SVOBODNA SLOVENIJA
ANO XXXVII (31) Štev. (No.) 27
ESLOVENIA LIBRE
BUHNOS AIRES 6. julija 1978
ARGENTINA VČERAJ IM DAMES
ZA RAZUMEVANJE PO SVETU, KAJ DOŽIVLJAMO V ARGENTINI II.
Alga para recordar
Nuevamente nos encontramos con una celebración, tan grata al espiritu argentino, y tan importante para ndestro ser nacional. El 9 de julio, aniversario del primer grito de nuestra independencia, congregarä otra vez a los argentinos en torno a sus simbolos, y a los hombres que forjaron el gran pais en que boy vivimos.
Muchas son las ensenanzas, que podemos rescatar de los hechos ocurridos en
torno al Congreso de Tucumän, que nos diera la soberania. Pero fijemos los ojos hoy, especialmente, en uno: la decision de seguir adelante, a pesar de todas las dificultades.
Cuando los delegados se reunieron en la histórica casa de esa provincia que hoy llamamos “el jardin de la Republica”, el' pais atravesaba uno de sus peores momentos: la incertidumbre interna, y los peligros externos, representados por las fuerzas realistas. Nada intimidó a los congresales. Como impulsados por esos mis-mos peligros, decidieron poner una meta, la maxima a que puede aspirar una nación : la independencia. Que su ejempio nos sirva, en està hora, en que el pais resurge de una època turbulenta, pero todavia sacudido por muchos problemas. Que no hajemos las miras de nuestras aspiraciones, ni mengiiemos nuestro impulso en el trabajo fecundo. Unamos nuestros esfuerzos, para llegar a las fu turaš generacio-nes el pais que sonaron los hombres, reunidos en Tucumän aquél 9. de julio de 1816.
Politična slika Italije
(Nadaljevanje)
K temu kar smo o italijanski Democrazia Cristiana povedali zadnjič, bi veljalo omeniti še to, da je ta stranka osrednja centrala svetovnega kd gibanja, ki se imenuje Krščansko demokratska svetovna zveza, kjer so včlanjene kd stranke iz vsega sveta, prvenstveno iz Evrope in latinske Amerike. Svetovna kd unija ima svoj sedež v Rimu, njen predsednik je bivši italijanski predsednik vlade in večkratni minister Mariano Rumor, kar daje DC prominenten značaj in vodilno vlogo — in to ni brez pomena za politično sliko Italije. (Naj bo v tej zvezi omenjeno še to, da je članica Svetovne kd unije tudi Slovenska krščanska demokracija — SLS v zdomstvu, blizu 60 let vodilna politična sila v domovini, katere za narod zelo pomembna tradicija se ohranja in nadaljuje sedaj izven Slovenije že nad 30 let kot vodilni element Narodnega odbora za Slovenijo.)
2 Partido Comunista Italiano (PCI)
Komunistična partija v Italiji se je začela vidno razvijati — kot druge sestrske partije — po zmagi komunizma v Rusiji konec prve svetovne vojne.
Izmed njenih voditeljev in oblikovalcev je najbolj vidna podoba dolgoletnega glavnega tajnika Paimiro Togliattija, k' je partiji deloma vtisnil njen sedanji značaj. Znano je bilo že pred desetletji, da Togliatti oporeka konceptu kremeljskih komunistov, naj bo center vesoljnega komunizma v Moskvi; zagovarjal je tako zvani policentrizem, ki naj ima več središč po svetu. Zaradi mogočnosti boljševiškega komunizma ni prišel daleč s svojim apostolatom različnih centrov komunizma, a ideja je živela naprej tudi po njegovi smrti. Njen dedič je sedanji šef italijanske partije Enrico Berlinguer in zdi se, da drži trdno v svojih rokah vajeti sedaj druge najmočnejše politične sile v deželi. Obvlada popolnoma devetčlanski sekretariat partije in njen 33 članski direktorat, in to tako trdno, da zagovarja Berlinguerjev „compromesso hi-storico“ celo tak stalinist, kot je Ugo Pecchioli, ki mu je naloga vzdrževati vezi z Moskvo. Vendar poznavalci trdijo, da bi tipi tega kova jadrno zapustili Berlinguerja, če bi se stranki primeril občutnejši poraz pri volitvah.
Partija je organizacijsko zelo krepko zgrajena in neki duhovnik jo je imenoval italijansko „drugo“ cerkev, ki ima v vsaki fari svoj centralni farovš, kjer se oznanja sekularna materialistična vera in daje „vernikom“ občutek skupnosti in zaščite. Zavoljo slabšanja gospodarskih in socialnih razmer v deželi ir. pa radi specifičnega karakterja italijanskega ljudstva, verujočega v „la dolce vita“ (sladko življenje), je z ostro napadalno taktiko, skrbno skrivajoč a-teistične rožičke v izredno religiozni deželi, in z močno operativno bazo v delavskem razredu in unijah, partija naglo napredovala od volitev do volitev. Dasiravno se ji do tega trenutka še ni posrečilo zasesti ministrstev v osrednji vladi v Rimu, ima v svojih rokah več kot polovico krajevnih in provincialnih administracij med 56 milijonskim narodom, kar pomeni veliko politično moč. Celo rimski župan je komunist! Če k temu prištejemo popolno partijsko oblast nad daleč najmočnejšo sindikalno unijo „Generalna delavska konfederacija“ s skoraj 4,5 milijoni udarnih članov, ki obvladajo industrijsko produkcijo, potem se nam ni čuditi, da se v današnji Italiji proti volji partije ne da uspešno vladati — če se sploh da — čeprav neuspešno kot kaže današnja situacija. Tragika političnega razvoja v zadnjih 15 letih leži v stalnem upadanju demokratičnega socializma, ki se je začelo s cepitvijo tega gibanja v Saragatovo in Nennijevo skupino. Slabelo je od volitev do volitev, ker je bil Nenni za sodelovanje s komunisti, Saragat pa proti. Socialistični volivci so se zatekli k partiji, kjer so videli in čutili hiter napredek in moč, nakar sta obe socialistični
Jedro kampanje, ki jo levičarske sile v svetu izvajajo proti Argentini, je problem človečanskih pravic, pomanjkanje svobode in sploh zatiranje naroda s strani vlade. O katerem koli izmed teh treh odtenkov lahko v svetovnem časopisju zasledimo nešteto pisanj in nešteto laži. Pravkar končano svetovno nogometno prvenstvo je nudilo dovolj prilike, da smo to razbrali iz nemških, francoskih, italijanskih, španskih, švedskih in še drugih časopisov.
Ko so 23. marca 1976 oborožene sile prevzele oblast, so to storile izključno zaradi kaosa, ki je nastal v državi. Noben resen človek, niti najbolj zagrizeni predstavniki raznih političnih frakcij, niso tedaj omenjali kakšnih osebnih ambicij. Oblast je vojakom padla v naročje kot gnil sadež.
A že na vladi, je vojaštvo nakazalo cilje, ki si jih je vlada zastavila. In med temi je bilo na prvem mestu uničenje gverile. V prvem delu tega članka smo sicer kratko a jasno nakazali, kakšen problem so predstavljale prevratne formacije, ko ni bilo dneva, da ne bi javnost pretresali atentati in umori. Temu je bilo treba napraviti konec, in to za vsako ceno. Cena je bila res velika. Mnogo vojakov in civilistov je padlo, in varnostni organi večkrat niso imeli izbire glede taktike, katere naj se poslužijo proti sovražniku, ki ni prizanašal in tudi ni izbiral sredstev. Proti takemu sovražniku je bil uspešen en sam način: odločnost. In oborožene sile so odločno nastopile, s težko roko. V tem delu so tudi imele večinsko zaslombo javnega mnenja in naroda sploh, če je bilo tako ostro nastopanje primerno ali ne, je bolj predmet moralistov kot pa politikov. Nekatere evropske države, npr. Italija in Španija, se danes nahajajo pred isto izbiro; in so se odločile za enak nastop. Kar pa se tiče vzporednih oboroženih skupin, ki so na svojo roko urejale obračune med levico in desnico, je stvar, katero je vojaška vlada od vsega začetka obsodila in obljubila vzpostaviti red, v kolikor bo v njeni moči. In ti pojavi so izginili, komaj je bila gverila potolčena.
Drug izmed omenjenih očitkov je bil pomanjkanje svobode. Le kdor nikdar ni bil v Argentini, more trditi kaj takega. Smešno je bilo začudenje tujih časnikarjev, ko so za nogometno prvenstvo prišli v Argentino in se znašli pred popolnoma drugačno sliko. Kar se tiče družabnega življenja, verjetno ni države na svetu, ne mesta, kjer bi se človek lahko tako svobodno gibal, ob katerikoli dnevni uri, kot v Argentini in v Buenos Airesu.
Kar se tiče tiskovne svobode, je ta
stranki zdrknili v nepomembnost. Na ta način je prišlo do današnjega položaja, ko partija predstavlja 34% voliv-stva, DC 38%, pičli ostanek pa pripada kakim peterim strančicam, ki zelo male ali nič ne pomenijo.
Slika položaja v Italiji je temna, nevarna, vznemirljiva. Tem bolj, ker malo resnih in treznih ljudi v Italiji in po svetu zaupa v resničnost in iskrenost Berlinguerjevih izjav o pluralistični in demokratski usmerjenosti PCI. Resnica je, da ni vodstvo partije nikoli dovolilo proste in odprte debate o političnih problemih v lastnih vrstah, in da takoj izžene po Leninovi metodi vsakega oporečnika, ki si upa izraziti drugačno mnenje. Vse odločitve so v rokah peščice mogočnih ljudi na vrhu partijske strukture, če PCI v lastnih vrstah ne trpi nobene demokratične debate, kdo ji bo verjel demokratično vladanje?
Prav značilna je javna izjava, ki jo ie izrekel študent arhitekture v Milanu Franco Pellegrino, rekoč: „Mi hočemo revolucijo, ki naj pomete s kršč. demokrati in z vso strukturo nepravične italijanske družbe. Morda govori Berlinguer o zavezništvu s kršč. demokrati samo zato, da se polasti oblasti. Meni
izredna, če upoštevamo, da se nahajamo v vojaški diktaturi. Zanimiv primer je prav naša „Svobodna Slovenija“, in-migrantski list, kjer lahko pišemo, kar hočemo, in tudi kritiziramo vlado v vsem, kar spoznamo za napačno, ne da bi nam kdo kaj oporekal. Argentinsko dnevno in revialno časopisje prav tako. In kadar zaradi očividne neresnice vlada poseže in prepove prodajanje določenega izvoda kake revije ali časopisa, pade nanjo prava ploha kritik, češ, postopek bi morala izvesti sodna ne pa izvršna oblast. A tudi to je lažje razumeti, če povemo, da Argentina ni'-ma modernega zakona o tisku, kot ga ima to večina evropskih in ameriških držav. Sodni postopek proti določenemu časopisu bi lahko trajal več let. In sploh, vlada sama vabi časopisje naj svobodno izvaja konstruktivno kritiko pod pogojem, da ne piše neresnic.
Kulturna svoboda sploh ne pozna mej, razen delne moralne cenzure, ki jo izvajajo pristojni organi zlasti na filmskem polju — v prid duševnega zdravja družbe. Vsak uravnovešen človek bo to razumel in se s tem strinjal. Kar se tiče knjig, si lahko vsak, brez problemov, nabavi v katerikoli knjigami na cesti Corrientes ali drugje Markso-va zbrana dela, Leninove zapiske, Mao Tse-tungov priročnik ali katerega koli drugega avtorja. Zasledili smo tudi jugoslovanske pisce, ki kaj pristransko prikazujejo samoupravljanje itd. itd.
Mercedes Sosa, znana folklorna pevka, ki se je v Evropi javno družila s pobeglimi gverilci, jim pela slavo in lagala o položaju pod vojaško vlado v Argentini, je te dni nastopala v gledališču v srcu Buenos Airesa, ne da bi ji kdo to prepovedal, ali jo kako drugače motil. Nasprotno, od samih ljudi je bilo slišati'proteste nad pasivnostjo vlade glede tega primera. In še bi lahko naštevali...
Omenimo še govorice o „zatiranju naroda“. Narod je prost, svoboden. In mnenje, ki ga ima o ljudeh, ki so trenutno na krmilu države, je bilo jasno pokazano ob priliki izvedbe svetovnega prvenstva. Nad osemdeset tisoč ljudi vseh slojev, zbranih na stadionu kluba River Plate, je gromovito ploskalo predsedniku Videli. Niti enega proti-klica, niti enega žvižga. Kot ga ni bilo v teku meseca na drugih igriščih širom države. Kot ga ni bilo med par-milijonsko množico po državi na dvodnevnem slavju ob priliki zmage na prvenstvu. Narod je bil sit ubojev in anarhije, naveličan praznega politikar-stva, zato je hvaležno sprejel vlado, ki mu je obljubila in mu nudi dobo miru, v kateri vsi strnjujejo napore za obnovitev države, ki je bila že v razvalinah.
Ene svobode ni v Argentini, ene
in mojim prijateljem je ta strategija — jezuitstvo.“
Politično sliko Italije zasenčujejo nestvarne poteze ugibanja in pričakovanja, ali in v koliko se bo PCI držala danih obljub o pluralizmu in čisti demokraciji, če bi se polastila vlade. Za temi dekorativnimi odtenki pričakovanja pa se iz ozadja reži bradati obraz marksizma, ki vsemu temu popolnoma nasprotuje, a se mu partija nikoli ni odpovedala. Takšna spakedrana slika ne pove nič, pa jo obračaj, kakor hočeš. Prikazuje problematične posledice zgodovinskega razvoja italijanskega naroda, ki se je iz vodilne vloge za *asa renesanse le počasi in pozno prilagodil XX. stoletju. Prisotnost papeštva je ovirala združitev naroda v enotno skupnost pod enotnim vodstvom. Še!e pred 100 leti je prišlo do združitve, a to je v življenju naroda prekratka doba," da bi se v sedanjem težkem položaju mogel prav znajti. Tudi karakter ljudstva pripomore, da koleba od fašizma pred 50 leti do komunizma danes. Morda bodo Rdeče brigade — izrastek komunizma — pripomogle k razčiščenju motne slike.
L. P.
„pravice“ vlada ne dopušča in zatira nje pristaše: ne sme se seči po orožju in streljati, ni dovoljeno podstavljati bomb aji izvajati sabotaž. Kdor se odloči za to pot, ta že naprej ve, da se sam izloči iz občestva, kateremu so vse ostale pravice dovoljene.
Zakaj torej tak srd in taka gonja levičarskih elementov po svetu? Pač zato, ker je mednarodni komunizem polagal mnoge upe, da si podjarmi to državo. Zlasti še potem, ko je zaporedoma propadel v Boliviji, Urugvaju in Čilu. Ni se torej čuditi, da kleveta-
Svetovno prvenstvo v Argentini je končano. Že v ponedeljek 26. je v modernem centru za komunikacije Argentina 78 Televisora ves svet pospravljal svoje aparate in tehnične pripomočke. Le italijanska RAI je imela še eno oddajno sobo opremljeno in v delovanju. Vzrok za to je bil razgovor časnikarja Saša Rudolfa ter njegovima gostoma Markom Meletom in Gregorjem Batageljem z Ivanom Peterlinom in poslušalci „Glasbenega ping-ponga“ na postaji Trst A.
To je bil že drugi razgovor. O prvem smo poročali v prejšnji številki našega tednika.
Prvo vprašanje je bilo v zvezi s praznovanjem zmage: ali je res danes razglašen državnik praznik? Marko je seveda zanikal in povedal, da je vsak šel na delo kot kadarkoli, le veselje in zadovoljstvo zaradi zmage je bilo večje. Gregor je opozoril, da bi se v primeru razglašenja praznika povrnili v nekdanje čase „sv. Perona“, s čimer bi vlada podrla delo svojih rok. Saša pa je pripomnil, da je res, da ni državni praznik, razume pa se, da je izostalo iz dela precej ljudi, saj so po cestah proslavljali zmago do jutra.
Marku je bilo stavljeno vprašanje, kakšen vtis je imel ves čas „Mundiala“ in kaj si o vsem tem misli. Odgovoril je, da si ni predstavljal, da bi moglo biti vse tako dobro pripravljeno in tako lepo izpasti. Je pa prvenstvo bilo koristno za Argentino v tem pogledu, da so se ljudje povezali med seboj in je bilo res čutiti, da so si bratje.
Gregor je odgovarjal o organizaciji prvenstva. Kolikor je iz časnikarskih komentarjev zvedel, more reči, da je bila briljantna. Že to, da se moremo na tako daljavo pogovarjati, je dokaz, kako dobro je pripravljeno. Sicer bi pa več o tem mogli povedati tisti, ki so pobliže imeli opravka, npr. tehniki, časnikarji. Saša je zato potrdil dobro pripravo. Ker so bili marsikateri aparati uvoženi in tehniki nevajeni njih upravljanja, so bile v začetku njegove oddaje izgubljene. Sčasoma so pa dobili prakso in sedaj res teče v redu.
Seveda je bilo govora o finalu. Marko je izjavil, da je bil rezultat pravičen, čeprav so Holandci drugi polčas boljše igrali, kar pa ni zadoščalo. Gregor je pričakoval holandski gol, ker argentinski igralci niso mogli umiriti igre. Ko so pa zabili v podaljšku drugi gol, je bil prepričan nad domačo zmago.
nju zapadejo tudi vsi tisti, ki se vrnejo iz Argentine, in si v svetu upajo povedati, da se v tej deželi življenje normalno razvija, brez terorja in brez zatiranja.
Argentina je danes svobodna država. S težkimi problemi, gospodarskimi in socialnimi. Z narodom, ki spoštuje vlado, od katere želi le, da bi mu ust-stvarila bolj ugodne življenjske pogoje. In za katero ve, da mu bo vrnila demokracijo takoj, ko bodo izpolnjeni minimalni pogoji za miren in normalen ustavni razvoj. In to je vsa resnica.
Saša je dejal, da je Argentina povsem zaslužila zmago zaradi svojega navdušenja in večjega prizadevanja za dosego prvega mesta, čeprav bi rezultat mogel biti drugačen, če bi v zadnji minuti drugega polčasa žoga ne zadela le vratnice, pač pa potresla argentinsko mrežo.
Nato je Ivan vprašal, kaj se dogaja sedaj v slovenski skupnosti v Argentini. Gregor je to obširno vprašanje zaokrožil na nekatere večje prireditve letošnjega leta, kot sta spominska proslava in Gallusov koncert ob tridesetletnici in pripravo za igro Sha-kespeareja ,Sen kresne noči“; Marko je pa izrazil, da življenju v skupnosti dajejo pečat ljudje in delo, ki ostane prikrito, a daje kontinuiteto, čemur je Saša pritrdil.
Veliko povpraševanje je bilo, kako pride glas iz Buenos Airesa v tržaške domove. Saša je razložil, da iz omenjenega centra potuje glas v Balcarce, od koder se glasovi spremene v vale, ki preko komunikacijskega satelita dospejo do sprejemne postaje v bližini Vidma in po žični zvezi najde pot do postaje Trst A in od tam po zraku v družinske sprejemnike.
Gregorja so še vprašali, če se mu zdi, da so sodniki Argentini nepristransko sodili. Odgovor je bil, da kakega večjega spodrsljaja niso imeli. V kakšni igri bi morda sam prisodil kako enajstmetrovko v prid moštvu, v zadnji tekmi pa se mu zdi, da je Bertoni zabil gol v off-side. Ker sta pa oba sodnika vneto kaznovala ta prekršek, misli, da je prezrl kakega Nizozemca.
A vprašanja so romala tudi od tu v Trst. V nedeljo 25. in- ponedeljek 26. so imeli volitve v deželni in občinski svet ter v rajonske konzulte, zato so hoteli vedeti, kako je z rezultati. Ivan je povedal, da so volitve potekale mirno, skoraj premirno. Premirno namreč v volilni navdušenosti. Točnih rezultatov še ni; zvedeli smo le, da je na prvem mestu ostala italijanska krščanska demokracija, zelo veliko glasov in morda tudi drugo mesto pa so dobili nasprotniki osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo.
Čas je spet prehitro potekel. Ivan je naročil pozdrave vsem Slovencem v Argentini, vsi pa so izrazili željo po snidenju, naj šibo tu ali tam. Tudi iz tega stališča je škoda, da je že konec tega svetovnega prvenstva v nogometu v Argentini !
Ma valovni dolžini Radia Trst “A”
SVETOVNO PRVENSTVO IN VOLITVE NA PRIMORSKEM
JUŽNI JEMEN - SOVJETSKI SATELIT
IZKLJUČEN IZ ARABSKE LIGE
IZ ŽIVLJENJA IN DOGAJANJA V ARGENTINI
politični razvoj na arabskem polotoku ob južni meji Saudijeve Arabije se je pretekli teden zaostril z umorom se-vernojemenskega predsednika ter z vojaškim udarom v Južnem Jemenu, ki je to državo praktično vključil v sovjetski blok.
V Severnem Jemenu, ki je zahodno orientiran, je predsednik Ahmed Hussain al-Ghasmi dobil prejšnji teden poštni paket, ki je ob odprtju eksplodiral in ga ubil. Severni Jemen je obtožil marksistični Južni Jemen, da je pripravil in izvršil umor. Takoj zatem je vojska v Južnem Jemenu zrušila dosedanjega komunističnega diktatorja in ga nadomestila z drugim, ki je v vsem podložen Moskvi tako, da se je Južni Jmen sprevrgel v popolen sovjetski satelit. Moskva je tako stegnila svojo kontrolo nad vhod v Rdeče morje ter tako deloma kontrolira promet tudi skozi sueški prekop. Nasproti Južnemu Jemenu leži namreč francoska kolonija Djibuti, ki jo poleg vojaških oddelkov straži tudi del francoske mornarice, katera tudi kontrolira dohod v Rdeče morje in do sueškega prekopa. Kontrola nad tem področjem je tako deljena med Moskvo in Pariz, istočasno pa ga kontrolira tudi tkim. Arabska liga, v katero je včlanjenih 22 arabskih držav, od katerih je najmočnejša zahodno orientirana Saudijeva Arabija.
Sovjetska ekspanzija se v zadnjih mesecih razvija na različnih področjih z vedno večjo silo. Poleg političnih in vojaških posegov zlasti v Afriko, se je sedaj sovjetski imperializem obrnil znova v Azijo, kjer tekmuje s kitajskim imperializmom. „Žrtev“ teh marksističnih imperializmov je bila v minulih letih vsa jugovzhodna Azija, na tem področju pa še posebej Vietnam.
Po ameriškem umiku iz Južnega Vietnama in komunizaciji, ki je umiku sledila iz Severnega Vietnama je kazalo, da bo združeni marksistični Vietnam ostal vsaj sredi med Moskvo in Pekingom, če .se že ne bo v celoti naslonil na Kitajsko, iz enostavnega razloga, ker ima tega komunističnega velikana ob svoji meji.
Toda medtem ko je Hanoj začel širiti komunizem v sosednje indokitajske dežele in prihaja od časa do časa celo do oboroženih spopadov med Vietnamom in prav tako komunistično Kambodžo, pa so se v Hanoju odločili iznebiti se kitajskega vpliva. Na kitajsko prebivalstvo kar ga je bilo v Vietnamu, je marksistična oblast izvajala različne pritiske, da mu je življenje postajalo iz dneva v dan neznosnejše ter so se začele tisočglave množice Kitajcev izseljevati čez mejo na Kitajsko. Protesti iz Pekinga niso v Hanoju nič zalegli, ker se je medtem Vietnam za-
Osrednji slovenski reprezentativni pevski zbor GALLUS, imenovan po skladatelju Petelin-Gallusu iz XVI st., praznuje te dni svojo tridesetletnico ustanovitve v Argentini. Trideset let čudovitega dela med nami, ki ga moremo oceniti le, če si stavimo vprašanje: Kaj bi bila slovenska skupnost — brez Gallusa! Ne moremo si predstavljati slovenske emigracijske kulture brez pevskega zbora Gallusa: teh slovenskih petih maš, pri katerih je pel on, slavnostnih prireditev v okviru slovenske skupnosti, gostovanja med tujci, tekmovanja z njimi in uspehe, ki presegajo sloves v slovenskem področju in segajo že v argentinsko pevsko kulturo. Saj je nastopal večkrat v sklopu tekmovanj med argentinskimi zbori, v dvorani teatra Cervantesa, na velikih nastopih na Kongresnem trgu, v Ba-riločah, Cordobi, v Concepcion del Uruguay, kjer je nastopil pod predsednikom Frondizijem itd. Večkrat v zvezi s simfoničnimi nastopi, kjer so predvajali zahtevne vrhunske skladbe, kakor npr. Preživeli iz Varšave, ali Poema Osvoboditelju in podobno. Izvajal je tudi prvič izvirne slovenske skladbe, napisane v emigraciji, kakor na pr. šijančev Koroški venček, Osanove skladbe, pa tudi Gallusu posvečene skladbe, kakor Tomčevo Slovensko domovino itd. Po-
Na sestanku Arabske lige v Kairu, ki se ga niso udeležile marksistične a-rabske države, kakor so Libija, Alžirija, Sirija, Irak — te tudi nasprotujejo egipčanski politiki sklenitve miru z Izraelom — so z večino sklenili iz Lige izključiti Južni Jemen ker se je Severnemu Jemenu posrečilo dokazati, da je bila zarota proti njegovemu predsedniku pripravljena v Južnem Jemenu. Istočasno je Arabska liga sklenila gospodarsko bojkotirati Južni Jemen. Zaradi težkih gospodarskih posledic, v katerih se je znašel Južni Jemen, je ta zaprosil v Moskvi za članstvo v Co-meconu.
Južni Jemen je trenutno gospodarsko odrezan od ostalega arabskega sveta, ker so članice Arabske lige „zamrznile“ svoje odnose s to državico. V nekaj zadnjih letih je Saudijeva Arabija vložila več kot 200 milijonov dolarjev v Južni Jemen, da mu je vzdrževala gospodarstvo nad vodo, druge arabske države okoli perzijskega zaliva pa so sodelovale pri gradnji bolnišnic in šol.
Vsega tega je sedaj za Južni Jemen konec, Saudijeva Arabija in Kuwait pa sta navrh tega še ustavila dovoz petroleja v rafinerijo po en milijon ton petroleja, odkar je južnojemen-ska marksistična vlada lansko leto podržavila rafinerijo, ki je bila prej last angleške družbe British Petroleum.
tekel v varstvo Moskve. V Kremlju so izredno radi priskočili Vietnamu na „pomoč“, da so ga „zavarovali“ pred Pekingom.
Prav zaradi nevarnosti pretečega gospodarskega bojkota s strani Pekinga je Moskva ponudila Vietnamu vČla-njenje v Comeeon, kar je Hanoj takoj sprejel. Na sestanku predstavnikov Co-mecona, ki je bil prejšnji teden v Bukarešti, so sprejeli Vietnam kot 10. člana te sovjetske gospodarske organizacije. Poleg Vietnama sedaj Comeeon sestavljajo: ZSSR, Poljska, Češkoslovaška, Madžarska, Romunija, Bolgarija, Vzhodna Nemčija, Jugoslavija in Mongolija.
Na sestanku so sklepali tudi o nadaljnji razširitvi Comecona na afriško celino ter nameravajo včlaniti Abesi-nijo, Angolo in Južni Jemen, v Aziji pa še Laos. Sovjetski gospodarski imperializem razteza svojo mrežo tako že na Evropo, Azijo in Afriko.
V RODEZIJI so marksistični gverilci komaj pet dni po pokolu 12 britanskih misijonarjev in njihovih družin z otroki umorili dva jezuitska misijonarja na misijonski postojanki Sv. Ruperta, 40 km severovzhodno od britanske misijonske postaje.
sebno doživetje smo imeli pri celovečernem izvajanju Sattnerjevega oratorija Marijino Vnebovzetje. Starejše skladbe, kakor novejše iz slovenske glasbene literature, kakor tudi narodne pesmi, deloma prirejene tudi od emigracijskih glasbenikov (dir. Bajuk, itd.) so bili na neštetih programih koncertov pevskega zbora Gallus. Na stotine in stotine pevskih nastopov v okviru slovenske skupnosti ima v svoji tridesetletni zgodovini Gallus, če štejemo sem vse njegovo sodelovanje pri cerkvenih in prosvetnih prireditvah, tako intimnih kakor slavnostnih.
Letos praznuje svojo tridesetletnico. Ustanovili so ga pevci pevskega emigrantskega zbora, ki se je zbiral v Italiji in je imel svoj veliki koncert v Rimu (pevovodja Pogačar in Savelli), in iz pevskih zborov iz Avstrije, ki so jim bili pevovodji Bajuki, Miheličič, Cigan... ). Iz pevcev vseh teh preizkušenih zborov, ki so našli svoj novi dom v Argentini, v Buenos Airesu, se je sestavil Gallus, najprej kot kulturna ustanova v sklopu Društva Slovencev, toda kmalu se je osamosvojil kot samostojno pevsko društvo.
Prvi predsednik pevskega zbora je bil Božidar Fink, za njim so se vrstili Jože Vombergar, Rudi Bras, Jože Mar-kež, Silvo Lipušček, Bogdan Golmajer,
MEDNARODNI TEDEN
SVETOVNI ŠAHOVSKI PRVAK Viktor Korčnoj, ki se predlanskim ni hotel vrniti v ZSSR, ko se je mudil na šahovskem turnirju v inozemstvu, se bo te dni pomeril s sovjetskim šahovskim prvakom Anatolom Karpovom. Igrala bosta v Manili na Filipinih. Korčnoj je pred odletom iz Ziiricha v Švici, kjer sedaj živi, na tiskovni konferenci izjavil, da sovjetska policija zadržuje njegovo ženo in sina kot talca. Lansko leto je žena s sinom zaprosila za dovoljenje za odhod v tujino, pa jim je sovjetska policija novembra zavrnila vizum. Korčnoj je izjavil, da je emigriral iz ZSSR zaradi „izredno sovražnega razpoloženja sovjetske športne hierarhije“ proti njemu. Žena ne more nikjer dobiti zaposlitve, sina, ki hoče študirati, pa so vpoklicali v vojsko. Korčnoj je časnikarjem tudi izročil pismo, v katerem omenja, da je Brežnjev pred kratkim pohvalit ameriškega boksarja Muhama-da Alija, ker se ni hotel boriti v ameriški vojski v Vietnamu. „Tudi moj sin se noče boriti in noče služiti v vojski države, ki je brezvestno ponižala njegovega očeta,“ zaključuje Korčnoj.
PAPEŽ PAVEL VI. je v nagovoru med pontifikalno mašo v baziliki sv. Petra ob praznovanju 15-letnice svojega vladanja katoliški Cerkvi pozval oporečnike v Cerkvi, med njimi znanega francoskega uporniškega škofa Lefeb-vreja, naj „prenehajo še naprej razburjati Cerkev. Iz srca, toda z vso odločnostjo pozivamo vse tiste, ki hodijo sami in s seboj vodijo še druge, z besedami, pisanjem in vedenjem po poti o-seb.nih mnenj in tem sledečim herezijam in razkolu, naj se ustavijo in pomirijo. .. Trenutek resnice je prišel in vsakdo mora vedeti za svojo lastno odgovornost,“ je pribil papež. Nakazal pa je, da se oporečništvo počasi utaplja. „Bil je čas,“ je dejal papež, „ko je
Spopad na Afriškem rogu med Abe-sinijo in . Somalijo na področju puščave Ogaden se je zaenkrat končal z abesinsko zasedbo omenjenega ozemlja. Niso pa s tem razmere na Rogu še ustaljene, ker hoče marksistična vlada Abe-sinije, ki jo ščiti in podpira Moskva, definitivno kontrolirati predvsem sosednjo Eritrejo, in sicer iz izključno gospodarskih razlogov.
Eritreja predstavlja za abesinsko e-konomijo edino rešitev, ker je področje, kjer leži 60% abesinskega industrijskega potenciala. V Eritreji sta tudi pristanišči Assab in Massaua, skozi kateri Abesinija uvaža večino tujih proizvodov, zlasti še, odkar so gverilci prekinili železniško zvezo Addis Abebe s francoskim pristaniščem Djibuti. Tako Assab kakor Massauo kontrolira abesinska vojska, toda železniška proga in ceste, ki vodijo do obeh pristanišč, so pogo-
Ivan Rode, Nande Češarek, Janez Bitenc, Miha Gaser, V. Urbančič. Zdaj ga zopet vodi Silvo Lipušček. Dirigent je bil skoraj vseh trideset let dr. Julij Savelli, razen v presledku dveh let, ko ga je vodil T. Selan. Največ zaslug za uspeh in umetniško rast Gallusa imata nedvomno dirigent dr. Savelli ter njegova hčerka ga.'Anka Savelli-Ga ser jeva, ki vsa ta leta spremlja zbor na orglah.
Dozdaj je sodelovalo v zborovih vrstah okrog 250 pevcev, kakih 200 bivših, kajti sedaj obsega zbor 49 pevcev. Pokojnih članov je 10. Od vsega početka pa sodelujejo veterani: Ana Rode, Roza Golob, Vida Bedenčič, Ivan Rode, Nande češarek, Jože Vombergar, Silvo Lipušček in dr. J. Savelli. Gallus skrbi tudi za svoj naraščaj, že svoj čas je obstajal mladinski zbor Gallus, pred leti pa se je obnovil, in zdaj vodi zbor mladenk ga. Anka Savelli-Gaserjeva, otroškega pa gdč. Mirjam Klemenc. Upajmo, da je v teh še lepa bodočnost Gallusa.
Sedanji pevski nastop v soboto 8. t. m. hoče biti reprezentativen nastop, vreden jubileja, ki ga obhaja. Vreden pa tudi, da opozorimo slovensko skupnost nanj, kajti obeta biti nekaj nenavadnega. Prvi del bo resda navaden koncertni del, kot smo ga vajeni iz tradicionalnih nastopov, toda posvečen predvsem Koroški. Začel se bo s Tomčevo molitvijo Oče naš, v koroško pomlad pa bo že vpeljala Klemenčičeva
Svetovno prvenstvo je za nami, in narod se že so’oča z vsakdanjimi težkimi problemi, ki jih ima država v razvoju, kot je Argentina. Tukaj bi bilo na mestu vprašanje, kako da si upamo državo prištevati med tiste „v razvoju“, če ima toliko odlik razvite družbe? Ke.r še vedno vleče iz preteklosti dolgo verigo problemov, ki jih danes rešuje v pravih porodnih bolečinah. Eden teh problemov je državna birokracija, drug je pomanjkanje splošne infrastrukture, ki bi dovolila hiter gospodarski razvoj, še drug je pomanjkanje uspešnih usmeritev v gospodarstvu, in tudi — stanovanjski problem.
Ta zadnji je sedaj na dnevnem redu. Nad petintrideset let je bil v Argentini v veljavi zakon, ki je branil najemnika napram gospodarju. In branil na tako neprimeren in neekonomski način, da je celotna stanovanjska struktura prišla v krizo. Najemnine so bile zamrznjene, in včasih je najemnih gospodarju plačal tako smešne vsote, da je bil več vreden papir za potrdilo kot pa vsota najemnine.
kazalo, da lahko doktrinarno eksperimentiranje izpodnaša gotovost mnogih duhovnikov in laikov. Toda, hvala Bogu, mnoge nevarnosti so zdaj že mimo.“
AMERIŠKI PREDSEDNIK CARTER je izjavil, da „ameriška politika do Kitajske nima nič opraviti z ameriško politiko do ZSSR. ZDA ne bodo izigravale Kitajske proti ZSSR.“ Carter je odgovarjal na pritožbo Brežnje-va, da ZDA ,igrajo na kitajsko karto proti ZSSR.“ Carter je tudi zanikal, da bi bila ameriška politika samo reakcija na sovjetske politične poteze.-,,ZD A so premočna država, da bi jo kdo mogel izigravati,“ je zatrdil Carter.
stokrat pretrgane po gverilcih. Zato se abesinska komunistična vlada trudi obnoviti progo v Djibuti, a ji akcija ne uspe, kljub temu, da neprestano povečuje svoj vojaški in policijski aparat.
Za abesinsko marksistično vlado je tudi nerešljiv problem cena kave, ki predstavlja 70% vsega abesinskega izvoza odn. dotoka tujih valut. K temu je treba dodati še letošnjo silovito sušo, ogromno škodo, ki jo povzročajo velikanski roji kobilic in splošen gospodarski nered, ki ga vlada pripisuje „gospodarski sabotaži anarhistov“, se pravi vladni opoziciji, ki se vedno bolj širi.
Abesinska marksistična vlada graia. Menghistuja je vedno bolj odvisna od vojaškega in finančnega vzdrževanja iz Moskve, s tem pa tudi vedno bolj politično odvisna od Kremlja.
pesem Oj poglejte, ptički. Sledi pa Pre-mrlova Pojmo v Korotan, Mirkova koroška narodna So še rožce v hartelnu in šijančev venček S koroških planin. Sledila bo Poličeva čez noč. Z mogočno Tomčevo kantato Slovenija v svetu se bo dopolnil ta prvi del koncerta, posvečen narodni in umetni pesmi.
Drugi del pa bo oratorij ski nastop dramatskega prizora iz mogočne skladbe pokojnega dr. Cigana, Ustoličenje koroških vojvod. Libreto je svoj čas napisal pokojni Zdravko Novak in predstavlja prizor ustoličenja karantanskih knezov, kakor ga poznamo iz zgodovine. Komponist dr. Cigan, tedaj profesor celovške gimnazije, je libreto, razdelil v tri dele: v pevski zbor, soliste in recita tiv množice; vsi nastopajo kot igralci. Vse pa spremlja godba na pihala-kvartet, ki ga bodo predstavljali v našem primeru poklicni godbeniki. Ta zgodovinski dramatski prizor, ki dozdaj še ni bil izvajan v emigraciji, bo vprizor-jen v sobotnem nastopu Gallusa, kar se samo ponuja v priporočilo in uttegne biti — kot smo prepričani — velik, morda naj večji Gallusov uspeh.
Po tej „pevski igri“ bo Gallus dodal še Kremžar-Osanovo budnico Slovenija v svetu, na kar se bo Gallusov pevski jubilej za vršil z gotovim preseneče-jem: pravijo, da bo nastopilo okrog sto pevcev! Le od kod jih bo Gallus vzel?
Bomo videli, če bo res.
Pojav je rodil posledico, da nihče ni več gradil za oddajanje v najem, in ker se je državsa tudi odtujila problemu, je bila kriza neizbežna. Pomanjkanje stanovanj je danes ogromno.
Takoj ko je sedanja vlada prišla na oblast, je sklenila tudi temu narediti konec. Uveljavila je nov zakon aktualizacije najemnin, in določila rok, ko ' bodo dokončno zapadle najemniške pogodbe, katere je ščitil stari zakon. Ta rok je potekel preteklega 30. junija. Kdor je predvideval, kaj lahko pride, in imel finančne možnosti za preselitev ali je lahko sklenil novo pogodbo, ta je rešen trenutnega morečega problema. Tisti pa, ki se niso mujali, ali niso mogli tega izvesti (nakup lastne hiše je danes skoraj utopija za nižje stoječe sloje), so se znašli pred sodnij-skim odlokom, da morajo na cesto. In teh je okoli šestdeset tisoč.
Problem je toliko bolj pereč, ker premnogi gospodarji kažejo pravo mržnjo do najemnika, ki ga je doslej ščitil zakon. Postavljajo take pogoje za obnovo pogodb, da jih dosedanji najemniki res ne morejo sprejeti. Izselitev je torej neizbežna. A kam ? Večina se skuša stisniti h kakim sorodnikom, dokler se stvar ne umiri. Cene so trenutno previsoke tudi zaradi navala prošenj. Ko bodo gospodarji postavljeni pred izbiro, ali dajo stanovanja v najem pod normalnimi pogoji, ali pa jim bodo ostala prazna, se bo mnogo uredilo.
Po drugi strani skuša vlada po raznih organih ministrstva za socialno skrbstvo priskočiti na pomoč najbolj potrebnim. Posojila po ugodnih pogojih in stanovanja družinam, ki sicer do njih ne bi mogli priti, so nekateri ukrepi države. A težko je popolnoma rešiti problem, in vse potegniti iz povodnji, ko je deževalo skozi trideset let, voda pa ni nikamor odtekala.
Problem pa tudi lahko pogledamo še z drugega vidika: dolga leta blagostanja, in dejstvo, da je doslej vedno država reševala probleme posameznikov, čeprav je potem posledice morala prenašati vsa skupnost (in vedno hujše posledice), je v mnogih zamoril čut odgovornosti in skrbi za bodočnost. Troje desetletij pod zaščito že zastarelega zakona je poteklo, ne da bi se v letih „debelih krav“ mnogi omislili vsaj skromen domek. Slovenski naseljenci so si v najtežjih letih lahko omislili lastno streho, čeprav so prišli v Argentino brez vsega. Prav tako italijanski ali španski inmigranti. Ali ne bi mogli tega storiti tudi domačini, ki so v tem trenutku najbolj bičani?
Problem je bil, in treba ga je bilo rešiti. Postopanje vlade je bilo najbolj človeško, kar ga je bilo v danih okoliščinah pričakovati. Danes mnogi trpijo, ko nimajo kam se dati. A bolečina je potrebna, da se v bodoče ti problemi ne bodo več ponavljali.
Sestanek zaupnikov SKD-SLS
V nedeljo 25. junija je bil v Slovenski hiši sestanek članov zbora zaupnikov Slovenske Krščanske demokracije — Slovenske ljudske stranke iz Velikega Buenos Airesa.
Sestanek je začel in vodil Pavel Fajdiga, podpredsednik za Južno Ameriko. Stane Snoj je prebral zapisnik prejšnjega sestanka, ki so ga navzoči soglasno odobrili.
Sledilo je poročilo predsednika Miloša Stareta. Vsebovalo je pogled na politično emigracijo, na zamejstvo in domovino. Glede politične emigracije je Stare orisal premike, tako pozitivne kakor negativne, od Kanade, ZDA preko Južne Amerike do Avstralije. Nato je prešel na zamejske Slovence. Po krajšem orisu stanja na Njoriškem in Tržaškem se je dalj časa pomudil pri slovenski narodni manjšini na Koroškem. Idejna nejasnost in^ vpliv komunistične partije iz matične domovine omogočata avstrijskim^politikom, da izigravajo zahteve koroških Slovencev v izpolnjevanju državne pogodbe. V okviru svetovnega položaja je prešel na Jugoslavijo predvsem zaradi bližajočega se tistega dne, ko ne bo več _ mogoče narodom v Jugoslaviji zakrivati problematike Jugoslavije z norim osebnim kultom Tita.
Sledil je referat vodje organizacijskega odseka Janeza Brula, ki je razvil program organizacijskega odseka ter ustroj in naloge ostalih šestih delovnih odsekov. Da bi se vse delo poglobilo in razširilo je pozval vse navzoče, da so na posebnih obrazcih podali pismeno izjavo, v katerem odseku bodo delovali. Odziv je bil zelo dober. Po debati o delu odsekov je Pavel Fajdiga poročal o pripravah za praznovanje 60. letnice narodnega praznika 29. oktober. Po razgibani debati tudi o tem, je bil sestanek končan.
«BBaaBBaBBaBaBBBBaBBBBBaaBBBBaBBBaBBaBaBBBaBBBBBBBBaBaBBBnBBBBBBBBBaBBBBBBaBBBBBaBBaBBBBBaBBBBBaBBHBBBraBaas
Vietnam - elan C®MEC@N-a
SOVJETSKI GOSPODARSKI IMPERIALIZEM
Pred Gallusovim koncertom
OB TRIDESETLETNICI
Abesinija v hudi stiski
POVSEM ODVISNA OD MOSKVE
Buenos Aires, 6. julija 1978
SVOBODNA SLOVENIJA
Stran 3
s» glč>waBgiSS^
SLOVENCI v
OBVESTILA
LJUBLJANA — Stoletnico revije Cerkveni glasbenik so 2. junija v dvorani teološke fakultete svečano proslavili. Revija, ki je nastala kot glasilo novoustanovljenega Cecilijinega društva leta 1877, sicer nima sto letnikov, ker od konca vojne leta 1945 pa vse do leta 1976 ni mogla izhajati in že ni bilo véc ljudi, ki bi kaj več vedeli o Cerkvenem glasbeniku razen nekaj izjem: stari organisti in pevovodje, muzikologi in zgodovinarji so jo še poznali. Pred tremi leti pa je ponovno začela izhajati in spet zaorala — ledino, ki je bila nastala s tridesetletno „sušo“. Ob jubilejni proslavi, na kateri so se zbrali poleg predstavnikov cerkvenega in glasbenega življenja v Sloveniji, je uvodne besede spregovoril v imenu u-redništva dr. Edo Škulj, slavnostni govor pa je imel muzikolog dr. Vilko Ukmar. Govornik je pred zbranimi razgrnil panoramo slovenske cerkvene pa tudi svetne glasbe, v to vtkal sledove Cerkvenega glasbenika, prikazal pa je tudi vizijo ciljev, ki naj bi jih dosegla sedanja in prihodnja cerkvena glasba na Slovenskem. Drugi del proslave je obsegal nastop slušateljev orglarskega tečaja, ki so pod vodstvom dirigenta Jožeta Trošta — sedanjega urednika revije — odpeli 21 nabožnih pesmi: nekatere teh pesmi je na orglah spremljala prof. Angela Tomanič. Ob stoletnici je izšlo tudi bibliografsko kazalo Cerkvenega glasbenika od leta 1878 do 1945, ki ga je sestavil dr. Edo Škulj.
BRESTANICA — Kmet Tine Župane iz Pustih Lozic pod Bohorjem je bil med vojno aktiven partizan. V tistih težkih dneh se je zaobljubil, da bo postavil večjo kapelico Mariji. Majhno je postavil njegov praded leta 1814. Toda dosedaj obljube ni mogel izpolniti: Ne dobi gradbenega dovoljenja. Sedaj premišljuje, ali naj še naprej piše prošnje ali naj zgradi kapelico na „črno“.
LJUBLJANA ■— Folklorna skupina „Emona“ je praznovala desetletnico obstoja. Ob tej priliki je v domu Svobode pripravila nastop, pa le za predstavnike „družbenopolitičnih in kulturnih organizacij“ občine Šiška. Skupina ima naštudiranih 14 točk iz različnih področij Jugoslavije, odplesali so ob tem nastopu le plese iz Slovenije in nekaj istrskih plesov.
SV. GORÀ PRI GORICI — Včasih so članice Marijinih družb s Primorske preplavile Sv. Goro. Letos so poromale tja samo družbenice iz Gorice pod vodstvom dr. Kazimirja Humarja. Po bogoslužju v cerkvi so obiskale še kraje ob Soči in Breginj, ki je sedaj prijazna vasica z novimi, povsem ena-
kimi hišicami, premajhnimi za še tako skromnega Breginjca. So pač stanovanja primerna za tovarniške delavce. Niso pa za kmeta, ki se zaman ozira po skednju, hlevu in — njivah. Cerkev sv. Miklavža stoji, sicer se ji hudo poznajo rane potresa. Breginjski župnik je rešil cerkev in zvonik, „oblast“ se za cerkvene objekte ni zmenila. Družbenice so imele v cerkvi zaključni blagoslov, nato pa so se vrnile spet mimo Sv. Gore v Gorico.
LOG PRI VIPAVI — V znani veliki Marijini romarski cerkvi v Logu je bil 4. junija I. primorski festival cerkvene pesmi. V polni cerkvi je prepevalo 14 zborov iz Vipavske, Tolminske, Koprskega in zbor iz župnije sv. Antona iz Trsta. Ob koncu nastopa so vsi pevci — 350 jih je bilo — zapeli še nekaj pesmi, pritegnili pa so tudi poslušalce, da je nadvse mogočno donelo po cerkvi. Festival ni bil tekmovanje, vendar je bilo očito, da je od prvega festivala viden kar lep napredek. V izboru pesmi so bila dela Mava, Tomca, Vodopivca, Valenčiča, Trošta, špendo-va, Zafošnika, Vrabca, Kimovca in Kovača.
PTUJ — V proštijski cerkvi Sv. Jurija je 31. maja prof. Angela Tomanič priredila orgelski koncert s skladbami klasičnih mojstrov; 4. junija je pel avstrijski cerkveni zbor iz Frohnleitena pri Gradcu Schubertovo latinsko mašo v B-duru, Mozartov Ave verum in Haendlovo Alelujo ob spremljavi številnega orkestra. Ta zbor hodi vsako leto na izlet v Slovenijo in se ob tej priliki ustavi v cerkvi v Ptuju, kjer ima mašo. Na predvečer pa je priredil ansambel „Dominik“ iz Sv. Petra dva-inpolurni koncert na samostanskem dvorišču. Zvrstilo se je 23 uvoženih in domačih duhovnih popevk, poslušalcev pa je bilo nad 700.
DIVAČA — Divaška pevska družina je 27. in 28. maja praznovala 85-letni-co svojega delovanja z pevskim koncertom. Prvi dan so pevcem izročili Gallusove značke, nato pa je domači moški in mešani zbor imel kratek pevski nastop. Drugi dan so prišli v goste Oktet iz Logatca, Mladinski zbor osnovne šole Trnovo iz Ljubljane, ženski zbor iz Sežane in mešana zbora iz Brij in Trbovelj ter zamejska zbora iz Trsta in iz Boršta in italijanski zbor Vox Julia iz Ronk.
LJUBLJANA — V junijski številki prirodoslovne revije „Proteus“ je 180 barvnih pasnetkov metuljev, ki jih je mogoče najti v Sloveniji. Posnetki predstavljajo koristen pripomoček metuljar-jem, prijateljem narave in občudovalcem teh pestrokrilcev.
Osebne novice:
Krst: V soboto 1. julija je bila v župni cerkvi v San Justo krščena Aleksandra Lazar, hči Andreja in ge. Valerije roj. Uštar. Botrovala sta ga. Marija in Anton Novljan. Krstil jo je dr. Alojzij Starc. Srečnim staršem iskrene čestitke.
BUENOS AIRES
Slovensko katoliško akademsko društvo (SKAD)
V	soboto, 1. julija, je na zadnjem mesečnem sestanku SKAD-a v mali dvorani Slovenske hiše predaval duhovni vodja Slovenskega akademskega društva dr. Alojzij Starc in sicer o temi: Od krščanstva do brezboštva — Zakaj so graditelji sodobnega ateizma zavrgli krščanstvo in postali ateisti? Med desetimi zastopniki brezboštva se je razvila posebej živahna debata o poti v ateizem pri Marxu, Russellu in Sartru. Po sestanku so se visokošolke in visokošolci udeležili sv. maše, ki vedno bolj postaja njihova akademska maša. Na prvo soboto v avgustu bo govoril o naravnih človekovih krepostih dr. Marko Kremžar, v septembru pa p. dr. A. Kukoviča o temi: Vloga vere, upanja in ljubezni pri krščanski zrelosti.
Slovenska dekliška organizacija in Slovenska fantovska zveza
Naši osrednji organizaciji SDO in SFZ prirejata redne sestanke na prvo nedeljo v mesecu po mladinski maši v Slovenski hiši. Tak sestanek je bil tudi v nedeljo 2. julija. Dolga vrsta deklet in fantov iz vseh okrajev Velikega Buenos Airesa se je zbrala najprej pri mladinski maši. Msgr. Anton Orehar je mladim ob priložnosti zlatomašnega slavja p. Bogumila Remca, D. J., in mašniškega posvečenja Janeza Cukjati-ja, nekdanjega člana naših mladinskih organizacij, govoril o pomenu duhovništva. Branje beril in napovedovanja je imela na skrbi mladina iz Slovenske vasi, ljudsko petje pa je pod vodstvom bogoslovca Janeza Rodeta in ob spremljavi pri harmoniju gdč. Marije Re-povž vodila skupina deklet in fantov. Po maši in pomenku, ki je redno združen z zajtrkom, je bil zvočni film ^o smučarski olimpiadi, ki so ga s tehnično pomočjo Marijana Bogataja predvajali bratje Jerman (Matjaž, Marko in Martin), ki so zastopali Argentino na svetovnem smučarskem tekmovanju.
ŠAH — Jože Marolt prvak na šahovskem turnirju ZS
■ Zaključno kolo šahovskega turnirja, ki ga je organiziral Mladinski referat Zedinjene Slovenije, se je odigralo v soboto 1. julija.
Največ zanimanja je vzbujala igra Marolt.Škerlj. Stalen Maroltov pritisk na šibke točke škerljeve pozicije so ga kmalu privedle do očitno _ boljše igre. Zato je drugi igralec pristal na ponujeno delitev točke, ki je Maroltu zadostovala. Z njo je dosegel prvo mesto, pol točke pred Klemenčičem, ki je bil drugi.
Maroltovo prvo mesto je nedvomno zasluženo. V sedmih igrah je izgubil le z Indiharjem in delil že omenjeno igro s Škerljem, premagal pa je vse tri igralce, ki mu sledijo na končni lestvici.
Raven igranja se je počasi a očitno dvigala, tako da smo s tem turnirjem končno lahko zadovoljni. Bil je to prvi turnir za naslov prvaka slovenske skupnosti in je njegov glavni namen povečati zanimanje za krajevne turnirje po slovenskih Domovih, iz katerih sta se prva dva klasificirala za to prvenstvo.	.	.
Tokrat še niso bili zastopani vsi Domovi, upamo pa, da na prihodnjem ne bo nobeden izostal.
Letošnji krajevni turnirji naj bi se na vsak način zaključili do novembra. Tako bi se prvenstvo moglo pričeti že marca prihodnjega leta.	v
Končna lestvica je bila sledeča:
1.	Jože Marolt (Naš dom) 5%^ točk;
2.	Vinko Klemenčič (San Martin) 5;
3.	Dušan Dimnik (San Martin) 4%;
4.	Janko Žakelj (Slomškov dom) 4;
5.	Stane Škerlj (Slomškov dom) 3Va;
6.	Lado Indihar (Naš dom) 3; 7. Janez Gris (Hladnikov dom) 2Vz.
Lojze črnak je le pričel prvo igro, potem se pa tekmovanja ni udeleževal.
Pokale in medalje bodo razdelili med večerjo, ki bo v 'Slovenski hiši v petek 14. julija, na katero ste vabljeni vsi prijatelji šaha. Prosimo za predhodno prijavo pri šahistih ali pa telefonsko v pisarno Zedinjene Slovenije.
RAMOS MEJIA
Koncert Mladinskega zbora iz San Justa
V	soboto 10. junija je v Slomškovem domu gostoval Mladinski pevski zbor iz Našega doma v San Justu, ki ga vodi Andrej Selan. Zbor sestavljajo fantje in dekleta v starosti od petnajst let naprej in jih je skupno okrog 40. že več let jih vidimo nastopati na raznih prireditvah in festivalih, a zdi se nam, da je to bil njihov prvi celovečerni samostojni koncert. Zares škoda, da je svetovno nogometno prvenstvo, ki se je ta čas odvijalo v Argentini, malo ponagajalo prirediteljem tega koncerta in seveda še marsikateri drugi prireditvi. Tako je trpela udeležba in točnost. A korajžni, fantje in dekleta iz San Justa se tega niso ustrašili in so nam z vso mladostno navdušenostjo in ljubeznijo do glasbe predvajali naslednji spored:
A. Foerstner, Sem pevec; J. Gallus, Preparate; Montagnes, Pyrenees; Gluck, En la ribera; G. Ipavec, O mraku; D.
ARGENTINI
Jenko, Tiha luna; G. Ipavec, Slovenski deželi; narodna, Dekle na vrtu; A. Hej-drih, Od Urala do Triglava; Pregelj, Med cvetlicami, Slovenska zemlja. V drugem delu pa je zbor zapel naslednje pesmi: F. Venturini, Nocoj pa oh nocoj; A. Schwab, Oj dekle; narodna, Škrjanček; A. Mihelčiči, Ptičice, ali ste videle mojo pomlad; Dev, Veselo je moje srce; Salinas, Potosino soy; F. Gerbič, Pastirček; C. Pregelj, Venite, rož’ce moje; M. Kemjak, Je na Dravci mehva; M. Tomc, Dolenjska napitnica in kot zadnja pesem A. Foerstnerja Planinska. Vse pesmi je z izredno lepim besedilom (sestavila Irena Urbančič) predstavila napovedovalka gdč. Nuška Belič. Kulturni referent Slomškovega doma Marijan Šušteršič je v uvodu pozdravil mlade pevce iz San Justa in se jim zahvalil za obisk, gdč. Pintarjeva pa je zborovodju Andreju Selanu poklonila šopek nageljnov, kot skromno zahvalo poslušalcev ki so s krepkim ploskanjem spremljali izvajanje.
Ko smo poslušali mlade pevke in pevce iz Ban Justa s kakšnim navdušenjem in čutenjem so nam predvajali slovensko in mednarodno pesem, ne bo odveč poudariti, kako velikega vzgojnega pomena je tak množični mladinski zbor za mladega človeka posebej in za vsako slovensko krajevno skupnost na splošno. Le želeti je, da bi mladina drugih slovenskih Domov v Vel. Buenos Airesu posnemala mladino iz San Justa. Andreju Selanu, ki s toliko požrtvovalnostjo ta zbor vodi, pa želimo, da bi našel mnogo posnemovalcev. Poleg elitnih in vrhunskih zborov so nam taki množični mladinski zbori še zelo potrebni!
Slovenci po svetu
CLEVELAND (ZDA)
Spominska proslava
V nedeljo 28. maja je bila v Clevelandu ob krasnem sončnem vremenu izredno lepo uspela spominska proslava za vse pobite junake in žrtve komunizma, ki jo je pripravilo clevelandsko društvo slovenskih protikomunističnih borcev. Udeležba je bila rekordna. Ljudje se vsako leto bolj zavedajo, kako velika in vredna je bila žrtev tistih, ki so odšli v boj za slovenske verske in narodne svetinje in so v tem boju izgubili svoje življenje. Zlasti je razveseljivo, da se udeležuje teh proslav vedno več slovenske mladine.
Spominska proslava se je začela s sv. mašo pred lurško votlino na Char-don Rd., ki jo je daroval dr. Krajnik. Prišel je pred votlino skozi drevored v sprevodu. Na čelu sprevoda so fantje v narodnih nošah nosili venec in ameriško ter slovensko zastavo. Med sv. mašo je bilo izmenoma ljudsko petje in petje moškega zbora, ki je ob sklepu maše zapel „Vigred se povrne“. Dr. Krajnik je pridigo navezal na praznik sv. Re-šnjega telesa ter jo povezal s spominom na žrtve komunizma.
Drugi del proslave je bil na pokopališču. Tu sta se dr. Krajniku pridružila gg. Simčič in Božnar. Pri križu na pokopališču so vsi trije slovenski duhovniki opravili molitve za rajne. Med molitvami pa so se vrstile pesmi: Kraljevo znamenje križ stoji, Angel Gospodov, Marija, pomagaj nam sleherni čas. Ob križu se je zbrala — podobno kot dopoldne pri sv. maši — tako velika množica rojakov, da je vzbujala pozornost drugih obiskovalcev pokopališča.
Po opravljeni^ molitvah so obiskali nekatere grobove. Prvi obisk je veljal grobu rajnega pisatelja in predsednika ZDSPB Karla Mauserja. Od tam je procesija odšla na groba obeh v Vietnamu padlih fantov, zatem pa na groba dr. Mihe Kreka in pesnika Marjana Jakopiča. Povsod so zmolili očenaš, zapeli pesem in na vsak grob položili slovenski šopek.
S tem obiskom pokopališča Vernih duš, kjer čaka vstajenja velika večina v Clevelandu umrlih Slovencev, je bila spominska svečanost zaključena. Po-. sebej je treba poudariti, da sé je zelo lepo števile mladine udeležilo tudi molitev na pokopališču. yeč rojakov je prihitelo iz precej oddaljenih krajev. Iz Kanade je prišel s svojo družino g. Otmar Mauser, sedanji zvezni predsednik ZDSPB. — Naj omenimo še to, da so v teh dnevih v Baragovem domu lepo okrasili izložbeno okno v spomin na pobite junake.
NA SVETOVNEM BOKSARSKEM amaterskem prvenstvu v Beogradu — od 10. do 21. maja — so največ medalj pobrali Kubanci — pet zlatih in tri srebrne; Sovjetska zveza je osvojila tri zlate, eno srebrno in 2 bronatsti, Poljska eno zlato in dve bronasti, po eno zlato sta osvojili Kenija in Nigerija, Jugoslavija pa šest srebrnih in 1 bronasto.
PO PRVENSTVU so v Argentini pričakovali uspehov tudi v drugih panogah. V košarki je med prvenstvom bilo tekmovanje državnih klubskih prvakov. Bilo je seveda v senci „Mundiala“ — pa še prvak je postalo moštvo Real Madrid, ki je klubu Obras Publieas iz Buenos Airesa odneslo naslov svetovnega klubskega prvaka prav izpred nosa. Samo dvanajst sekund pred koncem je Obras Publieas vodil s 103:102. Toda dve taktični napaki argentinskega moštva so Realu pripomogle, da je dve sekundi pred koncem spremenil položaj in zmagal s 104:103. Tretje mesto
PETEK, 7. julija:
Odbojkarska tekma med Estudiantil Porteno in Repr. Zedinjena Slovenija, mlajša kategorija, na igrišču Portello, Barcola 716, Ramos Mejia.
Ob 21,30 istotam tekma med starejšima moštvama.
SOBOTA, 8. julija:
Slavnostni koncert SPZ GALLUS ob
30-letnici svojega delovanja ob 20. url
v Slovenski hiši.
v Pouk slovenskega srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka ob 15. uri
v Slovenski hiši.
Odbojkarska tekma Repr. Zedinjena Slovenija proti Banco Provincia de la Plata, dekliški odsek, na igrišču Hura-cän, ul. Arrieta 2967, San Justo, ob 15h.
NEDELJA, 9. julija:
V	Slomškovem domu bo v okviru odseka Zveze slov. mater in žena govoril msgr. Anton Orehar o dostojanstvu matere.
Mladinska maša v Slomškovem domu. Po maši bo govoril mladini lic. Stanko Jerebič.
V	Našem domu v San Justu po slov.
maši sestanek odseka Zveze mater in žena s temo msgr. Oreharja: Dostojanstvo matere. Dekletom in fantom pa bo govorila gdč. Kati Cukjati. Ob 18 pa zvočni film o smučarski olimpiadi (bratje Jerman).
ČETRTEK, 13. julija:
Odbojkarska tekma Repr. Zedinjena Slovenija proti Harrods Gath & Chaves,
IV.	kategorija, na igrišču Claridad, ul. Alianza 250, Ciudadela, ob 21.30 uri.
SOBOTA, 15. julija:
Petošolci slov. srednješolskega tečaja ravn. Marka ^Bajuka prirejajo družabni večer s plesom v Slomškovem domu ob 20. uri.
NEDELJA, 16. julija:
Romanje Slovencev iz Castelarja v
cerkev Marije Pomagaj ob 16. uri.
V	Slovenskem domu v San Martinu
IX. mladinski dan. Začetek ob 8.30 uri.
Slov. dom v Carapachayu bo imel redni letni občni zbor ob 20. uri v Domu. Vsi člani so obvezani, da se ga udeleže.
SOBOTA, 22. julija:
Večer valčkov in polk, ki ga vsako leto prirejata zvezna odbora SDO in SFZ.
Pouk slov. srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka v Slovenski hiši ob 15. uri.
NEDELJA, 23. julija:
četrto romanje slov. farne skupnosti iz San Justa k Mariji Pomagaj v slov. cerkev ob 16. uri.
SOBOTA, 29. julija:
V	Slovenski hiši ob 20. uri otvoritev
razstave slikarskih del Ivana Bukovca.
Pouk slov. srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka v Slovenski hiši ob 15. uri.
V	Slovenskem domu v San Martinu
café-concert. Pripravljata SDO in SFZ.
SOBOTA, 5. avgusta:
Sestanek SKAD-a v Slovenski hiši ob 17. uri. Nato skupna sv. maša v cerkvi Marije Pomagaj.
NEDELJA, 6. avgusta:
Zvezni sestanek SDO in SFZ po
mladinski sv. maši v Slovenski hiši ob
9.30.
V	San Martinu žegnanje ob 30-letnici začetka slovenske maše s slovesno mašo ob 11 in skupnim kosilom.
V	Našem domu v San Justu ob 16 praznovanje družinske nedelje.
NEDELJA, 13. avgusta:
Nova maša Janeza Cukjatija v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj.
SOBOTA, 19. avgusta:
Pevsko glasbeni festival SDO in
SFZ ob 20. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 20. avgusta:
Romanje Slovencev Vel. Buenos Airesa v Lourdes.
DAROVALI SO:
V tiskovni sklad Svobodne Slovenije
je darovala $ 2.000.— ob priliki 60 let mašništva dek. Cirila Milavca njegova sestra gdč. Olga Milavec. Iskrena hvala!
Uprava Svobodne Slovenije
je osvojil brazilski prvak Sirio pred italijanskim Mobil Girgi, zadnje mesto pa je zasedla ekipa Rhode Island iz ZDA.
Pričakovati je bilo tudi poročil iz teniškega prvenstva v Wimbledonu, Vilas je kar dobro začel, premagal nekaj znanih in manj znanih igralcev, a nato ga je nekoliko nepričakovano — izločil v tretjem kolu Holandec Tom Ok-ker s 6:3, 6:4 in 6:2.
V nogometu sta kluba River Plate in Independiente potovala na kvalifikacijske tekme v svoji skupini za naslov južnoameriškega klubskega prvaka. V 2800 metrov visokem Quitu _ v Ekvadorju sta se prejšnji teden merila z Liga Deportiva Universitaria in s klubom Nacional. River je obe tekmi igral neodločeno: z Nacionalom 1:1, z Ligo pa 0:0. Independiente pa je izgubil z Ligo 0:1 a premagal Nacional z 2:1. Povratne tekme bodo čez nekaj tednov v Buenos Airesu, kjer verjetno ne bo večjih težav z obema ekvadorskima nasprotnikoma.
Šolska proslava v čast sv. Alojzija
V	nedeljo, 18. junija ob 16. uri je slovenska ljudskošolska mladina pod vodstvom svojega učiteljskega zbora — kakor vsako leto ob tem času — priredila proslavo na čast mladinskemu zavetniku sv. Alojziju.
V	slovenski cerkvi Marije Pomagaj je delegat msgr. A. Orehar opravil sv. mašo za katehete, raj, g. Kovača in za duhovniške poklice. Glede duhovniškega poklica je postavil za zgled mladini prav sv. Alojzija.
Po sv. maši je odšla vsa šolska mladina pred spomenik junakom zunaj cerkve. Ga. Zdenka Jan je v krajšem nagovoru razložila otrokom, kaj spomenik pomeni: stalno molče poje pesem junakov, ki so žrtvovali svoje življenje za svobodo in sveto vero — poje o strahotnem mučenju in nasilni smrti mladega slovenskega rodu, katerega izkrvavela trupla zdaj počivajo in trohne po kočevskih in drugih gozdovih po vsej Sloveniji. Gotovo ima vsak otrok tu kakega vsaj daljnjega sorodnika, ki naj se ga v hvaležni molitvi spominja. Ti junaki-mučenci so naš ponos in živo upanje, da bo prej ali slej, Bog daj čimprej, zasijala nad ubogo in razbičano Slovenijo zarja svobode.
Pred spomenikom so otroci prižgali dve lučki in dva učenca iz Jurčičeve šole sta deklamirala slovensko spominsko pesem. Nato so vsi zapeli domobransko pesem: Oče, mati...
Zatem so šli vsi v veliko dvorano Slovenske hiše in jo napolnili do kraja, pričakujoč predstavo J. Ribičičeve mladinske igre „Kraljica palčkov“. Ta igra je pravzaprav nadaljevanje igre „V kraljestvu palčkov“ istega avtorja. Da bi jo gledavci bolje razumeli, so na začetku predstave nastopile vile, v raztegnjeni vrsti prek vse širine odra, s kraljico v sredi in druga za drugo, vsaka po en stavek, povedale vsebino prve igre in spet odšle. Nato se je začela razvijati druga igra — ali bolje rečeno, nadaljevanje prve.
Vsebina je kaj preprosta in dejanja malo, ne tako kot pri mojstru Kunčiču ali Pavlu Golji, katerih dela kar vabijo
in mikajo režiserje — pa tudi igravce. A izkušena režiserka Anica Šemrov je tudi iz te igre ustvarila prijetno predstavo. Zato je tudi marsikaj avtorjevega besedila črtala (dolg monolog pri kraljici) in odščipnila tudi norčku te in one „modrostne“ izreke. Smela bi jih še več. Menda je avtor hotel nekoliko posnemati Shakespearja, a za otroške igre vsékakor velja otroško „modrostna“ šala.
Igrali so: kralja Joško Beltram, njegova svetovavca Marjeta Javoršek in Danijela Smolé, kraljico Marjanca Šušteršič (prvič na odru, pa je pokazala, da tiči v nji igravski talent), norčka Lučka Poznič, odposlanca Tonček Rode, čarovnico Rozka Snoj (izvrstna igra; pa je tudi vloga, iz katere se da mnogokaj zabavnega narediti), kuharja Mateja Hribar, kraljico vil Sandra Malovrh (se ji pozna, da je že večkrat nastopila na odru: dobro igra in brez treme). Druge vile: Bohinc Lili in Silva, Hribar Luciana, Lukančič Marta, Magister Nevenka, Miklavc Elizabeta, Nosé Klavdija, Pergar Monika, Podboj Ernestina, Smqje Angelikah Tomazin Sonja, Tušek Lili. •— Palčke so igrali: Beltram Milena, Brula Pavel, Kocmur Snežna, Malovrh Kristina, Nosé Avrelij, Podboj Lučka, Rode Helena, Selan Nausi, Škraba Andreja, Tomazin Marko, Tušek Marjan, Vester Veronika in Nevenka ter Vidmar Ani. — S kitaro je spremljala gdč. Marta Kožel-nik. Pastirjevo pesem s flavto sta igrali Rezika in Rozka Snoj. Za razsvetljavo na odru in za glasbo na ploščah sta slirbela Janez Jereb in Milan Magister.
Obleke za vile in palčke so pripravile matere otrok. Vsa prekrasna scenarija je delo g. Staneta Snoja. V pomoč mu je bil na odru med odmori Šolski odbor.
Maske je izvrstno izdelal g. Stanko Novak.
čeprav sama igra J. Ribičiča ne obeta dosti (tj. besedilo), je treba režiserki in vsem sodelujočim čestitati, da je kljub temu dosegla uspeh.
Po športnem svetu
msjm
slikarskih del Ivana Bukovca
Otvoritev: 29. julija ob 20 v Slovenski hiši
30 letnica
GALLUSA
8. julija ob 20 — dvorana Slovenske hiše
SLAVNOSTNI KONCERT
15. julija ob 19,15 — cerkev Marije Pomagaj
Sv. maša za pokojne člane
nato ob .20 — dvorana Slovenske hiše
Slavnostna večerja
(Prijavnice so že na razpolago.
ESLOVENIA LIBRE
Editor y director: Miloš Stare Redacción y Administración:
Ramón L. Falcon 4158 1407 Buenos Aires, Argentina T. E. 69-9503
Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavle Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
DRUŠTVENI OGLASNIK
Slovenska radijska oddaja je vsako nedeljo od 8. do 8.30 ure na radio An-tärtida.
Seja medorganizacijskega sveta bo v petek 14. julija ob 20. uri v prostorih Zedinjene Slovenije.
Upravni svet ZS pa se bo zbral 21. julija ob 20. uri v društvenih prostorih.
KREDITNA
ZADRUGA
„SLOGA“j
■
■
Bmé Mitre 97	!
■
Ramos Mejia j T. E. 658-6574	■
Uradne ure: Ponedeljek, sreda in petek od 15. do 19. ure.
Prof. dr. JUAN JESUS BSjASNIK
I	:
specialist za ortopedijo in travmatologijo
:	:
! Marcelo T. de Alvear 1241, pritličje j Capital Federal Tel. 41-1413
[ Ordinira v torek, četrtek in soboto : j od 17. do 20. Zahtevati določitev : Š ure na privatni telefon 628-4188. ;
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RA UL CASCANTE
Escribano Publico
Cangailo 1642	Buenos Aires
Pta. baja, ofic. 2
T. E. 35-8827
OSREDNJA HIŠA: LOMAS DE ZAMORA
Av. Hipólito Yrigoyen 8854/62 Tel.: 243-2291 (med Boedo in Sàenz)
SAN MARTIN Sestanek Lige Žena-mati
Liga Žena-mati v San Martinu se je na rednem junijskem sestanku spominjala padlih domobrancev. Ga. Lina Matičičeva, voditeljica programa, nas je v toplih in obenem pretresljivih besedah spomnila na njih žrtve. Prihodnji sestanek Lige bo 19. julija ob 18.30 Lepo vabljene vse članice, kot tudi vse sanmartinske žene in dekleta.
Zvezna odbora SDO In SFZ
te vabita na
VEČER VALČKOV IN POLK, ki bo 22. julija ob 20. uri v San Martinu.
Sodelujeta dva orkestra:	ANSAMBEL
“TRIGLAV”
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGAtJO Concesión N' 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 S824
Registro Nacional de la Propledad Intelectual No. 1.419.886	
A SOCI A C1 ON CIVIL V CULTURAL “ROGAR ESLOVENO”
Convocatoria
De acuerdo con lo dispuesto por los estatutos, se convoca a los socios a la Asamblea General Ordinaria, para el dia 18 de julio de 1978 a las 20 horas, en la calle Dra. Grierson 3837, Carapachay, Vicente Lopez, Prov. de Buenos Aires, para considerar el siguiente
ORDEN DEL DIA:
1)
Lectura de la Memoria, Balance General, Inventario y Estado de Resultados e Informe de la Comisión Revisora de Cuentas, del Ejercicio No. 8, finalizado el 31 de marzo de 1978.
Elección de los miembros de la Comisión Directiva y de la Comisión Revisora de Cuentas, conforme a los estatutos, arts. 13 y 18.
Lectura del informe del ecònomo (art. 28).
4) Lectura del informe del secretarlo cultural (art. 29).
Carapachay, julio 3 de 1978
COMISI0N DIRECTIVA
2)
3)
KREDITNA ZADRUGA „SLOGA“ z o. z.
Bmé Mitre 97	— Ramos Mejia — T. E. 658-6574
Uradne ure: Ponedeljek, sreda, petek; od 15. do 19. ure
Vam prijateljsko svetuje:
PREDNO VZAMETE POSOJILO ALI NALOŽITE SVOJ DENAR DRUGOD, VPRAŠAJTE ZA POGOJE PRI NAS! NE BO VAM ŽAL!
V SLOGI JE MOČ!
Vse za dom
Pohištvo
PODRUŽNICE: EZEIZA
Ruta 205 (nasproti postaje) Tel. 295-1197
C. SPEGAZZINI
Av. 25 de Mayo 136
SAN JUSTO
Almafuerte 3230 (eno kvadro od občine)
LOMAS DE ZAMORA
Hipólito Yrigoyen in Laprida
Dekoracije
HIŠNA POMOČNICA
^oročena ali samska dobi zaposlitev s stanovanjem. Informacije na tel. 760-8161, San Martin 3757, Florida FCGB.
Naročnina Svob. Slovenije za L 1978:
za Argentino: $ 8.500.— (850.000), pri pošiljanju po pošti $ 9.500.— (950.000); ZDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 25 USA dol.; obmejne države Argentine 20 USA dol.; Avstralija 31 USA dol.; Evropa 28 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 19 dol.
Talleres Gràficos Vilko S.R.L., Estadpi Unidos 425, 1101, Buenos Aires, T. E. 33-7213.
■■■■■■•■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■»■■■■■v
Poravnajte naročnino!
Petošolci slov. srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka
vabimo vse rojake na DRUŽABNI VEČER S PLESOM
v soboto, 15. julija 1978 v Slomškov dom, Castelli 28, Ramos Mejia
Za prijetne melodije bo poskrbel Ansambel “Triglav”
Za dobro jed in pijačo pa petošolci in njihovi starši. Pričnemo ob 20. uri.
SDO-SFZ
San Martin <►
vabita na
9. M LABINSKI BAN
V nedeljo, 16. julija
spored:
8.30 — Začetek tekem v odbojki 11.30 — Sv. maša, nato skupno kosilo
13.00	— Nadaljevanje tekem
18.00	— Kulturni program
Sodeluje Slovenski instrumentalni ansambel
g} puertasplegabl.es
Mili InteRrnddulo
desde $22.500 - m2
en maderas, vitraux,’-laminados plästicos y telas vinllicas
Fäbrica, Vernas y Envios Interior:
Rio de Janeiro 677 Cap. Fed 812-7490 y 2069 Sucursales:
Capital: Av. JuanB. Justo 397; San Miguel:
Av. Leon Gallardo 383
INTERMODULO
opozarja posebej Slovence na
svoje izdelke




vnen*«»aaa

Teze 11. kongresa jugoslovanske KP
VODILNA VLOGA PARTIJE
Na 11. kongresu jugoslovanske KP, ki je bil v Beogradu od 20. do 23. pr. m., je imel otvoritveni govor 86 letni jugoslovanski komunistični diktator Tito. Povedal ni nič novega. Kakor običajno na takih kongresih, se je tudi tokrat Tito v svojem govoru postavil na pedestal „nevtralnega“ vodje „neuvrščene“ države, ki lahko doli lekcije vsemu svetu. Tako je modroval, da je „v nevarnosti svetovni mir“ zaradi nesoglasij med ZSSR in ZDA, zaradi razvoja v Afrki in na Bližnjem vzhodu, itd. Ni pa niti z besedico omenil, da izhajajo vse zadevne krize iz neprestanega mednarodnega rovarjenja Moskve, ki se ni odpovedala cilju zavojevati svet marksizmu n da ji pri tem zvesto pomaga tudi Tito sam.
Kongresa se je udeležilo 130 partijskih delegacij iz skoro vseh držav sveta. V Beograd je Brežnjev poslal člana sovietskega politbiroja Kulakova, med najbrli vidnimi „evrokomunisti“ pa je v prvih vrstah v dvorani sedel italijan-sk' partiiski veljak Berlinguer.
Kongres je bil končan v petek 23. pr. m., ko so delegati jugoslovanske KP „izvolili“ nov partijski prezidij, tokrat skrčen od dosedanjih 48 na 24 članov. O sestavi novega jugoslovanskega partijskega prezidija smo že poročali.
Za kongres so razni partijski „strokovnjaki“, med njimi predvsem Edvard Kardelj, pripravili „Bazične teze“, ki jih je na svoji seji 9. februarja t. 1. odobril CKKP. Teze obsegajo šest delov ter je v njih poudarjena, kakor tudi drugače hiti ne more, vodilna vloga partije na vseh področjih jugoslovanskega življenja.
Teze obsegajo 105 strani materiala, razdeljenega na Uvod (str. 3-5) ter šest delov,
1.	del ima naslov „Naloge KP v širjenju socialističnih samoupravljalskih družbeno-gospodarskih odnosov ter materialnega in družbenega razvoja“ s tremi poglavji: 1. (str. 7-20); 2. „Družbena politika (20-28); 3. „Stanovanjska politika“ (28-32).
2.	del „Temeljni napotki za aktiv-
nost in vlogo KP v graditvi političnega sistema socialistične samoupravljalske demokracije“; uvod (33-34);	1. „Si-
stem delegacij v razvoju političnega socialističnega samoupravljalskega sistema“ (34-40);	2. „Naloge vodil-
nih subjektivnih sil v družbi v bodoči graditvi našega političnega sistema“ (40-45); S. „Položaj, vloga in razvoj informacijskega sistema, temelječega na socialističnem samoupravljanju“, 1. del (45-51), 2. del (51-52).
3.	del „Razvoj KP in kadrovske politike“, ki ima pet poglavij. 1. „Graditev in razvoj KP“ (53-60); 2. „I-deološko-politično vežbanje v KP“ (61-63); 3. „KP in realizacija njene kadrovske politike“ (64-67); 4. (s štirimi deli) „KP in mladina (68-72) in 5. „Družbeni položaj žensk“ (72-73).
4.	del. „Boj KP za samoupravljal-sko transformacijo vzgoje, kulture in znanosti“ ima dve poglavji: 1. s prej omenjenim naslovom (75-84) in 2‘. „Aktivnosti KP v fizkulturi in športu“ (85-86).
6.	del „Mednarodni odnosi in delovanje jugoslovanske KP v dobi od 10. partijskega kongresa (maj 1974 — op. ur.) ima štiri poglavja (95-105).
V tezah je poudarjeno, da „jugoslovanski delavci še niso postali pravi samoupravljale!“, zlasti kar tiče „njihove pravice pri upravi dobička podjetij in njihovega previška.“ Partija zamolčuje, da te „pravice“ ne bodo nikdar dosegli, ker bo vedno partija tista, ki ho odločala o dobičku in previšku.
Na kongresu so sklenili nadaljevati boj proti svobodi vere, dasi je v jugoslovanski ustavi zajamčena. Svoj boj skrivajo za sklepom, da se bo „Zveza komunistov še naprej načeloma in javno borila proti zlorabi vere, zlasti proti tistim akcijam, ki pod plaščem vere direktno nasprotujejo osnovnim družbenim in političnim načelom, na katerih je bila ustanovljena jugoslovanska socialistična skupnost.“
Prav tako so sklenili, da morajo vsa obveščevalna sredstva (tisk, radio, TV, film) ostati izključno v rokah KP,
ji “ Obveščevalna sredstva se „morajo boriti tudi proti tujim državam in njihovim buržujskim dogmatičnim načelom. Ves tuj vpliv je treba zavračati, zlasti nesprejemljive ideologije in koncepte.“
Partija mora še naprej „ohraniti vodilno vlogo v državi in mora nastopati kot iniciatorka vseh kulturnih akcij, temelječih na programu KP, odobrenem na 7. partijskem kongresu“ (1958 — op. ur.). Pri tem „se bodo partijske organizacije borile proti vsem oblikam indoktrinacije, ki prihaja iz dogmatičnih (Cerkev — op. ur.) in buržujsko-liberalnih (domači disidenti in politična emigracija — op. ur.) sektorjev.“
(Posebno pozornost so na kongresu posvetili tudi narodnim manjšinam in odkrito izjavili, da nameravajo še naprej infiltrirati narodne manjšine z marksistično ideologijo (slovensko na Tržaškem in Goriškem ter na Koroškem). Ta sklep tiči v stavku: „Pospešiti je treba kulturno sodelovanje med našimi narodnimi manjšinami in njihovo matično domovino, to sodelovanje pa naj temelji na ideološki (marksistični — op. ur.) podlagi.“
5.	del „Vloga in smeri aktivnosti KP v narodni obrambi (vojska — op. ui.) in v družbeni samoobrambi (policija — op. ur.)“ (87-94).
k.	se „mora boriti proti vsem centralističnim, unitarističnim in nacionalističnim vplivom, raznim buržujskim pseudoliberalnim iluzijam in birokraci-