpane.
Koliko časa bodo še trajale zaloge premoga zemlje? Na to vprašanje pač ni mogoče z vso zanesljivostjo pravilno odgovoriti. Utegne se zgoditi na primer, da je premoga v velikih globinah v zemlji še ogromno, toda stroški bi bili le preveliki, če bi hoteli do njega. Morali bi že samo dobavo premoga iz teh velikih zemeljskih globin dosti dražje plačati, kakor pa bi bil premog v
za kakih 80 let, optimisti pa, da ga bo zmanjkalo
resnici vreden. Na drugi strani pa bi se lahko zgodilo, da bodo v bodoče tehnipna sredstva tako izpopolnjena, da bi z njihovo pomočjo lahko prišli do tistih zalog premoga, ki so ostale dozdaj nedosegljive.
Koliko časa bodo e trajale zaloge premoga v zemlji — pravi neko poročilo iz Berlina — je odvisno torej od omenjenih neznank in činiteljev. Črnogledi so mnenja, da bodo vse zaloge premoga v zemlji že po kakih 80 letih izčrpane. Na drugi strani pa so optimisti, ki sodijo, da smo z zalogami zemeljskega premoga še celih 2000 let dobri. Tudi v tem oziru bo menda še najbolje, če uberemo srednjo pot.
Često poje pes več kot človek, to pa zaradi tega, ker je njegov želodec večji od človekovega. Želodec 20 kg težkega psa je na primer trikrat večji kot pa želodec človeka, ki tehta 60 kg.
SELMA LAGERLOEF:
29
NA RAZPOTJIH SRCA
ROMAN
Ker pa je le revna deklica, ki pri drugih uživa vsakdanji kruh in ker nima niti matere ali očeta, da bi se zanjo potegnila, si mora pač sama priboriti pravico.
Toda tudi sama čuti v sebi moč, da bo vso to stvar raziskala in spravila v red. Saj ni ena izmed tako občutljivih deklin, ki se ne razumejo na prav nič drugega kakor na iglo in metlo. Zna tudi nabiti puško in sprožiti in na zadnjem jesenskem lovu je podrla enega največjih jelenov.
Predvsem pa ji nič ne manjka, kar se tiče poguma. Ona je bila tista, ki je nekoč na letnem sejmu priselila zaušnico nekemu potepinu, ker je grdo ravnal s konjem. Pričakovala je, da bo potegnil nož in ji ga zasadil v prsa, toda prej bi mu na vsak način pripeljala še novo zaušnico.
Gospa polkovnikova se bo gotovo spomnila, kako je ves svoj položaj postavila na kocko, ko je brez potrebnega predhodnega vprašanja odvedla iz hleva proštu tako priljubljenega konja le zato, da bi se z drugimi vaškimi mladeniči. mogla pomeriti na velikonočni ponedeljek na dirki. Prav gotovo bi ne našli mnogo takšnih, ki bi se upale spustiti se v takšne pustolovščine.
Prav tako je bila ona tista, ki si je naredila kapitana Ham-merberga za smrtnega sovražnika, ko se je branila sedeti ob njem pri neki pojedini. Nikakor se ni mogla sprijazniti s tem, da bi ves čas kosila sedela in se zabavala z moškim, ki je malo prej svojega dobrega prijatelja pri igri spravil na beraško palico in ga s tem pognal v samomor. In če se je upala tako daleč pri stvari, ki se je nje same tako malo tikala, potein bi se tudi ne obotavljala, če bi šlo kdaj za njo samo.
Občutek ima, da mora biti oseba, ki jo črni pri Karlu Arturju,
pokvarjenega srca, oseba, ki z dihanjem okužuje zrak, ki povsod, kamor koli pride in č6 bo prišla, trosi seme zla. če bi morala poslušati njen glas, bi se ji zdelo, kakor da čuti pik strupene kače. Nobene večje usluge ne bi mogla storiti človeštvu, kakor pa odstraniti takšno pošast.
Čim je prebrala	sporočilo Karla Arturja	in	ga doumela, je
takoj tudi vedela, kaj mora storiti. Morala bi takoj v svojo sobo in vzeti svojo puško. Bila je nabasana. Treba bi jo bilo le sneti s stene in jo vreči na ramo. Nihče v vsej proštiji bi ji tega ne mogel preprečiti. Povabila bi s seboj svojega psa in z njim bi šla tja k jezeru, kakor da bi hotela pogledati, če so mlade race že odrasle. In ko bi je tedaj iz proštije nihče ne mogel več videti, bi zavila proti cerkvi, kajti tam nekje se brez nadaljnjega nahaja oseba, ki je natrosila strup v srce Karla Arturja.
Lahko si predstavlja, kako bi se znašla nenadoma pred hišo, kjer stanuje ta »oseba«, in jo glasno pozvala, naj pride ven. In čim bi se prikazala, bi jo pomerila naravnost v srce.
Če bi le vedela, katera izmed vseh gospa,	ki	stanujejo v vasi,
je	tista kriva, potem	bi to svojo kaznovanje	že	davno izpeljala.
Toda pri podrobnem razmisleku je uvidela, da mora počakati, dokler ne bo svoje stvari popolnoma gotova. Za trenutek je tudi mislila, da bi storila enako tako kakor Karel Artur in bi jo čisto enostavno s puško v roki mahnila na cesto, prepustivši Bogu, da ji pošlje nasproti okrivljenko, toda takoj je to misel opustila. Resnična krivičnica bi pri tem nedvomno lahko odnesla pete in tako ne	bi imela od vsega	nobene koristi.
Tudi ne bi imelo	nobenega smesla, če bi	skušala po ovinkih
izvedeti od Karla Arturja, kdo je tista, s katero je bil govoril prejšnji večer. O ne, toliko je pač premeten, da ji na to vprašarjje ne bi dal nobenega odgovora.
Namesto tega je zdaj odločena, da se bo lotila zvijače. Kazala se bo mirno, čisto mirno in veselo. Na tak način bo skrivnost kaj kmalu izvabila iz njega.
Takoj je poskusila tudi samo sebe držati na uzdih. V svoji raztresenosti jo raztrgala cvetlice, ki jih je bil poslal Schagerstroem, toda takoj zatem je cvetlične liste spet zbrala in jih vrgla v košaro
za smeti. Poiskala je celo zaročni prstan, ki ga ji je bil poslal nazaj Karel Artur in se je bil strkljal daleč v kot. Potem je šla v svojo sobo. Ko pa je videla, da je komaj pol osmih, torej še dovolj casa, da se bo pri malici dobila s Karlom Arturjem, se je usedla za mizo, da bi pisala pismo svoji ljubljeni tašči.
Ko bo to pismo prispelo v Karlsladt, bo že vse skupaj kcm&ao. Njen sklep je trden kakor še nikoli. Toda veseli se zavlačevanja. Le tako je mogla razložiti vso stvar edini, na katere sodbo še vedno veliko da, in tako je lahko povedala vse tako, kakor ji je vedno narekovalo srce, ki je zmerom čutilo za oboževanja vredno in nad vse ljubljeno prijateljico in mater.
Do tu je	napisala Karlina. Pismo je	bilo gotovo in začela	ga
je	znova brati. Res, bilo je pisano jasno	in razumljivo. Upala	je,
da	ho gospa	Beate razumela, da na njej	ni nobene krivde, da	so
jo	po krivici	natolcevali in da ima na	svoji strani vso pravico,
da se maščuje.
Čim pa je pismo prebrala, se ji je vsilila	neka druga misel.
V	namenu, da bi podčrtala svojo nedolžnost, je	podala	pristransko
podobo Karla Arturja.
Brala je in brala, glava pa ji je začela vreti od hudega razburjenja. Ljubi Bog, če bo tako obstalo, bosta polkovnik in njegova gospa postala jezna na Karla Arturja!
Komaj je danes zjutraj posvarila Karla Arturja pred jezo njegovih staršev, že je bila zdaj sama tista, ki je ščuvala oba na njunega lastnega sina!
Na račun Karla Arturja je sebe postavila v lepšo luč. Sama naj bi bila plemenita in pametna, o njem pa je govorila, kakor da bi bil do zadnje trohice možganov zabit!
In to pismo naj bi poslala njegovi materi,	njegovi	materi, ki
ga je ljubila! Oh, saj je sama neznansko neumna, ona sama!
Ali bi smela pripraviti svoji ljubljeni tašči takšno bolečino? Ali mar ni prav nič pomislila na obzirnost, katero ji je tašča od prvega snidenja naprej zmerom izkazovala? Mar je Karlina res pozabila na vsako dobrosrčnost?
Za Ljudsko tiskarno « Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelji Int Sodja — Uredniki Mirko Javornik — Rokopisov ne rrafamo — »Slovenski dom« tzhnja ob delavnikih ob 12 - M«* ^cčaa naročnina 11 Ur, za Inozemstvo 13 lic m Uredništvo; Kopitarjev« ulicjj 6/111 — Upravni Kopitarjeva ulica 6, Ljubljano — Telefon Ste*. 10-01 do HM» — Podružnica: Novo mesto