ZUB— UL*30 UREDNIŠTVO Df UPRAVNMTVO: LJUBLJANA, KNAJUBVA ULICA *T. 5. — BKLTOCNO ZASTOPSTVO a ogiaae te y<«»J»«»« Italije ta UNIONE PUBBLJCrrA 1TALIANA & A-, MILANO Sl-M, Sl-ZS, Sl-JU. M-M tat 31». — Ami apglftMj Meaetaa narofetna 14 Džumhurjetu« položaj v vzhodnem Sredozemlju, kakršen je nastal, odkar so bili Angleži pregnani s Krete. General pravi, da so se Angleži močno utrdili na otoku in da so menili, da bodo obvladali vse morsko področje okrog njega. Kljub temu pa sc se lahko italijanske čete izkrcale na njem in so lahko prisoevale svoj odločilni delež v bitki, ki se ie razvila na otoku. Padec otoka dokazuje lasno, da ni dovolj doseči oblast na morju spričo sil. kakršne sta postavili v borbo Italija in Nemčija-Jasno je. da na vzhodnem Sredozemskem morju angleške nomorske sile niso bile tako prinravliene kakor h; bilo to potrebno, da bi lahko br^r* to- ''T'r'r^ razvoj položaja. Carigrad, 3. junija, s. Turški tisk obširno komentira zmago osi na Kreti. »Tasviri Efkar« piše, da so operacije na Kreti predstavljale glavno skušnjo, katere kandidati so bili angleška mornarica in nemško letalstvo. Uspeh skušnje je bil docela negativen za angleško mornarico. Ta skušnja dokazuje, da je premoč v zraku premagala premoč na morju in da bo treba zato revi- dirati vso strategijo. O begu generala Frey-berga v Egipt pravi list, da je to del angleškega sistema: preden se operacije končajo, je treba pobegniti. Zasedba Krete je poleg zasedbe otokov v Egejskem morju eno najznačilnejših dogodkov sedanje vojne- „To je strašno!44 Algeciras. 3. junija, s. S Krete je rxr:spel nov transport angleških ranjencev. Kakor je izjavil eden izmed njih, je poveljnik angleških sil na Kreti general Frevberg v razgovoru z novinarji, govoreč o uspehih nemških padalcev, vzkliknil: »To je strašno! Proti temu ni mogoče ničesar storiti!« Goringovo priznanje letalstvu Berlin, 3. jun. ir. Državni maršal Gd-ring je kot vrhovni poveljnik nemškega letalstva izdal o priliki zavzetja Krete dnevno povelje, v katerem zlasti povzdiguje uspeh, ki so ga dosegli nemški padalci z zavzetjem Herakliona. Padalci kot najmlajša vrsta nemške vojske, mravi dalje dnevno povelje, so nastopali v tesnem sodelovanju v redno vojsko, ki je biJa prepeljana na Kreto z letali. Kakor je že svoj čas izjavil vodja Hitler, ni noben otok varen pred osvojitvijo s strani padalcev. Državni maršal podaja potem znova priznanje italijanskim mornariškim in letalskim silam, ki so skupno z italijansko kopno vojsko nudile nemški vojski na Kreti tako dragoceno pomoč. Operacije na Kreti so bile izvedene kljub tereriskim in vremenskim težavam. Angleško opravičevanje „Cena za Kreto je bila previsoka! #44 Rim, 3. junija, s. V daljšem poročilu iz Kaira je angleška polslužbena agencija obeležila položaj na vzhodnem Sredozemskem morju z nekaj zanimivimi ugotovitvami. Tako je na primer poudarila, da >so bih Angleži pripravljeni plačati neko ceno za obrambo Krete. Ko pa se je ta cena pokazala za večjo, kakor je bdla vrednost otoka, smo se odločili, da se umaknemo z njega«. Očitno tu ni šk> za pomoč >rr*ail junaški Grčiji« in pozabili so na zgodovinsko Churchillovo napoved, da bodo »atole branili do zadnjega moto«. >Pulozaj Angležev na srednjem vzhodu,« pravijo angleški krogi v Kairu, >bi bil lahko še slabši, ko bi ne bilo sijajnega odpora imperialnih sil na KretL« To pa Je slaba tolažba za vojaško poveljstvo, ki Je moralo že po 12 dneh borbe odrediti nagli beg močnih oddelkov vojske, ki so ban dobro oboroženi, dovolj opremljeni m založeni z vsemi vojnimi potrebščinami, m katerimi bi se lahko trdneje in dalje Časa branih, »čeprav so nase izgube zelo hude,« pravi Reuter, >Je bil umik 15.000 vojakov, izveden pod močnim sovražnim pritiskom, vendarle sijajno dejanje.« Zopet enkrat se Angleži izgovarjajo to opravičujejo i »Dunkerqueom€. Sovražnik nam Je hotel preprečiti beg, pravijo potemtakem, a mu to ni uspelo. Zbežali smo, -vsaj đtelozna, kljub temu. Zanimiva Je ttKfl poslednja UgOtOVft*? angleške agencije: »Kampanja na Kreti nas je rnnogočeea naučila- Ni vwe zlo zgolj v Skodo.c Taksne so mlsM angleška* voja-ških krogov v Kairu po enem Izmed najhujših porazov Anglije. M Je bila tako pregnana iz poslednjega Kotička evropskega kontinenta, za Katerega se Je krčevito oprijemala. >E>aily Telegrapn« pravi ▼ svojem komentarju o porazu na, Kreti med drugim: Ta srdita bitka bo ostala zabeležena t analih naše vojaške zgodovine. Kljub hudemu porazu, ki Je pomenil težek udarec našemu strateškemu položaju v Sredozemlju m našemu prestižu as vzhodu, se bodo Angleži še dolgo spo-minjali bitke za Kreto. Pomen otoka pač m bil neznan poveljstvom mornarice, h> talstva in vojske na Srednjem -vzhodu, kakor tudi ne vladi v Londonu. V nemškem napadu ni bilo nič presenetljivega, čeprav so operacije po svoji silovitosti, vztrajnosti in tehniki presegle vse, česar so Je bilo le mogoče nadejati. Zakaj ^a&ih čet letalstvo ni podprlo? Kakor Je Churchill dejal, se Je to zgoduo, ker ni bilo v bližini nika-kih letališč tn ker se na bitko nismo dovolj ' pripravili. Plačan smo drago to Izkušnjo, ki nas je ponovno opozorila, da se moramo, kar se tiče letalstva, se vse drugače oborožiti. List nič ne prikriva, da se je sedaj nevarnost za Ciper, za Egipt ln za vse vzhodno Sredozemlje primaknila t prav občutno bližino in da Je zaradi tega potrebno, da postavi Velika Britanija na bojišče čim več letalskih rezerv, na drugi strani pa da do skrajnosti napne produkcijsko zmogljivost svoje letalske Industrije. Londonski radio Je ▼ poročilu o položaju na Sredozemskem morju dejal, da Je poraz Anglije na Kreti nadvse bdeč in da so bOe angleškim četam prlzadejaue prav bude izgube. Govornik pa Je skušal potolažiti svoje poslušalce hi Je trdil, da bo odločitev v sedanji vojni na Atlantskem, ne pa na Sredozemskem morju. Lhbona, 3. Junija, a V Samt Vmcentu se Je Izvedelo, da Je bfl torpedi ran tn potopljen v bMMni Kapverdskih otokov angleški 6800tonski parnOc »Član Mae Do- DOQC Angleži utrjujejo otok Ciper BeJrnt 3. junija, s. S Cipra prihajajo vesti, da angleška oblastva mrzlično utrjujejo svoje postojanke in utrdbe. Angleška kolonija je že pripravljena na odhod. Starce in otroke so poslali v care. Oblastva so poskrbela za močno protUetalsko obrambo in razdelitev živu. Angleški dnevnik" »Cy-pris Post« se bavi s položajem in pravi, da se je sovražnik že približal otoku, Madžarski zunanji minister obišče Rim Imel bo razgovore z Ducejem in grofom Cianom Budimpešta, 3. jun. (MTI) Ministrski predsednik in zunanji minister Bardossv je danes odpotoval v Rim. Pred svojim odhodom v Rim je podal zastopniku madžarske agencije izjavo, v kateri je poudaril, da sledi njegov službeni poset italijanski prestolnici tradicionalnim običajem, ki odgovarjajo duhu trojnega pakta. Dejstvo, da potuje v Rim šele sedaj in da tega ni storil že preje, je posledica nedavnih vojnih dogodkov. Njegov obisk v Rimu bo trajal dva dni. Bardossv je dejal, da bo imel v Rimu razgovore z Ducejem in zunanjim ministrom grofom Cianom. Ni pričakovati, da bi po tem obisku nastopili novi politični momenti, :er je znano, da je že doslej Madžarska vezana v vsakem pogledu na politiko Italije in Nemčije. Zopet hudi letalski napadi na Anglijo Rim, 3. Junija, s. Angleška Informacijska služba je objavila uradni komunike, v katerem pravi, da so bili nemški letalski napadi na Veliko Britanijo v pretekli noči spet intenzivni. Nemška letala so močno bombardirala zlasti področje v se vemo zapadni Angliji. Izbruhnilo je mnogo požarov, ki so jih povzročile nemške bombe. Angleška Informacijska služba priznava, da je bilo nekaj ljudi ubitih in da je bila povzročena znatna škoda. Tudi London je bil alarmiran in je alarm trajal precej dolgo. Berlin, 3. jim d. Kakor javljajo angleška poročila, so nemška letala preteklo noč izvedla dveuren napad na industrijsko četrt nekega mesta v severozapadni Angliji. Kljub nročnemu ognju protiletalskega topništva so prehajali vedno vnovi valovi letal v napad ter so bile vržene na mesto nešte- te eksplozivne in zažigalne bombe. Angleži sama označujejo napad proti temu mestu kot najhujši, kar jih je doslej mesto doživelo. Zavrnjen napad na Norveško Berlin, 3. junija, s. Nekaj angleških letal je skušalo prodreti nad norveško ozemlje. Protiletalsko topništvo je odbilo napad in je sestrelilo eno angleško izvidnlško ln eno večmotorno bombno letalo tipa vLoock-head-Hudson«. Napad na Berlin Berlin, 3. jun. d Preteklo noč so angleška letala napadla zapadno Ln severno Nemčijo. Samo posamičnim sovražnim letalom je uspelo, da so prodrla do Berlina, kjer so odvrgla zažigalne in eksplozivne bombe. Povzročeno je bilo nekaj škode na poslopjih. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj mrtvih in ranjenih. Vojaške gospodarske zgradbe niso bile zadete. Tri sovražna letala so bila sestreljena. Anglija sili Ameriko k hitri odločitvi Po padcu Krete more Anglijo po mnenju londonskih krogov rešiti samo takojšnja intervencija Amerike Washingt*m, 3. junija, s. Poslanik vVi-nant, ki se že tri dni mudi v .Ameriki, se bo v torek sestal z Rooseveltom. »Herald« sodi, da bo bržkone o priliki tega razgovora odločeno o tem, ali posežejo Zedinjene države v vojno ali ne. Po nekem poročilu agencije »Intemacionale News Service« je prejel Winant od angleške vlade prošnjo, da dopove prezidentu Rooseveltu, da se morajo ameriške dobave Veliki Britaniji nemudno podesetoriti. Zmaga osi na Kreti Je še bolj prepričala angleške politične kroge, da se bo Velika Britanija lahko rešila samo z neposredno intervencijo Amerike. Angleška vlada sedaj pričakuje, da ji bo Amerika brez oklevanja stavila na razpolago veliko število letal, tankov, topov m avtomatskega orožja. Tokio, 3. Junija, s. >Jomluri« poroča, da je kitajski vojni minister baje ponudil Ze-dinjenim državam nekaj letalskih oporišč, meneč, da bo tako prišlo do spora med Amerika m Japonsko. Imperializem USA izziva odpor Santiaffo dl Chfle, 3. junija, rs. List »Sigle« napada imperializem Z edin j enih držav, ki hoče spremeniti vso Ameriko v koncentracijsko taborišče pod geslom »Tako se rešuje demokracija«. Tudi »Im-parcial« piše, da države Južne Amerike ne morejo slediti ciljem Z edin j enih dr-žav' morajo ostati izven konflikta. Da se prepreči ustanovitev vojnih ognjišč, mora sleherna ameriška država sama skrbeti za obrambo svojega ozemlja. Carigrrmd, 3. junija, s. »Tasviri Efkar« piše, da hoče Roosevelt rta vsak način vplesti Zedinjene države v vojno. Zato hoče z vsemi sredstvi premagati opozicijo in ostale nasprotnike} ki so zoper vojno. Washin^tot&, 3. junija, s. »Cbicago Tri- bune« piše o položaju v Ameriki in pravi, da je sistem reprezentativne vlade v Ze— dinjenih državah še prazen izraz, odkar se je osvobodil Roosevelt kongresa in si prilastil neomejena pooblastila, ki mu dajejo pravico samolastne odločitve. Tisk skupine Hc^rst z ozirom na pasivni položaj ameriškega naroda poudarja, da se smatra Roosevelt v svoji megalomaniji že za nekakšnega »svetovnega predsednika«. Amerika zbira prevozne ladje Tokio, 3. junija, s. Pri paroplovni družbi v Kobu se je izvedelo, da so prijeli ameriški luksuzni parnik »Bamjika« in tovorne ladje 7>President Taaft«, »President Jackson-t, »President Adamst, »President Piercet odredbo, da prekinejo svoje vožnje po Pacifiškem oceanu. Obče sodijo, da bodo te ladje odslej porabili za prevažanje vojaštva in vojnih potrebščin preko Atlantskega oceana. Američani zapuščajo Francijo Madrid. 3. junija, s. V Španijo je prispelo večje število Američanov, ki so zapustili Francijo. Američani putujejo v Lizbono, od koder se bodo z ladjami vrnili v Zedinjene države. Senera!Weygand pri Petainu Vichy, 3. jun. ir. Včeraj je prispel z letalom iz Alžira semkaj general Weygand, generalni inspektor francoskih kolonij v Afriki. Takoj po svojem prihodu se je podal k maršalu Petainu. da mu poroča o položaju v francoski Severni Afriki Ob tej priliki poudarjajo, da je general Wey- gand^ tudi eden najboljših poznavalcev položaja v Siriji. Razgovor med marŠa- Ioin Petainom in generalom Weygandom ie trajal eno uro. vicny, 3. jun. ir. Danes se sestane k t** redni seji francoska vlada. Stran 3 »SLOVENSKI NAROD«, Tonfe. I. Junija 1941. r Stor.lja Lepa proslava praznika ustave V Ljubljani je doseglo praznovanje obletnice usta' ve svoj višek v mogočni vojaški paradi Ljubljana, 3. junija. Najmlajša provinca Cesarstva in Kraljestva je prvič predvčerajšnjim proslavila praznik Statuta. Proslava v Ljubljani je potekla prav tako svečano, kakor v ostalih mestih. Ljubljančani so ponovno prisostvovali krasni paradi Divizije Grenadir-jev. Ob najlepšem vremenu je potekla proslava praznika Ustave v Ljubljani. Z vseh javnih zgradb ln zasebnih hiš so ie od jutra plapolale trobojnice in že več ur prod pričetkom parade se je zbirala velika množica občinstva vzdolž Bleiweisove ceste. Ponovno se je ponosna Divizija Grenadir-jev v paradi pokazala prebivalstvu z manifestacijo svojih sil in vojaške lepote, ki je naredila na vse gledalce najgloblji vtis. Ze prej.-nji večer so bile postavljene pred vhodom v Tivoli tri tribune, levo od vhoda tribuna za dostojanstvenike in povabljene častne goste, na desni pa dve za ostale povabljence. Pred 10. uro so se bataljoni Divizije Grenadirjev postrojili vzdolž Blei\vcisove ceste in naprej po Ma-sarv-kon in Šmartinski cesti. Okrog 10. ure je prišel na častno tribuno Vifoki Komisar Eksc. Grazioli s svojo dražestno gospo Paulo v spremstvu uradnikov in funkcionarjev Visokega Komiaa-i :ata. med njimi com. dr. Nani kot zastopnik Ministrstva za ljudsko kulturo. Na tribuni so jih pričakovali mestni župan dr. Jure Adlesič, rektor univerze dr. Matija Slavič. predsednik vrhovnega sodišča dr. Konda, predsednik apelaclje dr. Vladimir Golia. zastopnik državnega pravobranilstva dr. Stuhec, zastopnika slovenskih dnevnikov direktor Josip Reisner in glavni urednik dr. Ahčin. Ob obeh straneh častne tribune so se zbrali višji in nižji oficirji, ki niso bili v službi med parado. Kmalu potem, ko so gostje pozdravili na častni tribuni Visokega Komisarja, je prijezdil po BlPivvrisovi cesti do častne tribune poveljnik Divizije Grenadirjev general Orlando v spremstvu oficirjev E>ivizijskeg-a Generalnega Štaba. Kmalu za njim so trombe naznanile prihod Poveljnika Ar- madnepra zbora Eksc. Maria Robottia. Ob njem so bili oficirji Generalnega štaba ar-mijskega zbora. Poveljnik Divizije Grenadirjev General Orlando je sprejel raport poveljujočega oficirja in je pozdravil zastopnike civilnih oblasti. Ob prihodu Komandanta Eksc. Generala Maria Robotia je godba zaigrala himno. Komandant je sprejel raport ter pregledal postrojene čete. V njegovem spremstvu je bil tudi oddelek karabinerjev na kon;ih. Ob 10.45 .so bobni naznanili začetek parade. Culi smo odmeve romanskega koraka paradnih čet. Njim na čelu je bil prvi Grona i^rski polk pod poveljstvom polkovnika Dal Negra. Pred njimi je korakala četa karabinjerjev z godbo. Pred prvim bataljonom Grenadirjev je zastavonoša ponosno nesel polkovno zastavo, kateri je Ljubljana že večkrat izkazala čast. Za prvimi tremi bataljoni Grenadirskega polka Je korakal 56 bataljon Legije Fašistične Alilir**. C*ete so korakale v rivanaj-sterostopih. gledalci so pozdravljali vojsko. Prebivalstvo je ponovno videlo, kako dobro izvežbana in opremljena je Italijanska vojska. Množica je gledala vojaške postave, ki so po določenem redu korakale mimo in ponovno smo se vsi prepričali, da Sardinski Grenadirji po pravici uživajo sloves, katerega so si pridobili s svojimi ;;inaštvi in žrtvami v preteklosti ln v sec'.nr.ji vojni. Za Grenadirji korak?.joče Crne srajce 55. Legije Milice so šli mimo množice in častnih gostov z enako sigurnim romanskim korakom. Pod pove jstvom majorja Lambardia je korakal 21. bataljon mo.'nar-jev in 121. četa s topovi 47 32. Di.izi;sko topništvo ie bilo pod pove!istvr»m iK>lkov-nika Bogi iona. V treh skupinah s konjsko vprego se je razvrstil 13. artilerijski polk z zastavo in godbo. Temu je sledi v treh motoriziranih skupinah 11. topniški polk Armijskega zbora z zastavo. Sledile so inženjerske čete z majorjem Onestiem na 'elu. Posebno pozornost med občinstvom M vzbudili mototricikli. fotoelcktrični in drugi oddelki. Sledil ie oddelek p-^ntonir-jev. dol^o vvsfco paradnih čet so zaključili vozovi z golobi pismono£:. Njih kletke so odprli, ko so vozovi dosmeli do častne tribune. Odleteli so proti nebu in se zgubili na severni strani. Parada Grenadirjev je trajala skoraj celo uro. Naredila je na vse najgloblji vtis. Ljubljana je ponosna, da ima v go-steh slavno Divizijo Sardinskih Grenadirjev. Proslave v Novem mestu, Ribnici in Kočevju Ob istem času so proslavili praznik Ustave tudi v Novem mestu, v Ribnici in v Kočevju. Tudi v teh krajih je prebivalstvo s simpatijami gledalo in občudovalo uspele vojaške parade. V Novem mestu, kjer se nahaja Divizija Isonzo, so čete korakale mimo zastopnikov oblasti in velikega špalirja prebivalstva. V paradi so bile čete pehote in oddelki topni- itm Tudi v Kočevju so proslavili Grenadirji 2. polka s prebivalstvom vred praznik Ustava. V paradi je bil drugi in tretji bataljon polka Grenadirjev. občinstvo je vojaške postave občudovalo in pozdravljalo vojsko v romanskim pozdravom. V Ribnici je nastopil v paradi I. bataljon II. Grenadirskega polka. V paradi so bili tudi domači gasilci s štirimi vozovi. Vse prebivalstvo Ribnice je gledalo parado. Šolska deca. ki je stala v špalir-ju. je z zastavicami pozdravljala Vojsko in vzklikala Kralju in Cesarju ter Du-ceju. Popoldne je dospel v Ribnico Poveljnik Divizije General Orland ter se udeležil zelo uspelega telovadnega nastopa I. bataljona I. Grenadirskega polka. Na častni tribuni, okoli katere se ie zbra'o prebivalstvo in šolski otroci z zastavicami, so bili zbrani zastopniki oblasti in Vojske. Po telovadnem nastopu so bili vojaki pogoščeni, v krog oficirjev pa so bili povabljeni zastopniki oblasti in občinstva. Grenadirji so zvečer priredili gledališko predstavo, katere se ie udeležil tudi General Orlando z oficirji. Praznik naših kolesarjev Na O—Si fc«lf Tjrr se jc odpeljalo is LjabAaa« Novi šef policijskega ravnateljstva Ljubljanske pokrajine Dane*, j»- prispel v Ljubljano gr. uff. Et-tore Messana, da prevzame fOhfiJs kve-stnrja (policijskoga ravnatelja) Ljubljanske pokrajine. Visokega funkcionarja je sprejel Visoki Komisar Kk>c. Krnili«, Gm-zlolL Gr. uff. Meščana, ki je prišel v Ljub- niesta, je že dolgo let v državni sluZbi ter so je povsod odlično izkazal. Je Veliki oficir reda Italijanske Krone in oficir viteškega reda sv. Mavncija in Lazarja. Kvesfor je imenoval za šefa svojega kabineta komisarja - načelnika odvetnika Ijano rz Padove, kjer je bil kvestor tega Alberta Trezro. Ameriška proizvodnja letal je prepočasna Ameriška industrija ne more kriti niti lastnih ameriških potreb New Vork. 3 junija. S. V svojem uvodniku razpravlja danes »Philadelphia-Cou-rier« o razvoju ameriške letalsko industrije. List ugotavlja, da sedanji načrti, po katerih naj bi se leta 1942 dosegla produkta po 50O letal na mesec, ne more nikogar zadovoljiti, ker na njihovi osnovi ni mogoče nevtralizirati nemške produkcije in zagotoviti na tem področju angleško-air.e-riško premoč. Po mnenju Fran«laa Dra-kea, enega izmed največjih angleških letalcev iz svetovne vojne, ki deluje sedaj v Ameriki kot letalski strokovnjak, bi bilo treba leta 1942 samo za ameriške potnbe zgraditi 15.000 letal. Tesra pa ameriška industrija no ho zmogla, če se sedanji načrti ne bodo izprememli in izpopolnili. Hesf Vork. 3. junija, s. V Vancouvru v Novi Kolumbiji je nastal v neki tovarni letal, ki je gradila izključno letala za An- jrlijo, velik požar. Pogoreli so upravno po-sopje in dve veliki delavnici. Požar je uničil tudi nekaj letal. Japonska vojna misija v Turinu I urin, 3. junija, s. Člani japonske vojaške misije, ki ii načeluieta armijski general Tomujuki Jamasita in kontreadmiral I^ihiko. so obiskali včeraj kot gostje me^ta Turina tvornice Fiat Japonski vojaški go-st;e so si z velikim zanimanjem ogledali aerona\ tične zavode podjetja. Ljubljana, S. junija. Letošnje binkostne praznike bi lahko imenovah tudi praznike naših kolesarjev. V nedeljo že zgodaj zjutraj, ko s« je ostala Ljubljana komaj prebudila in ko so veliko pozneje pndrdrale po mestnih ulicah proti stolnici še kočije z birmanci, botri in botri-cami, so na vse strani, zlasti pa proti Dolenjski, proti Viču in Polhovem Gradcu ter proti ižanski strani odpeljali nešteti ko Lesarji. Proti Dolenjski so jo ubrali kolesarji po mestoma hudo kotanlast; in prašni glavni ceste do Grosupljega, kjer pa jih je večina krentla v stran p> neprimerno lepši cesti proti Krki in dalje po dolini Krke do Žužemberka, pa tudi naprej do Novega mesta. Mnogi seveda niso vozili kar naprej brez cilja, marveč so se ustavljali že prej, spravili kolesa v hišah po prijaznih vaseh in jo mimogrede ubrali na griče: do Svete Magdalene nad Šmarjem, na Polževo pri Višnji gori in drugam. Za druge, ki so vztrajali rajši na kolesih, pa je bila pravi užitek pot do Novega mesta, od koder so se nekateri zvečer vrnili tudi z vlakom. OgTomno število kolesarjev je bilo za praznike tudi v Iškem Vintgarju. Po Ižanski cesti so hitele oba dva dneva cele kolo- ne kolesarjev skozi Ig in Staje do Iške vasi in dalje v prelepo sotesko, kjer so si odpočili ob bistrem potoku ob kuhi in peki s seboj prinesenih dobrot. V Iškem Vint-garju je bil oba dneva takšen živžav, kakor smo ga ondi vajeni samo v glavni počitniški in kopalni sezoni. Letos so že zgodaj spet zasedene vse počitniške hišice na kraju soteske in ob njenih robovih. Mladina skače po zelenih travnikih, starše obde-lavajo vrtičke, vmes pa barantajo z Ižanci za drva, za krompir in fižol. Izredno dobro je bila na praznike obiskana tudi polhograjska dolina, ki je ena najmičnejših izletniškin krajev in ena najvabljivejših za kolesarje. Pot od Viča. mimo Bokale in dalje skozi Stransko vas do šujice in Gaberja je že spočetka prav lepa, naprej pa gre mimo belih vasic do Dvora in Polhovega Gradca samo tu in tam nekoliko v breg, toda ves čas ob vodi in med zelenimi bregovi. Tudi od Polhovega Gradca naprej do Ljubljanice in naokrog do Vrzdenca ter do Horjula je prav lepa pot. Kolesarji so seveda pohiteli tudi v vse druge kraje, ki so jim dosegljivi, zlasti proti Zalogu do Sostrega in pa do Vrhniko skozi Vnanje in Notranje gorice ter daljo od Podpeči proti Borovnici, Iz Hrvatske — Vlaki iz Zagreba proti morju. V smeri iz Zagreba proti Sušaku in Reki vozita zdaj dva vlaka dnevno. Prvi odhaja iz Zagreba ob S.10 in prihaja na Sušjk ob 13.45, drugi pa odhaja iz Zagreba ob 0.00 m prihaja na Sušak ob 7.36. Tudi v obratni smeri vozita dva vlaka dnevno. Prvi odhaja s Sušaka ob 6.15 tn prihaja v Zagreb ob 12.20, drugi pa odhaja s Sušaka ob 20.48 in prihaja v Zagreb ob 4.40. Vsi štirje vlaki imajo v Karlovcu zvezo proti Ljubljani. Iz Zagreba proti Splitu odhajata dva vlaka dnevno, in sicer ob 8.50 in 23.30, prihajata pa v Split ob 20.05 in 13.30. V obratni smeri odhajata vlaka iz Splita proti Zagrebu ob 14.40 in 23.30 s prihodom v Zagreb ob 5.20 in 11.15. Vsi štirje vlaki imajo na postaji F>erković-Slivno zvezo z vlakom proti Šibeniku kakor tudi na postaji Karlovac zvezo pvoti Ljubljani. Dne v-nim vlakom so dodeljeni tudi jedilni, nočnim pa spalni vagoni. Karte za spalne vagone izdaja še zmerom družba \Vagon Lits v Zagrebu, verjetno pa je. da bo zastopstvo za prodajo teh voznih kart dobila tudi ljubljanska Tujskoprorne! na zveza. Iz Trebnjega — Nar itn prijateljem v Trebnjem in okolici. Z današnjo številko smo pričeli večjemu številu Trebanjeev in okoličanov pošiljati naš list na ogled. Vse. ki jim bomo naš list pošiljali brezplačno 14 dni, vabimo, da se nanj naroče. Redno bomo objavljali važnejše novice iz Trebnjega in okolice, poleg tega pa tudi vse važnejše odredbe okrajnega župana g. Ivana Bana. Ker je »Slovenski Narode najstarejši slovenski dnevnik in je od nekdaj posvečal Dolenjski največjo pozornost, smo prepričani, da se bodo vsi našemu vabilu odzvali in se naročili na naš list. Mesečna naročnina znaša samo 14 din. naročnikom v Trebnjem pa ga dostavlja naša raznašalka takoj po prihodu popoldanskega vlaka na dom. — Se zmeraj «*e množe nesreče s strelivom bivše jugoslovenske armade. Kakor smo že nedavno poročali, je še mnogo streliva raztresenega po naših njivah, gozdovih in travnikih in se pogosto zgode hude nesreče. Ljudi zaradi tega ponovno opozarjamo, naj bodo previdni, ko kopljejo ali giabijo po njivah, vrtovih ali travnikih. Najprej se prepričajte, če ne leži na tleh še kakšno strelivo in šele nato začnite opravljati svoje delo. če bi se vsi ravnali po izdanih navodilih, bi se prav lahko ognili hudim nesrečam. — Vati niče italijanskega jezika. Da bi našim naročnikom čim bolj ustregli in jim olajšali učenje italijanskega jezika, smo poskrbeli, da ima italijanske slovarje, vad-nice in druga učila na zalogi naš dopisnik v Trebnjem, ki jih prodaja po knjigotržni c.^ni brez vsakega pribitka. Oglasite se pri njem. Učne knjige, ki jih ima na razpolago, so res dobre, tako da boste že po kratkem uku italijanščine lahko razumeli in tudi govorili. — Ogenj je izbruhnil v Pehanijevem gospodarskem poslopju. Ljudje sodijo, da ga je povzročil neki neznanec, ki je ležal na skednju in kadil cigareto, po nerodnosti in neprevidnosti pa je ogorek odvrgel v seno, ki se je takoj vnelo. Vojaki, ki so bili v bližini so ogenj opazili in takoj pohiteli na pomoč. Ze meter visoke ognjene zublje sredi lesenega gospodarskega po-siopja so pogasili in tako preprečili hudo nesrečo, saj je ogenj izbruhnil sredi Trebnjega. Za gašenje so uporabili škafe, čelada in druge posode svoje delo pa so opravili tako naglo, da ni bila intervencija motorne brizgalne. ki so jo vojaki na rokah prinesli iz Gasilnega doma, niti potrebna. Požrtvovalnim miličnikom in vojaštvu moramo izreči našo iskreno zahvalo in priznanje. Pogrešane! se javljal® Iz raznih krajev so prišli odgovori na Rdeči križ Svojce prosimo, da dv:gnejo v pisarni na Miklošičevi cesti 22b-II. došla obvestila. Dr. Ambro/ Oton. A\bclj Franc, Bach-rach Franjo. Božovič Rade B. Bajcc Germana, Bančič Matej. Rrnćič Vera. roj. Ser mazanov. Bole Stanislav, Balo-g Josip. Bu rič Pctar. Beljan Franc. Blacatin^ck Rafael. Ccrar Ladislav, Cajnko Gust', CedMnik Stanko. Čiritcvič Andrija. C'uje Rudolf. Čebuli Marjan. Debevc Franc. Dulka Ftel-ka. Djinovski Ljubomir. Drobnič Milan. D)l:nar Ivan, inž. Dolar Pave! Drajjcvič Vojo. Ferlan Maks. ir»i. Gcrk Rus'p. Roman Angelina Kuljbakm Mhajlr>, Kc./elj Oliea. Ko-mavli Janja, Kern Marjan, Kovačič F.dvin, Komlanc Ignac. dr. kc;/ar Mirko. Kaste-lic Stanislav, dr. Kavčič Jankf*. Košenlna Franc. Klanear Vilma K'm Jakob, dr Lo-be Ilinko. dr. Ljutov V!ad:mir. Libicina Fi-1 p. Kristina. Levstek Pavla, Lavrač Oskar. Mikluš Angela. Marineie lanac. Mvsilej Ciril, Mlakar Stanislava. .Marišič Stevanfca, Mullcr Mici. Mercedes Vri ser. M'heleić Janez. Malavaš;e Rudolf. Miheleie Franc, Ma-ken Edvard. Nelevie Bo<žena. Na umova Nadczda. Nemanič Francka. Not Stanislav, Ocepck Hanči. Očko Rudolt. Oskai Iffnac, Obet Viktor. Obrc/n Martin P. Peito-t Dragan, Prcmrov Vladrmir Poljanec Avgust, Plcsničar Vera, Plemelj Slavko. Pehare Silva roj. Bcvsovič. Pttrc vič Jclisav»ta, Pejo-vie Senjka PeiHer Franc Pa'averšič Klena. Pivec Valentin Perne V;da Pcnšič Milan. Pitschmann Fdr, Hesničar Vera, Ružica Angela roj Fled Razdo-'j^ki Psu I, Rf>7-ni:in Hdvard, Rebck Josip, Rogler Leon. Sitar Kvald, Saje Aiojz in ostal Sluga Vladimir, Svetina Bogomir, inž. Skubc Karlo šturm Otmar. .skufca Matija Šolar Tomaž S t c j i č Kat:ca i porodica. Tcnina Lovro Trampuš Danilo, Torkar-Spoienak Ljudmila Vukič Vladimir. Vildman Oro. Vučc-Ijie Sidak, Veras Brvgomir Vrhune .fosip. Vičar Zora Vovk M ro. Zorcc Ivan. Zu pančič Josip. Zupančič Stanke Zupan Lud vik. Zdravje Franc, /^ender Adolf. Svojcem Godič Jos*pa-Janeza sn-oro^amo. da je imenovani cddan v bolmeo v Zemunu. Pomožni kirurški oddelek LJubljana.. 3. junija Njegova Ekse. Kraljevi Visoki Komisar se je ob priliki svojega obiska bolnice dne 26. maja 11)41 prepričal o bednem Kranju bolnikov v prenapolnjenih kirurških oddelkih in odredil z velikodušno gre«to, da se temu stanju nemudoma od pomore. Da se to izvede, je bil » 1. junijem 1941 otvor-je.n pomožni kirurški oddelek v prostorih novozgrajenega kirurškega paviljona. Za to tako naplo reSitev neznosnih razmer, pod katerimi so trpeli dolga leta tako bolniki kakor zdravniki, je dolina Ekscelenei Visokemu Komisarju globolso hvaležnost vsa Ljubljanska pokrajina. Posebno hvaležna pa je bolnična uprava, ker ji je šele odlok Eksc. Visokega Komisarja hkrati in končno dal finančna sredstva in možnost za odpravo teh razmer in izročitev novega paviljona prometu. Naumovič 2ivan s soprocro, dr. Nemec Cirilo, Nerat Josip. Novak Ivanka, Novak Marija, Novitskv Vera, Nučič Marija, Jožef, inž. Nedeljkovič Stanoje. Nedeljkovič Anka, Novak Vladislav. Naglic Karol, Ni-količ Dc?sa: Ogrizek Blaž. inž. Oblak Franc, Osolnik Jemej, Opašič V jeko in ostali; Nase gledališče D K A M A Torek. 3. junija: ob 19.30: Učenjak. Red Torek. Sreda, 4. junija: ob 19.30: Komedija zmešnjav. Red Sreda. Četrtek, 5. junija: ob 19 30: Bog z vami, mlada leta! Red B. Drevi v torek ob 19.30 bodo imeli v Drami abonenti reda Torek predstavo Dete-love veseloigre »Učenjak«, v kateri bo igral Jan naslovno vlogo, Cesar, Danes. Nablocka in Plut pa komične vloge, ki so pripomogle delu do živahnega uspeha pri občinstvu. Razen njih bodo še sodelovali: Gale, Peček, Simčičeva, Vida Juvanova, Presetnik in Kaukler. Režiser: dr. Kreft. Red Sreda bo imel v sredo predstavo Shakesipeareove »Komedije zmešnjav«, delo, ki občinstvu izredno ugaja in izvablja veliko smeha ter ustvarja dobro voljo. Letošnja nova upriz-oritev te komedije je dosegla največji uspeh, kar ga je imela kdaj tekom let na našem odru. Odlični prevod Otona Župančiča in posrečene kreacije, so pripomogle delu do popolnega uspeha. OPERA Torek, 3. junija: zaprto. Sreda. 4. junija: zaprto. (Generalka). Četrtek. 5. junija: ob 19. uri: Faust. Red Četrtek. Letošnja uprizoritev Massenetove opere »Don Kihot« bo zanimiva, ker bomo sliža-li poleg Primožiča Ln Betetta v glavn.h partijah, izmenoma Kogejevo in Spanovo v vlogi Dulcineje. Vrednost opere obstoji tako v libretu kakor v glasbeni koncepciji. Manifestacije na Hrvatskem Zagreb, 3. jun. ir. Preko binkoštnih praznikov je bilo v raznih mestih na Hrvatskem več javnih zborovanj, ki so nn impozanten ničin manifestirala, kako je hrvatski narod istega duha s svojimi voditelji. V nedeljo je govoril na zborovanju v Gospiću prosvetni minister dr. Budak. Ob začetku svojega govora je posebej pozdravil prijateljsko italijansko vojsko, kar je dalo zborovalcem povod za velike manifestacije Duceju. Dr. Budak je nato v svojem govoru poudaril pomoč, ki jo je nudila Italija pri osnovanju neodvisne hrvatske države. Oemnil je tudi odločitev poglavnika, da ponudi Zvonimirovo krono Savojskemu princu. Ob tej priliki so zborovalci priredili najtoplejše ovacije novemu hrvatskemu kralju. t Od žalosti potrti javljamo, da nam je umrla naša nepozabna mati, ta^ča, babica in prababica, gospa PETRONILA F0ERSTER, ro5. Veseijr vdova skladatelja Pogreb bo v sredo, dne 4. junija 1941 ob 17.30 uri (pol Seatih popoldne) z žal, kapelice sv. Jožefa, na pokopališče pri Sv. Križu. V Ljubljani, dne 3. junija 1941. FOERSTERJEVI in MANKOČEVI Osip Dimov: Punt Bilo je pozno ponoći. Ulica je bila ie pusta in človek bi si niti ne mogel misliti, da bo jutri zjutra; po tej ulici hitelo na tisoče ljudi in da bodo vsi ti ljudje govorili, se Kmejali in hiteli po svojih opravkih. Pred vrati velike, zaprašene hiše je stal mlad par, zatopljen v svoj pogovor. — Torej pojutrišnjem, je 7asepetal fant. držeč dekle za roko in božajoč jo nežno. — Pojutrišnjem se sestaneva kakor ns-vadno ... — Ne vem — prav za trotovo ti ne morem obljubiti, je odgovorilo dekle. — Pokliči me pojutrišnjem po telefonu, kakor vedno. — A tako, po telefonu naj te pokličem T Razumem . . . Pokličem naj te . . . _ Da, dragi! Samo ne pozabi! Točno ob pol sedmih bom doma. • Fant je žalostno ponovil: _Zakaj bi se pa ne mogla sestati jutri ? _ Povedala sem ti. da jutri ne morem. je odgovorilo dekle neknm nestrpno. _ povedala si mi. da. ali povej mi tud.. zakaj? — Zaposlena sem. — Zaposlena? — Da, dragi! Zaposlena ves din. — Razumem. — Pozno je že. Domov moram. Na svidenje, drajri! — N"a svidenje, draga! Torej pojutrišnjem! Pojutrišnjem o pol sedmih se se- staneva. — Saj sem ti rekla, da ti ne morem za gotovo obljubiti. Vprašaj najprej po telefonu ! — Razumem! — Zdaj pa zbogom, čas je! — L#ahko noč! Govorila sta Se kake četrt ure in šele potem se je moglo dekle vrniti v hišo. Fant je ostal v pusti ulici. Bil je sam s svojimi mislimi. Vedno, kadar se je sestal s svojo drago, je imel vse polno doživljajev. Dekle je bilo vedno drugačno. Zdaj je bila nežna, tako nežna, da se mu je naravnost srce topilo v prsih, a potem zopet je bila mrzli ko led. Tedaj jo je moral naravnost prositi za vsako lepo besedo, za vsak nežen pogled. — Njen suženj sem. suženj njenih kapric, je pomislil fant, korakajoč po pusti ulici. — Toda suženj nočem biti več! Le kaj si domišlja! Mar sem klečeplazec? Kaj bo počela jutri? Zakaj nima časa zame? 6ele pojutrišnjem naj jo pokličem po telefonu: Ali jc gospodični ljubo, da me vidi? Kaj pomeni to? Ne maram več... Ko je prišel do avtobusne postaje, je bil že trdno odločen, zapustiti jo in si poiskati drugo. — Klara je mnogo lepša od nje. je dejal sam pri sebi in glasno, sedeč v avtobusu, v katerem je hotel neki starejši gospod na vsak način dremati na njegovih ramah. — In tudi drugih deklet je dovolj, ki mi bodo vračale ljubezen, je nadaljeval svoj samogovor. — Zakaj bi se moral mučiti ravno s to? . .. Kar je zakričal na starega gospoda: — Cujte, gospod, drugo prenočišče si poiščite. Na mojih ramah ne morete spati.., V avtobusu so se smejali vsi potniki — samo on je ostal mračen in vzlovoljen. Bil je mračen in jezen, ko je napočil naslednji dan, — Končano Je z njo! Nobene zveze nimam več z njo! Ne poznam je več! Tako si je ponavljal ves dan — ln bil je prepričan, da bo začel danes . . . novo življenje. — Ne maram je videti. Samo igra se z menoj. — Jutri naj Jo pokličem po telefonu ? Bojim se, da bo morala zaman čakati. Nočem je kl:cati ne jutri, ne pojutrišnjem. In ob pol sedmih? Oho, to si bomo že premislili .., Spal je zelo dobro. Sanjalo se mu je, da stoji pri telefonu in da hoče pozvoniti. Toda vsi aparati so pokvarjeni. Ni mogel govoriti. Metal je kopejko za kopejko v aparat. Toda denar je izginjal v žrelu avtomata, a. on vendar ni mogel govoriti. — Moj denar mi vrni... moj denar, je vpil v sanjah. Zbudil se je ves prepoten. — Zakaj ste kričali vso noč, ga. je vprašala zjutraj gospodinja. In kakšni ste? Ali ste bolni? — Končano je. končano je, je govoril sam s seboj. — Danes ob pol sedmih bo doživela svoj največji čudež. Kaj je to, se bo čudila. Zakaj me ni poklical ? Gotovo je bolan, siromak. — Ni tako, draga gospodična. Nisem bolan. Prej sem bil bolan, ko sem bil odvisen od tvoje milosti, da, takrat sem bil bolan. Sedaj sem, hvala bogu, zdrav. Zdrav in svoboden m ne briga me ves svet . ., Malo je pomislil, potem je pa nadaljeval: — Morda bi pa vendar kazalo poklicati jo o pol sedmih. — Dober dan, gospodična, bi ji rekel. Kako se počutite? Lepo vreme je danes, kaj? Na svidenje! ... Da, to bo sijajno! Takoj bo vedela, s kom ima opraviti. Da nisem tisti, s katerim bi se lahko igrala. Vsakih pet minut je pogledal na uro. Toda bilo je še zgodaj, šele nekaj minut čez tri. Vreme je lezlo počasi kakor stara želva, — Kako se počutite? Lepo vreme! Na svidenje! Ob štirih se je spomnil, da vreme ni lepo. Deževalo bo ves dan. Zato je sklenil telefonirati namesto »lepo« »grdo« vreme. — Danes je grdo vreme. Z bogom, na svidenje. V resnici v tem sploh ni velike razlike. Točno ob petih se je izprehajal pred veliko lekarno, od koder je hotel telefonirati. — Tu, od tod hoče uresničiti svoj načrt! Od tod hoče govoriti z njo z glasom, polnim ironije. Povedati ji hoče besede — revolucionarne besede: — Kako se počutite? Vreme je zelo grdo! Na svidenje! Točno bo pol sedmih je stal pred telefonskim aparatom in telefoniral: — Halo! Najdražja! Hrepenim po tebH Ali bi te lahko danes videl ?.. gter. 125 »SLOVENSKI Ljubljana v dveh solnčnih dneh Nenavadno živahen ROD c, ToreK, S. JmUJa mi. Stran S Ljubljana, 3. junija. Kdcr Ljubljane ni poznal prej. ne bo opazil nič posebnega v njenem življenju. Mesto se je pa zelo spremenilo. Ze dober mesec dni so ulice mnogo bolj živahne, kakor so bile včusih. Največja sprememba je, da je mesto posebno živahno ob nedeljah in praznikih, saj je bila Ljubljana prejšnje čase med prazničnimi dnevi pusta in prazna, zlasti ob lepem vremenu, ker so se meščani razšli na deželo. Posebno malo je bilo v mestu mladine. Zdaj se nam pa zdi, da se je prebivalstvo naglo pomnožilo. Mesto je še tembolj razgibano ker izvabljajo ljudi na ulice in trge promenadm koncerti in drugi praznični dogodki, ki so bili prejšnje čase zelo redki. Z.AČ ETEK KOPALNE SEZONE V -soboto pred prazniki so se mnogi že sprijaznili s tem, da bo treba zopet pregnati deževne praznike. Doslej je bilo letošnje vreme zelo podobno lanskemu; lani nismo dočakali prave p-mladi, pa tudi ne roletja, tako da nas je zeblo skoraj vse leto. Kopanje je prišlo skoraj iz mode. Letina je bila zelo pozna. Prav tako je bila doslej letošnja pomlad nenavadno hladna :n vse je zaostalo v rasti. Sadno drevje je cvetelo nekaj tednov pozneje kakor navadno. NTa kopanje v naravi še nismo mogli misliti. Niti treh v resnici sončnih zaporednih dni ni bilo. Meščani so se še oblačili :er zavijali, kakor da je šele konec naj-*ijše zime. Zato je pa bilo tem večje presenečenje krasno vreme med prazniki — oba dneva sonce (celo brez megle, kar je pri nas posebnost | od jutra do večera ne-wo pa sinje kakor v južnih krajih. V nedeljo pa še ni bilo posebno vroče, medtem .o je bilo včeraj že pravo poletno vreme ln toplomer je sredi m^sta kazal že 27 sto-nj. Začela M Je kopalna sezona, kar je rilo. očitno zlasti v kopališču Ilirije. Precej kopalcev je pa tudi vleklo k vodam v nabavo, a nilhovo področje se je nekoliko omejilo, zlasti pri Savi. prazniki — Tradicionalne binkošti v Ljubljani SLOVESNA NEDELJA Posebno praznična je bila nedelja. Ljubljana je prvič kot prestolnica Ljubljanske pokrajine praznovala praznik itaLjanake ustave. Mesto se je r:izživelo že dopoldne in vzdolž Blei\veisove ceste so se zbrale še večje množice kakor nedavno ob prvi mogočni paradi italijanske Oborožene Sile. Prva parada je bila na delavnik, zato je bilo ob tej priliki še mnogo več gledalcev, tičnoerti pri nas nismo vajeni. | poročamo o krasni vojaški paradi na drugem mestu. Kako velike množice so se zbrale pri paraoi, se je pokazalo po zaključku, ko je bila Aleksandrova cesta nekaj časa tako zatrpana, da se je moral ustaviti ves promet. OVENČANI AVTOMOBILI IN KOČIJE Oba dneva je pa vladalo slovesno razpoloženje tudi zaradi tega, ker je Ljubljana praznovala binkošti po stari tradiciji. Oba dneva so vozili po mestu v slovesnem tempu ovenčani avtomobili ln kočije, povsod smo screčavali birmance in birmanke z bahatimi botri in samozavestnimi botrami, v stolnici Je pozvanjalo, na Pogačar-jevem trgu in med semeniščem je bil pravi žegnanjski sejem, na Vodnikovem trgu so se vrstili elegantni avtomobili, vse to so pa skušali ovekovečiti nešteti fotografi — slika nekdanjih birmanj je bila popolna. Morda se je kaj spremenila, toda v bistvu je vendar ostalo vse nespremenjeno. Kočij je od leta do leta manj in Izumirajo koči-jaži, ki so znali tako vzneseno voziti, da njihove ceremonialnosti ne more odtehtati povsem še vedno tudi najbolj bleščeči avtomobil. SAMO ŠTIRJE KOCIJAZI Na Vodnikovem trgu je imel v nedeljo in včeraj svoje postajališče eden zadnjih naših kočijažev. Bil je seveda v »gala*-kroju, z visokim, bleščečim cilindrom, frak .so krasili srebrni gumbi, vso to lepoto so pa dopolnjevali visoki čevlji na elastiko ln Fn^žnobela svilena kravata. — V starih časih nas je bilo nad 80. je pripovedoval kočijaž. — Zdaj smo samo štirje poklicni v Ljubljani, a le jaz vozim s parom konj. Ponosno se je ozrl na svoja belca, a je pripomni L da. je imel včasih tako iskre konje kakor živo srebro, a jih je s težavo brzdal. Bilo je mnogo ovsa. ki je pač boljši od biča. Srečo je Lmel. je pripovedoval, da je zopet našel belca, ki so mu ga rekvirirali. Z njim je vozil neki kmet v mesto drva in belec je b:l odknt po naključju. — Kočijaža so oblegali bot:i. kajti kočij je bilo mnogo premalo, pa tudi avtomobilov ni bilo preveč. a vozili bi se vsi radi. Ali si morete sploh misliti birmo brez slovesnega prevažanja po mestu ? To seveda ni vse. kajti včfjsih so nadaljevali birmanje v gostilnah, a birmanec si je tudi polnil žepe in usta med kramarskimi stojnicami na sadnem trgu. Med sadjem so šle vselej najbolj v denar črešnje. čeprav so bile drage. Zato so bile naše branjevke tudi ob tej priliki izredna dobro založene s črešniami. a kupčija ni bila posebno živahna, pač zato, ker so črešnje še vedno po 24 din. V NEDELJO ZA GOSPODO, V PONEDELJEK ZA DE2ELANE Tako je bilo včasih: na blnkoštno nedeljo je bila birma za meščane, v ponedeljek so se pa vozili v mesto bahati botri in botrice z nakodranimi birmanci in ovenčanimi birmankami. Pozneje so pa tudi mnogi podeželani hoteli veljati za meščane ali se posebno postaviti, pa so prihajali že v nedeljo. Zdaj ni več tako stroge delitve med mestnimi in podeželskimi birmanci. Tudi letos so prihajali k birmi že v nedeljo z dežele, a precej mestnih je bilo birmanih včeraj. Ta običaj se je torej preživel, a binkošti v Ljubljani imajo v splošnem še vedno tradicionalni značaj. III UMEVNE VESTI — Današnji številki »Slovenskega Na-xla« smo priložili položnice. Vse naše ■aročnike prosimo, da nam naročnino, ki naša zdaj zopet 14 din mesečno, naka-jo že prve dni junija in nam tako olaj-iio poslovanje. Naročnike, ki so z naroč-'io v zaostanku, prosimo, da nemudoma ravnajo tudi zaostale zneske in si tako jamčijo redno dostavo lista. Priporo-te n:i< list tudi vsem svojim prijate-m in znancem, upoštevajte pa ga tudi i oglaševanju, kadar vam je v vašem slovnem življenju potrebno. Oglasi v lovenskem Narodu«, ki j« najstarejši venski dnevnik, imajo zanesljiv uspeh! — Wm slušateljem viAje pedagoške 4ole Beogradu in Zagrebu. Univerzitetni svet : ofeserjev ljubljanske univerze je na pros-» slušateljev višjih pedagoških sol v Beo-adu in Zagrebu sklenil, da se s prihod-na letom ustanovi v Ljubljani slovenska .sja pedagoška šola, ki bo priključena uni-n-zi. Predavanja bodo samo za slušatelje pedagoških šol v Beogradu in Za->"*bu, ki so v tekočem šolskem letu bili ▼ jd;;u in so ga morali zaradi vojne pre-niti. Tr >odo le toliko časa. da bodo imenovani lahfco diplomirali iz svojih pred-.etov. Y:š i p*sdagoftka Šola bo imela vse kupine razen VI., t. j. ekonomske komer--Lne. Ta -a bo bržčas priključena '.I., t. p prirodopisni. Glede priznanja H. .osno IV. semestra bo univerzitetni svet :»roiesorjev še posebej razpravljal. Vse informacije daje bivši podpredsednik beograjskih slušateljev višje pedagoške šole: ::.;dolf Bratok. Ljubljana VTI. Suvohorska alku Za odgovor priložite znamko. — Uvoz blaga Iz področja, zasedenega no nemški vojski proti plačilu v kliringu. izmenjavo blaga med ljubljansko po--—a ji no in pokrajinami bivše banovine, ki ]ih je zasedla nemška vojska, je v veljavi . rppenzacijski sporazum (kliring). Prizadete tvrdke dobijo informacije o določbah, ki urejajo ta predmetni sporazum, pri Zbornici za trgovino in industrijo. Določbe t-porazuma se ne morejo uporabiti za Izmenjavo blaga, ki je bilo že plačano. — Uvoz lastnega blaga. Vse tvrdke. "izično osebe, ustanove, ki hočejo uvoziti blago, ki je bilo že kupljeno ali, ki je sploh r.jincva last in je deponirano ali je sicer r.a področju biv.^e banovine, zasedenem po r mški vojski, se vabijo, da napravijo Snjo za uvoz dotičnega blaga na Vaoki Komisartat po Zbornici za trgovino in industrijo. V prošnji je tre^t navesti v*e r xlitke, ki dokazujejo, da je blago njihova A^tnina. i m naj se navede: količina Iga, vrednost, zakaj je blago na omenje-m področju, morebitni stroški, s katerimi je blago obremenjeno, ali je blago moreni i deln.» nli v celoti plačano, ime in Mvališče h.anitelja pri katerem je blago • i Frerip sno kolkovane prošnje morajo biti opiemljene s točnimi in verodostojnimi imiipm.il s katerih se podajo vse okolnosti, potrebne za njihovo oceno. — Poštna zveza s Primskovim. Pokrajinsko ravnateljstvo pošte, brzojava in telefona v Ljubljani obvešča, da je bila 1. junija pomožna pošta Gradišče, ki se -:rije z ozemliem občine Primskovo, iz-ločena iz okoliša pošte Šmartno pri Litiji n priključena pošti St. Vid pri Stični. S Primskovim je redna poštna zveza torej spet vzpostavljena. — Letina zgodnjega sadja bo letos v splošnem pri nas srednia. Vrtne in gozdne jagode kažejo precej dobro, marelice in breskve tud-, črešenj bo manj kakor druga leta, borovnic pa malo. če kažejo povsod tako slabo kakor v okolici Ljub- jane. Gotovo bodo pa letos ljudje pri nabiranju borovnic in rdečih jagod marlji-vejši kakor druga le*a. kar ?e bo poznalo rudi pri količini. Uvožene črešnje so za navadnega zemljana še vedno predrage. —Nesreče. Na cesti, nekje v ljubljanski okolici, je padel s kolesa litograf Karel Tekavec in se hujše poškodoval na glavi. Iz Črnomlja so prepeljali v bolnico 45Iet-nega posestnika Franca Papiča. ki je v kamnolomu razstreljeval kamenje, pa je tiniTia prezgodaj eksplodirala. Kamenje ga je zadelo v glavo in ga poškodovalo tudi po rokah. 17-letna blagajničarka Marija Zabukovec iz Bizovika se je na cesti zaletela v nekega drugega kolesarja in tako nesrečno padla, da si je zlomila desno no-&o. S kozolca pa je padla 51etna posestni-kova hčerka Marija Novak z Velikega vrha in si zlomila levo roko. — Za nesrečne ižanske pogorelce je darovala Kmetska posojilnica ljubljanske okolice 200 din. Iskrena hvala! Darujte za starolosk) »Dom slepih« aavod za odrasle slepe! Cek. rač. 14.672, >Dom slepih«, Ljubljana. — Začele »o rasti pomladne gobe. Tudi za gobe velja, da je letošnja letina pozna. Prejšnja leta je bil trg že maja precej dobro založen z gobami, predvsem z gobani. Doslej so pa na trgu prodajali samo ma-vrohe. čim je postalo nekoliko toplejše, so se v gozdovih pojavile prve pomladne gobe. Sicer so še zelo redke, a naši gobarji so vendar že pridno na delu, ker so nestrpno pričakovali svojo sezono. Zanimivo je. da se je razen užitnih gobanov letos precej zgodaj pojavil vražji goban, ki je ena naših najbolj strupenih gob. — Vzemi jedačo s seboJ. Izletnikom priporočamo, naj jemljejo hrano s seboj v malhi ali nahrbtniku. Izletniki med prazniki, ki tega ruso storili, so se povečini pošteno vrezali, kajti na deželi v pretežni večini gotiln gostom ne morejo postreČH. Mnogi izletniki so se najedli šele doma. — ZebUe so postavljali na cesto. V Iskem Vintgarju se je zbralo v nedeljo in na praznik na j man i okrog 1000 kolesarjev, izmed katerih Pa so bili številni precej razočarani, še preden so dosegli cilj. Ze na cesti med Igom in Stajami je bilo oba dneva najmanj dvajset defektov in •» morali prizadeti kolesarji obstati s predrtimi gumami. Po natančnejši preiskavi so ugotovili, da je bilo na cest kar po vrsti postavljenih mnogo ostrih žebljev. ki so se kolesarjem zapičili v plašče in predrli gumo. _ N'ov grob. V Ljubljani je davi umrla ga. Petronila Poerster, roj. Veselv. vdova po skladatelju. Pogreb bo jutri ob 17.30 z 2al. kapelice sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Kiižu. Pokojnici blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! — Vreme je ostalo lepo. Letošnji btn*» kostni prazniki so bili izredno lepi. Davi je bilo pa nebo že precej oblačno in dopoldne se je še bolj oblačilo. Bali smo se že. da se bo vreme zopet skisalo. K sreči se je pa že v dopoldanskih urah nebo zopet povsem zjasnilo. Barometer stoji visoko, tako da se nam ni treba bati. da bi dobili zopet deževno vreme. Lepo toplo vreme je zdaj zelo potrebno, ker je narava letos v rasti močno zaostala. Iz Ljubljane — lj Zadnja pot Cirila Pirca. Iz kapelic« sv. Nikolaja na Žalah je nastopil bivši kranjski župan in zaslužni naš javni delavec Ciril Pire v soboto popoldne svojo zadnjo pot. Na 2alah se je zbrala poleg pokojnikovih svojcev velika množica njegovih prijateljev, znancev in častilcev, da izkaže zadnjo čast možu, Čigar spomin bo trajno živel med nami. Kape- ca sv. Nikolaja, kjer so počivali pokojnikovi zemski ostanki na mrtvaškem odru, je bila polna krasnih vencev, med katerimi je bil tudi venec bivšega ministra in pokojnikovega osebnega prijatelja t dr. Alberta Kramerja. Cirila Pirca so spremili k večnemu počitku mnogi naši odličniki. Pogreb je bil lep dokaz pokojnikove popularnosti in priljubljenosti ▼ —lj Proti tivolskim topolom, ki kakor visoko zeleno stebrišče ločijo Aleksandrovo cesto in glavni drevored, smo s velikim začudenjem brali ogorčeno xahtevo, da Jm je treba takoj podreti, češ da grMh &rm<*m menda ni za park. Doslej so namreč vsi vrtnarji in vrtni arhitekti vse dob in vseh narodov smatrali jagned sa bistveni del parkov in drevoredov ter nas narod se danes obžaluje, da so doatvele krasne aleje gosposkih topolov, ki so nekdaj krasile naše glavne ceste Ln gradove ter povečevale lepoto naše slovenske domovine. Jagned i opevajo pesniki in jih občudujejo pisatelji vseh časov in jezikov, posebno Čast jim pa z neko pobožnostjo izkazuje naš narod, ki jim je zato na Štajerskem dal svetopisemsko ime »palma?. Tuje in slovenske legende izražajo to občudovanje jagnedi in j.h ovijajo s prav posebno poezijo, ki izraža visok estetska čut slovenskega ljudstva. ZVapad na to drevo moramo smatrati za žalitev narodnih čustev in tradicij, zato ga pa odklanjamo z zavestjo, da je samo izraz histeričnega sovraštva prit likovca proti mojstru, k t pomeni najplemonitejši višek slovenskega estetskega izživljanja. —lj Prezidava grajskega poslopja. Ze več let so znani načrti o velikopotezni adaptaciji ljubljanskega gradu, ki bi naj služil p rezi dan kot velik narodni muzej. Pozimi je pa ljubljansko časopisje objavilo načrte o delni prezidavi gradu na severno-vzhodni strani, obzidja pred vhodom. V okroglem stražnem stolpu bo nastala lepa restavracija, vhod bo nudil monumentalno lice in z velike terase bo lep razgled na mesto ln Gorenjsko. 2e to samo delo je precej veliko ter drago. Marsikdo je mislil, da se ga ne bodo lotili takoj. Delati so pa začeli ob koncu februarja. Najprej je treba pripraviti mnogo klesanega kamna. To delo se je lahko začelo že pozimi. Obklesa-ne so že cele grmade podpeškega kamna, že prevoz kamna na Grad po strmi cesti je upoštevanja vredno delo. Starega poslopja pa še niso začeli prezidavati. Vsa dosedanja dela so bila le pripravljalna. Pri prezidavanju bodo potrebovali tudi precej cementa, ki ga pa zdaj ni, zato je tudi to delo precej zadržano. Kiju1) temu je pa zaposlenih že precej zidarjev, 15, s težaki vred je pa doslej delalo nad 20 delavcev. —lj Varujte svoj ngled tudi na sprehodih! Prejšnje čase, ko so meščani hodili ob nedeljah na izlete, so >dajali duška« svoji ljubezni do narave z indijanskim kričanjem na deželi, da so se jim preprosti ljudje upravičeni čudili ter posmehoval!. Zdaj se pa morajo meščani zadovoljiti s samimi mestnimi sprehodi v neposredni bližini mesta. VeČina sprehajalcev tu ne pozablja na svoje dostojanstvo, a med njimi so tudi posamezniki, ki sramote s svojim vedenjem ne le sebe, temveč tudi druge meščane. Se pomislijo ne. da nas tudi po vedenju na na5i javnosti. Bodi mu lahka zemlja! sprehodih sodijo nedomačini, ki ne morejo razumeti, kaj pomeni divjaško tuljenje na poteh, kjer sicer srečujejo na pogled civilizirane ljudi. Tako se je tudi včeraj razlegalo po rožniškem gozdu tuljenje, kakor da so tja preselili umobolmco s Studenca. Večina sprehajalcev se je zelo zgražala nad tem nenavadnim junaštvom puhlo-glavcev in mnogi so se sramovali namestu njih. Spričo takšnega zverskega tuljenja ljudje niti vedo, ali tulijo nevarni norci ali ne. - —lj Začetek kopalne sesone. Zo v nedeljo je pritisnila prava poletna vročina, saj na nebu ni bilo oblačka, vsaj ne do poznega popoldneva. K vsem vodam v okolici so že dopoldne prihajale množice vnetih kopalcev, ki jim to pot ni bilo treba ostajati le zunaj na bregovih, marveč so lahko od časa do časa poskakali tudi v vodo. Grada-ščica je bila že kar topa, zato se je nabralo zlasti veliko kopalcev z Viča, Rožne doline in od drugod, na Bolcalcah. Tudi v Malem grabnu je kar mrgolelo mladine cd Trnovega do Bonifacije. Na Savi ob To-mačevem je bilo še večji ždvžav. vendar ie Sava zaenkrat še premrzla, bo se pa. če bo vreme ostalo lepo. tudi kmalu ogrela. Seveda je bflo dobro obiskano tudi kopališče na Ljubljanici, kjer so si ljudje pošteno pre- LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Roman o veliki ljubezni, zakonu in materinstvu LJUBEZEN SE VRNE (.aro le I .oni bard — James Ste\vart KINO MATICA — telefon 22-41 Kino SLOGA. tel. 2 7-30 Danes poslednjič i TRIJF VRAGI Iran Gabin. Annabella in F. Graver l.inh.ivni drama mladih cirku&kirt akrobatov Kino UNION. tel. 22-21 Predstave ob 16., 19. ln 21. url! Italijanski velefilm ETTORK FIERAMOSCA V slavnih vlosrah: Gino Cervi. Elisa Cegani, Clara Calamai in drugi! Film Je v celoti opremljen s slovenskimi napisi! grel1 ude. nekateri celo prehudo, tako da so se morali zarad: solnčarice umakniti pre/.£odai domov v postelje. Prav leo obisk ie bil tudi rta kopališču Iliri ie. kjer se je kopalo tudi mnogo italijanskih oficirjev in vojakov. —lj Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča, da je s 1. junijem t. 1. uveden poletni čas odpiranja in zapiranja trgovinskih obratovalnic od 9. do 12. in od 16. do IS. Združenje prosi, da se članstvo strogo drži predpisanega odpiralnega in zapiralnega ćasa. Proti kršiteljem se bo postopalo disciplinsko. Kupujoče občinstvo pa združenje prosi, da upošteva navedeni po-ctni Cas in pravočasno nakupi blago. 294n —lj Umrli so v Ljubljani od 2S. do 29. t. m. Osterc Slavko. 46 let, profesor c*rž. konservatorija; Ciber Ivan. 78 let. stroj lik jugoslov. tiskarne v p.; Marolt Jernej, 40 let, delavec; Bogataj p. Rafael, kapucinski gvardijan v škof ji Loki, Marijin trg; Sten-ta Franc, 86 let, sodni pis. ravnatelj v p.; Velikanje Otilija Svetislava, roj. Znidar, 47 let, žena uradnika ban. uprave; Rataj Marija, sestra Lavrijana, 31 let, usmiljena sestra sv. Vinc. Pav.; Grilc Ivana roj. Bo-nač, 91 let, vdova tajnika Ljudske posojilnice; Peric Franc, 30 let. bivši artil. narednik; Hrašovec Evzebij, 74 let, viš. žel. nadzornik v p.: Boben Josip, 68 let, žel. upokojenec; Lovšin Ivanka, 16 let, usluž- benka cvetličarne; Eržen Ivana, roj. A*-mič, 65 let. upokojena delavka tob. tovarne; Pire Ciril, 77 let, trgovec in posestnik; t ljubljanski bolnici so umrli: Hribar Anton, 72 let, tovarn, delavec; Drobne Franc, 3 leta. sin Žagarja, Sv. Jurij pod Kumom; Svajger Alenka, 2 in pol meseca, dojenček. Maribor; Suhanek Egidija, 14 let, hči popravljalca dežnikov. Trata, obč. št. Vid nad Ljubljano; Djurdjevič Djordje, 30 let, žand. kaplar, Sušak; Pižem Marko, 7 let, sin tovarn, delavke. Mala Loka, obč. Ihan; Jakša Štefan, 70 let. posestnik. Prelišje, obč. Semič pri Črnomlju; Cirman Franja, 64 let, posetniea. št. Vid nad Ljubljano; Lassner Amalija roj. Demšer, 69 let, vdova žel. uradnika; Lusner Ernert. 10 mesecev, sin zlatarskega pomočnika; Opravil Jožefa, pol leta. hči Čevljarskega pomočnika; Trobentar Alojzij. 48 let, posestnik, Gorenja vas prt Leskovru. lj— Določitev katastralne meje in meja javnih potov v katastralnl občini Zg. SiSki se bo pričelo v ponedeljek, dne 9. junija. Podrobnosti so razvidne z razglasov, nabitih na vseh občinskih deskah. Vse potrebne informacije daje geometrski referent mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ul. št. 7/1. —lj Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske bo imel drevi ob pol S. skupno pevsko vajo pod vodstvom ravnatelja Poliča. Ker je koncert prav blizu, vabimo vse iu toeno. — Odbor. —lj Murnov večer priredi jutri ob 20 v mali filharmonieni dvorani v spomin štiri-desetletnice pesnikove smrti Slavistični klub. Sodelovali bodo slavisti, Murnove pesmi bo brala ga. Sarieeva. Vstopnine ni. I j— Fr.'avteva cesta od Levstikove ulice do telr'/.nišUfga prehoda bo od 3. junija dalje za vozni promet zaprta zaradi naprave lahkega cestnega tlaka. Ker je delo mogoče samo ob sončnem in suhem vremenu, bo trajalo ob dobrem vremenu kakih 10 dni. —lj Za mestne reveže je podaril 150 din g. inž. Fiane žužek z gospo s Ceste 29. oktobra v počiščen je pok. ge. Mice Pehanl-jeve; v pocašeenje pok. ge. Marije Vrančić je pa poslala 100 din neimenovana prijateljica. 200 din sta v ta namen nakazala ga. Milka in g. Ivan Vrančić z Dolenjske ceste 13: namesto venca na krsto Ivana Cibra pa so zbrali 180 din stanovalci hiše Vosnjakova ulica 4. Vsem dobrotnikom izreka mestno poglavarstvo najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiran i h. Počastite rajne z dobrimi deli! Camasio-Oxilia: Bog z vami, mlada leta! Popularna italijanska komedija iz štu4entovskega življenja je dosegla lep uspeh Ljubljana, 3. junija. ^.Najlepša je mladost:^ poje tudi naša popevka, preprosta, topla in iskrena. Mladina jo prepeva prešerno in srečna, starejši in stari pa ji pnkimujemo in neslišno vzdihujemo: »Nikoli več ne bo tako lepo. Bilo je in minilo. Za vselej.< Pa si mislimo, kako neskončno radi hi bili Se enkrat tako veseH, neugnano poredni in neznansko neumni kakor nekdaj. Mladi smo bili, za vse tako hitro navdušeni, povsod lepoto in dobroto iščoči, povsod ljubezen nahajajoči in uajoči. Dokler nas ni zajelo življenje, polno dolžnosti in odgovornosti, strašno trezno in navadno strašno enolično. Iz takega občutja in spoznanja sta napisala se pred prvo svetx>vno vojno dva absolventa vseućiUšča v 'Turinu, Sandro Camasio in Nino Cocilia preprosto igrico z naslovom Addio, giovinezza, Z bogom mladost! Dotlej neznana, dramatika sta črpala pač iz lastnih doživljajev in nezavedno ustvarila delce, ki je imelo nepričakovan uspeh. Igro, na pol veselo, na pol melanholično, so uprizarjali italijanski poklicni in diietantovski odri neštetokrat in jo ponavljali brezkončno, preprostost, iskrenost, toplina, življenjska resničnost so ji dali moč in lepoto, ki je privabljala. Nič novega, nič globokega ne prinaša igrica, a gledalec uživa ob nji zopet enkrat slike iz študentovskih časov, slike iz Tu-rina, ki so natančno take, kasršne so bile doživijane od študentov po vseudiliskih mestih vsega sveta, pa spremlja te italijanske akademike, ki so bili prav taki, kakor so povsod. Kakor naša pesem »Najlepša je mladost ... ne pride več nazaj«, poje tudi v tej igrici neviden zbor: >Kako beži lepota! In dni brez ljubezni ne bo nazaj, ne bo nazaj!« — Povsod torej isto, povsod Isti ljudje. Studentovska gospodinja z lepo hčerko. Medlcinec Mano je že dve leti pri njima na stanovanju. Zdaj stoji pred promocijo. Ljubil je Dorino. Brez sebičnoati in brez upov na zakon sta uživala mladost in lepoto ljubezni. Ko Mario postane doktor, se poslovita, z bolestjo, a trezno v zavesti, da je vsega konec. Starši so veseli, da je konec stroškov in je sin na cilju. Marto pa je žalosten, da je konec študentov-skega radosti polnega življenja in konec ljubezni z Dorino. Zdaj se začne filisterij z dolžnostmi in odgovornostmi. Tu pa je še študent Leone, bogat, dober fant, kl je Martu zmerom uslužen, a grd, neroden, dekletom zoprn. Ker je ostal brez ljubice, si je izmišljal pustolovščine z dekleti in ženami, da ga ni bilo sram pred srečnimi tovariši. Gospa Elena. na starega moža privezana bogatinka. se hoče odškodovati z ljubeznijo Maria, toda Dortna jo pregovori, da ji Marta le še pusti par tednov. Prizor med Eleno in Dorino je sploh najbolj dramatičen in lep. Poleg tega pa prizor, ko Leone prizna svoje bivše laži in je v svoji nerodnosti v napotje M ari u in Do rini ob njunem slovesu. G. Samec je igrico lepo poslovenil, prof. O. Sest pa prav dobro uprizoril in okusno opremil. Ljubko, nesebično in vdano Do- rino lzvi^tno doživlja Anica I^evarjeva; Kleno igra elegantno in močno Mira Danilova: odličen, ker ves naraven in topel, je Kraljev Mario, prav posrečen v svoji izvirnosti Severjev I^eone. A slabo sem ga razumel. Gabrijelčičeva K realistična šivilja debeluška Ema, Rakarjeva tipična študen-tovaka gospodinja Rosa, Slavčeva cvetli-čarka, Drenovec si lak veseljak akademik Carlo, Tiran in Milčinski dva posrečena uporniška bruca, Gregorin in P. Juvanova pa po maskah in nastopu ginljivo resnična starša- Igra je zanimala in ugajala, zbujala dosti smeha zlasti s prvima dvema dejanjema; tretje je nekoliko raztegnjeno in s svojo bridkostno zgovornostjo mestoma papirnato. V splošnem je žela predstava s prav dobro uprizoritvijo in živahnimi kreacijami uspeh, ki jamči, da bo igra privlačevala tudi naše občinstvo. F1". G. faet etnica KOLEDAR Danes: Torek, 3. junija: Klotilda DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ljubezen se vrne Kino sloga: Trije vragi Kino lnion: Ettore Fieramosca Kino Moste: Gtil-Baba in Jezdec brez stra~ hu DEŽURNE LEKARNE I>a.ne»: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, KuraJt, Gosposvptska cesta 10. Eohinec ded-. Cesta 29. oktobra 31. Proslava v Splitu S|klit. 2. jun. s. Tudi v Splitu so včeraj z velikimi vojaškimi svečanostmi prvič proslavili praznik ustave. Svečanosti je prisostvoval tudi član nacionalnega Faši-.-rtičnega direktorija Parenti. Po svečanosti je novi pokrajinski zvezni tajnik Cappi prevzel svoje posle. Senator Tacconi. komisar splitske mestne občine, je imel govor, v katerem je proslavljal Mussoliniia in italijanske vojne sile, ker so končno resile Split izpod tujega jarma. Bivši italijanski generalni konzul v Splitu Arduinl je nato Fašistični zvezi v Splitu izročil staro dalmatinsko zastavo, ki so jo dolga leta čuvali na generalnem konzulatu. Nazadnje je Parenti v Ducejevem imenu ugotovil, da se je tako ustanovila zveza borbenih Faši-jev v Splitu. Protestna zborovanja angleških delavcev Lizbona, 30. maja. s. Iz Londona poročajo, da je zaradi ukinitve lista »Daily VVorker*. znanega glasila angleških delavcev, priredilo 800 delavskih organizacij protestna zborovanja. V 160 skupinah tako zvane organizacije za obrambo, ki so imele v listu svoje glasilo, so razdelili nad 250 tisoč letakov z ostrimi kritikami vladne politike, ki hoče s silo zatreti sleherni poizkus tiska, da bi ljudstvu predočil resnico o sedanjem položaju Velike Britanije in njene bodočnosti. MALI OGLASI Kolesarje — kolporterje za Vič, Rudnik, Moste, Stožice in Dravi je iščemo. Oglasijo naj se samo sposobni mlajši moški. Uprav* „S/ov. Naroda" KAUČE nove modele po nizkih cenah dobite pri TAPETNIŠTVO E. ZAKRAJSEK Miklošičeva S4 NI SE VAM BATI HRIPE, če uživate zdravilno in bolezni preganja jočo »AMBR02EVO MEDICO« ki jo dobite le v MEDARNI. Ljubljana. Židovska 6. 26. T. POUČUJEM italijanščino, nemičino ab" francoščino v skupinah in posa-nežno s presenetljivo hitrim uspehom. Pridem lahko na dom. Cene nizke, uspeh zajamčen. Pojasnila in prijave vsak delavnik od 18. do 20. ure v Karadžičevi ul. 10, pritličje — Kolezija. 957 ENOSOBNO STANOVANJE podstrešno, oddam za julij. Pojasnila: Ciber, Cojzova cesta. 9fcran 4 Btafc 125 Ljubljana si mora pomagati predvsem sama da bo primerno preskrbljena z najp otrebnejšimi živili — Ustanovitev posebne kmetijske ustanove Ljubljana, 3. junija. Pri dosedanjih prizadevanjih, da bi preskrbovali mestu dovolj živeža tudi v najhujših časih, so mislili predvsem na zagotovitev uvoza in kupičenje živil v skladiščih. Preskrbovanje mesta z živežem je bilo odvisno od uvoza, šele letos smo sprevideli, da si tudi mesto samo lahko v veliki meri pomaga, če izrabi doslej neizkoriščeno zemljo. Spoznah smo. da je ta način preskrbovanja najbolj zanesljiv, kajti kar pridelaš, je zanesljivo v tvojih rokah; lahko bi uporabili rek. da je boljši vrabec v roki kakor golob na strehi. Pridelovanje živeža v mestu samem je priporočljivo že iz samih gospodarskih razlogov, kajti Škodljivo je puščati neizrabljeno primerno zemljo, zlasti še, če je dovolj delovnih moči, ki bi sicer ostale brez dela. Razumljivo je pa si veda, da mesto samo ne more pridelati toliko živeža, kakor ga potrebuje, že zato ne. ker je mnogo premalo .zemlje za obdelovanje, četudi bi bilo dovolj delovnih moči. Kljub temu je obdelovanje zemlja na mestnem ozemlju izrednega pomena: samo pomislitie. kako težko bi bilo pr-5krbovanjc mest z živežem šele tedaj, ko bi morali uvažati vso zelenjavo, sočivje, ves krompir, fižol itd.! FVi prehranjevalnih EadeVan smo pa skoraj povsem pre- zrli, da bi si mesto lahko zelo pomagalo s svojo živinorejo, predvsem s perutninar- etvom. rejo tako zvanih malih živali, kuncev in koz. pa tudi z rejo prašičev. Sele zadnje čase M nekaterim odpirajo oči — začeli so uvulevati. da bi bilo lahko ustvariti gospodarske pogoje za velikopotezno kmetovanje v mestu ter da bi si mesto ob smotrni organizaciji v veliki meri pomagalo samo. KDO JE POKLICAN? Nedavno smo opozorili na zamisel, naj bi se pod okriljem mostne občine ustanovilo posebno kmetijsko podjetje, velika farma za rejo perutnine in prašičev. Ustanovitev takšnega podjetja smo zagovarjali, ker je naloga mestne občine, da se predvsem zanima za vprašanje preskrbe mesta z živežem in ker bi občina takšno podjetje tudi najlažje ustanovila, saj ima dovolj ze:nljiPč in lahko bi našla kapital za investicije. Občina ima tudi gospodarski urad. strokovnjake za razne gospodarske zar]eve. kmetijskega referenta in ves upravni aparat, ki bi pripomogel, da bi bilo podjetje ustanovljeno hitro. Hkrati smo predlagali, naj bi občina organizirala pobiran je pomij, ostankov sočivja, zelenjave, jedi lto„ kar vse zdaj gnije po smetiščih in odteka po kanalih. Dejali smo, da bi podjetje lahko poslovalo brez rizika uspešno, saj bi bilo v mestu dovolj odjemalcev za meso. mast, perutnino in jajca. Režija bi bila v vsakem primeru krita z dohodki, zlasti še. ker bi bilo podjetje organizirano racionalno. KAJ PRAVIJO STROKOVNJAKI? I>a je bila zamisel vredna upoštevanja, spre vidimo že po zanimanju za njo na mestni občini, še preden smio pisah o nji, so razmišljali o nekem povsem konkretnem načrtu ustanovitve posebne podobne ostanove pod okriljem mestne občine. Priglasila se je izvrstna organizatorna, gospodarsko dobro podkovana moč, ki je pripravljena izvesti organizacijo podjetja. Toda podjetje je šele treba ustanoviti, kar seveda ni tako lahko. Razumljivo je, da morajo načrt še presoditi strokovnjaki. Ko si kmet ustanovi dom ter začne kmeto-vati, sicer nihče ne proučuje, ali bo njegovo >podjetje« donaAwWyurrlyyah<, glede zadržanja Arabcev in njih naklonjenosti do sil OsL Arabski svet je na strani Osi, piše Ust, ln to lz raznih dobro utemeljenih razlogov. Izvzeti so samo nekateri plačanci Anglije, kakor na primer Trans jordanski emir ln Egipčan Ahmed Naher. Arabski svet je poln simpatij ln zahvale do Mus-solinija tn fašistične Italije, ker je vedno lepo ravnala z Arabci in muslimani v italijanskih kolonijah. Pisec je opozoril na Izjavo, ki Je bila sporočena lz Berlina po radiu glede zadržanja Nemčije do Arabcev. Glede tega zadržanja je z Nemčijo v popolnem soglasju tudi zaveznica Italija. V nasprotja s tem pa je angleška politika v arabski b deželah zoprna, tn sovražna. Naštete so vse krutosti, ki jih Je storila Anglija v Palestini, in vse trpinčenje, katerega Je moralo arabsko prebivalstvo prostati zaradi Angležev. Eden Je s svojo poIftTJco popolnoma po-Jrnzen v Egiptu, v Transjordanljl m v Turčiji. Zaman si Je Eden prizadeval pridobiti simpatije arabskih vodij. Arabci nikoli ne bodo pozabili lekcije lz svetovne vojne m sleparskih obljub Anglije, Arabci Imajo dober spomin in niso tako naivni, da bi jih bilo mogoče ponovno osi opariti, posebno sedaj, ko so priče angleškega napada na Irak, ki Je sveta arabsko-lslamska dežela. tnserirajte v „S1. Narodu44! l Tito A. Spagnol: IZDAJALSKA PUNČKA Roman i. Če bi moji bolniki vedeli, da nameravam napisati roman, bi me morda cenili manj, kakor me zdaj. Toda k sreči nihče izmed njih ne čita romanov ln tako kot praktičen zdravnik ne bom utrpel na dobrem glasu nobene škode, čeprav bo morda moje ime nekoč zapisano na ovitku knjige. Kar se tiče mene, bi tega sploh ne storil, toda moja žena se že tako dolgo ukvarja z mislijo, naj napišem to zgodbo, da sem se slednjič odločil storiti to nji na ljubo. Sicer mi pa ne nudi zima na kmetih nobenega razvedrila, pa tudi ne mnogo dela, kajti zdravje kmečkih ljudi je vedno trdno in o mnogih urah čez dan bi ne vedel, kako naj jih prebijem. Namestu da bi listal po katerikoli svojih znanstvenih knjig, ki jih znam že na pamet, hočem poskusiti s pisateljevanjem, ko bo sedela moja žena pri oknu z ročnim delom in kdo ve, dali ne bo stvar zabavna*. Prav za prav bi je ne hotel tako označiti. Zunaj že rosi dež, pomešan s snegom; tu v najinem kabinetu je prijetno toplo, moja žena dela x lahnim smehljajem mirno v svojem kotu in mi- sli bogve na kaj. S svojimi ponesrečenimi in sočutja vrednimi poskusi, začeti prvo poglavje, sem pokvaril že več pol papirja. Še nikoli si nisem tako belil glave, kakor v teh prvih urah kot romanopisec in priznati moram, da ctrtim, kako se oglaša v meni nekaj spoštovanja in občudovanja do gospodov avtorjev, ki se mi njihovo delo doslej ni zdelo posebno težko. No torej. nI vendar mi ni treba izmišljati si zgodbe, ker je to poročilo o resničnem dogodku iz mojega življenja. Ali izvirajo morda težkoče iz tega, ker sem si vtepel v glavo pisati po določenem načrtu, kakor sem to opazil pri dobrih pisateljih? Naj bo že kakorkoli, s tem ne računam. Poslovimo se torej od modro izgrajenega romana in zadovoljimo se s tem, da bomo poročali o stvareh, kakor so se odigravale od začetka do konca, da bomo pripovedovali o njih trezno in brez pTeetnzije in če bo moja žena razočarana, da nima njen mož niti trohice literarnega talenta, kajti ona bere zelo mnogo in se razume na to, se ji bo godilo samo prav. Tako, zdaj pa lahko začnemo. Neke noči, bilo je okrog ene, sem bil še buden in baš sem nameraval nekaj zabeležiti si, ko je močno pozvonilo, da sem planil pokonci. Odhitel sem iz stričeve knjižnice odpret vrata. Ob svitu sveče sem spoznal obraz nočnega gosta. Bil je Lorenzo, hišnik vile Da Camino. — Kaj še ne spite, gospod doktor? — je za jecljal, se odkril in obstal na pragu. — To je zelo dobro. Potrebujemo vas in vašega strica v vili. Našli smo grofico, ubogo grofico Matildo ... Toda ne. Niti tak začetek zgodbe ni dober. Ta pozni poset in vse drugo, kar mu je sledilo, se je odigral točno 4ako, kakor ga bom opisal in s tem posetom se pričenja tudi moja zgodba kot taka. Toda poprej moram pojasniti še nekaj drugega, zlasti, kako sem se počutil v stričevi hiši in zakaj so v vili Da Camino razen nanj takoj mislili tudi name. Stopimo nekoliko nazaj in začnimo z mojo boleznijo. To je bila precej resna in dolgotrajna zadeva. Profesor Daburi, ki sem bil že tri leta njegov asistent in ki je videl v meni enega svojih najljubših učencev, se je bil sam zavzel zame. Ko sem slednjič zdrav zapustil kliniko, je upal, da se bom lahko kmalu lotil svojega dela. Toda moje okrevanje je trajalo precej dolgo. Pripomniti moram še, da je bilo te v juliju in da je pritiskala tistega leta v Rimu huda vročina. Tako moje okrevanje ni šlo posebno gladko, bil sem vedno slaboten in izčrpan. — Dragi Rosati, če ostanete tu, vas ne bomo tako kmalu zopet videli na nasipu, mi je dejal nekega dne profesor Daburi. — Poslušajte me vendar. Sedite v vlak in privoščite si izpremembo zraka. Ce preživite nekaj mesecev na svežem podeželskem zraku, boste že videli, da se vrnete zdravi in krepki, kakor ste bili. Vašega mesta tu ne bo nihče zasedel. Razumete? Zdaj vas pa nočem ve* videti tu. Na svidenje jeseni, dragi moj . . . moj.•« Stisnil mi je roko, se nasmehnil izpod očal in odšel svojih značilnih kratkih, drobnih korakov. Moj vrli učitelj je gotovo imel prav. Izprememba zraka bi mi bila gotovo koristila bolj, nego vsako zdravljenje. Toda kam naj bi se bil napotil? V okolici Rima ni tako težko najti kraja, po možnosti na gori, kraja, kjer je zrak svež, kuhinja dobra in življenjski stroški nizki. Ta čas, ko sem v neodločnosti izgovarjal sam pri sebi imena nekaterih vasi, ki so mi prišle kot prve na misel, sem se nenadoma spomnil svojega strica Pol da. — Saj res! Koliko let že nisem videl strica Pol-da! Zadnjič sem ga videl ob smrti moje matere, njegove sestre. Od tistega dne se ni več ganil iz Formeniga in nikoli mi ni prišlo na misel posetiti ga, čeprav me je vabil v vsakem pismu. Toda Formeniga je bila tako daleč, razen tega pa nisem imeli nikoli posebno tesnih stikov s stricem, čeprav je bil edini še živeči moj sorodnik. Vse svoje življenje sem se le nekajkrat sestal z njim. Ko je moja mati še živela in ko je tudi on stanoval v Rimu, kjer je bil profesor v nekem seminari ju, je le redko zahajal k nam, ker se z mojim očetom nista dobro razumela. Moj oče namreč ni mogel trpeti duhovnikov, seveda iz principa, ne pa, da bi imel kaj osebno proti stricu Poldu. Toda moj oče je bil svobodomislec, kakor se je govorilo takrat, zagrizen pozitivist in vedno, kadar sta se srečala, je nastalo med« njima neizogibno prerekanje. Zato sta se izogibala drug drugega. Urejuje Josip Zupančič H Za Narodno tiskano Fran Jmn M S* aprmvo m faatuatui del Usta Vlad. Regalrjr U Val t Izubijani