AVSTR. KRŠf. TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE
&
Izhaja vsak petek
Uredništvo: Kopitarjeva nlloa 8
Naročnina znaša:
celoletna . polnletna . četrtletna.
K 4'-K S— K 1—
Posamezna IteTllka ■tane 10 vin.
St. 48.
V Ljubljani, dne 1. decembra 1916.
Leto IX.
Pozdrav Njega ^Veličanstvu cesarju!
Zapustil bojno si polje Se vrnil v stolno mesto.
Da z roko lajšali bi solze In iDjudstvo vodil zvesto.
Pozdravljen sredi carskih vrat, Oj svetli car, oj mili car. Pozdravljen nam stotisočkrat, Naš oče in vladar!
Pozdravlja stari Te Triglav, Pozdravlja bistra Sava,
On ded pravečen, čvrst in zdrav. In ona živa, zdrava!
Pozdravlja Te
Proslavlja Te Triglava siva glava In hči mu, bistra Sava, Pozdravljen sredi carskih vrat, Pozdravljen car stotisočkrat!
Tvoj ded od nas pred šest sto let Prejel je v last ta kratsni svet;
In te mogočne svete zveze Razdrle niso viher jeze,
Razrahljal ni je časov tek,
Le krepčal jo je vek na vek.
Pač mnog je ljut vihar divjal Po poljih naše domovine;
A narod naš ni trepetal,
Ni v vernosti omahoval Do carske rodovine.
Le vprašaj gore, dole, griče, Zvestobe naše vsi so priče;
Glej mesto, grad in trg in vas, Povsod udanosti dokaz!
Poglej na davna polja bojna:
Na dnu krvavih teh grobov Krdela hrabra spč nebrojna,
To čete Slave so sinov.
Za dede Tvoje in očete So lile kri te hrabre čete.
Pač so zasuli dede v grobe,
A njih krepost zamrla ni;
Njih hrabrosti in njih zvestobe Ponosni dediči ismo mi.
Le glej bojišča naših dnij,
Tam zd Te mi smo lili kri.
Ta krasni svet, ta vrli rod Pač zlate vreden je usode Od Tebe, carski naš gospod, Naš rod naj zlate dni dohode! Zaupno kot na dede sled Na Tč mi vpiramo pogled: Osreči, mili car, osreči Naš narod Te srčno ljubeči, Da srečen rod naš in naš svet Slavil Te bo še poznih let.
A mi zdaj prisegujemo,
Da radi Ti žrtvujemo Blago in kri.
Če vstal bo spet vihar srdit, Le naj hrumi, le naj besni. Rešilni meč, hranilni ščit Ti bomo mi.
Srčno mi planemo na boj In zmanemo sovražni roj. Pojoč sred bojnega viharja: Bog živi dom, Bog živi carja!
Dunaj, 27. novembra. Cesar je izdal sledeče povelje armadi in mornarici:
Hočem, da se prišteva Moj prvorojenec, ki Mi ga je darovala božja Milost od zdaj naprej Moji vrli junaški vojni sili in ga imenujem vrhovnim imejiteljem Mojega pešpolka št. 17, ki bo od zdaj dalje nosil Ime »Cesarjevič«.
Dunaj, 24. novembra 1916.	Karel.
Cesarju Karlu I.
Zadnja številka letnika XI. je prinesla; čitateljem tužno vest o smrti cesarja Franca Jožefa I. Uvodna stran je bila posvečena Njegovemu spominu. Prva številka »Naše Moči« v XII. letniku prinaša pozdrav n o ve mu vladarju, novi zvezdi vodnici avstrijskih narodov — Njega Veličanstvu Karlu L
Čudovito naključje! Ali naj nam bo pomenljiv simbol? Blisk svetal v težkih dneh? Želimo si in upamo vsi, da mora priti nanovo sličen in še veličastne j ši trenutek prej ali slej, kakor ga opeval v vzvišenih glasovih — goriški slavček, Simon Gregorčič 1. 1883.
Umrli presvetli cesar je tistega leta z blagopokojne svojo soprogo cesarico Elizabeto stopil prvič v n a š o si'cdo v trenutku, ko je ves slovenski rod slavil šeststoletnico združenja svojih po-
krajin pod habsburškim žezlom (Albreht L, 1282—1308). Tiste dni so vriskala zvesta naša srca po vsej širni domovini, zlasti kranjski vpjvođini. In dvignil se jo goriški pevec in zapel v čast Najvišjega gosta — himno o lepoti slovenske domovine in zvestobi Slovencev do smrti od nekda j in za vekomaj :
»Le glej bojišča naših dni,
Tam z& Te mi smo lili kri.«
Ali se ni do pičice obistinila poetova prisega:
»A mi zdaj prisegajemo,
Da radi Ti žrtvujemo Blag6 in kri«?
In ali ni povsod in vedno v naj hujših odločilnih bojnih metežih odmevalo v dejanju in v srcih in iz ust:
Srčno mi planemo na boj In zmanemo sovražni roj,
Pojoč sred bojnega viharja:
Bog živi dom, Bog živi carja!«?
Kako krvavo pisana je po,vest najmanjšega v Tvoji monarhiji, o presvetli cesar! Kako res pojo naši zvonovi širom cele slovenske domovine, v prvi vrsti — kranjske vojvodine. In težko resni, žalostno doneči so glasovi še živečega našega pesnika velikana:
»Hotel nekdaj sem, da bi se razširila, da bi razpela svoj krog čez zemljo — glej, in zdaj vidim: silna, brezna e j n a s i,
v daljo kot seme razsipaš s v o j p 1 o d.«
Przemyslany, Grodek, Karpati, Dnjester ves krvavi, tirolske in italijanske strmine, Oslavje, Podgora, Do-brdobska krševina ... To so naše neme, a do neba vpijoče priče, kako umirajo junaki naših planin in naših ravnin od Murskega polja do soških vrtov, kako umirajo tisti sinovi, katere opeva poet v svoji »Dumi«:
»Pa so ramena in pleča kot skale,
tilnik — naloži mu breme nasilnik — nosil ga b O i n ne bo se krivil;
pa so srca tiha in močna — njihov ponos je brez besed; pa so možje —
kot da se niso rodili iz matere, kot da goram se iz bokov izvili so.«
To so tisti naši fantje in možje, ki si jih Ti, presvetli vladar, pred vsem
Skopuh.	H. Conscience.
Na pustem Samostanskem dvoru je bilo popolnoma drugače. Tako pusto in dolgočasno je bilo v hiši odkar je Cecilija odšla.
Kmetje, ki so delali na polju, tudi po dva dni niso videli odpreti vrat. Bali so se skrivnostne hiše z razpadlimi stenami in s pobitimi šipami. Le najsrčnejši možje so se upali zvečer hoditi mimo hiše.
Stric; Jan že dvakrat po vrsti ni prišel v nedeljo v cerkev. Vsakemu, ki je vprašal Tisa, kaj da je ž njim, je rekel, da leži doma, ker ga muči protin.
Če so tudi vedeli, da je starec prejšnje čase večkrat bolehal na tej bolezni, le Tisu niso verovali. Zanimali se pa le niso posebno, ker so starca radi njegove skoposti sovražili. Le Cecilija se je zanimala zanj. Britko je plakala, ko je slišala, da je bolan.
Sredi tedna zgodaj zjutraj je bilo.
Tis je sedel v Samostanskem dvoru pred ognjiščem, na katerem je pla-
svetom, posebno pa v zagovor in priznanje največje, naj plemenitejše naklonjenosti sam ovekovečil s svojim prvim cesarskim poveljem — armadi: »Cesarjevičev! fantje in možje.«
To je nam hladilo in zadostilo težki rani, kakor ga ni nihče mogel pričakovati. Saj smo tako majhni . . . Tvoja beseda grmi velevajoče po vsej monarhiji: »Prvi in izbrani, izvoljeni vseh večjih, močnejših, vplivnejših narodov!«
Hvala Ti za tako odlikovanje — s prvim činom vladarske svoje preudarnosti!
Pojoč — so in bodo branili prestol, bodo Tebe in najdražje Tvoje — cesarjeviča.
Saj si želiš v visoki svoji vladarski pesmi »dela mirne obnovitve ip pomladitve, da zasine doba notranjega raz-cvitanja, povzdige in ojačenja.« (Manifest.) Vemo, da Tl je blagor vseh pri srcu:
»Storiti hočem vse, da čim prej odpravim grozote in žrtve vojne, da S v 01 j im narodom vrnem težko pogrešane bla-
polal precej dober ogenj. Na ražnju je pekel precej velik kos mesa; od časa do časa ga je namakal v krožniku s sirovim maslom.
Ko je spekel pečenko, jo je nesel Tis na mizo in se zadovoljno režal, ko jo je jedel. Krožnik in kruh je zaprl na to v jedilno omaro, skrbno si obrisal usta in se nato mirno usedel k ognjišču.
Z vilicami je poizkušal, če je žo kuhana zelnjava, ker še ni bila, je godrnjal:
Kosilo strica Jana je res izvrstno. Misli, da ga bo ozdravilo kakor kako domišljavo dekle pričakuje, da se pusti želodec varati. Kdo li je bil tisti osel, ki je izdal knjigo, iz katere črpa svoje recepte? Cikorijne koreninjice in koprive naj podele starim udom nove moči! Koprive naj bi iskal, da bi opozoril ljudi. Druga zelenjava je ravno tako dobra. Še na smrtni postelji skopari! A kaj meni to mari! Saj nisem tu, da ga oviram, če poizkuša, da živi brez jedi: dobro! Čim preje se tega navadi, tembolje! Začetkoma nisem niti
gosti miru, čim bodo dopuščali to (čast našega o r 01 ž j a , življenjski pogoji Mojih držav in njunih zvestih zaveznikov in trma naših sovražni kov.«
Zaupamo popolnoma Tvoji vladarski obljubi:
»Svojim narodom hočem biti pravičen in mil knez. Spoštovati hočem njihove ustavne svobode in druge pravice in skrbno čuvati enakost pravice za vse. Neprestano se bodem trudil, da bodem pospeševal nravstveni in dušni blagor Svojih narodov, da bodem ščitil svobodo in red v Svojih državah, da bom varoval vsem prebivajočim udom družbe sadove poštenega dela.«
Tako so glasi slovesna Tvoja beseda ob velevažnem zgodovinskem trenutku celokupne monarhije, ko mlade roke jemljo krmilo državne ladje.
Tvoj program je in ostane i naš program: Zvestoba, enakost pravice za vse, varstvo sadov poštenega dela. To je komentar gesla vladarske Tvoje hiše: »lustitia fundatnentum regnorum!«
Zvestoba načelom v dejanju, enakost pravice za vse in povsod in varstvo poštenega dela in pošteno volje: to hočemo v novem letniku odločno in vedno poudarjati, ker vemo, da se bliža tisti osodepolni trenutek, ki odloči — usodo narodov. Torej tudi našega — Krpana!
Trdno upamo, da bomo res peli v bodoče:
»Vremena bodo Kranjcem se zjasnile,
Jim milši zvezde kakor zdaj sijale, Jim pesmi bolj sloveče se glasile« in da za veke mine staira naša bol: »Obložile očetov razprtije S Pipinovim so jarmom sužno ramo; Od tod samo krvavi punt poznamo, Boj Vitovca in ropanje Turčije.«
pričakoval, da bo to še tako dolgo trajalo, a njegovo življenje je tako trdovratno, kakor življenje kake mačke.«
Strmel je nekaj časa v ogenj, nato je počel misliti. Še resnejši je postajal njegov obraz; šepetal je:
»Da, tako trdno je njegovo življenje, kakor kake mačke. Kdo ve, koliko časa bo luč še gorela. Sedim in se norčujem kakor norec in prodajam lisjakovo kožo, ko še lisjaka nisem ujel. Najemnik Klaes mi je danes zjutraj pripovedoval, da sta vprašala učitelj in župnik, kako se godi starcu. In še ta babnica, ki povsod klepeta, le ona je kriva, da me kmetje ne trpe. Dvajset korakov nisem šel danes zjutraj od hiše, a že je stala beračica in me opazovala. Ne vem ničesar, a bojim se, da mi lahko beračica še marsikatero nagode. Kaj če prideta enkrat učitelj in župnik sem in zahtevata, naj ju peljem k stricu Janu? Oporoko imam, glavni dedič sem, to vsaki ve, a kdo ve, kako bi lahko še na starca vplivali. Posebno župnik, hm ...
Dualizem — splošno priznan.
V Avstriji se je nahajala vrsta politikov, ki se je iz prav upoštevanja vrednih razlogov ogrevala za strogo centralistično združenje vseh sil monarhije in ki se je le s težavo mogla uži-veti v misel, da bi naj obstojali na tej in oni strani Litave dve posebni državni obllasti. Toda ta rod je preminul in zadnji zagovorniki, ki so se ga oklepali, so čuli še v grob grmeti marsikatero krepko jezno in zasmehi j ivo besedo, Mi modemi Avstrijci ne mislimo tako hudo o teh starih Avstrijcih, ker lahko doumevamo in čutimo domoljubne nagibe, ki so jih pri tem rodili.
Ali oni in njihova življenjska vsebina so za nas današnje politike mrtva in pokopana stvar. Dualizem ne tvori za nas nobenega vprašanja več, je pač vsakemu »da« in »me« odtegnjeno, kon-i n o v e 1 j a v n o politično dejstvo. O tem ni med avstrijskimi sti*ankami nobene razlike v naziranju. Dasi sicer pri nas vlada pisana raznoterost narodnostnih in političnih programov, vendar pa vlada v brezpogojnem priznavanju državnopravnoga razmerja med to in onostransko polovico absolutna edinost.« —-
Beležimo to absolutno edinost in Počakajmo razvoja, ki modificira to brezpogojno priznavanje.	<
Avstrijo je spravila svetovna vojna s i 1 a v tir — razvoja. Mogoče je bilo treba toliko krvi, da priklije post tot discrimina rerum bridko drago spo-znanjie, v kateri smeri edinole mora iti njen razvoj, da se prikaže prerojen ptič Fenis. Upamo, da logika naravnih zakonov prinese vkljub trdoglavim kalinom — »Novo Avstrijo«, Avstrijo vsehinne samodve h narodov v smislu tistega lepega teoretičnega Programa vseučiliškega profesorja Brockhausena na Dunaju ob pričetku lanskega novega leta. Pa o tem še.
Sloga v kranjski S. L. S.
Dne 21. t. m. je zboroval izvršilni odbor S. L. S. Načelnik S. L. S. je dejansko umaknili svoj predlog glede izključitve poslancev dr. Kreka in Jarca. Zborovanje izvršilnega odbora je izzvenelo v Sporazum, slogo. Opozicija, kakor tudi vodilni krogi v stranki, so bili mnenja, da bi bil razdor v stranki v sedanjih težkih, važnih ih odgovornih časih za slovenski narod poguben. To je bila vodilna misel *— in necessariis iinitas — ko je potrebna skupnost, edinost* — ki je dala pečat vsemu zborovanju. Cenimo veliko požrtvovalnost, samozatajevanje in idealizem onih naših ljudi, ki stojie tudi po sprejetem novem poslovniku strankinem res s celim srcem in z vso dušo na resničnopravi naši ideji globoke katoliško-narodne ideje in demolkra-tizma in vedo^ katera pot je prava.
V	tem za naš narod velevažnem zgodovinsko odločilnem momentu pozdravljamo edinost v S. L. S., ki je najmočnejša stranka na Slovenskem in ki nosi zato glede na bodočnost našega slovenskega naroda veliko breme odgovornosti. Opozarjamo pri tem, da se je pri posameznih vodilnih krogih večkrat grešilo v prašamjih naše narodne, verske in demokratične ideje. Tu ne smemo nič govoriti, — »križ čez vse!« —; ampak tukaj je treba sarrto eno — errata corrige — kar ni bilo prav — popravi! Znak plemenitih duš je, da se zavedajo, kako so grešili, jo pripoznajo in tudi popravijo.
Imamo sedaj ožji odbor v stranki, ki nam daje nekaj nade in upanja, da dobimo v stranki zopet parlamentarno življenje, ki je temelj vsako resnično novodobne demokratične vlade. Kdor bi hotel orati v poostrenem absolutizmu, ta ne bi poznal, ali pa ne bi hotel poznati naših katoliško-narod-nih, demokratičnih načel . . .
Zavedajmo se velikega cilja, za katerega dosego je stranka le okvir in sredstvo. Cilj pa je in ostane: udejstvitev kulturnega programa slovenskih katoliških shodov.
Želimo, da se bodo upoštevala temeljna načela naše stranke — globoka vera, ljubezen do naroda, demokratični naš ustroj — vsa naša vodilina strankarsko politična nit.
Vsaka kršitev tega načela in tudi absolutizem — bi pomenila razdor in mogoče tudi razpad stranke.
To naj ostane dobro v zavesti tistih, katerim je dana oblast v roke.
V	tem smislu pozdravljamo edino, močno, veliko kat. nar. de m o k r a t i č n o S. L. S.
Novičar.
Pogreb rajnega cesarja, Franca Jožefa I. je bil 30. t. m. na Dunaju veličasten, sijajen. Dokazal je kako so rajnega cesarja vsi narodi ljubili in spoštovali in mu ostali zvesti ttidi preko groba.
Novi naš cesar Karel bo prisegel ha ustavo v navzočnosti obeh zbornic državnega zbora. Krottah bo decembra kot ogrski kralj v Budimpešti.
Državni zbor bo* kakor vse kaže, pričel kmalu redno delovati. Vladft je že ukazala, naj se izseli špital iz državnega zbora.
V Nemčiji bodo predložili državnemu zboru postavo »domovinske službe«; ki je podobna naši postavi o vojnih dajatvah. Herve, nekdanji pristaš miru, zdaj naj hujši vojni hujskač v Franciji, že zahteva; naj sjedi tudi Francija zgledu Nemčije s podobno postavo. Nemška vMda dela na to, da se nova postava uvčljavi že 1. januarja 1917.
O miru se zdaj precej piše. V Rimu zelo občuje španski poslanik s sv. očetom. Pravijo* da se sv* oče* španski kralj Alfonz in predsednik Združenih držav Wilson živahno posvetujejo, kako bi bilo mogoče spraviti vojskujoče se države. Angleški vojni hujskači, to so taki ljudje, ki jih vojska bogati* so razljučeni, ker se Američani zelo zavzemajo Za mir.
Odstopil je nemški državni tajnik zunanjih stvari Jagow. Zdaj med ministri, ki so voidili zunanje posle tistih držav, ki so zaplenete v svetovno vojsko, ko se je vojska pričela* vodi le še angleški zunanji ministri Grey zunanje posle; kar bo pač državnikom, ko se bodo enkrat vsedli k zeleni mizi, zelo olajšalo delo, ko se bodo pogajali o sklepanju miru.
Z bojišč. Na francoskem in na laškem bojišču ni bilo živahnejših bojev. Močnb se pa bijejo v Rttmuhiji in v Macedoniji. Armade osrednjih velesil so prikorakale na vlaško ravan čez Transsi 1 vanske planine in >čez Donavo in, kakor vse kaže', hite proti glavnem mestu Rumunije: Bukareštu. To mesto so že enkrat, namreč I. 1854 avstrijske čete zasedille. V Macedoniji so Se bile večje bitke, napade ham sovražnih armad so naši zavezniki odbili. V Karpatih so pričeli napadati Rusi.
J. S. Z.
Lep uspeh je doseglo naše strokovno organizirano' delavstvo v Tržiču. V KdžinOri tvornici so zahtevale delavke, naj se jim izboljšajo plače. Tvrdka je ugodila tisti skupini delavk, ki so prosile, naj se jim plače zvišajo; pravično bi pa le bilo, da tudr ostale tvornice črevljieiV v Tržiču svojemu delavstvu plače izboljšajo. Saj ravno v vojski delajo tvornice čreVljev Velikanske dobičke. Beležimo tudi, da so razne veletvrdke v Tržiču darovalo velike vsote občinski aprovizaciji.
J
Glavobol ie zlo, ki se vedno povrafia. Kogar muči ta nadloga, lahko računa z bridko resnico, da se bolečine v dobi osmih ali štirinajstih dni, treh ali štirih tednov zopet povrnejo. Pojavljale se bodo pa zato, ker je glavobol ponavadi živčno trpljenje. Če so torej bolečine nastopile, se lahko ubranimo njih povraćanja samo, ako ojačimo in pomirimo živce. Mnogo tisočem od glavobola preganjanim osebam je pri tem izborno služil pellerjev blagodišeči, živce pomirjajoči, bolečine tolažeči rastlinski esenčni fluid z znamko »Elza-fluid«. Glavobol izvečine odstrani takoj in zabrani, da bi se povrnil. Kdor na izprehodih, potovanjih na prostem hoče imeti pri roki ta-kaj učinkujoče sredstvo, naj bi Fellerjeva stogla proti migreni vedno nosil v žepu. Ako je glavobol posledica slabe prebave ali zaga-tenja, uživajte Fellerjevo voljno odvajajoče rabarbarske kroglice z znamko »Elza-kroglice«. Pruedvojne cene: 6 škatlic stane 4 K 40 vin. franko, 12 steklenic Fellerjevega »Elza-fluida« 6 kron franko, 1 stogla proti migreni zraven pridejan 1 K. Naroči se naravnost pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elza trg št. 264 (Hrvatsko).	(®)
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
Tobačno delavstvo v okrilju »Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze« bo pomolilo v sredo dne 5. decembre za nepozabnega rajnega cesarja Franca Jožefa L V križevniški cerkvi bo ob 6. zjutraj črna peta sv. maša z biljami. Tobačno delavstvo se' vabi, naj se sv. maše zadušnice častno udeleži.
Težave. »Frankfurter Zeitung« poroča 15. nov. z Dunaja: Prebivalstvo le z malim zaupanjem pozdravlja nov prehranitveni urad. Reformo je prejšnje ministrstvo toliko časa zavlačevalo, da so zdaj po spravljeni letini velike težave pri rekviziciji. Boj za vodstvo urada je tudi pod sedanjim kabinetom odprl takoj globok pogled v uradni ustroj, da je nezaupnost docela umljiva. Uradu podeljene pravice presojajo sicer prav ugodno in tudi pre-zident Hakstein velja za izbornega organizatorja, težave pa tiče na političnem polju. Vprašanja o prehra-nitvi ni nikakor možno razrešiti, ako se prav trdo in brez obzira ne stopi proti najmogočnejšim interesnim skupinam, bankam in veleposestvu, ako se ne omeji lastninska pravica. Ker je Hdckstein podrejen ministrskemu predsedniku, pade boj proti nesocialnemu početju gotovih vplivnih činitelj ev končno le v roke dr. Koerberja, ki bo seveda imel v ljudstvu tako oporo, kakor še nikoli poprej.
Magistratni svetnik dr. Ehrenberg je 17. t. m. poročal na konferenci načelnikov dunajskega magistrata, da se je od 7. t. m. preskrbovanje s krompirjem zopet poslabšalo. Od 283 vagonov, ki jih je obljubila vlada za dnevno oskrb, jih je prišlo zadnjih deset dni a dan le četrtina ali petina, istega dne pa samo — 20 vagonov.
»Grazer Tagblatt« 21. nov. poroča, da je zopet nastopilo pomanjkanje krompirja. Vreme in dovoz sta vzrok. — Iste tožbe se čujejo iz Maribora. V Monakovem je velika težava s krompirjem, kakor poročajo »Miinchner N.
Nachrichten«. — V budapeštanskem okrožju pa je radi pomanjkanja kave prepovedana črna in bela kava. — S soljo in petrolejem je tudi od dne do dne večja težava. Na Dunaju imajo le tretjino potrebne množine petroleja. — Iz Gradca in z Dunaja se oglašajo dalje tožbe, da je kruh postal znatno sla-bejši.
Človek bi mislil, da se danes res le banke prav dobro počutijo. Kaj še! 19. t. m. je prehranjevalni urad, ogrski namreč in ne avstrijski, zasegel v javnih budapeštanskih skladiščih in pri raznih spedicijskih firmah navrhano množino sarin. Gre za en milijon škat-Ijic, ki sose bile podražileod 60 v. na 3 K 60 v. Policija je dognala, da je bilo 10.000 zabojev last teh bank: Ogrsko-češke industrijske banke, An-glo-avstrijske banke, tržaške filialke Prometne banke, Prometne banke in Ogrske trgovske kreditne banke. Vložili so proti njim tožbo radi navijanja cen. — Upamo, da ne bo prehudo. —
V ljubljanskem občinskem svetu
28. t. m. je podžupan dr. Triller povedal, da Ljubljana ne dobi moke in drugih živil. Župan in podžupan sta, kar je popolnoma upravičeno, prosila, naj se na prebivalce pomirjevalno vpliva. Reklo se je, da Ljubljana trpi pomanjkanje, ker mora Kranjska preskrbovati Trst. Preskrba z živili je posebno zdaj silno važna reč; ne vemo, zakaj je zdaj v Ljubljani tako slabo preskrbljeno za živila, to pa vemo, da je ta teden dobil na Dunaju vsak pol kg moke, kakor tudi prejšnji teden. Vemo tudi, da dobivajo v Gradcu po četrt kg moke. Zakaj je v Ljubljani tako slabo preskrbljeno za živila, je reč, ki jo ne preiskujemo; a zdi se nam pa le, da je gospoda na ljubljanskem magistratu, ki je prevzela aprovizacijo, premalo agilna in da se zanaša preveč na se, mesto da bi poiskala stika, recimo tudi z našim državnozborskim klubom. Sila kola lomi, gospoda, če tudi aproviza-cija, kakor pravite, ni polltikum. In ker ni politikum, se tim lažje obrnete
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Uvodna pesem S. Gregorčiča ob priliki cesarjevega obiska 1. 1883. je uvodoma in na nekaterih mestih drugod m a 1 o premen j ena, kar pa nič ne tiče pesmi same. Toliko v pojasnilo radi principa —: poštenosti!
KRIVDO
da bi pustili hirati otroka ali drugega trpina, noče nihče prevzeti na svojo pest. Slabotne, shujšane in bolne otroke okrepi takoj Fellerjevo pristno ribje olje, kajti ono jih ojači in napravi odporne proti boleznim. Malokrvni, žlezasti otroci in odrastli ga radi uživajo, ker je popolnoma brez okusa in duha. Doječe matere imajo po zaužitju tega olja veliko mleka za dojenčke in postanejo krepke. Čisto in res pristno olje najboljše kakovosti ima jo izjavi ( več zdravnikov prednost pred vsemi mešanicami in emulzijami, ker vsebuje več učinkujočih tvarin. Predvojne cene: 2 steklenici za 5 K poštnine prosto razpošilja E. V. Feller, dvorni lekarnar v Stubici, Elza trg št. 264.
Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Jože Gostinčar. — Tisk Kat. Tiskarne.

Najboljša in najcenejša zabava
v Ljubljani Je v
v deželnem gledališču.
Obiskujte vedno »Kino Central«, kjer se za mal denar dobi bogato razvedrilo I
Gospodarska zveza v Ljubljani
ima v zalogi
jedilno olje, čaj, kakor tudi vse drugo špecerijsko blago.
Oddaja na debeloj
Za Ljubljano in okolico je otvorila
mesnico
v semenišču v Šolskem drevoredu kakor tudi
špecerijsko trgovino
na Dunajski cesti štev. 30.
Kdor pristopi kot član h „Gospodarski zvezi", dobi izkaznico, s katero ima pravico do nakupa v mesnici in trgovini.
na naš državnozborski klub.
H
JL & UL SIL&JBEISMl!, ifetaa tog Štev. 11©
H Velika zaloga manufakturnega blaga, različno D/'caK"!	’•	in n<‘ri,°- Vse ”
I	__Y1   I _ I  ..^.1   A UT_ \rn Lj-vvi

_	----6- -------------—Ig-, ----- -
e sukno za moške obleke, volneno blago, kakor
& 5 ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — “ Perilno blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati i izbiri. RazRčno platno in Sifoni v vseh kako-“ vostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje.
i ~ vosun in birman,- puucuamc	it.
S - Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za s postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti S v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni 5 prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. Priznano nizka cenol
Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse ^ vrste spodnje obleke za ženske in moške, kako : . srajce, hlače, krila, bodisi iz šif°n* Pa. 1 = pletene iz volne ali bombaža.— Na)y^ja izbira ^ v nogavicah v vseh barvali kakor tudi v vseh s velikostih za otroke. - Predpasniki najnovej- ; ših krojev iz pisanega blaga, Šitona, listra in 3 klota. Stezniki ali modera od najcenejših do naj- ; finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti £ žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. jj Vedno zveže blago 1	£
n-vi sš