petnajst člankov, ki'sÖ jih britanski in madžarski geografi predstavili na tretjem bri- tansko-m adžarskem seminarju. Ta je bil v Veliki Britaniji med 16. in 25. septem­ brom 1982, in sicer v Norwichu na The School of Environmental Studies na Uni­ verzi East Anglia. Nam en seminarja je bila izmenjava geografskih spoznanj s področja urejanja okolja v obeh deželah. Avtorji prispevkov so si bili enotni, da je urejanje okolja interdisciplinarna naloga, ki zahteva poznavanje in razumevanje naravnih in družbe­ nih dejavnikov. Geografija pa lahko k poznavanju interdisciplinarnega značaja te problem atike prispeva pomemben delež. Prvič zaradi tega, ker teži k preseganju tradicionalne meje med naravoslovnimi in družboslovnimi vedami. Drugič pa zaradi hkratnega proučevanja naravnih in družbeno ekonomskih procesov, ter spoznavanja njihove medsebojne soodvisnosti. Vsebinsko lahko članke razdelimo na tri osnovna področja: na metodologijo vrednotenja geografskega okolja, na analizo osnovnih regionalnih značilnosti geo­ grafskega okolja ter na institucionalne vidike urejanja okolja. Pri m etodoloških prispevkih je v ospredju prikaz postopkov za vrednotenje po­ sameznih elem entov geografskega okolja za kmetijstvo. Osnovo vrednotenju pred­ stavljajo naravni (fizično geografski) elementi okolja, npr.: relief, klima, hidrogeo- grafske značilnosti, tipi prsti itd. Vrednotenje teh lastnosti ter ekonomsko-proizvod- nih vrednosti zemljišč za kmetijsko proizvodnjo predstavlja osnovo za ekonomsko (proizvodno)-ekološko vrednotenje posameznih območij. To je prvi pogoj za ureja­ nje geografskega okolja. Prikazi regionalnih značilnosti geografskega okolja na Madžarskem in v Veliki Britaniji so vsebinsko zelo različni, Kar je med drugim tudi izraz različnega, širšega in ožjega, pojmovanja geografskega okolja v obeh državah. Britanski geografi se na­ m reč uKvariajo s problemi urejanja in planiranja tako imenovanih mestnih obrobij, z vprašanji obnove in prenove opuščenih rudarskih območij in starih industrijskih sre­ dišč, z opredeljevanjem funkcij mokrotnih in zamočvirjenih območij in njihovo rabo ter z območji vodnih virov. Prispevki madžarskih geografov pa prikazujejo vzroke in posledice onesnaževanja Blatnega jezera ter pomen bioklimatskih vidikov pri pro­ učevanju in načrtovanju urbane zasnove Budimpešte. Zadnji sklop prispevkov posega na institucionalno-zakonodajno urejanje oko­ lja, na področje varstva kmetijskih zemljišč, na politiko in izvajanje kontrole kvali­ tete okolja ter v koncepte razvoja krajinskih parkov. Neodvisno od osnovnih vsebinskih področij sta v zborniku prikazana tudi član­ ka o vplivu rabe različnih energetskih virov na geografsko okolje. Čeprav sta Velika Britanija in Madžarska različni deželi, vsaka z drugačnim zgodovinskim razvojem in različno gospodarsko strukturo ter ne nazadnje tudi ideo­ logijo, so avtorji prispevkov spoznan, aa govore v bistvu isti znanstveni jezik. V tem smislu je razum eti tudi prispevke, ki sta jih urednika uvrstila v zbornik. A. Čem e Elizabeth Lichtenberger, Zdomci — življenje v dveh družbah O b koncu lanskega leta je o zdomstvu izšla obsežna knjiga prof. L i c h t e n - b e r g e r j e v e , znane avstrijske geografke. Naslov »Gastarbeiter — Leben in zwei Gesellschaften« smo poslovenili dobesedno, vendar podpisani meni, da bi bilo geografsko nem ara ustrezneje govoriti o »zdomcih in življenju med dvema družba­ ma«. Toliko bolj, ker je avtorica obširno obravnavala predvsem migracijski cikel za­ poslovanja zdomcev iz Jugoslavije na začasnem delu v Avstriji (in stalnost tega od­ hajanja in vračanja). Pri delu in sestavi knjige so ji pomagali nekdanji in zdajšnji so­ delavci ozirom a asistenti (med drugimi H. F a s s'm a n in D. M ü h 1 g a s s n e r), posebej pa naj omenimo še M a r t i n a S e g e r j a , profesorja na celovški uni­ verzi. D elo se naslanja na dve razdobji intenzivne raziskave med jugoslovanskimi zdomci (na Dunaju in v Jugoslaviji). Za prvo razdobje so raziskave opravili študent­ je in asistenti pod avtoričinim vodstvom leta 1974, drugi del raziskave pa je leta 1981 sofinancirala Volkswagnova fondacija. Zato je primerjava obsežnega gradiva potekala računalniško, pa tudi sredstev za terensko delo ni primanjkovalo. Študija metodološko zrelo obravnava geografske probleme zdomstva z vidika življenja v mestu in z vidika migracijskega cikla, ki poteka med domovino in delov­ nim mestom v tujini, kar je prikazano na 569 straneh teksta, na 127 tabelah, 33 dia­ gramih in na štirih kartah. Med 204 viri omenja avtorica izmed jugoslovanskih stro­ kovnjakov le Iva Baučiča, ki ji je pomagal pri terenskem delu. Razporeditev snovi v devetih poglavjih in 57 podpoglavjih je izvirna in prav nič ne upošteva doslej uve­ ljavljenih shem. Avtorica se nam reč najprej sprašuje o geografskih aspektih proučevanja zdom­ stva in pri tem poudarja predvsem horološke oziroma prostorske učinke migracij, ki jih je p o njenem mnenju treba proučevati jjlede na strukturo, razporeditev in širje­ nje procesa v obeh deželah, emigracijski in imigracijski. Še posebno, ker so v njih različne kulturno-zgodovinske in družbeno-ekonomske osnove. Pomembno načelo, ki mu avtorica sledi, je njeno pojmovanje celotnega migracijskega cikla kot zaprtega ozirom a odprtega sistema. S teorijo sistemov opredeljuje obtok migracij, to je odha­ janje in vračanje, zanimajo pa jo tudi spremembe v krajih doseljevanja in odseljeva­ nja, in sicer v okviru družbenogospodarskega sistema, oziroma kot odraz določenih zakonitosti kraja, ljudi in dežele. Zato je razumljivo, da daje prednost prav tema dvem a poglavjema. Prvo ima naslov »Subsistem zdomcev v Jugoslaviji« in drugo »Subsistem jugoslovanskih zdomcev na Dunaju«. Obe zavzemata kar polovico knji­ ge, pri tem je obravnavi razm er v naši domovini odmerjen le manjši del. Slovenijo prikazuje s tekstom in na številnih tabelah. Služi ji kot merilo »ureje­ nih« migracijskih gibanj in zaposlovanja, zato druge republike primerja in označuje s slovenskim imenovalcem (npr. na str. 159). Za posebno pomembno gibalo migra­ cij v Jugoslaviji šteje razmere v kmetijstvu. Meni namreč, da sta kultumo-zgodovin- ska preteklost in neurejenost razmer v kmetijstvu silila številna gospodinjstva v emi­ gracijo (začasno ali sezonsko) oziroma selitev. Motijo nekateri diagrami in tabele (npr. na straneh 176 do 183), kjer pri analizi zdomskih gospodinjstev, njihovega vračanja itd. ne upošteva slovenskih zdomcev, medtem, ko za druge republike, ra­ zen za Črno goro, take podatke navaja. Pisca teh vrstic je pritegnil zlasti tisti del študije, ki obravnava življenjski ritem zdomskih gospodinjstev, to je nepretrgano odhajanje in vračanje delavcev, ki so na začasnem delu. Po avtoričinem mnenju je migracijski cikel, ki vključuje tudi gradnjo hiše v domovini, moč primerjati z razmerami, kakršne se v gospodinjstvih na zahodu odvijajo med stalnim in počitniškim (sekundarnim) bivališčem. Zdomcu je obisk do­ mačega kraja rekreacija, sprostitev, srečanje z družino, znanci in prijatelji, čeprav je m ed kratkotrajnim bivanjem vključeno naporno delo pri gradnji hiše. Avtorica s tem v zvezi omenja razmere v stanovanjskem gospodarstvu v Jugoslaviji, kjer želje in po trebe še niso v skladu s stanovanjsko ponudbo. Ob tem razpleta misli o faktor­ jih pritegovanja in odbijanja v delovanju migracijskega cikla. Posebno zanimiva je njena opredelitev glede ambivalence: ostati v deželi zapo­ slitve ali se vrniti z družino v domači kraj. Ugotavlja, da na integracijo v prostoru in družbi večina zdomcev ne pristaja, vendar pa dalj časa trajajoče delo v tujini odlo­ čilno vpliva na integracijske procese, ki so prostorsko in socialno že opazni (pri dru­ gi in tretji generaciji otrok). Za konec omenimo, da avtorica vztraja pri terminolo­ ško bržkone vprašljivem izrazu »Gastarbeiter«, ki se mu nekateri drugi tuji avtorji izogibajo. Podobno se tudi pri nas vedno bolj uveljavlja »zdomec«, namesto nerod- ne oznake »delavec na začasnem delu v tujini«. O m enjeno knjigo priporočam ne le »aplikativnim geografom«, ki jih tema za­ nim a, temveč tudi »teoretikom geografije«, ker se bodo v tem delu srečali z novimi aspekti prostorskega proučevanja, ki je horološko (»time geography«) in kultumo- geografsko obarvano. Anton Gosar Bruno Backe, Geld und 'Wirtschaftsentwicklung in Kämten seit dem Vormärz, Fest­ schrift aus Anlass des 150 jährigen Bestandes der Kämter Sparkasse, Klagenfurt, 1885. (D enar in gospodarski razvoj na Koroškem od predmarčne dobe, Zbornik ob 150-lPtnici Koroške hranilnice) Trije razlogi so, da poročamo o tej razpravi. Prvi je navezava tesnejših stikov med ljubljansko in mlado celovško univerzo in še posebej med obema geografskima oddelkom a. V 1. 1984 so člani geografskega oddelka z ljubljanske univerze obiskali kolege na celovški univerzi in v tamkajšnjem seminarju predstavili socialnogeograf- ske problem e sodobne Slovenije. Nekaj mesecev pozneje pa sta profesorja z geo­ grafskega oddelka celovške univerze, Bruno Backe in Martin Segher, ljubljanskim študentom geografije poročala o populacijskih problemih v Berlinu in o krajinskem parku Visoke Ture. V juniju 1985 so se celovški študentje geografije s Slovenijo se­ znanili na posebni ekskurziji. Drugi razlog je obravnavana tema — denar in gospodarski razvoj na Koroš­ kem — , problem atika, ki se je geografi lotevajo bolj poredko. Backe jo obravnava z vidika centralnonaselbinskega sistema in pri tem upošteva razvoj bančnega omrežja ter Bobekove študije o centralnih naseljih v Avstriji in raziskave Lichtenbergerjeve o m estnem ustroju. Značilno za geografsko podobo »Kärntner Sparkasse« je njeno osredotočenje v Celovcu in v zahodnem ter severnem delu dežele. V predelih, ki so poseljeni s Slovenci, sta le dve podružnici: v Borovljah in Pliberku. Zastavlja se vprašanje, ali je tako zaradi gospodarsko slabše razvitosti tega ozemlja ali pa segajo vanj vplivi drugih hranilnic. Tretji in najbolj izzivalen razlog za ta zapis je uvodni del študije, ki skuša izbra­ no tem atiko utemeljiti s širšega geografsko epistomološkega vidika. V njem se Backe, opirajoč se na sodobno nemško geografijo (Bartels, Hard, Ruppert, Schaf­ fer) in na predvojna in povojna Bobekova razmišljanja o geografiji, odločno zavze­ ma za »moderno« geografijo, ki naj bi bila problemsko zastavljena in naj bi imela ambicije postati tehnično uporabljiva. Meni, da bi morali glede na »moderno« geo­ grafijo prevladovati v fizični geografiji geoekološki vidiki, v družbeni pa »človeško delovanje in vedenje v prostoru«, medtem ko bi bilo treba v regionalni geografiji iz­ vesti podobne spremembe in preiti od vseobsežnega podajanja snovi k bolj problem­ sko zastavljeni vsebini in temu prilagoditi znanstveno metodiko in didaktiko. V geo­ grafiji naj bi bila tri področja obravnave: znanstveno, »praktično-znanstveno« in solsko (izobraževalno, informativno). Da v geografiji do teh sprememb še ni prišlo v širšem obsegu, je po avtorjevem mnenju največ kriva šolska geografija, ki se drži tradicionalne ali kot pravi Backe »esencialistične« smeri. Prostor ne dopušča daljše­ ga povzetka njegovih izvajanj, vendar je že iz nakazanih misli razvidno, da so zelo daljnosežne narave in da izzivajo razpravo. Igor Vrišer G. I. Grigorov, Pričinost’ i svjazi v geografu (Metodologičeskij aspekt), Kiev 1983, strani 126 G lede na naslov knjige pričakujemo obravnavo vzročnosti in zvez v geografiji sploh, v bistvu pa gre za njihov pretres predvsem znotraj fizične geografije. Izbrana