FIMEX d.o.o RAČUNALNIŠKA IN BIROTEHNIČNA OPREMA TELEFAXI! Atestirani telefaxi FUJITSU Canon že od 1.100,00 DEM Prodajno-razstavni salon pri hotelu Paka v Velenju, tel. 852-465, fax 856-913 Praznik Zemlje Vsak od nas ima svoj osebni praznik, ki ga praznuje aii pa ne. In tudi Zemlja ima svoj praznik. Vsako leto 22. aprila. Že tretje leto zapored pripravlja "Ramaton, Skupina za duhovni razvoj Velenje" srečanje v počastitev svetovnega dneva Zemlje. V goste so povabili znanega slovenskega popotnika in pisatelja Toma Križnarja, ki je že večkrat obšel vse kontinente našega planeta in ki zna tudi kot predavatelj s posebno toplino, na preprost način približati največje modrosti življenja. Tomo Križnar ima za današnji čas še posebno pomembna sporočila. Ob diapozitivih z njegovih potovanj bo tokrat predaval na temo "Samotne sledi". V programu bodo sodelovali tudi Rajko Ran-ganatha s petjem duhovno -ekoloških pesmi in igranjem na kitaro, s flavto ga bo spremljala Za-lika Tisnikar, Josip Bačič pa bo predstavil nekaj svojih pesmi, ki govorijo o odnosu človeka do narave. Srečanje bo v banketni dvorani Hotela Paka v Velenju jutri, 22. aprila ob 19. uri. Vabljeni! (bš) Pozdrav pomladi iz mladih grl Vse lepše pojejo Zasedal le zbor Krajevnih skupnosti SO Velenje "Da" za osnutek proračuna in takso za varstvo okolja Zveza kulturnih organizacij občine Velenje je pred tednom dni pripravila 37. revijo Pozdrav pomladi. Na dveh koncertih v dvorani glasbene šole Frana Koruna Koželjskega v Velenju se je predstavilo 17 otroških in mladinskih zborov Šaleške doline oziroma zapelo Je 790 mladih pevcev. Nabito polna dvorana je njihovo ubrano petje burno nagradila. Tudi na pogovoru po reviji so zborovski strokovnjaki ugotavljali, da so mladi pevci zapeli še bolje kot minula leta. (tp, foto: mz) Več kot sto spisov in risb VELENJE - Letošnjega januarja je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje razpisal javni natečaj za najboljši spis in risbo na temo "promet in prometna varnost leta 2050", namenil pa gaje učencem vseh osnovnih šol velenjske občine. Na natečaj so se odzvale vse osnovne šole in SPV-ju poslale preko stoi spisov in risb. Pregledala in ocenila jih je posebna komisija, ki nikakor ni imela lahkega dela. V ponedeljek je SPV dvajsetim najuspešnejšim šolarjem v avli velenjske občinske skupščine podelil praktična darila ,in sicer žepne računalnike( na sliki). Nekaj risb je v avli razstavljenih, u-čenci so najboljše spise prebrali, o namenu natečaja in izvirnosti risb in sp- Zelo uspešna krvodajalska akcija Kar 1270 krvodajalcev isov je spregovoril predsednik SPV-ja Julijan Slemenšek, učenci osnovnih šol Livada in Bratov Letonje so pripravili priložnostni kulturni spored, tej slovesnosti pa so prisostvovali tudi predsednik občinske skupščine, predsednik izvršnega sveta in nekateri člani, ravnatelji osnovnih šol, člani SPV-ja, predstavniki avto šol in drugi. MB.Mugerie Občinska organizacija Rdečega križa Velenje je v začetku aprila organizirala prvo letošnjo krvodajalsko akcijo v občini Velenje. Odziv na njihovo vabilo je bil izredno dober, saj seje v Domu učencev v Velenju akcije udeležilo kar 1150 darovalcev te življenjsko najpomembnejše tekočine. Darovana kri je bila namenjena Zavodu za trnasfuzijo krvi v Ljubljani. Hkrati, v četrtek, je bila krvodajalska akcija tudi v Ravnah pri Šoštanju. 120 krajanov Raven, Belih Vod, Plešivca in Cirkovc je obogatilo krvno banko Transfuzijske postaje celjske bolnišnice. Minulo soboto so, prav tako za potrebe celjske bolnišnice, darovali kri tudi krajani Šmartnega ob Paki in njegove okolice. Med človekoljube seje tu vpisalo 100 darovalcev. Darinka Herman iz OO RK Velenje nam je povedala, da so bili tako velike udeležbe, sploh, ker je to prva krvodajalska akcija v le- tošnjem letu, zelo veseli. Prav gotovo jim to ne bi uspelo brez zvestih krvodajalcev in tistih, ki so jim pomagali pri organizaciji akcije, zato se jim najtopleje zahvaljujejo. Letos bodo krvodajalci iz občine Velenje štirikrat darovali kri tudi za potrebe Slovenjgraške bolnišnice. V mesecu marcu so v organizaciji KO RK Zavodnje v to bolnišnico že peljali 32 krvodajalcev iz tega kraja. mbš) četrtek, 21. aprila 1 POČITNIŠKO DELO 160-letnica šole ŠMARTNO OB PAKI - Na osnovni šoli bratov Letonje v Šmartnem ob Paki je že vse nared za jutrišnjo (v petek) obeležitev 160 - letnice tamkajšnje šole. Na prireditvi v avli šole, začeli jo bodo ob 18. uri, bodo predstavili Bilten o dejavnostih v tej hiši učenosti v zadnjih 10. letih, Grafično likovno mapo in Zbornik otroškega gledališča. Z njim bodo proslavili tudi 15 - letnico delovanja otroške skupine šmarškega Gledališka pod kozolcem. _ Dan upora proti okupatorju Letošnji 27. april bomo v velenjski občini svečano proslavili na osrednji proslavi jutri (v petek) ob 19. uri v domu kulture v Velenju. Slavnostni govornik bo državni svetnik dr. Jože Zupančič, v kulturnem programu pa bodo nastopili Rudarska godba Velenje, moški pevski zbor Kajuh in recitatorji. Pod pokroviteljstvom velenjskega izvršnega sveta bosta prireditev pripravila občinska Zveza borcev in Kulturni center Ivana Napotnika Velenje. MLADI Lady Miloška Nott znova v Velenju Nagrada za učitelje begunske šole Včeraj se je na krajšem o-bisku v Velenju znova mudila dobrotnica Miloška Nott iz Velike Britanije. Namenila ga je predvsem seznanitvi razmer glede reševanja begunskih vprašanj v velenjski občini. Ta so bila zadnja dva meseca kar precejšnja, saj je imela občinska organizacija Rdečega križa Velenje skorajda prazna skladišča hrane in higienskih potrebščin. Iz zagate jo je rešil republiški RK, ki ji je tovrstne pakete poslal v začetku tedna. Povsem praznih rok Lady Miloška pa vendarle ni prišla. S sabo je namreč prinesla tudi denarno nagiado za učitelje, ki poučujejo v begunski šoli v Velenju. mtp Telefon 853-061, 854-831 Remont četrtega bloka ŠOŠTANJ - V začetku tega tedna so začeli v šoštanjskih termoelektrarnah z obsežnim remontom četrtega bloka, ki bo trajal vse do 20. avgusta. Poleg vzdrževalnih del bodo opravili vse potrebno za priključitev odžvepljevalne naprave, ki bo dograjena do konca leta. Remontna dela bodo veljala okoli enajst milijonov mark. »(mz) Dnevni red, predviden za torkovo zasedanje vseh treh zborov velenjskega pralamenta, so obdelali le delegati Zbora krajevnih skupnosti. Zbor združenega dela namreč ni bil sklepčen, po predlogu Franca Severja, da spremenijo vrstni red dnevnega reda in pred osnutkom letošnjega proračuna obravnavajo zaključne račune proračunov za leti 92 in 93, s katerim so se strinjali v zboru krajevnih skupnosti, v Družbenopolitičnem zboru pa ne, je prišlo do zagate. Zaplet je rešil predsednik tega zbora Marjan Gaberšek, ki je predlagal, da družbenopolitičen zbor zaseda drugič skupaj z Zborom združenega dela. Predlog je bil sprejet, delo pa so po novem dnevnem redu nadaljevali delegati zbora krajevnih skupnosti . (Več na 3. strani) •(bš) POGODI 21. aprila 1994 I z dela velenjske vlade Streho Rdeče dvorane bodo popravili Na osnovi strokovnega mnenja Inštituta za raziskavo materialov in aplikacij iz Ljubljane, je izvršni svet velenjske občinske skupščine izbral tehnično rešitev za sanacijo ravne strehe Rdeče dvorane Velenje. Izbrali pa so tudi že izvajalca. Najugodnejši ponudnik javnega razpisa je bila firma ESO KI KO iz Velenja. Staretagija razvoja kulture Na zadnji seji so člani velenjske vlade pregledali in potrdili delovno gradivo strategije razvoja kulture v občini Velenje, ki gaje pripravil strokovni delavec Sekretariata za družbene dejavnosti Silvo Gr-movšek. V njem je opisal sedanje razmere na področju kulture, v staregiji razvoja kulture pa kot osnovo postavil ohranitev obstoječega kulturnega standarda in njegovo postopna nadgradnja. Nemudoma je treba v občini izdelavi koncept kulturne politike, ki bo med drugim konkretiziral cilje in sredstva za uresničitev nalog na področju kulture. Prav tako je treba izdelati konkreten predlog nove organiziranosti Kulturnega centra , dolgoročni program varstva naravne in kulturne dediščine ter sistem javnega financiranja kulture. 0 gradnji ceste Piešivec - Graška gora V letošnjem letu naj bi začeli obnavljati lokalno cesto Piešivec -Graška gora. V osnutku velenjskega občinskega proračua so v ta namen predvideni štirje milijoni tolarjev. Približno toliko bodo zbrali krajani sami, seveda pa bo potrebno za celovito rekonstrukcijo ceste zbrati še druga sredstva. Na seji velenjske vlade so za izgradnjo te ceste za investitorja pooblastili krajevno skupnost Piešivec. Sekretariat za javne gospodarske zadeve pa jim bo zagotovil strokovno tehnični nadzor. Sofinanciranje dejavnosti športnih društev Na predlog Sekretariata za družbene dejavnosti, je velenjska vlada dopolnila merila o sofinanciranju športnih društev. Pravico do sofinanciranja imajo po novem društva, ki delujejo na območju občine Velenje in so tu tudi registrirana. Imeti morajo zagotovljene osnovne pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti. Za dovolj veliko število občanov morajo organizirati redno vadbo, včlanjeni pa morajo biti tudi v športno in republiško strokovno zvezo. O novi lokalni samoupravi Na seji velenjske vlade so govorili tudi o oblikovanju nove lokalne samouprave in menili, daje treba aktivnosti usmeriti v to, da si Velenje pridobi status mestne občine. Zavodu za urbanizem so naročili izdelavo ustrezne študije s katero bodo utemeljili to svojo zahtevo. U(mz) Volilna skupščina občinskega RK VELENJE - V sejni sobi Območne organizacije ZSSS Velenje bo danes (v četrtek) volilna skupščina občinske organizacije Rdečega križa Velenje. Poleg pregleda opravljenega dela v minulem letu bodo udeleženci osrednjo pozornost namenili letošnjim delovnim nalogam te človekoljubne organizacije. Kar precej jih je, kako uspešno jih bodo lahko vrli aktivisti izvajali na terenu, pa bo v precejšnji meri odvisno tudi od sprememb in novega položaja organizacije v širšem slovenskem prostoru. Med drugim bodo na omenjeni seji opravili še volitve v organe skupščine občinskega RK. Sejo bodo začeli ob 16. uri. •(tp) /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje STANOVALCI ZDOMA, TATOVI NA POHODU. Na straneh črne kronike lahko vsakodnevno prebiramo članke z naslovno vsebino. Bliža se čas, ko bomo za nekaj dni odložili delo, zapustili domove in se prepustili brezskrbnim dopustniškim užitkom. Ste pomislili, da lahko v tem času nepridipravi obiščejo tudi vas? Zato pravočasno poskrbite za hrambo vaših dragocenosti in jih zaupajte ŠEFOM LB SPLOŠNE BANKE VELENJE d.d. Doslej ste lahko sef najeli v ekspozituri RUDARSKA in. MOZIRJE, od 18. 4. 1994 pa vam najem šefov nudimo tudi v ekspozituri ŠOŠTANJ. Vse dragocenosti, vrednostne predmete in dokumente lahko torej varno hranite v šefih ene izmed naštetih enot in sicer za krajši čas, ali pa za celo leto. Izbirate lahko med šefi različnih velikosti, cena mesečne ali letne najemnine pa je odvisna ravno od velikosti najetega šefa. Plačilo najemnine je v primerjavi s posledicami nezaželjenega obiska neznatna naložba, zato čimprej poskrbite za varnost svojega premoženja. Vse podrobnejše informacije so vam na voljo v že omenjenih ekspoziturah Rudarska, Mozirje in Šoštanj. Dvajset let vrtca "Vrtiljak" "Danes smo vsi hihihi..." Priprave za letošnjo prireditev "Dan vrtca" potekajo v Vrtiljaku zadnjih štirinajst dni zelo intenzivno. Do jutri, ko se bo ob 17. uri v dvorani glasbene šol "Fran Korun Koželjski" tudi pričela, bo prav gotovo vse nared. Vsakoletna prireditev bo namreč letos nekaj posebenega: na njej bodo otroci in vzgojiteljice skupaj s starši počastili 20-obletnico vrtca Vrtiljak, program pa jim bodo pomagali izvesti tudi otroci in vzgojiteljice vrtca Polonca. Kako se pripravljajo na rojstni dan Vrtiljaka, nam je povedala Irena Pavčnik, pedagoško-organizacijski vodja enote Vrtiljak: "Znotraj igralnic, kjer bivajo otroci, se odvijajo različni projekti, vse aktivnosti pa so povezane z našim rojstnim dnevom. Otroci rišejo, plešejo, se pogovarjajo o tem dogodku, pripravljajo razstave, programček ob obletnici pa bo zaključek teh aktivnosti. Otroci res aktivno sodelujejo, predvsem starejši otroci pa si želijo tudi nastopati. Naslov jutrišnje prireditve, na kateri se bomo pov-eselili skupaj s starši, je "Danes smo vsi hihihi, danes Vrtiljak rojstni dan slavi". V vrtcu deluje tudi pevski zborček, ki se bo predstavil tudi tokrat, vsak oddelek pa se bo vključil še s svojo točko." Vrtec Vrtiljak je tisti vrtec, ki mu v Velenju pravimo "Gorenjski." Skrit med dva bloka je v popoldnaskem času "žrtev" igric otrok iz okoliških blokov in tistih, ki se sprehajajo s svojimi psički. Ti seveda puščajo za seboj sledi, ki z malimi otroki ne gredo skupaj. Zato so res hvaležni sponzorjem, podjetjem Vegrad, Veplas, Toplovod, Klasje, Era, Zavodu za urbanizem in KS Desni Breg (posebno g. Malinoviču), ki so jim pomagali postaviti novo ograjo okoli vrtca. Kar dve leti so se trudili, da so prišli do nje, zato si želijo, da bi čim dlje ostala "neokrnjena". Vrču Vrtiljak, vsem 180 malčkom skupaj z vzgojiteljicami in negovalkami v njem, ob prazniku čestita tudi naše uredništvo! M Bojana Špegel, foto: Bogdan Mugede Bodoči vojaki Iz velenjske občine, ki bodo rok služIli v Ljubljani In Slovenski Bistrici Mladi fantje v slovensko vojsko Letos največje VELENJE - V ponedeljek in torek je iz velenjske občine na služenje vojaškega roka odšlo 82 fantov, kar je letos največje. Usposabljali se bodo v učnih centrih v Ljubljani in Slovenski Bistrici, v četrtek pa so jim v prostorih Sekretariata za obrambo občine Velenje pripravili sprejem. V imenu sekretariata jih je najprej nagovoril sekretar Bojan Trnovšek in jim dal napotke za služenje v slovenski vojski. Posebej je poudaril, da ne smejo pozabiti, da s svojim vedenjem predstavljajo tudi občino Velenje, saj je ena redkih, ki s svojimi fanti na sleuženju vojaškega roka doslej ni imela večjih težav. Spregovoril jim je tudi Jože Prislan, poeveljnik 89.območnega štaba TO, ki je fantom čestital in jim zaželel prijetno počutje v slovenski vojski. MOZIRJE - Iz mozirske občine je v začetku tedna v učni center v Ljubljani odšlo 40 fantov. Sprejem pred odhodom so jim v prostorih Skupščine občine Mozirje pripravili v ponedeljek dopoldne. mb.m.,jp Teritorialna obramba Velenje Večdnevno usposabljanje enote Vrtec Vrtiljak Je za 20. rojstni dan dobil lepo darilo. Dolgo In težko pričakovano ograjo! Cesta za praznik TABOR - V tem kraju v žalski občini se bodo v naslednjih dneh zvrstile številne prireditve ob letošnjem krajevnem prazniku. Prireditve se bodo pričele v četrtek, 21. aprila s turnirjem v malem nogometu naslednji dan bo turnir v odbojki, v soboto, 23. aprila, ob 9. uri bo kulturni program in podelitev priznanj KS zaslužnim krajanom, ob 11. uri ogled novih komunalnih objektov in ob 13. uri otvoritev 1800 m dolge nove asfaltirane ceste Črni vrh - Dol. Ob 20. uri pa bo nočni orientacijski tek društev podeželske mladine Slovenije. V nedeljo, 24. aprila, s pričetkom ob 9. uri, se bo pričel 3. Šentjurski sejem z nastopi folklorne skupine "France Marovt" iz Ljubljane, Savinjskih rogistov, pripravili bodo prikaz vasovanja, ves dan bo prodajna razstava kmečke kuhinje. Mer Včeraj se je v 89.območnem štabu teritorialne obrambe občine Velenje pričelo večdnevno specialno usposabljanje enote slovenske vojske. Posebnost tega usposabljanja, ki sodi v redni letni učni program, je v tem, da na njem sodeluje tudi večje število inštruktorjev iz nadrejenih poveljstev. Čemu je usposabljanje namenjeno in kako bo potekalo, nam je povedal poveljnik 89.območnega štaba TO Jože Prislan: "To ne bo splošno usposabljanje, kajti naši vojaki že imajo predhodno znanje iz prve in druge faze usposabljanja na služenju vojaškega roka. naša naloga v tretji fazi je, da vojake z določeno mero predznanja dodatno usposobimo za specialne naloge. Torej bo to spe- cialno usposabljanje vojaške enote in poveljniškega kadra, ki usposablja tudi svoje podrejene, kar pomeni, daje težišče te oblike usposabljanja na urjenju častnikov in ne toliko na usposabljanju vo-j ako v. Ob zaključku večdnevnega usposabljanja bo vaja, na kateri bomo preverili delo poveljstva in ocenili kaj in koliko so vojaki s specialnim usposabljanjem pridobili. Zaključek bomo popestrili s koncertom šoštanjske godbe in tudi sicer poskrbeli za prijetno počutje mladih pripadnikov TO. Upam, da posebnih težav ne bo in da nam bo tudi vreme postreglo. Vodji enote in njenemu poveljniškemu kadru želim, da bi nalogo častno in dobro opravili." MB.M. Še kar močno se kadi Že zlepa pri nas nismo izrekli toliko besed proti kajenju kot zadnji čas. O omejevanju kajenja so premlevali poslanci ob sprejemanju zakona pa ob mamljivi dolarski nagradi za tistega, ki se bo odločil in vsaj nekaj časa vzdržal brez cigarete. Nekateri so ob tem mislili, kako bomo z ostrim zakonom iztrebili kadilce, drugi so seveda vedeli, da kaj takega ni uspelo niti tistim na zahodu, pa tako gotovo tudi ne bo nam. Saj smo tudi do določene ure zjutraj prepovedali točenje alkoholnih pijač, pa smo s tem dosegli le to, da se take pijače točijo na drug način, ljudje, ki to "potrebujejo", pa do tega vseeno v tem času tudi pridejo. Toda ob takih razpravah o cigaretnem dimu so se pred dn- evi ljudje v dobršnem delu Šaleške doline in po hribovju spet žvepl-jali zaradi dima iz malo večjih "cigaret". In ko so po Ljubljani poslanci zagovarjali boj proti cigaretnemu dimu, so kar nekako ob stran potisnili potrebo, da morajo prisrkbeti denar za to, da bi ljudje zaščitili pred dimom iz cigaret - velikank, ki zastrupljajo "nekadilce". Kot potihoma kaže, je tudi pri tem vse več takih, ki menijo, da je treba ukiniti tudi tako kajenje. Ukiniti - ne pa preprečiti onesnaževanje s čistilnimi napravami. Saj je zdaj vse več takih, ki menijo, da bi bilo treba prenehati oskrbovati z električno energijo gigante, ki je ne morejo plačevati. Če bi ukinili dobavo Kidričevemu, železarnam in Rušam, potem bi imeli še preveč elet-rike. In ne bi bilo več treba kuriti v šoštanjsko petico. To pa pomeni, da ji seveda sploh ni treba nadeti čistilne maske. O tem, kaj bi to pomenilo za velenjske knape in šoštanjske elektrikarje pa tako vsi ne razmišljajo. Bo že kako, bi zapeli skupaj! Da na to, kaj prihaja iz tovarn, vsi še ne razmišljajo oziroma pozabljajo na take cigarete, se bojda kaže tudi v sosednji občini, kjer bi bilo treba rešiti tovarno iveric. Oziroma bi bilo treba rešiti delavce. Ampak da bi tovarna stekla, bi jo morali ekološko sanirali, to pa bi veliko stalo. Pa nekateri menijo, da ne bi bilo slabo, če bi naš slavni zakon o varstvu okolja, kije preživel že tako težke čase ob sprejemanju prikrojili tako, da bi nekatera določila veljala le za nove obrate, starim pa bi še za nekaj let pogledali skozi prste. Če mislimo, da gre za delavce, potem bi človek nekako še zamižal na eno oko, če pa to pomeni le izigravanje spejetih predpisov, potem so stvari seveda drugačne. Očitno je z našim okoljem še precej igračkanja. Nekateri bi še vedno radi delali po načelu, če hočeš delo, malo potrpi in bodi tiho. Nekaj takega smo na tem območju že skusili. In medtem, ko imamo na eni strani resno zagrizene borce proti cigaretnemu dimu, nekateri prav prizanesljivo obravnavajo tiste, ki dimijo naše širše okolje. Mar bo tudi pri tem obveljalo enako kot pri kajenju: nekateri predeli Slovenije bodo taki, kjer bo tovrstno tovarniško "kajenje" prepovedano, drugi predeli pa bodo določeni za kadilnice! m K ..................................... Iz 36. seje Zbora Krajevnih skupnosti SO Velenje ■ iisititšis« s m n m tsz & * s. lontim mm s s m m m m Težave v krajevnih skupnostih so vele iz vseh razprav Prav gotovo so se delegati zbora krajevnih skupnosti na tokratno zasedanje zelo dobro pripravili, pri obravnavi posameznih (zelo pomembnih) točk dnevnega reda pa so izpostavili številne probleme, s katerimi se predvsem zaradi pomanjkanja denarja soočajo prav v vseh krajevnih skupnostih, mestnih in primestnih. In o denarju, tistem, ki je že bil porabljen v letu '92 in '93 in tistem, ki gaje po posameznih postavkah v osnutek proračuna za leto '94 razdelil predlagatelj, velenjski Izvršni svet, je bilo na tem zasedanju največ govora. Zaključna računa za leti '92 in '93 potrjena Srečko Meh, predsednik IS, je o časovno "zgodovinskem" zaključnem računu proračuna občine Velenje za leto '92 delegatom pojasnil, da vanj niso bili zajeti vsi proračunski porabniki, kar se v letu '93 ni več ponovilo, da izgube v njem ni bilo prikazane, se je pa v leto '93 prenesel primanjkljaj v višini 34 milijonov tolarjev. V razpravi je imel največ pripomb in vprašanj Franc Sever, na koncu pa so delegati potrdili zaključna računa proračunov za obe minuli leti. Delegat Anton Tajnšek je predlagal, da se dogovorijo, da ob koncu vsakega leta predsedniki krajevnih skupnosti pripravijo poročilo o pridobljenih in porabljenih sredstvih, ki bi ga v vpogled dobil vsak delegat. Izrazil je namreč mnenje, da si delegati med seboj ne zaupajo več, ker nihče ne ve točno, koliko denarja dobijo v posameznih KS. S tem seje globoko strinjal Peter Rezman, ki je že pred časom po- bomo v občini morali ustvariti sami. Razprava je bila burna, kar je bilo dal pobudo, da predsedniki svetov KS pripravijo tako poročilo. Na koncu ga niso sprejeli kot obvezo, menili pa so, da zaključni računi posameznih KS ne bi smeli biti skriti pred javnostjo. IS se je obvezal, da bo pripravil poročilo o razdeljenih proračunskih sredstvih posameznim KS. "Da" za osnutek pročuna in najetje kredita za KS, vendar... V osnutku proračuna za letošnje leto je predlagatelj izhajal iz izhodišč lanskega proračuna. Država je dala "žegen" za 90 odstotno povprečne porabe v limiti-ranem delu, ki je usklajen tako, da pokriva vse stroške, če le med letom ne bo prišlo do podražitev. Takšen proračun žal ne vsebuje razvojne komponente, to si pričakovati. Kljub temu, da so se predsednik svetov KS že 28. marca sešli z izvršnim svetom in tam predstavili krajevne probleme, so ti spet prednjačili. Na določene nejasnosti so delegati podrobne razlage in pojasnila dobili takoj, druge pa jim bodo pojasnili do oblikovanja predloga proračuna, v katerem bodo upoštevali tudi nove pripombe. Strinjali so se tudi, da občina najame republiški kredit v višini nekaj več kot 121 milijonov tolarjev za financiranje komunalne infrastrukture v KS, vendar pričakujejo še podrobnejšo razlago pogojev. Jasno je že, da bodo kredit najemale posamezne KS, zato bodo tudi v novi lokalni samoupravi odgovarjale zanj in ga izplačevale. Prednostno bo namenjen programu vodooskrbe in izgradnji cestnega omrežja. Položnic za individualna kurišča še ne bo V letošnjem občinskem proračunu bo predvidoma 4 milijone SIT namenjenih ekološkim potrebam. Zato je toliko bolj pomembno, da so delagati po obravnavi 6 amandajev sprejeli občinski odlok o taksah za varstvo okolja, saj naj bi z njim, po besedah občinskega sekretarja za ekologijo Petra Rezmana, "kapnilo" 210 milijonov ekoloških taks, ki bodo omogočile začetek mnogih ekoloških projektov. Odločbe za plačilo taks bo izdajal Sekretariat za okolje in prostor, tistim podjetjem, ki so že izplačala sredstva delnih odškodnin zaradi obremenjevanja okolja (predvsem TEŠ) pa bodo ta znesek upoštevali kot delno plačilo takse. Od vloženih štirih amandmajev, ki jih je pripravil Rajko Kumer iz Pake, pa so zavrnili tistega, kije predvidel izenačitev višine plačila za podjetja in individualna kurišiča, saj je Peter Rezman pojasnil način plačevanja in povedal tudi to, da "individ-ualcem" položnic ne bodo pošiljali vsaj 1 leto. Dogovorili pa so se, da bo o višini taks za podjetja odločal izvršni svet, za individualna kurišča pa skupščina občine Velenje. Delegati so ob koncu "izbrisali" še nekaj parcel iz družbene lastnine v splošni rabi, prisluhnili poročilom o delu Sodišča združenega dela v Celju in Občinskega sodnika za prekrške, dobili pa so tudi odgovore na delegatska vprašanja. Bojana Špegel Območna gospodarska zbornica Velenje V Velenju in Mozirju lani naredili več Čeprav ponekod nad republiškim povprečjem, zadovoljstva ni * Čeprav Rudnik lignita ni več prvi v Šaleški dolini, njegove težave še vedno precej vplivajo na gospodarske dosežke * Politika še vedno ni v službi gospodarstva Na seji, v začetku tedna, so se člani upravnega odbora območne gospodarske zbornice Velenje najdlje zadržali pri gospodarskih gibanjih v preteklem letu v velenjski in mozirski občini. Med drugim se je je udeležil tudi poslanec Državnega zbora Franc Avberšek. Ob primerjanju državnega povprečja z lanskimi dosežki podjetij v omenjenih občinah, bi bili lahko v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini kolikortoliko zadovoljni. A temu, žal ni tako. Udeleženci seje so namreč menili, da bi lahko poslovali bolje, če bi bile stvari tako na gospodarskem kot političnem področju bolje urejene. Kljub obljubam politika še zdaleč ni "v službi" gospodarstva. Če-prav prav to v precejšnji meri "polni" državni proračun, nima statusa, ki mu gre. V prejšnjih letih se je slišala beseda gospodarstvenikov vsaj v zboru združenega dela. Tega sedaj v državnem parlamentu ni več in zato se dogaja to, kar se. Poteze negospo-darstvenikov so velikokrat vse prej kot v prid podjetjem. Tako se po mnenju Franca Avberška v tem družbenem sistemu ne izplača biti dober. Pri tem je imel v mislih Rudnik lignita Velenje, ki po produktivnosti sodi v sam evropski vrh, po ceni za KWh pa na rep. Namesto, da bi rudnik posloval s 600 milijoni tolarjev dobička, posluje s 4 milijoni SIT izgube. Za nameček ima še težave s prodajo premoga, tako v široki porabi kot v Tešu. To, da so pred dnevi na rudniku izplačali plače z dvodnevno zamudo, je Franc Avberšek označil za nagajanje, saj ni mogel verjeti, da denarja, ki so ga zagotovili v ponedeljek, niso mogli že dva dni prej. Izrazil paje zadovoljstvo, da ima rudnik precej možnosti za preraščanje jame in za izvajanje del oziroma dejavnosti še na drugih področjih. Zaradi majhnosti in težav slovenskega trga se poskušajo - podobno kot na rudniku - kar najbolje znajti tudi v drugih firmah velenjske in mozirske občine. Pri poslovanju in pridobivanju posla jim seveda težav ne manjka. Delo na črno, nelojalna konkurenca (o teh vprašanjih naj bi gospodarstveniki Šaleške in Zgornje Savinjske doline spregovorili na posebni seji območne gospodarske zbornice Velenje), neurejenost na tujem trgu ustvarjajo občutek o nestabilni prihodnosti. Prav tako so udeleženci seje opozorili še na več drugih težav, ki bi jih bilo treba urediti na državni ravni. Poleg nekaterih drugačnih sistemskih rešitev, je sploh aktualno poslovanje v tujini. Dovolj nazorno sta ga opisala Zofija Kukovič iz Esa in direktor velenjskega Vegrada Muharem-Bolič: mi k nam pod ugodnimi pogoji spuščamo tujce, oni z nami pometajo kakor hočejo! Še nekaj o rezultatih gospodarjenja v preteklem letu v besedah in številkah: v velenjski in mozirski občini, ki sodita v omenjeno območno gospodarsko zbornico, so lani dosegli večjo industrijsko proizvodnjo kot leto prej; v velenjski je bila ta višja za 1,1 odstotka, v mozirski za 11,9. Kolikortoliko ugodnejše so razmere tudi pri za- poslovanju. Po besedah vodje velenjskega Zavoda za zaposlovanje Štefke Kordež toliko potreb po delavcih niso opazili že nekaj let. V mozirski občini se je brezposelnost zmanjšala za 6 odstotkov, v velenjski za 14. Ob tem obstaja bojazen, da se bo predvsem v mozirski občini stanje na tem področju oziroma pri urejanju razmer v Glinu poslabšalo. V nadaljevanju seje so se udeleženci za nekaj časa pomudili pri predlogu nove zbornične organiziranosti. Menili so, da seje pri tem treba zavzeti za njeno večjo u-činkovitost in opredeliti naloge z jasnimi pristojnostmi. Ob koncu pa so spregovorili še o lanskem delu območne zbornice ter o njenih letošnjih nalogah. (tp) Pod drobnogledom •V velenjski občini je bilo pri SDK podružnici Velenje registriranih 482 pravnih oseb s področja gospodarstva, kar je v primerjavi z letom 92 za 32,1 odstotek več. Še vedno je največ delavcev (15.986) zaposlenih v družbenih podjetjih (94,6 odstotka). Tudi večino prihodka -106.710 milijonov tolarjev - so oblikovala družbena podjetja. Prihodek je bil v primerjavi z letom 92 lani večji za 18,7 odstotka. Ustvarjen bruto dobiček v višini 307 milijonov tolarjev je skromen, saj predstavlja le 0,3 odstotke prihodkov oziroma pokriva le 6,8 odstotka izgub. Te so za več kot 16 - krat večje od sredstev akumulacije. •Z izgubo je lani poslovalo 110 podjetij s skupno 7335 delavci ali 45,9 odstotka vseh zaposlenih v gospodarstvu velenjske občine. Skupaj ustvarjena izguba je znašala 4.491 milijonov tolarjev in je za 17, 6 odstotka večja kot v letu 1992. Število izgubarjev se je povečalo za Dan upora proti okupatorju V naši novejši zgodovini imamo tri pomembne prelomnice, ki so tesno povezane med seboj. Leta 1918 je prišlo do odločitve Slovencev o vstopu v novo državo. To odločitev so Slovenci začeli intenzivno pripravljati že pred zlomom stare habsburške monarhije, ki je že dalj časa neozdravljivo bolehala, in to z raznimi oblikami deklaracijskega gibanja 1917 in 1918 leta. Konec oktobra 1918 je bila proglašena Država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Temu je že 1. decembra 1918 sledila vključitev te države v centralistično Kraljevino SHS.Centralizem je bil uveden proti volji večine Slovencev. Ob prevratu 1918 leta se je začel boj za meje, ki je bil uspešen na štajerskem odseku, na mirovni konferenci paje bil uspešen tudi boj za Prekmurje. V deklaracijskem gibanju in boju za severno mejo na Štajerskem je imel pomembno vlogo velenjski rojak prof. dr. Karel Verstovšek, kije bil med drugim predsednik narodnega sveta za štajersko in član prve slovenske Narodne vlade v Ljubljani in nato tudi Deželue vlade. Njegovo vlogo bo osvetlil znanstveni posvet, ki bo v začetku junija tega leta v Velenju. Leta 1918 je bila večina slovenskega ozemlja osvobojena raznarodovalnega pritiska, a slovensko etnično ozemlje je bilo razdeljeno med štiri države. Aprila 1941 je slovenski narod zadela huda nesreča -fašistična okupacija. Slovensko ozemlje je bilo ponovno razkosano in to med tri okupatorje: nemškega, italijanskega in madžarskega. Vsi trije okupatorji so imeli že prej dele slovenskega etničnega ozemlja. Vsi trije okupatorji so hoteli uničiti slovenski narod kot etnično enoto. Obsodili so ga na smrt. Najhitreje in z najboj okrutnimi raznarodovalnimi ukree-pi je hotel to obsodbo uresničiti nemški okuptor. Upor je bil najprimernejši odziv na tujo okupacijo. Temeljni cilj odpora je bil osvoboditev in združitev vseh Slovencev. Ustanovljena je bila Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Ob dnevu njene ustanovitve imamo državni praznik - Dan upora proti okupatorju. Slovenci so se 1941 uprli vsem trem okupatorjem in bolj prav bi bilo, če bi zakonodajalec ta praznik imenova Dan upora proti okupatorjem. Narodnoosvobodilni boj je bil poln trpljenja in hudih preizkušenj a kljub veliki moči okupatorjev in kljub stranpotem pri uresničevanju programa Osvobodilne fronte je bil izredno učinkovit in uspešen, kar je med drugim razvidno tudi iz dokumentov okupatorskega izvora. Osvobodilni boj je zajel vse slovensko ozemlje in torej tudi tisto, kije po rappalski pogodbi iz 1920 leta pripadlo Italiji in tisto, ki je po sen-žermenski pogodbi in po nesrečnem plebiscitu v južni Koroški ostalo Avstriji ter je bilo že od 1938 leta del Hitlerjeve Nemčije. Boj proti fašističnim okupatorjem je Slovence povezal z veliko protifašistično koalicijo in ves čas po drugi svetovni vojni so nam zahodne članice te koalicije priznavale in spoštovale naš prispevek v boju proti fašizmu. Lani smo proslavili eno največjih pridobitev narodnoosvobodilnega boja, in to priključitev Slevenskega primorja matični domovini. Če presodimo dogajanja v času okupacije in narodnoosvobodilnega boja na našem ožjem območju in to v Šaleški, Mislinjski in Zgornjesavinjski dolini lahko zapišemo, da to območje ni bilo na robu dogajanj, ampak je veliko prispevalo v boju proti nacističnemu okupatorju. Pol stoletja po začetku upora proti fašističnim okupatorjem je prišlo znova do upora in do boja za samostojno Republiko Slovenijo. Ta upor je vsekakor temeljil tudi na boju slovenskega naroda 1941 - 1945. Če bodo današnje in bodoče generacije kos nalogam pri urejanju svobodne Slovenije, bo dolgotrajni boj Slovencev za obstoj in lastno državo uspešno zaključen. 17 odstotkov. 70 odstotkov teh je zasebnih podjetij, vendar predstavlja njihov delež v celotni izgubi gospodarstva le slaba dva odstotka. • Ob 32,9 odstotni rasti cen življenjskih potrebščin je velenjsko gospodarstvo v letu 93 izplačalo za plače za 40,3 odstotke več kot v letu 1992. Povprečje plače na delavca na mesec je lani znašalo 78.917 tolarjev. •Osnovni kazalci poslovanja na delavca v primerjavi z republiškim povprečjem kažejo, daje velenjsko gospodarstvo izkazalo manjši znesek bruto dobička in akumulacije na delavca, a hkrati tudi več izgube na delavca. Povprečna plača na delavca paje bila v velenjski občini za 5,7 odstotka višja kot v gospodarstvu republike. •Sliko o likvidnostnem položaju velenjskega gospodarstva osvetljujejo tudi podatki o blokiranih žiro računih pravnih oseb nad pet dni v mesecu. Znesek blokacij je bil v obdobju januar - december 93 višji za 48,9 odstotka kot v letu 92, število primerov blokiranih pravnih oseb nad pet dni pa se je iz 428 povečalo na 589 ali za 37, 6 odstotka. •Po podatkih velenjskega SDK - ja je konec lanskega leta v občini Velenje 31 pravnih oseb (26 v gospodarstvu, 5 v negospodarstvu) iz-poljevalo pogoje za uvedbo stečajnega postopka. Ta podjetja zaposlujejo 980 delavcev. SDK podružnica Velenje paje prijavila za stečaj 14 pravnih oseb. _ 21. aprila 19 O lokalni samoupravi s predsednikom Skupščine občine Velenje Pankracom Semečnikom s m m m ■ t i t i i Dvomiti v Velenje kot mestno občino je odveč! Državni zbor je 8. aprila sprejel Odlok o določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin, v katerem je zajetih v Sloveniji kar 342 referendumskih območij, med njimi tudi Velenje, Šentilj, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Do torka, 19. aprila, pa je bilo možno na ta odlok še ugovarjati in to so nekateri do danes, ko to pišemo, tudi naredili. O tem in o stvareh, ki so tako ali drugače povezane z lokalno samoupravo v občini Velenje smo se prejšnji teden pogovarjali s predsednikom Skupščine občine Velenje PANKRACOM SEMEČNIKOM. NAŠ ČAS: Določitev referendumskih območij še ne pomeni, da bodo ta tudi občine. O tem se bodo v končni fazi izrekli občani z referendumom, ko ta bo. Ali bo pred tem že kaj več znanega vsaj o financiranju bodočih občin, kar bo odločanju občanov gotovo lahko pomagalo? PANKRAC SEMEČNIK: "Danes je znano, da mora država zagotavljati 90 odstotkov poprečne proračunske porabe na prebivalca za vsako občino. To je približno toliko, kot danes dobiva občina Velenje. To pomeni za različne občine zelo različne številke. Za občino, ki bo imela manj kot 1000 prebivalcev, bo to zelo malo denarja. Danes je znan okvir, koliko to nominalno predstavlja paje drugo vprašanje." NAŠ ČAS Tisti, ki so malo manj spremljali dogajanje pred sprejetjem Odloka o določitvi referendumskih območij, so bili morda malo presenečeni nad tem, da se kot referendumsko območje predvideva tudi Šentilj. PANKRAC SEMEČNIK: "Prisoten sem bil na zboru krajanov v Šentilju in tudi sam sem bil presenečen. Šentilj je primestna krajevna skupnost, kilometer stran od Velenja, ki ima v Velenju kaj dobiti. Velenje pa v Šentilju, če ne govorim o kmetijskih proizvodih, ki jih lahko Velenje nenazadnje dobi tudi drugod, nima kaj dobiti. Odločitev mi je bila nova, čeprav grem skoraj vsak dan skozi Šentilj in se tudi pogovarjam s krajani. Očitno je bilo, daje določena stranka, naj je ne imenujem, delovala po navodilih iz centra in je pripeljala na zbor občanov precejšnje število članov, tudi od drugod, ki so na zboru svoje opravili. Osebno bi želel Šentiljčanom, da imajo svojo občino in to uspešno občino, nikakor pa jim ne želim, da bi doživeli polom. Pri tem imam v mislih denar, ki ga za tako majhno število občanov kot jih Šentilj ima, ne bo prav veliko." NAŠ ČAS: Slišati je, da pa so v Šentilju vložili ugovor na določitev samostojnega referen- dumskega območja? PANKRAC SEMEČNIK: "Ko je Državni zbor odlok objavil, je dal Šentilju, podobno kot še nekaterim drugim, posebno oznako, številko 11, ki pomeni, daje treba še preveriti, če izpolnjuje vsaj šest zahtev iz 13. člena Zakona o lokalni samoupravi. Na razširjeni seji se je sestal svet krajevne skupnosti Šentilj in podal ugovor na odločitev. Ugotovil je, da ne izpolnjujejo šest zahtev in to so posredovali naprej. Tisti, ki občino forsirajo pa so poslali ugovor na ugovor, v katerem oporekajo svetu krajevne skupnosti pristojnost, da razsoja o odločitvi zbora krajanov. Skratka, na Državnem zboru je zdaj, kako bo odločil." NAŠ ČAS: Veliko se je govorilo o občini Staro Velenje, ki v odloku ni zajeta. Vi kot župan predloga o tem menda niste posredovali naprej, kot vam očita predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Sever. Staro Velenje je tudi podalo ugovor službi za reformo lokalne samouprave pri Državnem zboru. Kakšni razlogi so vas vodili k temu, da ste tako ravnali? PANKRAC SEMEČNIK: "Ni res, da predloga nisem poslal naprej! Poslal sem ga, a nekoliko modificiranega. Vzel sem si pristojnost in presodil zakonitost oblikovanega predloga za referendumsko območje. Naprej sem poslal tiste predloge, ki so zakonsko formalno - pravno odgovarjali kriterijem: Šentilj, Velenje, Šmartno ob Paki in Šoštanj. Pri tem me je vodilo to, da tvorijo območje občine eno ali več naselij. Dobili smo navodila, naj se naselja ne delijo. Torej nisem mogel postopati drugače. Referendumsko območje Velenje sem poslal, ker je bilo povsod postavljeno vprašanje, če so za referendumsko območje, kjer je bilo vključeno tudi Staro Velenje. Če bi se Staro Velenje drugače odločilo, bi moral vse krajevne skupnosti ponovno vprašati, ali ste za referendumsko območje brez Starega Velenja. Naslednji razlog je ta, da bi se s tem vrinil tampon med mestom Velenje in zaledjem, mislim na Podkraj - Kavče, kjer so se odločili za Velenje in bi imeli tako občino Velenje prerezano na dvoje." NAŠ ČAS: Pravite pa, da ste poslali? PANKRAC SEMEČNIK: "Ja, poslal. Sem pa posebej oblikoval in sicer ne kot referendums- ko območje, ampak je v dopisu navedeno, da so v Starem Velenju s podpisi izrazili željo, da ustanovijo svoje referendumsko območje, vendar so to ulice Velenja: Ljubljanska, Cesta talcev..." NAŠ ČAS: Zdaj sva se v bistvu pogovarjala z medijsko najbolj "odzivnimi" ugovori na določitev referendumskih območij. Gotovo pa ta dva nista edina? PANKRAC SEMEČNIK: "S Šentiljskega konca imamo še en ugovor, naselje Podkraj, ki sodi pod Žalec, hoteli pa bi se priključiti bodisi Velenju bodisi Šentilju. Ugovor je tudi iz Čmove, kjer so zbirali podpise in so hoteli k Velenju, določeni pa so k Vinski gori in kolikor vem, ugovarjajo tudi v Razborju in Gmajni pri Rečici ob Paki." NAŠ ČAS: Slišati je, da ugovarja tudi Šoštanj. Ne zaradi referendumskega območja, ampak zaradi mej? PANKRAC SEMEČNIK: "Meje so bile leta 1978 pomaknjene proti Šoštanju. Velenje je pomaknilo te meje, ker je hotelo biti veliko mesto, proti Šoštanju, preko Pesja in Prelog. Zmotno pa je, ko pravijo, da smo spreminjali katasterske meje. Po zagotovilih tedanjega direktorja Geodetske uprave, se meje katasterske občine niso spreminjale, ampak so se spremenile meje naselja. Šoštanjčani zahtevajo Preloge zase, kar so v preteklosti tudi bile." NAŠ ČAS: Je že jasno, ali bo občina Velenje dobila status mestne občine, s tem pa tudi več denarja, več državnih služb? Kaj boste ali pa ste že kot župan naredili za to, da Velenje spravite med te in na ta način popravite gledanje na Velenje, ki ostaja v slovenskem prostoru precej prezrto? PANKRAC SEMEČNIK: "Mislim, da ni nobenega dvoma, da Velenje bo mestna občina. Mi smo peto največje mesto v Sloveniji, in če Slovenija ne bo imela pet mestnih občin, tudi ni država. Drugo vprašanje pa je, ali bo Velenje regijsko središče. Študija, ki so jo pripravili na Inštitutu za geografijo Univerze v Ljubljani, kaže na to, da ima mesto Velenje nekatere možnosti, da postane mestna regija. Je pa zadeva za Velenje zelo nemarno obdelana. Borili se bomo, da bi to postali. Že danes imamo tukaj nekaj regijskih funkcij. Kaj je bilo doslej narejenega? Naredili smo analizo uvr-ščenosti Velenja v slovenski prostor, ki ga je sprejela skupščina občine že pred kakšnimi dvemi leti, kjer ugotavljamo, kako smo povezani s širšim prostorom. To je prvo, drugo pa izdelava ugotovitev k strokovnemu predlogu kriterijev za oblikovanje mestnih občin v Sloveniji." ■ Milena Krstič-Planinc S poslancem državnega zbora republike Slovenije mag. Francem Avberškom smo se pogovarjali o predlogu zakona o Skladu za dekomisijo Nuklearne elektrne Krško i a i • • i i Kakšna bo prihodnost jedrske elektrarne Krško ? Na marčevski seji Državnega zbora ste imeli tudi prvo obravnavo Zakona o Skladu za dekomisijo Nuklearne elektrarne Krško. Opazili smo, da ste ta Zakon predlagali štirje poslanci, med katerimi ste poleg poslancev Janca, Leniča in Lipoglavška tudi vi. Kako to komentirate ? Mag. FRANC AVBERŠEK "Menim, da ni pomembno, kdo je predlagatelj, čeprav predlagatelji nismo slučajno, ampak je pomembna vsebina zakona. De-komisija nuklearne elektrarne je zelo širok pojem, ki zajema vse aktivnosti od končne ustavitve elektrarne do ponovne vzpostavitve prostora, na katerem stoji elektrarna, v prvotno, ali za nadaljnjo up- orabo primerno stanje. Gre torej za pomembno tehnično in ekonomsko vprašanje, ki pri nas zaenkrat še ni ustrezno rešeno. Predlagatelji menimo, da se bomo s sprejemom predlaganega zakona, približali rešitvam, kakršne pozna razviti svet. V tem, da Zakon predlagamo sami, pa smo videli najkrajšo pot do sprejema." In kdaj naj bi začel zakon veljati? Mag. FRANC AVBERŠEK: "Na seji Državnega zbora je bil Zakon sorazmerno ugodno sprejet, predlagateljem pa je bilo naloženo, da skupaj s predstavniki ustreznih ministerstev pripravimo Zakon za drugo obravnavo in ga predložimo Državnemu zboru na majsko sejo, letošnjega leta seveda." Zakaj pa ste se odločili za poseben Sklad in koliko sredstev se bo v njem zbiralo? Mag. FRANC AVBERŠEK: "Razlogov, da smo predlagali Sklad kot samostojen pravni subjekt je več. Pomembno dejstvo, ki je vplivalo na takšno odločitev, je dvojno lastništvo Nuklearne elektrarne Krško, ki še vedno ni povsem urejeno. Naslednje pomembno dejstvo paje, daje dekomisija nuklearne elektrarne aktivnost, ki je ni mogoče obiti - pa naj gre za njeno predčasno zapiranje ali za zapiranje ob koncu življenjske dobe. Ker dekomisija ni poceni, je potrebno zbirati sredstva že prej. Tako delajo tudi drugje po svetu. V razvitem svetu, kamor bi tudi mi radi, v takšnih primerih sicer ne ustanavljajo posebnih skladov, ampak proizvajalcem priznavajo ekonomsko ceno proizvedene električne energije, proizvajalci pa so dolžni sami reševati vse probleme. Toda, mi še vedno nismo v razvitem svetu, pa če nam je to prav ali ne, zato smo predlagatelji predlagali ustanovitev Sklada. Veliko nerešenih problemov v slovenski elektroenergetiki, ki izhajajo predvsem iz precejšnje podcenjenosti doma proizvedene električne energije, bi lahko sredstva za dekomisijo, če bi bila v skupni vreči, povsem izničilo. Prvotno smo predlagatelji predlagali, da je vsaka kilovatna ura proizvedene električne energije v Nuklearni elektrarni Krško dodatno obremenjena z 0,004 ECU, pozneje pa je bil na moj predlog sprejet sklep, da bo obremenitev enkrat večja torej 0,008 ECU. Z drugimi besedami povedano, to pomeni za potrošnike za štiri odstotke dražjo električno energijo, od takrat dalje seveda, ko bo zakon sprejet." Ob razpravi o Zakonu pa ste govorili tudi o ekološki sanaciji energetskih objektov. Je lahko ta sklad zanimiv tudi za ekološko sanacijo TEŠ? Mag. FRANC AVBERŠEK. "V skladu se bo predvidoma nabralo letno okoli pet milijard tolarjev. Upravni odbor Sklada bo moral sredstva dobro nalagati, da jim bo, do njihove končne porabe, najmanj ohranjal vrednost. Moj predlog Državnemu zboru je bil, da se sredstva Sklada do končne uporabe prvenstveno uporabljajo za kreditiranje ekološke sanacije energetskih objektov, vračilo pa garantira država Slovenija. Tudi ta predlog je bil, v sicer nekoliko omiljeni obliki sprejet, kar pomeni, da ga mora do končne odločitve proučiti še vlada. Sam se bom kot sopredlagatelj zakona za takšno rešitev boril kolikor bo v mojih močeh, saj sem prepričan, da je to možnost, da se tako pravočasno zagotovijo sredstva tudi za nadaljevanje ekološke sanacije TEŠ. Če bomo zakon sprejeli, bomo tako rešili dva problema hkrati. Neodvisno od ostalih problemov v energetiki bomo končno pričeli zbirati sredstva za dekomisijo NEK, istočasno pa bi zagotovili kreditiranje ekološke sanacije slovenskih energetskih objektov." POSLOVNE NOVIC Vabimo podjetnike, mala in srednja podjetja, da se priglasijo za sodelovanje na srečanju z velikim gospodarstvom ter na srečanje s predstavniki združenja malih podjetij API iz Benetk. V organizaciji Zbornice za Po-murje, bo 19. maja srečanje z madžarskimi podjetji v VESZPREM-u na Madžarskem. Vabimo na prijavo za sejme, ki jih organizira Gospodarska zbornica Slovenije v Južni Koreji, Maleziji in Taiwanu. Prejeli smo kopijo sporazuma o prosti trgovini med R Slovenijo in R Madžarsko. Vabimo podjetja in podjetnike na brezplačni seminar o marketingu, ki bo od 30. maja - 10. junija na Dobrni. Seminar bodo vodili strokovnjaki iz Holandije. Predavanja bodo v angleščini. Udeleženci prejmejo certifikat. Vabimo vas na seminar z naslovom MARKETING IN ANIMACIJA V TURIZMU, ki bo 5. in 6. maja na Dobrni. Seminar bodo vodili strokovnjaki iz Sal-zburga. Gospodarska zbornica Slovenija skupaj s HIK Munchen pripravlja 29. junija predstavitev slovenskega gospodarstva v Munchuenu. Območna gospodarska zbornica Maribor pripravlja 25. in 27. maja poslovno srečanje z gospodarstveniki v NITRI na Slovaškem. Opozarjamo na javne razpise razvojnih spodbud iz proračuna 1994: subvencije za spodbujanje tehnološkega razvoja v letu 1994,mladi raziskovalci - a.) raziskovalno usposabljanje, b.) podiplomski študij SKB je razpisala posojila iz sredstev EBRD. Območna gospodarska zbornica Velenje vabi strokovnjake pravnega, finančno računovodskega in tehnološkega profila, da se vključijo v svetovalno delo pri Območni gospodarski zbornici Velenje. Prejeli smo nove izpiske PONUDB in POVPRAŠEVANJ in BCC centra iz Bruslja ter domače ponudbe in povpraševanja. Vse podrobnejše informacije lahko dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2, 63320 Velenje. Telefon: 063/856-920. Prvi viličarji Clark že v Sloveniji V Gorenju Gospodinjski aparati že obratuje prvih 17 viličarjev firme Clark, enega vodilnih proizvajalcev dvižnih naprav v Evropi in Ameriki. Prva skupina viličarjev, v tem največjem podjetju poslovnega sistema Gorenje bodo čez tri leta vozili samo viličarji Clark, je na plinski pogon. Zato so pripravili poseben seminar za voznike, da bi se usposobili za delo s tem novim pogonskim gorivom, ki bo zagotovilo nadaljnje izboljšanje delovnih razmer in še čistejše okolje. Gorenje Trgovina, ki je generalni zastopnik za prodajo viličarjev Clark v Sloveniji, je prirpavi-lo doslej že več predstavitev za predstavnike slovenskega gospodarstva. V podjetju računajo, da se bo v Sloveniji v prihodnjih mesecih povečalo število viličarjev Clark, saj so njihove odlike tehnične karakteristike, zanesljivost in konkurenčnost. . ZANIMIVO 5 I";: llj; m - — Greta Sevčnikar, finalistka za Podjetnico leta 1993: ■ iiiiiiii«iiia9iiii)iatiiiiiii(i? ŽS Bodo uvedli komunalni tolar? Vedno in povsod so bila in bodo odlagališča smeti in odpadkov vir negodovanj, nasprotovanj, celo sporov; še posebej, če neprimerno urejena predstavljajo ekološko bombo. Povsem enako velja za osrednje odlagališče za mozirsko občino v Podhomu, kjer se ljudje že dalj časa razburjajo. veter odnaša smeti vsenao-krog, lovljenje izcednih vod ni dokončno urejeno, saj se te zbirajo in odtekajo neposredno v potok Lizalnico in naprej v Dreto. V potoku so sicer še ribe, kar naj bi pomenilo, da je onesnaževanje predvsem organsko in še dopust- no; odlagališče tudi ni povsem varno pred visokimi vodami, teh pa se ljudje tod še kako bojijo. Projekt sanacije odlagališča so v Smeltu naredili že pred dvema letoma, zaradi pomanjkanja denarja je zaenkrat ostal na papirju. Če bi s sanacijo le uspeli, bi hkrati pridobili prostor še za 30 let odlaganja smeti in odpadkov, vse skupaj pa bi veljalo poldrugi milijon mark. Možnosti za zagotovitev sredstev kar nekaj možnosti, a kljub vsem obljubam in zagotovilom niso uspeli. To velja za ekološki tolar pri takratnem Jazbinškovem ministrstvu, prav tako za mednarodni kredit pri banki za obnovo in razvoj. Ostaja torej postopna sanacija. Po zgledu nekaterih drugih občin razmišljajo o komunalnem tolarju, torej o namenskem zbiranju sredstev za investicije, s katerimi bi uspeli vsaj s prvo fazo sanacije. Z njo bi odkupili dober hektar zemljišča, kupili napravo za odrivanje in tlačenje odpadkov ter nasip materialov, opravili pa bi tudi pripravljalna dela za zasipanje komunalne deponije. Odločitev o tem, da bi gospodinjstva poleg rednega odvoza smeti plačevala še poseben znesek, bo verjetno v rokah poslancev občinske skupščine. Ne glede na to pa bodo v Podhomu še letos poskrbeli za nekaj najbolj kritičnih točk. V predlogu občinskega proračuna je za to namenjenih 5,3 milijona tolarjev. S temi sredstvi bi z nasipom zavarovali potok, onemogočili nemoten dostop do odlagališča, raz-našanje smeti pa preprečili z nasipom. Na to odlagališče vozijo smeti iz 2.500 gospodinjstev iz vse doline, 1.000 jih namreč v redni odvoz še ni zajetih. Zbori SO Mozirje Tokrat o predlogu proračuna Danes, v četrtek, ob 13.uri bodo na Ljubnem ob Savinji pričeli redno zasedanje poslanci zborov mozirske občinske skupščine. Ob kopici sprotnih točk bodo znova skušali izvoliti podpredsednika skupščine, daleč največ časa in pozornosti pa bodo gotovo namenili obravnavi in sprejemanju predloga občinskega proračuna, saj so si na eni prejšnji sej sami zadali nalogo, da proračun sprejmejo do konca aprila. Ponudba "alpskih cest" m M M ® & % & ® M ® Karavano je zmotil dež Regijsko turistično skupnost "Alpski svet Karavank in Kam-niško-Savinjskih Alp", ki so jo lani ustanovile občine Tržič, Kranj, Domžale, Kamnik in Mozirje, smo že predstavili. Precej je bilo tudi že besed o prvem skupnem projektu, ki ga je skupnost že pripravila in ga minulo soboto predstavila še "v živo". Že zjutraj je namreč iz Kamnika krenila karavana, v kateri so bili domači in tuji novinarji ter turistični delavci, med ostalimi gosti tudi predstavniki diplomatskega zbora, spremljala pa jih je karavana oldtimerjev, avtomobilov in motorjev. Karavana je v soboto prevozila celotno traso projekta alpskih cest v vseh občinah te skupnosti, pot pa je sklenila zvečer v Volčjem potoku. Povsod so udeležencem pripravili krajše sprejeme, jim predstavili ponudbo in jih seveda pogostili, nesreča je bila le v tem, da celotno predstavitev pokvarilo hladno in deževno vreme. Tako je bilo tudi na delu mozirske občine, ki ga je karavana obiskala. Najprej so se gostje ustavili v Savinjskem gaju, kjer jih je pozdravil in povabil naj še pridejo predsednik mozirske vlade Jakob Presečnik, zaigrala jim je domača godba, mozirska Zadruga pa pogostila. Za kratek čas so se ustavili še v gradu Vrbovec v Nazarjah in za tem še v gornjegrajski katedrali, Zgornjo Savinjsko dolino pa zapustili na Črnivcu. k" " s Sprejem gostov ob ribiškem domu v Savinjskem gaju Gostinsko podjetje Turist iiiiitiiiiiiiiinii V primežu vračanja lastnine V nazarskem gostinskem podjetju se težave v poslovanju nadaljujejo, kar večplastne bi lahko dejali. Na prostoru pred Savinjskim gajem je pozimi zgorel objekt, s katerim je sicer upravljal najemnik. Po vseh težavah z zavarovalnico so pogorišče tik pred pričetkom sezone v sosednjem gaju vendarle uspeli odstraniti, vendar so v Turistu odločeni, da se s tega prostora ne bodo umaknili. Želijo biti prisotni, seveda pa se bodo morali vključiti v ureditveni načrt za to področje. Veliko opravkov imajo v tem času z lastninjenjem. Med 35 delavcev so poslali anketo, na njeni podlagi pa bo konec maja znan način lastninjenja. Otvoritveno bilanco imajo pripravljeno, ovira za hitrejše postopke paje vračanje lastnine, se pravi objektov, v katerih ima Turist svoje lokale. V celoti bodo lastninili mozirski Turist, slaščičarna v Mozirju je last župnišča, njihova bosta Dren na Rečici ob Savinji in Planin-ka na Ljubnem, na vso žalost pa bodo lastninili tudi Rinko v Solčavi, ki sojo sicer že prodali zasebniku, vendar se v bilanci šteje prejšnje stanje. Problem je s stavbo Nazarjah. Vsi zgornji prostori s streho vred so njihovi, spodnje z lokali pa so dobili bivši lastniki nazaj. Z njimi se sedaj dogovarjajo za zamenjavo - lastnikom celotna stavba, Turistu pa sosednji objekt, kjer imajo lokal in upravne prostore, saj znesek njihovih vlaganj v to stavbo presega 50 odstotkov. Za te pogovore so si vzeli mesec dni časa, saj bi s sporazumom bistveno skrajšali postopek, saj pred rešitvijo teh težav lastninjenje ni možno. Stanje tudi sicer ni rožnato. Poslovanje v lokalih je pozimi vedno slabše in dražje, zato pa v naslednjih mesecih pričakujejo več prometa ob manjših stroških. Poleg tega so stavbe njihovih lokalov stare in nujno potrebne temeljite obnove; lastninili bodo torej praktično le opremo in - odlične lokacije teh objektov. Janez Plesnik — OBČINA ŽALEC ....................i Letna konferenca Zveze kulturnih organizacij Žalec • ■■••■»■■••»■■■■••••■■••■■■•■•■■■■»•■■M Vedno manj denarja RDEČI PAJEK Kljub skromnim sredstvom ljubiteljska kultura zelo razgibana -Podeljena odličja ZKO Zveza kulturnih organizacij Žalec je v preteklem letu združevala 23 krajevnih in 20 šolskih kulturnih društev. Dejavnost v njih je bila kljub denarnim težavam uspešna in izredno živahna. To so med drugim ugotovili na redni letni konferenci ZKO Žalec pretekli petek v Domu krajanov v Vrbju. Lani je v občini redno pelo osemnajst pevskih zborov, poleg seveda šolskih zborov. Vsi štirje pihalni orkestri so tudi letos vadili in nastopali, čeprav so se bolj kot prej srečevali z denarnimi težavami. Aktivni so bili rogisti iz Tabora, pa tamburaši iz Liboj in s Polzele. Domači ansambli so nastopili na svoji reviji v Libojah in čeprav jih je zelo veliko, delujejo profesionalno in se praviloma ne vključujejo v kulturna društva. Nekaj je tudi ansamblov, ki igrajo moderno glasbo, vendar največkrat ne delujejo stalno. V Matkah je bilo regijsko tekmovanje na diato-nični harmoniki, v Grižah pa vseslovensko srečanje citrarjev. Letos naj bi v okviru tega dneva pripravili tudi tekmovanje. Glede na število premier je bila gledališka dejavnost v letu 93 zelo pestra. Gledališki dnevi so bili na Polzeli in v Taboru, od vseh predstav pa so najbolj izstopali gledališčniki iz Vrbja s predstavo Glumači prihajajo ter gledališka skupina Svobode Prebold s predstavo Moloh. Največkrat izvedeni deli sta bili Vdova Rošlinka gledališča Teloh iz Tabora in Zakonci stavkajo s Ponikve. Lutkovna dejavnost je zaenkrat živa samo v vrtcih in šolah.V okviru plesnih dejavnosti delujejo mnoge skupine za izrazni ples, novost pa je folklorna skupina na žalski osnovni šoli. Na žalost pa je v večji krizi edina odrasla folklorna skupina v Šempetru, kjer se zadnje čase ubadajo še s prostorskimi težavami. Med ljubiteljskimi likovniki je najbolj dejavna skupina pri Svobodi Polzela. Na letni konferenci v Vrbju so podelili tudi letošnja odličja Zveze kulturnih organizacij. Priznanja so prejeli: Ksenija Bauer in Breda Stepan iz Žalca, Marija Zmrzlak iz Prebolda ter moški pevski zbor ZŠAM iz Žalca. Bronaste plakete so dobili: Vesna Družinec iz Griž, Edi Govek iz Prebolda, Nada Jelen s Ponikve in Milan Posavec iz Ljubljane, ki vodi pihalni orkester Svobode in TT Prebold. Letošnji dobitniki srebrnih plaket so Zvone Holobar z Vrbja, Jože Mihelak iz Vinske Gore ter Marija Žgank iz Griž. Zlato plaketo je prejel Rado Kapus z Vranskega. ■ K. Rozman Koncesije za obstoječo mrežo lekarn v žalski občini so podeljene ■ •••MHSK Lekarne zasebnikom Komisija je o vseh kandidatkah pridobila mnenje Lekarniške zbornice Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje in tistih krajevnih skupnosti, v katerih so lekarniške enote. Na podlagi tega je izvršni svet prejšnji torek sprejel sklep o podelitvi štirih koncesij za opravljanje lekarniške dejavnosti: Gabrieli Ster-nad za lekarno v Žalcu, Mileni Kotnik za lekarno na Polzeli, Cvetki Zelenec za lekarno v Preboldu in Mariji Brišnik za lekarno na Vranskem. Vse koncesionarke bodo dobile prostore lekarn, ki so sedaj last občine, v najem za nedoločen čas oziroma do iz- polnitve vseh pogojev za njihovo upokojitev. Prav tako je izvršni svet sklenil, da morajo imeti prednost pri novih zaposlitvah farmacevti iz sedanje občine. Še vedno pa niso urejene premo-ženjsko-pravne zadeve med občino Žalec in Javnim zavodom celjskih lekarn. Glede na to, da celjski izvršni svet ne nasprotuje izločitvi žalskih lekarn iz tega javnega zavoda in da tudi on zahteva ustrezen postopek izločitve, v Žalcu upajo, da bodo te zadeve urejene v čimkrajšem času. ■ K. Rozman Zdenka Markovič m as®? & ^ M M M M Š& M m sz i Stroga, ampak samo i na vajah Pa že moram najprej povedati, da poznam Zdenko Markovič vse od takrat, ko je po letu dni prve službe na žalski glasbeni šoli prišla učit glasbeni pouk na osnovno šolo Žalec. Bila sem njena učenka in tudi pri zboru sem pela, pa seveda ne bom povedala, katerega leta natanko je to bilo. Ampak spominjam se, da smo se takrat učenci naravnost čudili, kako je lahko nekdo tako mlad in tako strog pri glasbenem pouku. Nekaj časa je trajalo, da smo se navadili drug na drugega, potem pa... Njena zagnanost in hotenje po čimbolj dovršenem petju tudi zelo zahtevnih pesmi sta mladinskemu zboru žalske osnovne šole prinesla vrsto najvišjih uspehov. Že štirikrat so sodelovali na takrat še zveznem in nato mednarodnem tekmovanju v Celju, ki se ga vsako drugo leto udeleži sedem najboljših zborov iz Slovenije. Na zveznem so prejeli dve bronasti plaketi in lani na mednarodnem prizanje. Pred petimi leti sojo prosili, če bi hotela prevzeti ženski pevski zbor iz Gotovelj, ki je ostal brez zborovodje. Sprejela je, čeprav prizna, da nad samimi ženskimi glasovi ni najbolj navdušena. Ko pa so ji pred letom in pol ponudili še vodenje gotovel-jskega moškega zbora, ni oklevala niti za hip. V moške glasove je naravnost zaljubljena. Ljubiteljsko petje je seveda nekaj čisto drugega kot šolski zbor. "Sprva sem pripravila zahtevnejši program, potem pa sem ugotovila, daje to le ljubiteljski zbor, da prihajajo ljudje zvečer na vaje utrujeni od dela, mnogi naravnost s polja ali hleva. Kljub temu vsako leto pripravimo vsaj eno težjo pesem, s katero nastopimo na občinski reviji. A najraje imajo pevci ljudske pesmi," je na prestavitvi prireditev ob stoletnici organiziranega petja v Gotovljah povedala Zdenka Markovič. In si ni mogla kaj, da ne bi še dodala: "Verjetno bi se dalo narediti več, če bi pevci bolj redno hodili na vaje. To velja za moške in ženske, čeprav so slednje bolj redne in zato tudi vsako leto sodelujemo v Stični." Ženski pevski zbor šteje 30 pevk, moški pa 23 pevcev. Vsi so navdušeni nad svojo zborovodkin-jo, čeprav priznajo, da je na vajah zelo stroga. Tako nekako pravijo moški, da so se dogovorili - na vajah vlada komunizem in njena beseda, po vajah pa demokracija. In najpomembneje je, da pevci tudi po vajah veselo prepevajo. Zdenka Markovič vodi tudi go-toveljski otroški šolski zbor. Odkar pevsko izobražuje starše, otroci raje in bolje pojejo v zboru. Tako se že veseli generacije, ki bo naslednje leto pela v mladinskem zboru v Žalcu. Tam se srečuje z mnogimi otroci. Na vprašanje, ali so učenci s podeželja boljši pevci, pravi: "Pravzaprav ne vem, čeprav je res, da so otroci s Ponikve vedno zelo dobri pevci. Na podeželju starši vendarle še več prepevajo z otroci, tako da se njim še zdi vredno peti ljudske pesmi." Kot mnogo drugega se tudi ljubezen do petja in ljudskih pesmi prenaša s staršev na otroke. Kraju, kjer v zborih pojejo starši in otroci, se zato ni bati, da bi prepevanje zamrlo. Za uglašenost in druge strokovne zadeve pa bo poskrbela Zdenka Markovič. Kljub trdemu delu ob sicer manjših učinkih ji volje prav gotovo ne bo zmanjkalo. ■ K. Rozman; foto - er Lek duši in srcu Moški pevski zbor Gotovlje Stoletje organiziranega petja To soboto bo ob 19. uri v zadružnem domu v Gotovljah osrednja prireditev v počastitev stoletnice organiziranega petja v tem kraju. Pred enim stoletjem je namreč Anton Goršak zbral moške v pevski zbor, ki se je kasneje imenoval Lira in od takrat zborovsko petje kljub vzponom in padcem ni nikoli povsem utihnilo. Da Gotovljani še danes radi prepevajo, bodo pokazali s sobotnim koncertom, na katerem bodo nastopili ženski, moški in otroški pevski zbor, ki jih vodi Zdenka Markovič. V okviru praznovanja te obletnice je izšla monografija, v petek pa so odprli tudi razstavo v prostorih zadružnega doma. Poleg že omenjenega koncerta bo junija še veselica pod stoletnimi lipami v Gotovljah, kjer so se krajani nekdaj redno zbirali in seveda tudi prepevali. Sedanji rod Gotovljanov bi rad oživil ta delček svoje preteklosti, predvsem Predsednica KD Gotovlje Marija Kranjc pa zagotovil, da bi se uresničilo geslo, pod katerim potekajo vse prireditve v okviru stoletnice organiziranega prepevanja - Pesem, ti lek duši in srcu, postoj z nami še stoletje. ■ rox; foto -er Ribiči čistili obrežja Savinje in njenih pritokov Ribiška družina Šempeter v Savinjski dolini je v soboto pripravila veliko delovno akcijo čiščenja okolja obrežja in voda Savinje iri njenih pritokov. Več kot sto ribičev se je zbralo na določenih mestih, od koder so odšli na delo na posamezne dele obrežja Savinje in njenih pritokov. V petih urah, kolikor je akcija trajala, so kljub slabemu vremenu, Do vratu Spominjam se, da sem kot otrok zelo rada racala in čofotala po dvoriščnih lužah in mlakah in sem zato tudi velikokrat pijela marsikatero burno okoli ušes. Nikoli pa se mi ni zgodilo, da bi bila tako globoko v nekem blatu, kot sem zadnje čase. Firma mi je šla v stečaj, sem na čakanju kot tehnološki višek. Čeprav dobivam podporo, sem brez energije in volje do dela, doma gledam lonce , dolgočasne otroke in moža in čakam na boljši jutri. Stečajni upravitelj prodaja nepremičnine moje firme, jaz pa gledam, kako eni in isti ljudje grabijo (ki so to že večkrat naredili) vse tiste muke, znoj in težke ure, ki sem jih vložila v to mojo firmo. Pa sem se odločila in sem šla na razgovor k gospodu dr. Janezu Zupanecu, svojemu poslancu v državnem zboru. Prijazen gospod, ki meje zelo vljudno sprejel, je takoj dojel, da sem bolj potrebna tolažbe, kajti pomoči mi tukaj država ne more. Državi gre namreč na bolje. Le meni gre na slabše. Pa sva se pogovorila o tistih stavkajočih v Cankarjevem domu, ki nesramno stavkajo kar v mojem imenu in tistem gospodu, ki se hodi domov tuširat in se pri tem niti ne dotakne hrane; če odpre hladilnik, vzame ven le radin, ali kaj takega. Povedala sem poslancu, da imam vsega sranja dovolj, da mi gresta na živce tako Janša kot Drnovšek, tako korupcija kot tudi farmacija in da bom odšla v Dom II. slovenskega tabora, se tam naselila in gladovno stavkala (in seveda se hodila obvezno domov tuširat, da ne bom krep-nila od lakote). Štrajkala bom za Jožico ali pa kar zato, ker bo kmalu 1. maj, jaz pa sem brez službe in brez veselja do dela. Tudi to me je poslanec potolažil in mi svetoval, da naj izberem drugo obliko štraj-ka, da naj si na primer izberem sliko najbolj zoprnega politika, naj si ga obesim na steno in ko mi bo najbolj hudo, naj kakšne pol ure kričim nanj. Vprašala sem ga, če to za občinske tudi velja, pa mi je vrli gospod rekel, da se ne izplača girice loviti na trnek. « ■ Tekst: Tea Rinček NOVICE, KI ODKRIVAJO TANČICE V občini Žalec nimamo, kakšnih večjih problemov s področja nove lokalne samouprave. Stari kadri mirno jezdijo staro kozo, novi kadri opazujejo kozo in vidijo kravo, zbirajo se že novi župani, le še v pisarne jih je potrebno izvoliti. *** V Žalcu se na področju škandalov in političnih izgredov, žal že dalj časa ni nič naredilo. Pozivamo politike in oblast, da se ga napijejo, ali kaj podobnega, da bomo imeli o čem pisati. Žalec skozi čas Učenci žalske osnovne šole Peter Šprajc - Jurs so se pred časom lotili zelo obširnega in zahtevnega projekta s skupnim naslovom Žalec skozi čas. Po besedah ravnatelja Adija Vidma-jerja so se za to dodločili z namenom, da bi učencem vseh starosti čimbolj približali domači kraj, saj menijo, da mora človek, preden se napoti v svet, dobro spoznati domače okolje. Učenci vseh razredov so se pod vodstvom mentorjev razkropili po terenu, slikali so, fotografirali, spraševali, poizveodvali, si ogledovali, načrtovali in brskali po knjigah in muzejih. Kot sami pravijo, so prvi del naloge opravili in ga predstavili v ličnem vodniku po projektu. V njem so na kratko predstavljene posamezne naloge, ki so: Ljudski oder v Žalcu, Razvoj knjižničarstva, Šolska knjižnica, Prospekt mojega mesta, Lutke v Žalcu, Janez Hausenbichler, Risto Savin, Razvoj gasilstva, Intervjuji s starejšimi in pomembnejšimi Žalčani, Struktura prebivalstva, Žalski Sokol, Taborsko gibanje, Žalec nekoč in danes, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo. Hmeljarstvo, Folklora v Žalcu, Kulturno -zgodovinski spomeniki, Grb, Projekt mesta - turizem. Društvo prijateljev mladine skozi otroške oči, Arhitektura, Naše stare hmeljske sušilnice, Maketa sušilnice hmelja, Železniški in cestni promet, Varne poti do šole, Kaj bi v Žalcu spremenili na bolje, Poberimo smeti in posadimo rože, Industrija, Obrt, Litje žalskega grba, Razglednica Žalca, Parkovni nasadi, Zdravstvo, Spominsko darilo, Temperatura in padavine v Žalcu in Vodnik po projektu. Za uspeh projekta imajo poleg kakih 600 učencev in mentorjev zasluge še številni Žalčani, delovne organizacije in ustanove ter knjižnici Edvarda Kardelja in Pokrajinskega muzeja v Celju. ■ -er Očistili črno odlagališče To je bil namen sobotne delovne akcije, ki jo je organiziral delni vaški svet Arja vas - Gmajna in vaški svet Ruše v KS Petrovče. Pobudnik akcije je bila skupina za ekologijo, ki vedno znova opozarja na številna črna odlagališča (v žalski občini jih je več kot sto), ki nikakor niso v okras, kaj šele, če upoštevamo njihov škodljivi vpliv na naravo. Tudi v Ruškem gozdu je nekaj takih odlagališč, v sobotni akciji pa so se lotili tistega pod Matevžom. Navlako iz odlagališča so spravili v zabojnike, otroci pa so daleč naokrog po gozdu pobrali vso plastiko in druge odpadke. ■ -er Čiščenje obrežja Savinje nabrali ogromno odpadkov, ki bi jih ob kolikor toliko razviti zavesti krajanov sploh ne bilo tam. Po besedah sekretarja RD Šempeter, Staneta Jur-jevca, je akcija lepo uspela, opravili so nekakšno spomladansko čiščenje, ponovno pa trkajo na zavest sokraja-nov, naj odvečno navlako odložijo v za to pripravljene zabojnike. Akcijo bodo ponovili 30. aprila. ■ -er Ob zaključku akcije je nastal tale skupni posnetek OD VSEPOVSOD _ Naše znamenitosti Leto 1994 je v naši državi Sloveniji leto turizma. V vseh krajih odkrivajo, iščejo ali pa si kar izmišljujejo nove in nove turistične atrakcije, tako da lahko do konca leta brez skrbi pričakujemo presenetljivo ugotovitev, daje naša državica sploh in nasploh najbolj zanimiva turistična dežela na svetu. Benetke, Pariz, London, Atene...bodo morale priznati, da so njihove stoletne zgodovinske atrakcije popolna neumnost in bodo vsi hoteli videti le še vesoljno Slovenijo. Pa da ne boste, spoštovani bralke in bralci, mislili, da se bodo vsi ti turisti gnetli le v Portorožu, na Bledu, v Kranjski Gori ali bog ne daj celo na Ptuju, vam pred- stavljamo nekaj turističnih atrakcij našega glavnega mesta Šaleške doline - Velenja. Seveda vam obisk vseh znamenitosti naj-topleje priporočamo in to čimprej, ker v glavni sezoni pač ne bo prostora za domače goste. Tuja valuta je vseeno tuja valuta, pa naj Kobilica in Prešeren zamerita kolikor hočeta! Prva znamenitost je seveda Velenjsko jezero ali morje, kakor vam pač ustreza. In v čem je znamnitost te mlakuže, boste rekli! Poglejte - uradno je najgloblje slovensko jezero v Mostah (umetno) in je globoko celih 50 metrov (največja globina), to naše pa naj bi bilo globlje veliko bolj, a uradnih meritev še ni, čeprav t E R Aj trgovine z živili PRAZNIČNA PONUDBA od 25. aprila do 3. maja SIRUP DANA 0,75 L VINO GRAJSKI RIZLING 174,00 SIT 174,20 SIT NIŽJE CENE: MLETEGA MESA, GORČICE, KETCHUPA, PIKNIK PROGRAMA JATA, SOLA COLE, SOLA ORANŽADE... OBVEŠČAMO VAS, DA BODO 2. MAJA ODPRTE DEŽURNE TRGOVINE OD 8. DO I J. URE - ERA PREHRANA„ ŠALEK IN HRANA V VELENJU TER ZALA V ŠOŠTANJU! Sekretariat za občno upravo Občine Velenje objavlja JAVNI RAZPIS za oddajo del: popravilo in oplesk oken na občinski zgradbi v Velenju 1. Predmet razpisa: sanacija oken na upravni zgradbi Občine Velenje, Titov trg 1. 2. Orientacijska vrednost del znaša 980.000,00 SIT. 3. Predviden pričetek del je takoj po podpisu pogodbe -predvidoma sredi maja 1994. 4. Merila za izbor najugodnejšega ponudnika so: - reference - konkurenčnost cen - pripravljenost za delo v popoldanskem času in preko vikendov - fiksnost cen 5. Ponudba mora vsebovati: - ceno - plačilne pogoje - garancijske pogoje - rok dokončanja del - dokazilo o registraciji podjetja. 6. Rok za oddajo ponudb v zapečatenih kuvertah z oznako ponudnika in s pripisom "ne odpiraj - ponudba oken", je najkasneje do 6. 5.1994 do 11. ure. Javno odpiranje ponudb bo dne 6. 5.1994 ob 11. uri v prostorih Izvršnega sveta, soba št., 21. 7. Vse podrobnejše podatke za izdelavo ponudbe dobite na Sekretariatu za občo upravo Občine Velenje, tel. št. 854-656. 8. Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po končanem razpisu. Sekretariat za občo upravo OBČINE VELENJE poznavalci trdijo, da je ponekod globoko tudi preko 100 metrov. Ce bi bila ta trditev dokazana (in trdimo, da tudi bo), bomo imeli Velenjčani najgloblje jezero na Slovenskem, da pa bo največje, bodo zagotovo poskrbeli naši neutrudni rudarji. Poleg tega naj bi jezero vsebovalo tudi razne zdravilne snovi, kot je na primer radioaktivnost, tako da bodo potencialni gosti razni radijski delavci z vsega sveta. Turistični slogan jezera pa naj bi po zaupnih podatkih zvenel približno takole: ZA VSE AKTIVNE NA RADIJU - RADIO - AKTIVNO JEEZRO. Svež in prijeten zrak iz filtrov pa zastonj dobavlja TEŠ. No, vesela novica z naše strani pa je - ni vam treba potovati v Italijo ter zapravljati dragocenih deviz, ker imamo tu v Velenju prav tako visečo znamenitost, ki jo imenujemo kar Indijanski blok. Ker so jo gradbinci postavili na močvirnatem terenu, se je ta blok z leti začel nagibati ter s tem nehote postal konkurenca stolpu v Pizi. Se bolj pa je stavba zanimiva, ker je v njej naseljeno na desetine srečnih družin, ki v izjemni sreči, da živijo v takšni turistični atrakciji, sploh ne opazijo, da jim stene, stropi in še kaj, pokajo in razpadajo. Cena slave je v tem primeru zares minimalna. Vrli turisti pa bodo seveda za trde devize hoteli spati v zgradbi - kar mimogrede v Pizi še zdaleč ni mogoče. Naš Indijanski blok pa premore celo toplo vodo, elektriko, kabelsko, TV, telefon..tako da z gotovostjo trdimo, da bodo morali Italijani v žalosti, ker tja ne bo več turistov, svoj stolp celo podreti! Kip svobode v New Yorku, Eifflov stolp v Parizu...boste zavzdihnili - tega pa Velenjčani vendarle ne premoremo. No, pa se spet zelo motite. Imamo Titov spomenik, ki je mimogrede največji Titov spomenik na svetu. Poleg Slovenije premorejo spomenike s Titovim likom celo v enajstih državah sveta. Naj omenimo samo Nigerijo, Nikaragvo, Hrvaško, Zimbabve.in ostale svetovne velesile (vsaka na svojem področju). Torej, naš Tito je največji na svetu! Je pa tudi največji še stoječi spomenik kakšnemu komunističnemu voditelju na svetu, ker so podobne stvaritve, posvečene Stalinu, Leninu in drugim, na našo srečo v ex-komunističnih državah podrli. Zakaj na srečo? Ker so bili ti spomeniki višji od našega Tita in ker jih ni več, je naš največji, pa naj se razne antikomunistične stranke še tako po glavi tolčejo. Zato bomo od letos naprej v Velenju začeli organizirati razne obiske Titovega spomenika. Zainteresiranih obiskovalcev ne bo zmanjkalo, potencialni obiskovalci pa so bivši komunistični voditelji ter partijski funkcionarji iz vzhodnih držav. V Velenju se bodo lahko spominjali lepih, srečnih in rdečih časov. Plačevali pa ne bodo v yugo-dinarjih, rubl-jih in podobnih potiskanih papirjih brez vrednosti, ampak kar v kapitalističnih markah in dolarjih. V sili bomo vzeli tudi tolarje, da se ne bi preveč zamerili Kobilici in Prešernu! Znamenitosti, takšne ali drugačne vrste, se v Velenju najdejo skoraj na vsakem koraku. No, menda imam celo srednjeveški grad, neke kosti od živali, ki je podobna slonu...kar pa tako in tako ne zanima nikogar! BigJ. Čebele opravljajo zelo pomembno delo - opraševanje Letošnja pomlad doslej ni obetavna za čebelarje in,sadjarje. Vendar bo tudi to pomlad posijalo sonce! Čebele bodo pridno nabirale cvetni prah. Kako moramo ravnati takrat, zgovorno pove risba (poslala nam jo je Čebelarska zveza Velenje), objavljena pa je v aprilski številki Slovenskega čebelarja. ^ NE ŠKROPI V CVET Delavec je usran ali še daleč je Evropa V vseh zahodnoevropskih državah je delavec zelo cenjen. Nikogar v Nemčiji recimo ni na cesti sram pozdraviti delavca v umazani delovni obleki - nasprotno, deležni so velikih simpatij in ugleda. Ker se Slovenci velikokrat primerjamo z evropskimi državami, bomo navedli en primer, ki jasno kaže, kako daleč so še nekateri od Evrope. Damjan Majhen je zaposlen pri zasebniku, kjer opravlja zahtevna električarska dela na zelo pomembnih objektih. Dne gorenjeon@toonp ©po^ra o o o 1 d.o.o. Velenje, Partizanska 12 Telefon: 063 853 231 Teletax: 063 856 850 O Razpis štipendij za šolsko leto 1994/95 Študijska smer Stopnja Število štipendij Akademija za likovno umetnost - industrijski oblikovalec VI. 1 Srednja kemijska šola -kemijski tehnik V. 2 Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo - dipl. inž. kemijske tehnologije VII. 1 Fakulteta za strojništvo - dipl. inž. strojništva VII. 1 Biotehniška fakulteta - dipl. inž. lesarstva VII. 1 Srednja lesarska šola - lesarski tehnik V. 2 - mizar IV. 2 PRIJAVA Kandidati za razpisane štipendije morajo prijave poslati na naslov: Kadrovska služba, Gorenje Notranja oprema, Partizanska 12, Velenje, najkasneje do 25. 5. 1994. Prijavi za štipendijo (obrazec SPN-1, DZS-8,40) je potrebno priložiti: - kratek življenjepis z opisom socialnega stanja družine, pokica staršev in svojih izvenšolskih aktivnosti ter napoved pričakovanega učnega uspeha ob zaključku šolskega leta - potrdilo o vpisu v šolo po programu srednjega izobraževanja oziroma o vpisu na fakulteto (naknadno) - fotokopijo zadnjega spričevala (velja za osnovnošolce in srednješolce) - potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije o opravljenih izpitih in frekventacijsko potrdilo za tekoče šolsko leto - potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izda ga uprava za družbene prihodke) - potrdilo o dohodkih staršev iz preteklega koledarskega leta; navedeni morajo biti vsi dohodki družine, ki štejejo za dohodek po predpisih o prispevkih in davkih občanov, vključno z otroškimi dodatki. Starši - upokojenci priložijo odrezek nakazila pokojnine za marec 1994. Pomanjkljivo izpolnjenih vlog in vlog brez zahtevane dokumentacije ne bomo obravnavali. POGOJI ZA PRIDOBITEV ŠTIPENDIJE Pogoji za izbiro kandidata in višino štipendije so določeni v internem aktu o izobraževanju. Kandidate, ki se bodo prijavili v rednem razpisnem roku, bomo o rezultatih izbora obvestili do 30. junija 1994. 14. 4. seje skupaj s sodelavcem med časom za malico (ob 10. uri) odpravil v bistro Gaudeamus na Trgu mladosti. Na sebi sta imela pblečen delovni kombinezon, ki pa zaradi del, ki jih opravljata, sploh ni bil pretirano (ali skoraj nič) umazan. Ko sta se usedla za mizo, je takoj prišel k njima natakar, ki ju je zelo glasno in ponižujoče nahrulil z besedami: "VSTANITA, KER STA USRA-NA", ter dodal, da je to mesto samo za tiste s "kesom", ne pa za klošarje. Torej je pri nas tisti, ki pošteno delo, klošar! Seveda sta oba vidno razočarana in predvsem ponižana zapustila lokal, v katerem je bilo okoli deset gostov. Samo po sebi se zastavlja vprašanje, če bodo delavci, ki po delovnem času v "normalnih" oblačilih obiskujejo lokale, hoteli obiskati bistro, kjer jih natakar zjutraj, ko so oblečeni v delovne obleke, tako ponižujoče in necivilizirano odslavlja. Resda pa je tudi, daje v Velenju še mnogo drugih, ravno tako prijetnih lokalov, v katerih je osebje z vsemi gosti enako prijazno, pa četudi so to le delavci. Mar ni strežba v gostinskem lokalu tudi delo? Torej je natakar, ki je odslovil dva gosta v delovnih oblekah, še veliko bolj "usran" od njiju, predvsem zaradi svojega obnašanja, ki zares ne sodi v tako eliten lokal. Pa na zdravje dragi delavci in srečno pot v Evropo! BigJ. ^^^^ POLZELA 38 ^^^^^ informacije tel.: (063) 721-052 I 'V/Ufl d.o.o. POOBLAŠČENI PRODAJALEC: * FIAT * ALFA ROMEO * SUBARU ' DAIHATSU ' ROVER * UNO ROVER ' PEUGEOT * SAMARA * MOTORNA KOLESA KAVVASAKI * AUT0 AKUSTIKA BLAUPUNKT •AUT0 ALARMI GT * AL. PLATIŠČA ' SONČNE STREHE FARMONT * MOBITEL * cena do reg. | *" SUBARU - UGODNI KREDITI NA 48 MESECEV VIVIO GLI4WD 17 960 DEM JUSTYJ124WD 22.560 DEM LEGACY RANGER DL1.84VVD 36.000 DEM "' DAIHATSU CHARADETS 1,0 15,280 DEM CUORECAT 16.800 DEM HUET pick up 17 000DEM *** FIAT UN01,0 i.e. CAT 14.590 DEM TEMPRA 2,0 i.e. SLX CAT automatica 24.830 DEM CR0MA 2,0 i.e. CAT 29.790 DEM *" POSREDUJEMO PRI PRODAJI RABLJENIH VOZIL 1. JUGO 45 KORAL 90 4.000 DEM 2 G0LFJX0IESEL 87 8.500 DEM 3.R5CAMPUS91 10.600 DEM 4. R5 CAMPUS 92 11.600 DEM 5. SEAT MALAGA1,5 i.e.CAT 90 12.000 DEM 6. FORD SIERRA 2,0i CAT '89 13.500 DEM 7. FORD 160D TRANSfT 2,5 '89 24.900 DEM 63320 Piše: Ivo Stropnik Umetniki v Vrbičevem naročju (2) V meni se borita / navdušenje nad cvetočo jablano in zgroženost ob pleskarjevih govorih. A le to drugo / me sili za pisalno mizo. (B. Brecht, Slabi časi za liriko) SANJAL SEM NASLEDNJO ALEGORIJO. Možprekriža-nih rok je imel pred seboj tehtnico. V njeni levi skodelici je bila odprta bela knjiga in v desni skodelici prižgana jamska svetilka. Tehtano se je nagnilo na levi in mož je bil začuden. Skodelico Z rudarsko svetilko je obtežil z velikim kosom premoga, a skodelica z belo knjigo je bila še vedno težja. Mož je razmišljal, zakaj je premog tako lahak, lažji od drobne knjige, in pristavil k jamski svetilki in h kosu premoga še tri pralne stroje in dva bar\'na televizorja. A glej zakletost! O zakoni fizike, kako lahko drobna knjiga pretehta premog, pralne stroje in televizorje, vso to silno težo? Vzel je torej mož to drobno čudežno knjigo v roke, izgubljala se mu je med prsti, in jo pričel prebirati. Govorila je o... premogu, jamskih svetilkah, o pralnih strojih in barvnih televizorjih. - Godile so se moje sanje v nekem dolinskem svetu. Medli gozdovi so bili naokrog in jezerske vode po nižini. Vsaj en beli dvor sem videl, drugi grad pa se mi zdi, je bil v ruševinah. Nejasne slike so se mi prikazovale za dimnato zaveso, gosti dimnati oblaki so pekoče silili v oči in zbujali preroške sanje. Namigujem in spodbujam torej k ustanovitvi domače revije (mesečnika), ki je ni. Potreba po njej je sicer očitna, vendar dvomim, da bi si za preživetje v tem okolju uspela pridobiti minimalnih 500 naročnikov. Razvajeni smo namreč tako, da do občasnih publikacij radi pridemo zastonj; reprezentančni izvodi so čestokrat edini "prodani" izvodi, če seveda tovrstno "prodajo" razumemo kot simbolično vračilo številnim posameznikom za "usluge" naši kulturi. Usluge naši kulturi pa seveda dela na nek način vsak, ki nekaj malega zamiga, in takšnih kvazi kulturnikov v našem prostoru res ni malo. Dovolj zgovoren je na primer že podatek, da si domača zbirka Šaleški razgledi, ki jo poskušamo vklesati vsaj v srca Šalečanov, ne more pridobiti niti 500 stalnih naročnikov. Roko na srce, ali sploh vemo, da (še) obstaja? Tako zbirka kot zbornik Šaleških razgledov izhajata prepočasi in sam preljubi Bog ve, da tudi nesistematično in ne-kontinuirano. Zbornik bi moral izhajati štirikrat na leto, toliko (neobdelane) snovi je, vsaj dva naslova na leto pa bi se spodobilo izdati v knjižni zbirki. Tovrstni medij podcenjujemo, niti približno ga ne podpiramo, avtorjem pa izplačujemo sramotno mi-zerne honorarje, če sploh. Založništvo seveda še zdaleč niso samo tretjerazredno ovrednotene pesmi, čeprav se zgodi, da čestokrat s selektivnim izborom v drobnih knjižicah postanejo tudi prvorazredne. Stari dobri Brecht seje nekoč takole razpisal v Pesmi lirikov, vrednih svojega denarja (ko v prvi tretjini 20. st. niso več plačevali poezije): "Danes pa za pesmi ni več cvenka. / Čudne razmere. / Zato se pesmi danes ne izdajajo več. Poezije manjka. / Pesnik se ne sprašuje, če ga kdo bere, ampak, ali bo tudi kaj bere. / Kjer ni plačila, se tudi ne dela. Poezija je tanka ... (...) Zdaj pa slišim od tistih, ki slikajo slike, / da se tudi nobena slika ne proda. Slikam / so se zmeraj prilizovali. Zdaj ležijo za zaprtimi vrati... (...) Besede smo študirali in mešali kot mamila ... (...) Zakaj torej na lepem ne kupčujete več z nami? (...) Mislite, da vaša slava, taka, kot je, sama sije? // Pazite se, vi! Brez nas vam nikakor ne bo mogoče." - (Tega Brechta bi pa morali ustreliti!) Seveda moramo v željah po takšni ali drugačni reviji kaj hitro dojeti, da si revialni koncepti že v glavah pobudnikov močno nasprotujejo. Na eni strani še vedno bedi nekdanja Gošnik-Rezmanova pobuda, ki se ji je sčasoma pridružila nova Rezma-nova ideja o izdajanju časopisa, na drugi strani pa o novem revialnem mediju razmišlja B. Korun; avtor tehle vrstic rad naglas razmišlja o nujnosti institucionalno organizirane velenjske založbe, pri čemer ga Lj. Savovic' podpira, urednik Šaleških razgledov T. Ravnikar zaenkrat še lepo gleda, ravnatelj V. Vrbič pa (no dej, reč, če si upaš - upam) ne jemlje preveč zares-no. Ob vsem tem obstaja še amaterski revialnozaložniški program velenjskih hotenjevcev in založniški program pri Šaleških razgledih oz. pri Kulturnem centru Ivana Napotnika. Na knjižni natis pa že kar nekaj časa čaka dolg seznam predlogov, že obdelanih in potrebnih študij, pesniških zbirk itd. Iz dneva v dan se ta seznam daljša. Poglejmo si nekaj teh delovnih naslovov/ predlogov, saj niso nobena skrivnost, in jim dodajmo še kakšnega, da bodo želje/zahteve po bolj urejenem založništvu v našem prostoru (oz. po založništvu sploh) jasnejše in upravičene. Od Hude luknje do Penka najavljajoči se ter med Titom in Onemelimi puškami oddaljujoči se knjižni naslovi: ŠTUDIJE, MONOGRAFSKE KRITIČNE IZDAJE, BERILA: Zdravstvo v Šaleški dolini, Šaleška dolina v 19. in 20. stoletju, Šaleška v razvoju slovenskega slovstva, Šaleška dolina v srednjem veku, Musijevo berilo, Hribernikova zgodovina Šoštanja (kritična izdaja); - ZBORNIKI: Zbornik Šaleških razgledov 1994, Pogovori in intervjuji, Kojčev zbornik (ob 70-letnici); - PONATISI: Gustav Šilih: Beli dvor (mladinski roman), Gustav Šilih: Nekoč je bilo jezero (povest), Davorin Ravljen: Ugasli ognjenik; - LEKSIKONI, PREGLEDI, PRIROČNIKI: Šaleški biografski leksikon, Zapis šaleških govorov in narečnega besedišča, Šaleška krajevna imena (jezikovni priročnik), Šaleška dolina v letnicah (kronika); - POST-HUMNO: Ferdinand Kavčnik: Roman o Kajuhu, Sonetizem/ zbrane pesmi Jerneja Roja; - SPOMINI: Iz moje mladosti (zbirka spominov na dobo 1918-1950); - LEPOSLOVJE: Peter Rezman (poezija), Marjan Kukovec: Dehteči Invictus (poezija), Boris Salobir (poezija), Andrej Krevzel (roman), Ivo Stropnik: Lastna imena mojega doma (samogovori in spevi), Borut Korun (potopis); - Ljudska pesem: Običaji in pesmi z bedenja pri mrliču (MRROV) - OSTALO: (v zbirki Umetniki Velenja, reprezentančne monografije, izven zbirk): Premogovništvo na Šaleškem (A. Seher), Družmirje (D. Medved, L. Ojsteršek), Šoštanj; (?) Fotomonografija Petra Ma-rinška; (?) Šaleški likovniki (DŠL), (?) Kavčnikova domačija. Itd. Itd. Itd. Gospoda, izberite in podprite! Jedilniki so odprti. PRIREDITVE KULTURNEGA CENTRA "IVAN NAPOTNIK" VELENJE DRUŽINSKI VEČER Z DRUŽINO ŠTUHEC V Koledarju kulturnih prireditev napovedani družinski večer z družino Štuhec, ki bi moral biti drevi, ob 20.00 v knjižnici Velenje je zaradi bolezni prestavljen za nedoločen čas KONCERT IVA POGORELIČA Prijave za koncert Iva Pogoreliča v Cankarjevem domu v Ljubljani sprejemamo do petka, 22. aprila. GALERIJA Vljudno vas vabimo na otvoritev razstave PETER ČERNE, kipi (1986 - 1993) v petek, 22. aprila ob 19. uri Sponzor GORENJE KONCERN Program: Monika Krajnc - kitara, Boris Štih - kitara Slovensko Ljudsko GledaliSce Celje Danes (v četrtek) predstava Smeško med črkami ali plesna abeceda v izvedbi Plesnega studia IGEN Celje, in sicer ob 10. uri za abonma Mravljica in izven, ob 11. in 18. uri pa za izven. V petek, 22. aprila, ob 12. uri C. Goldoni - A. Rozman: Sluga dveh gospodov. Režiser dela je Franci Križaj. Predstava bo za abonma Srednja gostinska šola za gostinstvo in turizem Celje. V soboto, 23. aprila, ob 10. uri bodo celjski gledališčniki znova zaigrali Verasovo Zeleno Kapico. Režija je delo Katje Pegan, to pa bo zaključena predstava. fr LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.3o na Radiu Velenju in TV Kanalu 8 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. V nedeljo, 17. aprila, so se Gorenjci tako dobro predstavili, da ste jih vzeli kar za svoje: 1. GAŠPERJI; "To smo mi" 6 glasov 2. BENEŠKI: ' 'Dolince Beneške" 4 glasovi 3. KMETEC: "Zapoj mi ptiček moj" 2 glasova 3. KOVAČI: "Full Marička" 2 glasova 5. KLINC: "Karlinka" 1 glas Predlogi za nedeljo, 24. aprila: 1. DOBRI ZNANCI: "Glej pomlad prihaja" 2. Ans. LIPOVŠEK: "Mesarska polka" 3. PETRIČ: "Štajerska ti najlepši moj kraj" 4. POLJANŠEK: "Veselo v Kamnik" 5. PTUJSKIH 5: "Šoferski izpit" Vili Grabner ^ —v KS Šentilj Šcapinove zvijače Skupina mladih iz Šentilja je poskrbela, daje minulo nedeljsko popoldne kljub kislemu vremenu vsaj nekaterim minilo v prijetnem razpoloženju. To velja predvsem za tiste, ki so se tega popoldne zbrali v dvorani doma krajanov v Šentilju, kjer so jim mladi igralci "postavili" na oder znano Molie-rovo komedijo "Šcapinove zvijače". Kljub rosni mladosti večine nastopajočih je predstava odlično uspela. To so potrdili tudi gledalci, ki so do zadnjega kotička napolnili precej veliko dvorano, in nastopajoče na koncu nagradili z zares bučnim aplavzom. Toda bolj kot samo predstavo, ki je kot smo že dejali, zares dobro uspela, bi veljalo pohvaliti nastopajoče za njihovo prizadevnost in delovne navade. V vaje in ostale priprave (izdelava scene) so vložili veliko svojega prostega časa in to velikokrat v poznih večer- Mladi ustvarjalci "Scapinovih zvijač" nih urah, ko je marsikdo izmed nas sedel pred televizorjem ali pa že sladko spal. Upajmo, da nam bodo mladi igralci iz Šentilja še kdaj pripravili kaj podobnega. ■ mh * GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * Tako "pravo" kot je vreme letos, ni bilo že nekaj let. Zima je bila v resnici takšna kot se spodobi, saj je prvič po dolgem času zapadlo nekaj več snega, ki ni izginil že ob prvi otoplitvi, ampak se mu je uspelo kar nekaj časa zadržati. Uradni začetek pomladi je bil prav takšen, o kakršnem nas učijo v šoli. Topel, sončen, s pojavom nekaterih nadležnh žuželk in morda tudi lastovk, ki jih, resnici na ljubo, sam nisem videl, čeprav moram priznati, da na ta značilen znak pomladi tudi nisem bil najbolj pozoren. In zdaj je tu april. Aprilski, da bolj aprilski ne bi mogel biti. Sonce, dež, celo sneg, hladna jutra, topli popoldnevi... Vreme se spreminja iz dneva v dan, iz ure v uro in pravi mojster moraš biti, če želiš z gotovostjo predvideti, katera garderoba bi bila vsaj za polovico dneva pravšnja. Če bo vreme letos ostalo zvesto svoji tisočletni koledarski tradiciji, lahko že sedaj z zadovoljstvom ugotovimo, da se nam obeta pravo, dolgo in vroče poletje, ki si ga ob tem muhastem aprilu najbrž že marsikdo zelo zelo želi. V takem, z vremenom določenim razpoloženjem, je uspešno minilo tudi ničkoliko maturantskih plesov, ki so skozi večji ali manjši blišč, bolj ali manj svečano in bolj ali manj posrečeno predstavili še eno zadnjih dejanj in enega zadnjih mejnikov na poti mladenk in mladcev v svet odraslih. V deževnem in neprijaznem aprilskem večeru smo sprejeli tragično novico, da si je življenje vzel Kurt Cobain, pevec in kitarist skupine Nirvana. V dežju pa smo tudi izvedeli, da ponovno zaradi birokratskih in ne vem kakšnih drugih razlogov odpade še ena serija Baja-ginih koncertov po Sloveniji. Podelili so tudi prve slovenske Oskarje, pardon, Viktorje, odstavili obrambnega ministra in organizirali prvi antikorupcijs-ki miting. Pravo aprilsko menjavanje prijetnih in neprijetnih dogodkov, dobrih in slabih razpoloženj se torej nadaljuje... Kaj počnejo, govorijo, lažejo, obljubljajo, ponujajo, ljubijo... AEROSMITH Aerosmithom bo pripadla velika čast otvoriti veliki "VVhite nights" festival v St. Petersburgu (bivšem Leningradu). Festival, ki so ga prvič priredili leta 1991 v počastitev prvih svobodnih predsedniških volitev v nekdanji Sovjetski zvezi, bo letos posvečen boju proti AIDS-u. BON JOVI Klaviaturist skupine Bon Jovi, David Bryan, je pred kratkim postal očka. In to kar dvakrat. Njegova izvoljenka je namreč rodila zdrav par dvojčkov. Deklici je ime Gabri-elle, dečku pa Colton. WHITNEY HOUSTON Spet težave v zakonu Hous-ton - Brovvn. Potem, ko sta Whitney Houston in Bobby Brown tako srečno žarela na podelitvi Grammyev, kjer je Whitney prejela zavidljivo število teh laskavih priznanj, se je kot kaže sedaj, v njunem zakonu nebo zopet pooblačilo. Bob-byeva nemirna narava je ponovno dvignila tlak simpatični Whitney, ki je moža po ostrem prepiru postavila pred vrata njene vile v Nevv Jerseyu. V teh težavnih časih njej in njeni komaj leto dni stari hčerkici Bobi stoji ob strani njena menažerka in zaupna prijateljica Robyn Crawford. MARCELLA DETROIT Potem, ko se je njena nekdanja partnerica iz uspešnega dueta Shakespears sister poročila z znanim glasbenikom Daveom Stevvartom (ex Eurythmics) in se posvetila družinskemu življenju, Marcelli Detroit ni preostalo nič drugega, kot da se loti samostojnega projekta. Izdala je album z naslovom "Jewel", na katerem v skladbi "Ain't nothing like the real thing" gostuje nihče drug kot sam Elton John. Skladba je izšla tudi na Eltonovi kompilaciji "Du-ets". SOUL ASYLUM Po naporni turneji, ki je trajala mesec dni, zaključili pa so jo s koncertom v Marseilleu, 18. aprila, odhajajo Soul asylum na počitnice. Pravijo, da so si jih zaslužili, saj so na poti s koncerta na koncert že skoraj dve leti. Julija naj bi v Los Angelesu začeli snemati tudi nov album, prvi po izidu njihovega najuspešnejšega izdelka doslej - "Grave dancers union", ki je izšel leta 1992. Še pred odhodom na snemanje albuma bodo Dave Pirner in njegovi nastopili na dveh velikih open air festivalih v Nemčiji v mesecu maju. MAXX 15. aprila je izšel novi single dueta z imenom MAXX, katerega prva uspešnica "Get-a-way" je še vedno veliki hit na vseh plesnih lestvicah. Naslov nove skladbe je "no more, I can't stand it". Nov pa ni le naslov te pesmi, ampak tudi glas, ki se v njej pojavlja. Ta pripada 20-letni Angležinji Lindi Meek, ki v novi skladbi nastopa skupaj z rapperjem Garyem Bokoem. Debitantsko uspešnico Get-a-way je sicer odpela 20-letna berlinčanka, jugoslovanskega porekla Samira Besič, ki pa je potem prekinila s sodelovanjem v projektu MAXX, tako da v videu ne nastopa ona, temveč rojena stanovalka glavnega mesta Italije Alice Montana. KURT COBAIN Nekaterim pač ni usojeno, da bi lahko po smrti mirno počivali. O Kurtu Cobainu se govori (kar je sicer razumljivo) več kot kdajkoli prej. Zadnja informacija v zvezi z njim govori o tem, da si je neizmerno želel igrati z Michaelom Stri-peom, sicer članom slovitih REM in da se je v skupini Nirvana počuti! precej nesrečno. S Stripeom sta se o sodelovanju menda veliko pogovarjala, a kaj več nista uspela storiti. Mitja Čretnik 10 KAK OS NAŠI KRAJI IN LJUDJE 21. aprila 1994 Krajevna skupnost Pesje Težave posebne sorte Tokrat vam predstavljamo krajevno skupnost Pesje. Sicer je to uradno primestna krajevna skupnost, obenem bi bila lahko tudi mestna, saj je na meji enih in drugih, skupaj s Podgorjem pa šteje 1.284 prebivalcev. Če se ozremo nazaj na 15-letno obdobje pridnega dela tamkajšnjih prebivalcev in organov skupnosti, lahko ugotovimo, da so postorili kar nekaj pomembnih nalog, kar je odločilno vplivalo na boljše življenje in počutje krajanov. Naj jih naštejemo nekaj. Zgradili so Erino trgovino, z novimi ulicami so poskrbeli za kanalizacijo, za naselje Pesje so napeljali toplovod, telefonijo, prav tako kabelsko razdelilni sistem, zgradili so tudi nadomestno zgradno za dom gasilcev in krajanov. Za vse te akcije so znaten del potrebnih sredstev prispevali krajani s samoprispevkom in pridnim delom. Žal krajani v Pesju niso brez težav, pestijo pa jih takšne, kakršnih druge krajevne skupnosti nimajo. Vse zaradi dejstva, da je v njihovi neposredni bližini Klasir-nica RLV-ja. Pred dnevi smo bili pri njih na obisku, pogovarjali pa smo se s predsednikoma sveta KS Antonom Koširjem in njene skupščine Aleksandrom Grgar- Aleksander Grgar: "Krajani so s svojim prostovoljnim delom veliko prispevali k napredku in upam, da bodo tudi v prihodnje" jem. V zvezi s Klasirnico sta povedala: "Z izgradnjo Klasimice so se znatno poslabšali življenski pogoji v naselju Pesje. Povečali so se hrup, prah, tresenje in premiki tal ter razpoke na hišah. Hrup nam prispevajo cesta, železnica in Kla-sirnica. Stalni drobni tresljaji, kot posledica dela v Klasirnici, med drugim povzročajo precej živčnih izpadov med krajani. Prah iz Klasimice in z odlagališča pepela šoš- tanjskih termoelektrarn je stalno prisoten na hišah in vrtovih. Seveda občasno močno tresenje tal daje občutek negotovosti in strahu. Posledice premikanja tal so vidne vsepovsod na območju naše krajevne skupnosti. To so razpoke na hišah ter ugreznine na terenu. Treba je povedati,a da se Rudnik lignaita Velenje trudi pri sanaciji in odpravi teh razpok. Tako je obnovil nekaj najbolj razpo- kanih hiš, lani tudi dom krajanov. Delo so uspešno izvedli, saj se nove razpoke po letu dni še niso pojavile, obenem pa so obnovili tudi dom gasilcev. V nekoliko slabšem pa je naselje Podgorje, kjer nekaj hiš šele letos rešuje vodovod, ogrevanje pa sploh še ni rešeno." Kako brez samoprispevka rešujete tako zahtevna dela, poleg tega so v slabem stanju ceste, razsvetljava ni dobra...? "Lep dokaz za to je urejanje ulice Janka Vrabiča v dolžini 206 metrov, kjer so se morali s sredstvi vključiti RLV, Izvršni svet SO Velenje in krajani, slednji še z znatnim deležem v delu. Priprave smo pričeli že konec prejšnjega leta, največ časa pa potrošili za zbiranje denarnih sredstev, saj jih pogodbeni zavezanci največkrat sami niso imeli dovolj. Izgradnja te ulice je v srednjeročnem načrtu v programu za letos, za letošnje leto apa smo predlagali tudi ureditev cestne razsvetljave za naselje Pesje." Kakšni so načrti za naprej? "Za leto 1995 smo predlagali ureditev ulice Janka Ulriha med Milharjem in Vrabičem ter ureditev obstoječega igrišča,a kar pomeni popravilo asfalta in ogra- Pravkar urejajo in posodabljajo ulico Janka Vrabiča je. Za leto 1996 je v načrtu izdelava projekta za toplifikacijo Podgorja, prav tako ureditev ceste čez Konik, to pomeni povezavo Podgorske ceste s Podgorjem, že tolikokrat omenjeni zemeljski plaz v Podgorju, ki neprestano drsi, naj bi uredili leta 1997. Vsakoletno in večkratno nasipanje ceste je le kaplja v morje in samo zasilna možnost povezave prizadetih Pod-gorčanov z ostalim svetom. Asfaltiranje ceste v Podgorju načrtuje- mo za leto 1998." Kako pa ste se na zborih krajanov odločili glede bodoče lokalne samouprave in kaj menite o njej? "V naši krajevni skupnosti menimo, da nam nova lokalna samouprava ne bo prinesla nič kaj boljšega. Soglasno smo se odločili, da ostanemo v občini Velenje, čeprav nam ni povsem jasna vloga krajevne skupnosti v novi občini." ■ B.Mugerle Petnajst let Rotovnikove jame v Skornem Prava speleološka učilnica V soboto, 23. aprila, ne smete manjkati na slovesnosti ob 15-letnici Rotovnikove jame v Skornem pri Šoštanju. Petnajst let, porečete, da je že minilo od takrat, ko so jo po naključju odkrili pri urejanju temeljev stanovanjske hiše? Ja, petnajst let je minilo in v soboto pričakujejo na slovesnosti veliko uglednih gostov. Rotovnikovi bodo prejeli Turistično priznan'je Republike Slovenije. Zanj jih je ob letu turizma predlagalo Turistično društvo Šoštanj. Ker smo vedeli, da bo takrat pri Rotovnikovih gotovo gneča, smo jih obiskali že teden dni prej. Z Jurijem Rotovnikom, Rudijem Pergovnikom in Rajkom Zaleznikom smo sedeli pred vhodom v jamo, v lepo urejenem prostoru, kjer se lahko tudi okrepčaš. Od tod vodi pot v kapniški rov. Jamo, takšno kot se obiskovalcu prikazuje danes, so urejali v treh etapah. Najprej so v prvi del jame leta 1978 napeljali električno razsvetlajvo. Do leta 1985 paje Šaleški jamarski klub Podlasica iz Topolšice skupaj z Jurijem Rotovnikom temeljito raziskal jamo, tako da je bila že naslednje leto urejena za turistični ogled. Tretji del jame so uredili tri leta kasneje. Skupna dolžina urejenih rovov danes znaša 60 metrov, še vedno pa urejajo nove. Nismo si mogli kaj, da se skupaj z Jurijem Rotovnikom ne bi še enkrat ozrli v čas, ko je bila jama odkrita. "Na tem mestu smo imeli staro hišo. Ko smo rušili zidove, so naši sosedje tudi gradili hiše in so mi rekli - Jure, mi potrebujemo kamenje, ti ga pa imaš. S kompresorjem smo vrtali v hrib in pokazale so se razpoke," je pripovedoval Jurij Rotovnik, ki mu je bilo kot rudarju takoj jasno, kaj bi razpoke lahko pomenile. Zvrtali so odprtino še pol metra, malo zminirali in se pri tem šalili, da bodo odkrili Postojnsko jamo. "Dajte mi še za dva deci, sem rekel, ko so me privezali na vrv, da se spustim in pogledam, kako globoka je jama. Kdo ve, kaj če se ne vrnem več? Konca ni bilo videti. Ko sem bil že kakšnih osem metrov globoko, sem začel vpiti: Postojnsko jamo sem odkril! Moji tega seveda niso vrjeli, ko so se spustili tudi sami, pa so videli, da se nisem veliko zmotil." Potem so se srečali s topol-škimi jamarji in skupaj z njimi začeli raziskovati. Toplški jamarji so bili tudi tisti, ki so bili prvi v izredno lepi Aragonitni dvorani, v kateri sta glavna dva kapniška stebra in posebnost jame, zelo redki aragonitni ježki. "To dvorano so prvi ugledali topolški jamarji, Kovač in predsednik jamarskega kluba Hostnik in še nekateri. Prišli so ven in vpili: Jure, ne veš, kaj smo našli," je pripovedoval Jurij Rotovnik. Največja posebnost in zanimivost Rotovnikove jame je mineral aragonit. V igličasti obliki, v kakršni se pojavlja v Rotovnikovi jami, ga lahko najdemo le še v dveh jamah v Sloveniji in sicer v Ravenski jami nad Cerknim in v Kamniški jami, ti dve pa žal nista urejeni za turistični ogled. Rotovnikovo jamo so za turiste uradno odprli šele leta 1986 in od takrat si je to jamo, ki je pravi primer speleološke kraške učilnice, ogledalo že okoli 40 tisoč obiskovalcev, ne samo domačih ampak tudi tujih. "Veliko je osnovnošolcev. Iz cele Slovenije prihajajo učenci četrtih in petih razredov, v zadnjem času tudi iz srednjih šol." Predsednik šoštanjskega turističnega društva Rajko Zaleznik je povedal, da se za ogled jame zanimajo tudi gostje Zdravilišča Topolšica. "Ko je sezona, vodi do sem sprehajalna pot, pozimi pa se pripeljejo." Jamarski klub Podlasica, v njihovem imenu smo se pogovarjali z Rudijem Pergovnikom, je prepričan, da so možna še presenečenja. "Opravljenega je bilo veliko dela, izkopov, naplavin, ker je bila jama zelo nedostopna. S pomočjo Jureta, njegovih domačih in krajanov pa smo jo usposobili za ogled. Ne pravijo tej jami zastonj speleološka učilnica, saj je ta jama ob tistem, kar je bilo že povedano, obdana z mnogim jamskim okrasjem. V njej so stalagmiti, stalaktiti, baldehini, cevčice..." Turistično društvo Šoštanj je eden od soorganizatorjev prireditve, ki bo v soboto pri Rotovni- V soboto, 23. aprila, ste vabljeni na prireditev ob 15-letni-ci Turistične jame Rotovnik. Prireditev bodo ob 9. uri pričeli s svečano sejo predstavniki turističnih jam Slovenije, ob 11. uri bodo razvili zastavo Rotovnikove jame, navzoče pa bo nagovoril predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič. Sledila bo svečana podelitev priznanja Turistične zveze Slovenije Rotovnikovi jami oziroma Juriju Rotovniku. Po končanem uradnem delu, v katerem bo tudi kulturni program, pa si bodo obiskovalci lahko ogledali jamo, razstavo jamarske opreme ter zgodovino Rotovnikove jame v sliki in besedi. Sogovorniki, s katerimi smo se pred obeležitvijo 15-letnice Rotovnikove jame v Skornem pogovarjali prejšnji teden, (foto: Stane Vovk) kovi jami. "Turistično društvo je jamo, ta kraški naravni spomenik, predlagalo za turistično priznanje Turistične zveze Slovenije. Želimo si, da bi se jamarski turizem Slovenije povezal, da bi se povezale turistične jame, ki so uradno odprte." 15-letnica je mejnik. Kako naprej? O tem Jurij Rotovnik pravi: "Če nam bo dopuščalo zdravje, imamo še velike cilje. Ne gledamo le na to, da bi jamo samo širili. Želeli bi, da bi v Šaleško dolino s pomočjo Rotovnikove jame pripeljali čim več turistov. Seveda lahko povem še nekaj, kar še nisem nikoli: da sem zelo srečen, ker sem lahko našemu kraju prilil kapljico, da se je turizem v Šaleški dolini za kakšen odstotek hitreje razvijal." ■ Milena Krstič -Planine Mislinja Turistično društvo bo nosilec večine aktivnosti Bilo je veselo in pestro. Kako tudi ne, kajti med člani turistično-olepševalnega društva je vedno tako, kadar se zberejo na redni letni skupščini. Tako je bilo tudi ob koncu prejšnjega tedna v tamkajšnjem kulturnem domu, ko so hkrati praznovali prvi t. i. mladostniški jubilej - 10. obletnico, odkar so bili ustanovljeni in odkar se čuti njihov utrip za lepše in čistejše okolje - ne samo Mislinje, temveč tudi okoliških zaselkov. In kot je v uvodnem govoru dejal Rudi Krebl, predsednik izvršnega odbora društva in tudi sicer njegova gonilna sila, imajo Mislinjčani predvsem v turizmu prednosti. V prvi vrsti tiste, ki jih ponuja narava, pa svežina n tišina mogočnih pohorskih gozdov, številni studenci in bistri izviri, samotne sončne jase, hladne globeli in nenazadnje tudi ljudje, ki so vezani na svoje korenine preteklosti, na rodove davnih prednikov in tudi na ljudsko izročilo. In ker tudi sami čutimo varnost, domačnost in človeško toplino, potem ni nikakršnih razlogov in še manj bojazni, da je ne bi dali in delili tudi s tistimi gosti, ki jih pot zanese semkaj. Rotovnlkova jama Sploh pa so ravno s pomočjo turistično- olepševalnega društva ponovno zaživeli že zdavnaj pozabljeni običaji, šege in navade. Spet so še kako odmevne veselice, pa sejmi, domači prazniki, lepe nedelje s kopico stojnic in še bi lahko naštevali. Mlajši rodovi so spet lahko videli čar in lepoto Oglarskih večerov, bili priča prisrčnosti srečanja hol-carjev in oglarjev v Komisiji, pustovanjem, kakršna so bila nekoč, in še bi lahko naštevali. "Moj kraj - urejen in čist" je bil nekakšen moto letne konference, hkrati pa bo to tudi naslov stalne akcije turistično-olepševalnega društva. To si bo skupaj z ostalimi dejavniki v kraju prizadevalo, da bo vsemu temu res tako. Ravno zato so Janka Podpečana postavili tudi za koordinatorja vseh aktivnosti in povezovalca društev, tako da bodo v prihodnje nastopali enotno in s skupnimi močmi in sodelovali v številnih akcijah. Morda naj ob zaključku omenimo še izredno pestro in nazorno prikazano brošuro, ki jo je društvo izdalo ob svojem jubileju in v kateri so prikazane številne akcije ter dejavnosti skozi vseh deset let. ■ Silvo Jaš 21. aprila 1994 - KAS CAS 11 Brvarji in vauharji Med številne, že pozabljene obrti, sodi tudi barvarstvo na vasi. S to dejavnostjo so bili tesno povezani še "vauhaiji", to so neke vrste obdelovalci sukna. Pogosto so kar pri eni hiši vauhali in barvali. V okolici Mozirja so bili nekoč znani barvaiji (ferbeiji) ob potoku Lju-bije. Malo više od njih pa so bili vauhaiji. Pri obeh hišah se je ohranilo še domače ime po obeh dejavnostih, tako se pri spodnji hiši še danes reče Pri Ferberju in pri zgornji Pn Vauhaiju. Obe obrti sta morali biti nameščeni ob kakšnem močnem potoku. Tako vauharji, kot ferberji so potrebovali veliko vode. Prvi še celo kot silo za pogon težkih priprav, imenovanih vau-he. >• O ljubijskih ferberiji in vauhaiji je pripovedovala Ferbeijeva mama, tega je že nekaj let sem. Ker se je že leta 1928 priženila v Ferbeijevi družini je še doživljala obrtniško dejavnost nekdanjih mojstrov mehčanja in barvanja sukna in drugih doma narejenih tkanin. K njim so torej prinašali ljudje tudi v barvanje, doma spredeno volno, seveda pa v glavnem sukno. Potek obdelave, je bil pri suknu takole. Najprej so ga vauhali, to pomeni obdelavo z ogromnimi lesenimi kladivi, ki so jih poganjala vodna kolesa. Tu je šlo za mehčanje in hkrati tanjšanje debele tkanine, da je postala "voljna". Med tem postopkom so za polivanje uporabljali vročo vodo, sukno pa so občasno obračali. Potem so ga splak-nili in ga dali na prostem sušiti. Ko je bilo dovolj suho so ga "mangali". Manga je bila lesena naprava z zelo obteženimi valji, skozi katere je moralo sukno in je tako postalo gladko, kot bi bilo likano. Če je bilo naročeno tudi barvanje, so to opravili pred mangan-jem. V te namene so imeli dva velika bakrena kotla, v enem so v vreli barvi premetavali sukno, da je bilo enakomerno obarvano. Seveda je bilo to glede na težo sukna, zelo naporno delo, tembolj, če pomislimo, da je prene-kateri kos sukna meril v dolžino tudi do 40 metrov. Za mešanje so uporabili dolge, močne lesene kuhalnice. Tiste čase so razlikovali dve vrsti težkih tkanin raševino in fino sukno. Raševbina je bila iz mešane preje, uporabljali so tako laneno kot tudi volneno. Razumljivo je, da je izdelek bil trd in oster, nikakor ne gladek. Za sukno, ki so mu ponekod rekli "loden" so tkalci uporabljali le čisto volneno prejo. V svetu je bil zelo znan "mozirski loden", ki se je dobro prodajal tudi zunaj sedanje Slovenije. Seveda je treba pripomniti, da to sukno niso izdelovali le v Moziiju, nasprotno veliko so ga tkali še v drugih predelih doline. Šlo je torej bolj za tržno ime blaga, ki je potem kot tako zaslovelo. Torej trda in "rešasta" reševina je šla skozi poseben postopek. Helena Keber-Ferbeijeva, je povedala, da sojo najprej namakali v mrzli razstopini zelene galice. Potem sojo posušili in po potrebi Še obarvali, kakor je pač bilo naročilo. Toda barvano raševino so največ uporabljali za izdelavo pelerin (ogrinjal), več pa je bilo kar naravne barve uporabljene za razna oblačila. Predvsem moški, so imeli delovne obleke iz reševine. Vedo povedati, da je ta tkanina bila neuničljiva in zelo zdrava, saj je dobro dihala. Oblačilne navade tistega obdobja, denimo še pred prvo svetovno vojno, so bile na vasi pač nekako tradicionalne, saj pe moda sem ni prodrla. Ljudje pa so bili veliko manj občutljivi kot smo danes, saj so noslili lanene srajce, ki so kar dobro poskrbele za prekrvavitev kože, tako tudi trda rešasta oblačila. V nekaterih predelih Slovenije, bolj seveda na štajerskem koncu, so pravili reševini tudi bukovina (bukov'na). V naši dolini tega izraza ni bilo zaslediti, ali paje že zamrl. V dvajsetih letih so zaračunavali vauheiji in barveiji za meter sukna 6 dinaijev, Odvisno od tega kaj so z njim delali in kaj so opravili. Helena Kober-Ferber iz Lepe njive, kamor ta del doline ob Ljubiji spada, je vedela povedati, da je posel še po prvi svetovni vojni cvetel, vendar je po btu 1928 hitro upadel, saj so na trgu prevladovali poceni industrijski izdelki. Kmetje so pod vplivom razmer, set- vene načrte spremenili, lanu je bilo vse manj in še to le v hribovskih predelih in tudi volna seje vse bolj uporabljala za pletenje raznih jopic in puloverjev, seveda pa nogavic, to slednje je še danes zelo v rabi. Ko je torej ta obrt usihala, tako pove Helena Keber-Fer-ber, so obdelali v celem letu 1928 vsega 28 bal sukna. Zato so obrt opustili. K sreči je tedaj že znani narado- Piše: Aleksander Videčnik pisec dr. Fran Kotnik poznal naprave v Ljubijskem Grabnu in jih je pravočasno odkupil, da so kot redek primerek, sedaj razstavljene v Narodopisnem muzeju v Ljubljani. Utihnila so torej velika vodna kolesa, utihnili udarci vauh, naša dolžnost pa je ohraniti spomin na pridne ljudi, ki so nekoč poskrbeli za tkanine vseh vrst. Saj se tudi zaljubiti ni pametno Za tiste nepoučene: opozorilo v prejšnjih obvestilih, tisto o vrvicah in hmelju pomeni da je tukaj že skoraj maj in daje tukaj skoraj mogoče že čas za študijske obveznosti. Samo opozorilo, ker za študijske obveznosti so potrebne temeljite priprave. Brez njih ne gre, brez njih se sploh ne splača poizkušati. Temelj bistvenega bistva (kakor bi rekla Mrvica) vseh priprav pa je kava. Seveda jo ne pijejo vsi študentje in to je tudi vzrok eden od mnogih tipoloških klasifikacij, ki nas upredalčka: na tiste, ki kavo pijemo in na ostali svet. Le, da nas je od tistih, ki jo pijemo, veliko takšnih, ki kavo ne poznajo in jo ne znajo kuhati, piti, uživati in sploh koristno uporabljati. Včasih gredo tako daleč, da delajo, seveda nevedne - bogi reveži, čisto banalne zločine. Tako recimo v mrzlih jutrih najprej pustijo, da jim kava prekipi in se razlije, potem bosi od-skakljajo v svoje sobe in na štedilniku pustijo odprt strojček ali posodo, samo da se kava lahko razdiši in izgine. Zato je ena od glavnih pravil KK (kuhanje kave) dosledno zapiranje posode, v kateri je spravljena. Prav tako ni priporočljivo zmlete kave puščati v strojčku, kjer so ti nerodni in prav radi padajo na tla. Kava se mora kuhati doma, tiste v gostilnah, tisto so ekspres narejene, popite in pozabljene. Obstajati seveda morajo in brez njih bi bila desetina človeštva (z mano vred) v dveh dneh mrtva, ampak vseeno... IP oc < o LLI t z č co o CL ITE ČLAN RUDARJA POSTANITE ČLAN y \\ Nogometna zveza Slovenije IJ NK RUDAR VELENJE ZMAGA RUDARJA ali IZOLE v nedeljo, 24. aprila, ob 16.30 na mestnem stadionu v Velenju, ...še drugič? Ceneje do vstopnic v Arkadi, Orionu in Klubu. Velenje, Kersnikova 11, tel.: (063) 855-336, fax: (063) 855-350 J3 C D > m c_ > VELIKI MALI NOGOMET - V minulih letih je mali nogo- met dobesedno obsedel ljubitelje te igre po vseh večjih krajih Zgornje Savinjske doline. Krajevnih lig je že cel kup, najbolj pomembno pa je, da se v vsakem ligaškem krogu ob igriščih zbere množica, ki spodbuja posamezne ekipe; odveč je povedati, da jih ima večina krajevne in sponzorje, kar daje tekmovanju še dodatno draž. Večinoma igrajo pomladanski in jesenski del z obvezno končnico in s prvim krogom so v posameznih ligah že pričeli. Tako je tudi v Radmirju, v krajevni ligi nastopa 9 ekip, gledalcev ob nedeljskih popoldnevih pa ne manjka. ■ foto:jp Mali nogomet Maratonski turnir v Nazarjah Športno društvo Vrbovec iz Nazarij je lansko leto izvdelo že 15. maraton v malem nogometu, v katerem so svoje veščine in sposobnosti 24 ur preverjali mladi in stari nogometaši iz Nazarij in okolice. Bilje tudi zadnji v tej obliki, saj seje izčrpal tako in drugače, prireditve ob prvomajskih praznikih pa se v Nazarjah ne nameravajo odreči. Letos so se torej odločili za maratonski turnir, katerega pokrovitelj bo Območna skupnost Zveze svobodnih sindikatov Velenje. Turnir bodo pričeli v petek, 29.aprila, ob 18.uri na športnem igrišču v Nazarjah in ga sklenili 24 ur kasneje. Prijave ekip sprejemajo še do jutri, 22.aprila, ko bo ob 17.uri v prostorih ob nazarskem igrišču žrebanje ekip. Ob tej priliki bo še možno plačati prijavnino 10.000 tolarjev, od tega je 7.000 tolarjev kavcija, ki jo bodo organizatorji ekipi vrnili, če bo spoštovala pravila turnirja. Balinanje (Ne)popoln uspeh Balinarji Šaleške območne zveze, ki merijo moči v 2.državni ligi - vzhod, so uspešno premagali ovire v t .kolu. Igralci RLV Maco so brez vsakih težav odpravili Svobodo iz Ljubljane, kije še lani nastopala v 1.državni ligi. Željko Voglar, Rudi Melanšek ml., Matej Vratanar, Boris Rupreht, Dejan Grenko in dvojica Aleš Krohot so bili boljši kar s 13:4. Še "boljši" so bili balinarji G1P Vegrad, ki so zaman čakali ekipo Fužin iz Ljubljane in seveda zmagali brez boja s 17:0. Razlog za neodigrano tekmo je neodločnost slovenske balinarske zveze, ki po izstopu mariborske Metalne, ne zmore urediti zadev, zaradi tega pa vodstvo Vegrada po 1 .kolu še ni dokončno. ■ Boris Knavs Squash Petra tudi na SP? Direktor mladinskega evropskega prvenstva v italijanskem Bolzanu je po dobrih igrah povabil Petro Vihar tudi na svetovno mladinsko prvenstvo v Barcelono. Petrin nastop v Španiji paje močno vprašljiv, odvisen je seveda od denarja, ki ga slovenska zveza nima, niti ni načrtovala udeležbe kakšnega slovenskih igralcev na tako velikem tekmovanju. ■ Bi X C D > D D O (f) S Z H m cx r~ > Z ID C D > ID "O O C/) S m O Tenis Zaslužena priznanja ob lepem uspehu druga in tretja, Nik tretji Po treh predhodnih turnirjih se je 52 najboljših slovenskih teniških upov do 1.0 let minuli športni vikend v Ljubljani pomerilo na "mastersu". Od najmlajših članov ŠTK Velenje se je na sklepno tekmovanje uvrstil le 9-letni Nik Ivanovič, kije s 3.mestom dosegel svoj doslej največji uspeh. Med deklicami pa seje še bolj izkazala Saša Britovšek, sicer članica TK AS Velenje. V posamični konkurenci sije prav tako priigrala 3. mesto, v paru s Klepačevo iz Kopra paje bila še za mesto boljša, druga torej. > Športno plezanje Plavanje Šprintersko prvenstvo Slovenije S šprinterskim prvenstvom Slovenije v vseh starostnih kategorijah, ki je bilo preteklo soboto v Ljubljani, seje končala letošnja zimska plavalna sezona. Na prvenstvu je nastopilo 385 plavalcev iz 14 slovenskih klubov, med njimi tudi 20 velenjskih plavalcev, ki so bili ponovno zelo uspešni. Osvojili so eno zlato in 3 bronaste kolajne. Rezultati velenjskih plavalcev, ki so se uvrstili do lO.mesta: deklice - 50 m delfin: 3.Kološič 33,59; 50 m hrbtno: 8.Kološič 39,06; 50 m prosto: 4.Kološič 30,44; 50 m prsno: 8.Kološič; dečki: 50 m prsno: lO.Knez 38,65; kadetinje: 50 m hrbtno: 1.Valcl 32,10; 50 m delfin: 7.Udovičič 34,37; 50 m prosto: 3.Valcl 28,82; 50 m prsno: 4.Udovičič 38,01, lO.Gregorič 40,69; kadeti: 50 m hrbtno: 5.Valcl 30,88; 50 m delfin: 7.Valcl 29,55; mladinke: 50 m delfin: 3.Bukovec 32,24; mladinci: 50 m hrbtno: 7.Fricelj 30,17; 50 m prsno: 6.Tajnikar 34,95; ženske absolutno - štafeta 4 x 50 m prosto: 5.Velenje 1:58,97 (Valcl, Udovičič, Bukovec, Podpečan); 4 x 50 m mešano: 5.Velenje 2:13,89 (Valcl, Udovičič, Bukovec, Podpečan); moški absolutno - štafeta 4 x 50 m mešano: 8.Velenje 2:03,81 (Fricelj, Doblšek, Valcl, Petras). Zimski del tekmovalne sezone 93/94 je bil za Plavalni klub Velenje izjemno uspešen. V vseh starostnih kategorijah so na prvenstvih republike Slovenije osvojili 31 odličij: 9 zlatih, 10 srebrnih in 12 bronastih. Marko Primožič Šahovske novice V četrtek, 14. aprila seje na rednem tedenskem turnirju zbralo 10 tekmovalcev. Tokrat je prepričljivo zmagal Peter Voglar, kije remiziral samo eno partijo z drugouvrščenim Dragom Kristanom, vse ostale nasprotnike paje premagal. Osnovnošolci so igrali v torek, 12. aprila. V starejši skupini je ponovno zmagal Vlado Mijatovič iz osnovne šole Livada, pri mlajših pa Natalija Hudournik iz osnovne šole Ravne pri Šoštanju. Danes, v četrtek, 21. aprila ob 17. uri je nad okrepčevalnico Šahec občinsko prvenstvo za leto 1994 s tempom 2 x 10 minut. Vabljeni ste vsi ljubitelji šaha! ■ Andrej Novak Na 3.mesečnem hitropoteznem tumiiju ŠK Savinjčan je med 12 šahisti brez poraza in z 11 točkami zmagal Kopač; drugi in tretji sta bila J.Peternel (9) in Knez (8). Na regijskem prvenstvu osnovnih šol je pri starejših pionirjih zmagala ekipa OŠ Šempeter, pri mlajših pionirjih OŠ Žalec in pri mlajših pionirlfah igralke OŠ Griže. Na 15.mednarodnem turnirju na Bledu je izreden uspeh dosegel Maijan Črepan iz Petrovč, ki je 6,5 točke osvojil 4. mesto, dobila pa je tudi nagrado za najlepšo partijo, s katero je v 8.kolu premagal zagrebškega velemojstra Dizdarja. Tudi ta uspeh Črepanu v prihodnji sezoni zagotavlja naslov mednarodnega mojstra. Pri veteranih seje s 3. mestom lepo odrezal Stane Skok iz Prebolda. ■ Jože Grobelnik ?o hribih \mi\m Planinska sekcija Bolnica Topolšica Leta 1893 je bila ustanovljena Planinska zveza Slovenije. Dobrih petdeset let pozneje, leta 1948, se zbere v Velenju skupina ljubiteljev gora in ustanovi Planinsko društvo Velenje, ki v svojem največjem razcvetu šteje preko 3000 članov. Sredi sedemdesetih let pride v Gorenju do ustanovitve prve podružnice PD Velenje. Temu zgledu že dobro leto pozneje sledijo v Šmartnem ob Paki. Teh mini planinskih društev se oprime ime sekcije in pričnejo rasti kot gobe po dežju. Kmalu imamo tudi v Škalah planinsko sekcijo. Sledijo Gaberke, Šentilj, Podkraj - Kavče in sekcija "Dobrač" Konovo. Tudi posamezne delovne organizacije so se zgledovale po Gorenju, v katerem so ustanovili še sekcijo Gorenje Servis. Tako imamo kmalu sekcijo v Vegradu, Vekosu, RLV-ju in kot zadnja najmlajša sekcija BOLNICA TOPOLŠICA. Nekatere od teh so z leti prenehale delovati ali pa so se združile oziroma pridružile. Tako je lani prenehala delovati sekcija Vegrada. Ista usoda je doletela sekcijo Gorenja po tem, ko je odšel za oskcbnika na Sleme njen požrtvovalni predsednik Milan Kretič. Sekciji Gorenje - Servis in Gaberke pa sta se pridružili PD Šoštanj. O delu planinske sekcije BOLNICA TOPOLŠICA nam je nekaj več povedala njena predsednica Slavica Bevc: "Našo sekcijo smo ustanovili z namenom, da združimo skupaj vse tiste naše zaposlene planince, ki smo bili do sedaj raztreseni vsepovosd. Zamisel o tem pa se je porodila v koči pri Triglavskih jezerih, ko smo v večji skupini obiskali mojo mamo, kije pomagala Zinki. G. Andrej Kuzman nam je priskočil na pomoč z nasveti in tako smo lani ustanovili svojo sekcijo. Kakšnih posebnih delovnih načrtov si zaenkrat ne zastavljmao. Vsako sezono pripravimo tri izlete, od katerih je zadnji bolj družabnega značaja. Posrečilo se nam je dobiti tudi nekaj sponzorjev, ki nam vsakič priskočijo na pomoč, za kar se jim v imenu vseh najlepše zahvaljujem. Še posebej bi se rada zahvalila mesariji Sušeč in g, Martinu. Rada bi povedala še to, da me veseli, da število naših članov narašča in bo verjetno letos doseglo število 50." In kaj še dodati k temu? Mogoče to, da vsi skupaj želimo planincem iz Topolšice veliko uspeha in prijetnih uric na njihovih izletih. ■ M. H. 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Prve točke za SP V avstrijskem Beljaku je bila v soboto prva letošnja preizkušnja športnih plezalcev za točke svetovnega pokala. Nastopilo je 80 plezalcev iz 20 držav, tekmovanje paje spremljalo preko 3.000 gledalcev. Na zelo težki in 18 metrov visoki steni so imeli prednost zelo izkušeni plezalci, med njimi tudi Matej Mejovšek, ki je s 27.mestom osvojil prve 4 točke za svetovni pokal. Nova preizkušnja bo naslednji teden v Moskvi. ■ BJ Na enem izmed njihovih izletov 9 HAU ^A« i HM liAa 21. aprila 1994 RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK Radijci znajo peti karaoke! Radijci so se odločili, da bodo pripravili tekmovanje v petju ka-raok. Svoje želje so morali posredovati za radijski mozaik, da je le-ta lahko pravočasno pripravil željene skladbe. Kar nekaj težav smo imeli, ker nekateri niso in niso hoteli sodelovati. Bojana Špegel je avtoritativno odločila: "Mene že ne bo zraven. Mi je trapasto se dela-t\ da nekaj berem, ko znam na pamet." S to svojo izjavo je spodbudila Dragana Berken-jačeviča, da seje tudi nekaj uprl: "Pesem, ki bi jo eventuelno zapel, še niso napisali. Od prve do zadnje besede bi moralo pisati na ekranu samo Maja in to tudi v refrenu, vse na tehno. Na ekranu pa bi seveda morala biti Maja." Nekaj manjših, a prehodnih težav, je povzročil Mitja Čretnik, ki pa seje potem le vdal: "Pustite me pri miru! Sem se že zmenil s Kapevskim. Priskrbel mi bo Kopitarjeve Žametne vrtnice. Jih znam še najbolje. Enkrat sem jih poslušalki za nagrado posnel za šestdeset minut." Nič težav pa ni bilo s sodelovanjem Staneta Vovka: "Pripravite Moj črni konj. Z njim sem zmagal že v Vinski Gori in naj me vrag, če ne bom tudi tukaj. Potem gremo pa s črnim konjem naprej. Neustavljiv je." Tudi Bogdan Mugerle ni dolgo razmišljal. Važno je sodelovati, ne zmagati, sije mislil in si izbral Simono Weiss in to tisto: Na beli blazini majčkena glavica spančka... "Tako srčkana je. Simona in pesmica," je rekel, ko je obrazložil svojo odločitev. Andrej Hofer pa ne more in ne more pozabiti Pike Nogavičke: "Ja, nekaj o Piki mi pripravite. Lahko je tudi v švedščini. Ko gre za to deklico, nisem 'aklih'". Zdaj vas zanima, kako je bilo in kdo je zmagal? Ja, to je pa že druga zgodba. Ugibajte malo. Važen podatek: čisto ob koncu smo prejeli še eno prijavo in to za tisto: "Delam, delam, ko za-morc...". Uganete, kdo jo je zapel? H mkp DEŽURSTVA Občina Velenje Zdravstveni zavod Velenje ima organizirano NUJNO MEDICINSKO POMOČ za celotno območje občine Velenje v Zdravstvenem domu Velenje in to 24 ur na dan (podnevi in ponoči - ob delavnikih in praznikih). Pomoč poiščite osebno v Zdravstvenem domu Velenje ali po telefonu na številko 94 ali 856-711. Zdravniki: Četrtek, 21. aprila -dopoldan dr. Gašper, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Urbane in dr. Lazar Petek, 22. aprila - dr. Grošelj, popoldan dr. O.Renko, nočni dr. Kozorog in dr. V.Renko Soboto, 23. aprila in nedeljo, 24. aprila - dr. Friškovec, dr. Hočevar in dr. Kozorog Ponedeljek, 25. aprila - dopoldan dr. Urbane, popoldan dr. Gašper, nočni dr. Slavič in dr. Pir-tovšek Zobozdravstvo: V soboto, 23. aprila in nedeljo, 24. aprila - dr. Miroslav Pavlovič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ. Velenje. V sredo, 27. aprila - dr. Vlasta Štrbenk, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. Lekarna: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 22. aprila do 29. aprila-Franc Blatnik, dr.vet.med., Stanetova 47, Velenje, tel.: 0609/618-117. Veterinarska postaja v Mozirju: Do 24. aprila-Ciril Kralj, dr.vet.med., Ljubno, tel. 0609/616-978 (841-410). Od 25. aprila do 2. maja - Marjan Lešnik, dr.vet.med., Ljubija, tel.: 0609/616-978 (831-219). riNC nNC kinc DOM KULTURE VELENJE Sobota, 23.4. ob 22. url KLAVIR (The piano) - drama Režija: Jane Campion Vloge: Holly Hunter in Anna Pa-quin (letošnja Oskarja za glavno stransko vlogo) Harvey Keitel, Sam Neil Film, v katerem se človek prepusti strasti, ljubezenski trikotnik, deklica, ki tako odlično zaigra ljubosumnost, klavir kot rdeča nit filma ter čarobna glasba ... Trije Oskarji povedo premalo o tem, kako izjemen je ta film! Nedelja, 24.4. ob 10. uri (PREDPREMI ERA) WILLY - mladinska melodrama Velikanski kit Orka je nesrečen v ujetništvu. Z nikomer noče komunicirati. Ko pa spozna dečka Jes-seja, se začenja pravo obojestransko prijateljstvo. Oba sta osamljena, razočarana, na svoj način jezna, neuklonljiva in obema se toži po novem domu. Kako bo Jesse pomagal Willyju? Ob samem koncu filma počakaj- te na odličen glasbeni spot Mi-chaela Jacksona! Nedelja, 24. 4. ob 18. uri Ponedeljek, 25.4. ob 20. uri (FG) V IMENU OČETA (In the name of the Father) - drama Režija: Jim Sheridan Vloge: Daniel Day Lewis, Emma Thompson, Pote Postelethwaite Irska. Nedolžnega človeka obdolžijo za grozljiv zločin. Ta se brani z molkom. Njegov sin Gerry pa se kot zapornik bojuje za svobodo svojega očeta. Mu bo uspelo oprati svoje in očetovo ime in spoznati, kdo je pravzaprav njegov oče? KINO ŠOŠTANJ Ponedeljek, 25.4. ob 17.30 url V IMENU OČETA KINO ŠMARTNO OB PAKI »•»»»»»»••»»»»»»»■»i* nedelja, 24.4. ob 20.30 uri V IMENU OČETA GIBANJE PREBIVALSTVA Občina Velenje: Bfi88i8BfB!»85SiSSiS8SHi8f8®fiSESf8 Poroke: Nedžad Ahmetaševič, Velenje, Aškerčeva c.št. 5 in Elbisa Mujkič, Velenje, Aškerčeva c.št. 5; Drago Rednak, Paka pri Velenju št. 55 in Cvetka Krajcar, Paka pri Velenju št. 55; Robert Klosternik, Bevče št. 18/a in Ivanka Rotovnik, Gaberke št. 36; Stanislav Skornšek, Skorno pri Šoštanju št. 42 in Suzana Čas, Škale št. 76; Mitja Rošer, Vinska gorica št. 5 in Branka Krajnc, Gaberke št. 254; Maksimiljan Mucik, Velenje, Prešernova c.št. 12 in Suvada Sa-rajlič, Velenje, Tomšičeva c.št. 41; Marko Kotnik, Velenje, Šaleška c.št. 2/d in Romana Vrtačnik, Ravne št. 103. Smrti: Danica Jazbinšek, roj. 1925, Zidani most št. 35; Frančiška Fridau, roj. 1913, Celje, Na zelenici št. 7; Antonija Žlender, roj. 1904, Sopota št. 51; Terezija Majer, roj. 1908, Trnovlje pri Celju, obrtna c.št. 39; Frančišek Hriber-nik, roj. 1910, Velenje, Kidričeva c.št. 25. Občina Žalec: Smrti: Ciril Ivane, star 65 let, upokojenec, Žalec, Partizanska 9; Ivan Kolenc, star 87 let, upokojenec, Celje, Na okopih 2. KOMUNALNO PODJETJE VELENJE p.o. Koroška 37 b 63320 VELENJE objavlja prosto delovno mesto SKUPINOVODJA VRTNARSKE PROIZVODNJE Pogoji: - vrtnarski ali kmetijski tehnik - vozniški izpit "B" kategorije - 3 leta delovnih izkušenj v proizvodnji - poskusno delo traja 3 mesece Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, Kadrovska služba, Koroška 37 b, 63320 Velenje. VPIS OTROK 11 VRTEC ZA ŠOLSKO LETO 1904/95 DATUM VPISA: 3., 4., 5. MAJ 1994, od 7. do 17. ure KRAJ: UPRAVA WZ, Kraigherjeva 1 (pri vrtcu Najdihojca) V pripravo otrok na šolo ("MALO ŠOLO") se vpisujejo otroci rojeni od 1.3.1988 do 1.3.1989. Vpisnice dobite predhodno na upravi zavoda. 107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje) ČETRTEK, 21.APRILA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Bioenergetik svetuje; 18.00 D'J NEWS; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 22.APRILA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 23.APRILA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.00 Kdaj,kje,kaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Govorimo o filmu; 17.00 Izbor pesmi tedna; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 24.APRILA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.00 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; (vmes ob 14.30 Poročila; ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.15 Duhovna iskanja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 25.APRILA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Kličemo policijo; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 26.APRILA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 27.APRILA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. Tedensko poročilo o meritvah onesnaženosti zraka na območju občine Velenje V tednu od 11. 4.1994 do 17. 4.1994 so povprečne 24-urne koncentracije SO2, izmerjene v AMP na območju občine Velenje, presegale dovoljene dnevne koncentracije: 125 mikro-g S02/m3 za urbana in industrijska območja 100 mikro-g S02/nr v naslednjih dneh: za neindust., zaščitena in rekreacijska območja 13.4. 14.4. AMP Šoštanj AMP Graška gora AMP Graška gora 170 mikro-g/ 3 250 170 SEKRETARIAT ZA OKOLJE IN PROSTOR konc. SO 2 (mg/m3) SOS. TOP. V.V. ZAV. VEL. MERILNE POSTAJE G.G. M 11.4. SH 15.4. CD 16.4. CD 13.4. ■1 17.4. EUiKTROINSTAimiK AKLIO Škale 82 /a tel.: 063/893 - 701 ali mob. 0609/ 619-125 NUDIMO VAM VSA ELEKTROINSTALACIJSKA DELA IN ELEKTROMATERIAL PO IZJEMNO UGODNIH CENAH. MONTIRAMO HIŠNE ALARMNE NAPRAVE! Plačilo je možno na več obrokov. Del. čas: vsak dan od 7. do 21. ure. Vljudno vabljeni! bcajt Velenje, Stari trg 12 tel: 856-763,881-807 Razpis Za prosto delovno mesto KV natakar ali natakarica. Pogoji: - končana IV. stopnja strokovne izobrazbe - najmanj 2 leti delovnih izkušenj v gostinstvu Delovno mesto se razpisuje za nedoločen čas s preizkusno dobo 3 mesecev. OD je stimulativen (vezan na dogovorjen procent od ustvarjanja prometa). Vloge sprejemamo ustno ali pismeno na naslov Velenje, Stari trg 12 vsak delovni dan od 8. do 15. ure. Razpis je odprt do zasedbe delovnega mesta. KIKO d.o.o. Šoštanj Kleparstvo, izolacije in krovstvo Kajuhova 17/a, 63325 Šoštanj VABILO K SODELOVANJU Zaradi povečanega obsega poslovanja v državi in v tujini vabimo k sodelovanju 4 (štiri) delavce z izobrazbo KLEPAR, IZOLATER, KROVEC ali KLJUČAVNIČAR - MONTER. Pogoji: - starost do 35 let - psihofizična sposobnost za delo na višini Nudimo možnost zaposlitve za nedoločen čas. Prijave pričakujemo do 30. 4.1994 na naslov: ESO KIKO d.o.o., Kajuhova 17/a, 63325 ŠOŠTANJ 21. aprila 1994 mali OGLASI ŠTIRI KOZE S ŠESTIMI MLADIČI prodam po 100 DEM. Telefon 841-302. V VELENJU NA JURČIČEVI CESTI, prodam 3-sobno stanovanje v I. nadstropju, v izmeri 81 m2, cena 750 DEM/m2. Telefon 852-496. PRODAJALNA "DANICA", PRODAJA VOZIL LADA, LANCIA, ALFA, PEUGEOT, FIAT. Telefon 0602-72-736. OSAMLJEN SLOVENSKI FANT, pri 40. letih, urejen, višje postave, brez obveznosti, želi spoznati dekle ali žensko za družabna srečanja. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro "MESEC MAJ". TOVORNI FIAT 615 D, vozen z B, nereg. prodam in TRABANT 601, reg. do 27.3.94, cena 3000 DEM. Telefon 855-948. NAJAMEM DVO ALI TRI SOBNO STANOVANJE. Telefon 851-662 služba, 844-562 doma. STROJ ZA OZDELOVANJE TLA-KOVCEV in betonski mešalec, prodam. Zelo ugodno prodam tudi certifikat. Alojz Kališek, Mali vrh 14 a, Šmartno ob Paki. ČOLN MAESTRAL, z motorjem To-mos 4 in neregistriran Fičo v voznem stanju, prodam. Telefon 882-749. MLADE OVČKE IN DRVA PRODAM. Telefon 882-146. OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran, lepo ohranjen, poceni prodam. Telefon 852-996. ZASTAVO 101GTL 55, dobro ohranjeno, registrirano do 16.4.95 in gorsko kolo BATA-GLIN prodam. Telefon 857-070. IZDELUJEM PLOŠČICE ZA KRUŠNE PEČI in kamine veC vzorcev in barv, 10 letna garancija, dobavim tudi vrata za peč in postavljača, po najnižjih cenah. Telefon 831-985. ODKUPUJEM VSE VRSTE OKROGLEGA in rezanega lesa, tudi jamski les. Rok plačila 3 do 6 dni od prevzema. Ivo Lahovnik telefon 853-316. UMETNI KAMEN ZA FASADO 10 m2, po polovični ceni prodam. Telefon 853-550. SNEMANJE VAŠIH SVEČANIH PRILOŽNOSTI (poroke, birme, maturantski plesi) nudimo. Telefon 858-042. OPRAVLJAM PREVOZE IN SELITVE s tovornjakom 31 nosilnosti ali 22 m3 prostornine. Telefon 850-932. KIOSK- TRAFIKO, upeljano na frek-ventni lokaciji v Velenju prodam, oddam ali menjam za avto. Telefon 0609-618-477. DVOSOBNO STANOVANJE V HIŠI v okolici Velenja, oddam. Predplačilo! Telefon 857-682. NOV MOPED TORI, ugodno prodam za 500 DEM. Telefon 851-027. SEKULARKA MIO STANDARD, motor APN 6 S in BTV 50, prodam. Janko Vasle, Ponikva 33, Žalec. GRADBENO PARCELO V FLORJANU z vso dokumentacijo in temelji, prodam. Telefon 892-027 od 15. ure dalje. ZASTAVO 101, prodam za rezervne dele. Telefon 882-752. NOVO TAJNICO PANASONIC prodam za 11.990,00 SIT. Telefon 850552. 15 AROV NJIVE, v Letušu prodam. Telefon 885-280 od 19.ure dalje. MLADIČE PASME RESASTI FOK-STERIER, starša imata odlično telesno oceno, prodam. Telefon 855-695. DVO VRATNO ZAMRZOVALNO OMARO, ugodno prodam. Telefon 852-482, zvečer. STROJENO GOVEJO KOŽO, sive barve, prodam. Telefon 885-324. MOTOR AVTOMATIC, s čelado, dobro ohranjen, ugodno prodam. Telefon 854-091. ZVOČNIKE 2 X120 W, ugodno prodam. Telefon 855-178. REDNO ALI HONORARNO ZAPOSLIM pošteno in prikupno dekele za strežbo v gostilni. Telefon 831-368. V CENTRU VELENJA oddamo pisarniške prostore. Telefon 857-602 po 16. uri. DEPUTATNI KARTI ZA PREMOG in Jugo 45, letnik 88, prodam. Telefon 853-305. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE SPOROČA, da bo v nedeljo 24.4.94 od 8.30 do 9 ure prodajala kokoši nesnice. Rjve stare 6 mesecev in rjave tergrahaste stare 3 mesece in pol. Prodjala bo v Šaleku pri cerkvi. Lahko jih predhodno naročite po telefonu 0602-61-202. Ob nakupu desetih rjavih kokoši vam eno podarijo. V PAMEČAH PRI SLOVENJ GRADCU prodam dvo stanovanjsko hišo, v Gaberkah pa v III. gradbeni fazi. Telefon 856-899 od 7. do 14. ure. V ŠOŠTANJU PRODAM poslovno stanovanjski objekt (več vrst de- Živela tiho in skromno si življenje, zato od tebe veliko smo se naučili, tega nikoli ne bomo pozabili! V SPOMIN KRISTINI ZALEZNIK rojeni LONČAR iz Šoštanja Čeprav gre čas svojo pot, nikoli ne bo pozabljen nesrečni 19. april 1991, ko smo ostali brez tebe, draga mama in omica. Ostaja samo spomin na tvoje ljubeče srce, ki je v mislih vedno in povsod z nami. Hvala vsem, ki seje spominjate in obstojite ob njenem grobu in ji prižigate svečeke. NJENI NAJDRAŽJI Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli, ko zavemo se, da več te med nami ni. ZAHVALA Mnogo prerana kruta usoda je iztrgala iz naših src dragega moža, očeta, brata in dedija JOŽETA KORENA iz Šentilja 31.3.1939 -14.4.1994 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in ga v tako velikem številu pospremili na mnogo prerani zadnji poti. Iskrena hvala velja tudi sorodnikom, znancem in sosedom Tomažinovim, Glinškovim in Pustinekovim za nesebično pomoč. Hvala tudi bolnišnici Celje, častni straži, godbi RLV, DO RLV, DO VEGRAD - PE Mehanizacija, kolektivu Frizerstva in Lovski dvor Knez, gasilcem, govornikom za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke ter gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči: Žena Ivanka, otroci Jožko in Roman ter Blaž in Olga z družinama, vnuka Monika in Matic, brat Tone, sestri Jožica in Tinka z družinami. javnosti). Telefon 856-899 od 7. do 14. ure. OPREMLJENO GARSONJERO ODDAM ZA ENO LETO. (Možnost odkupa). Telefon 853-730. BELO KAKOVOSTNO VINO in stoječo 210 cm visoko uro, prodam. Telefon 792-159 ali 858-884. ZASTAVO 126 P, letnik 87, prodam. Telefon 885-510 popoldan. KUPIM OMARO, za konfekcijo in perilo, ne drago. Telefon 855-450 od 8. do 15. ure. DVA LESNO OBDELOVALNA STROJA (poravnalka-debelinski skobelni stroj, verižni reskar), prodam. Telefon 841-234. KRAJEVNA SKUPNOST VINSKA GORA daje v najem Lovski dom od 1.5.94 dalje. Informacije na telefon 855-238. KUPIM RABLJEN, DOBRO OHRANJEN ne drag hladilnik, širine 50 cm. Telefon 855-450 dopoldan. KARTO ZA PREMOG PRODAM. Telefon 858-631. ŽREBIČKI STARI 6 MESECEV, prodam. Jože Dermol, Lokovica 95, Šoštanj ali telefon 881-391. KAMNOSEŠTVO PDDPEČAN ŠALEK 20, tel: 857 - 558 Uradne ure vsako sredo in soboto UlMIKMMt, OKEHSKfH POLIC, ILAKBV.. Pa ugodni ceni polagamo marmor! i— zavarovalnica triglav d.d. OBMOČNA ENOTA CEUE Vf* 6300 Celje, Mariborska c. 1 objavlja naslednja prosta delovna mesta 1. ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA ZA ZASTOP GROBELNO - ŠENTVID 2. ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA ZA ZASTOP BEVČE - PONIKVA - STUDENCE ■ PIREŠICA Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - da imajo srednješolsko izobrazbo (V. stopnja) - najmanj eno leto deovnih izkušenj Prednost imajo kandidati s stalnim prebivališčem na področju zastopa. Za oba delovna mesta se bo delovno razmerje sklenilo za določen čas 1 leta s 3-mesečnim poskusnim delom. Po poteku delovnega razmerja za določen čas bo možna tudi zaposlitev za nedoločen čas. Lastnoročno napisane prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na nslov: Zavarovalnica Triglav d. d. Ljubljana, Območna enota Celje, Mariborska 1, Celje. Kandiati bodo o izbiri bveščeni v 15 dneh od dneva izbire. ZAHVALA Ob izgubi naše plemenite mame, babice in tašče MILKE VREČKO rojene DOLINŠEK se zahvaljujemo vsem dolgoletnim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili k počitku. Hvala govorniku za tople besede ob slovesu, hvala za izrečeno ustno ali pisno sožalje, podaijeno cvetje, sveče in mašo. Posebna zahvala velja zdravnikom, zdravstvenim in ostalim delavcem kirurškega oddelka in CIN bolnišnice Slovenj Gradec. Še enkrat vsem in vsakemu posebej hvala. Hčerki Barbka in Mija, zeta Mišo in Ivek ter vnuki Luka, Saša in Barbara. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mame, babice, tašče, sestre in tete SLAVKE DOLAR Graškogorska 12 Velenje se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče. Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom Graškogorske in Šmarske ulice, skrbnim sodelavcem Gorenja IPC, sodelavcem TEŠ, ZZB NOV Šmartno, Društvu upokojencev Velenje, Klubu Maksa Perca iz Celja in Policijski postaji Velenje. Hvala gospodu Karlu Semetu za ganljive poslovilne besede in pevcem za odpete pesmi. Hvala gospodu dr. Zupancu za njegovo skrb v času zdravljenja in gospodu župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi, ki jo imamo radi "Nas čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih. Po mnenju Ministrstva za informiranje 5t. 23/26-92 je "Nas Cas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna številka 3, za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtaric (oblikovalec). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853451,854-761, 856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800603-38482. Cena posameznega izvoda je 100,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1100,00 tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: kil I ll» ll*»l in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Radijski Trič trač v Vinski Gori v živo Glasba, viti, čveke—zabava pozno v noč! Vabili smo dolgo, privabili pa toliko zabave željnih, da sami nismo mogli veijeti. Večnamenska dvorana v Vinski gori je bila nabito polna, ljudje so prihajali od vsepovsod, ne le iz bližnje okolice. Izbor nastopajočih je bil prav gotovo magnet, k temu paje zagotovo pripomogel že uveljavljen glas dobrih prireditev, ko so zraven Radio Velenje, strašna Jožeta in TD Vinska Gora. Sobotni večer se je tako za mnoge prisotne prevesil v prijetno noč, ki so nam jo pričarali, ob tokrat res izvrstnem povezovanju strašnih Jožetov, znani slovenski ansambli in posamezniki, svoje pa so prispevali tudi obiskovalci, ki jih je val dogajanja vsrkal do te mere, da so res spontano sodelovali. Ansambel Mihelič je začel in končal naš program (potem pa poskerbel še za nočno zabavo in ples), dvignil razpoloženje in pripravil "teren" za nastop Simone Weis, ki je na oder prav tako prišla dvakrat. Nekaj starih, dobro znanih in nekaj novejših skladb nam je predstavila, za odrom pa povedala še marsikaj. Malo pred novim letom sta z možem Goranom Šarcem uspešno pričela z delom v lasmi založbi, kjer je tudi direktorica. Poleg svojih projektov skrbita za odkrivanje no- Ansambel Franca Mlhellča Je prireditev glasbeno otvoril In končal, vmes pa vsekakor skrbel, da so bili obiskovalci žejni, sttf Jim Je teklo... odmora." nam je povedala in dodala, da ji je sin Simon stoodstotno spremenil življen- Radijski Trič Trač v Vinski Gori so omogočili: Veleblagovnica Nama Velenje Famis Vransko - zastopstvo in prodaja traktor|ev Elektroinstalacije Arlič Pekarna Tratnik Mesnica Poznič Celjske mesnine Zidarstvo Srečko Britovšek Slovenski glasbeni Viktorji so bili tudi vlktorJI Vinske Gore... vih talentov, bodočih slovenskih glasbenih zvezd, uvažata pa tudi klasično glasbo. Simona pripravlja nov CD, na katerega je uvrstila manj znane skladbe, ki pa so njej zelo pri srcu. "Ne nastopam več toliko, kot sem včasih. Slovenija je premajhna, ko jo prekrižariš, je prav, da narediš malo je. Zanjo je sedaj on na prvem mestu, sicer paje odsotna le ob večerih, ko spi... Zvezde večera so bili prav gotovo Čuki. Veliko malih (in velikih) obiskovalcev je v Vinsko Goro prišlo prav zaradi njih. Dober nastop v živo, ni kaj! Slaki na Čukov način so bili le še zabela vsem že znanim odigranim skladbam. Lahko si mislite, kakšna gneča se je naredila za odrom, ko so svoj nastop zaključili, saj so si mnogi zaželeli avtogram... Strašna Jožeta sta v program uvrstila tudi popularne karaoke. Za lepe nagrade so bili pripravljeni "Dan Ljubezni" zapeti tudi taki, ki imajo silno voljo in pogum, posluha pa ne največ. Nič hudega, še bolj zabavni so bili. Svojevrstna atrakcija je bil show program Marka Zorka iz Laškega, evropskega prvaka v" frajtonarci". Mnogi so ga videli in slišali prvič, zato ni nič čudnega, če niso vetjeli, da je res igral s steklenico, s pomočjo naključno izbrane dame iz občinstva in stoje na glavi. Če ste še vedno v dvomih - fant je res igral, nobene finte ni bilo vmes. Kaj hočete, je pač mojster, ki zna svoj program zabeliti tudi z vici in v 20 minutah pokazati izredno znanje... Ko je bilo uradnega programa konec, (naših gostov, slovenskih smučaijev, v Vinsko Goro zaradi smrti njihove ko- Slmona VVe/s In urednica radia Mira Zakošek sta bili resni samo hipec, pred nastopom, po nJem... pa čisto drugačni. JZdim i^H^ii V Marko Zorko Je bil Izvirno raznovrsten. Tudi če "visi" lahko Igra na harmoniko In to zelo dobro. legice Lee Ribič razumljivo in žal ni bilo), so odšli le redki. Do jutra so se vrteli na plesišču in se zabavali, saj je bilo nekaj v zraku! Še karaoke so ponovili, tokrat je bil na vrsti "Moj črni konj", zapel pa gaje tudi urednik našega časopisa Stane Vovk. Skratka, zadovoljni smo bili oboji, radijci in obiskovalci, pa tudi nastopajoči seveda! Če tokrat niste bili zraven, nič hudega, Radio Velenje bo letos pripravil še nekaj zanimivih prireditev. Vabljeni že danes! ■ Bojana Špegel, Stane Vovk ....obiskovalcev pa se Je trlo. Strašna Jožeta In prav tako strašni pevci