Ameriška Domovi na NO. 107 AM€RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGC ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JUNE 1, 1960 SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R Moč prolicaslrovskih borcev na Kubi raste Fidel Castro, ki si je pred poldrugim letom osvojil oblast na Kubi, stoji pred nevarnostjo večjega oboroženega upora. HAVANA, Kuba. — Pred več tedni je predsednik vlade Fidel Castro vodil osebno pohod blizu 5,000 mož proti oboroženim upornikom v pokrajini Oriente, ne da bi dosegel kak posebni uspeh. Skupine nasprotnikov vlade v gorah se krepe in množe, kot so se nekdaj množile one, :ki jih je Castro vodil proti vladi Batiste! Uporniške1 skupine so se pojavile tudi v Escambrayskih gorah v Las Villas pokrajini. Eno izmed skupin v Escambrayskih gorah vodi neki Romu-lo Diaz, lastnik velikega posestva, ki ga je vlada zaplenila. Ujej se je posrečilo zajeti in razorožiti krajevno milico, ki naj bi skrbela za varnost in red. Oblasti so prijele večje število oseb v Santi Clari, prestolnici pokrajine Las Villas češ, da so protirevolucionarni. Več ljudi so Prijeli tudi v Bayamo v pokrajini Oriente. Nerazpoloženje proti Castrovi vladi raste posebno v vzhodnem predelu otoka. Vzrok temu je delno slabo gospodarsko stanje, delno pa protikomunistično razpoloženje prebivalstva, ;ki odklanja levičarsko vlado. Uporniške oborožene skupine v pokrajini Oriente vodita bivša Castrova oficirja in sodelavca Nino Diaz in Manuel Beaton. Novi grobovi John J. Sašo le in Sinovi, 458 E. 152 St. Po- Po daljši bolezni je preminul greb bo v soboto zjutraj ob 8:15 v Euclid Glenville bolnici 60 let iz pogreb, zavoda v cerkev Our stari John J. Sašo s 24080 Glen- Ladv of Perpetual Help na brook Blvd., Euclid, O. Tukaj Neff Rd. ob devetih, nato na zapušča soprogo Antoinette, roj. Kalvarijo. Cugel, hčer Jean Szuplack, vnu-j Michael Muhic kinjo, brata Franka, sestro Jo-1 Včeraj je preminul v St. Ale-sephino Cigoy ter več drugih xis bolnišnici 79 let stari Mi-sorodnikov. Sestra Apolonia chael Muhic,, s 3715 E. 77 St., Marcina je umrla leta 1955. Ro- doma iz Zagradca na Dolenj-jen je bil v Domžalah na Go- skem, od koder je prišel pred renjskem. Tukaj je bival 56 let. 55 ]e^j gjj je Zap0slen pri 0-Zaposlen je bil pri White Motor krajnem socialnem oddelku, do-Co. več kot 44 let. Bil je član ^]er nj j ^54 st0pil v pokoj. The Macabees. Pogreb se vrši v Zapustil je hčer Mary Plute in oetek zjutraj ob devetih iz Jos. Regino Cseplo ter vnuke. Po-Zele in Sinovi pogreb, zavoda greb bo v petek zjutraj ob 8:30 na 458 E. 152 St. v cerkev sv. jz l Ferfolia pogreb, zavoda v Felicite ob devetih, nato na Ali cerkev sv. Lovrenca ob devetih, Predvolivna borba v novem obdobju TEXAS IN FLORIDA STA DOBILA, TRI - IZGUBILE Souls’ pokopališče. nato na Kalvarijo. Daniel Zagor Nenadno je umrl preteklo so- Vodja angleške obrambe je prišel na razgovore WASHINGTON, D. C. — Angleški obrabni minister Harold Watkinson je prišel sem na razgovore z vodniki obrambe Združenih držav. Razpravljal bo o postavitvi raket “Polaris” na tleh ^el. Britanije, o raketi “Sky-vb°lt,” ki bi jo rado imelo angleško letalstvo, in o pospešeni grad. velike radarske postaje na ^■ngleškem, ki naj bi dala Zdru-2enim državam 15 minut časa 2u svarilo v slučaju sovjetskega naPada z medcelinskimi raketami. Raketa “Polaris” bo že letošnjo jesen v rabi na naših atomskih podmornicah, za uporabo na Suhem bi naj bila pripravljena nekako v enem letu. Raketa Skybolt” ne bo v uporabi še več let. Socialisti letos ne bodo Postavili kandidata za predsednika ZDA . Washington, d. c. — So- eialistična stranka ZDA je obja-^a> d3 letos ne bo postavila kan-"Mata za predsednika ZDA. Thomas Norman, ki je v imenu svoje stranke kandidiral za predsednika ZDA šestkrat, je iz-J»avil> da je mogoče sredstva in j-as potreben za' volivno borbo °ljše uporabiti za širjenje so-Clali2ma. Vremenski prerok pravi: Sončno in toplejše. Naj višja temperatura 78, najni|ja 56. Jakob Selan Po dolgi bolezni je preminul na svojem domu na Rt. 1, Wind- boto v Mt. Sinai bolnišnici 46 sor, Oh>'o, 71 let stari Jakob let stari Daniel Zagor, inšpektor (J?ck) Selan. Zapušča soprogo letalskih sil ZDA, rojen v Cle-Frances, roj. Urbas, sina Jacka, velandu. Zapustil je ženo Nata-hčer Paulino South, 5 vnukov, lije. Pokojni je bil član HBZ sestro Mary Pestotnik in več br. 859. Pogreb bo danes ob 1:30 drugih sorodnikov. Poprej je popoldne iz Golubovega pogreb, družina dolgo let bivala na 1074 zavoda na Superior Ave. v cer-E. 66 St. Pokojni je bil rojen v kev sv. Save, nato na pokopali-vasi Ivanje selo pri Rakeku, šče sv. Teodozija, kjer zapušča sestro Frančiško Joseph Bariccvic Zgonc in več drugih sorodnikov.' Umrl je Joseph Baricevic s V Ameriki je bil 55 let. Bil je 3447 E. 70 St., mož Marice, brat član Društva Lunder Adamic Antona. Pogreb bo v petek ob št. 28, SNPJ in Jugoslav Camp enajstih dop. iz Golubovega po-No. 293 WOW. Pogreb bo iz Jos. greb. zavoda na Lakeview po-Zele in Sinovi pogreb, zavoda kopališče, na 458 E. 152 St. v petek popol- ( - :.,j dne ob 1:30 na Highland Park Ff'l/T pokopališče. Na mrtvaškem o- * , I IU&XSIUII l dru bo nocoj od 7. do 10. in ju- GILBERT, Minn.—Tu je umrl tri od 2. do 10. Družina prosi 18. maja 85 let stari Jack Omersa, prijatelje, naj ne pošiljajo ven- doma iz' Ribnice v Sloveniji. cev ‘ ' Pred nekaj leti je živel v Cleve- „ , . landu. žena mu je umrla 1. 1935, Frank Klemenčič , ... . » , , v , . • . , zapustil pa je sest hčera m dva Po kratki bolezni le preminul .r ^ Jv • . sinova. Hčer Mrs. Frances v Huron Rd. bolnišnici poznani TT ..... .. 1 tt • v.« o, „ , ‘ . Usnik živi na Maple Heights, O., Frank Klemenčič (Klemenc), star 67 let, stanujoč na 18715 Muskoka Ave. Do leta 1951 je družina dolgo let živela na 1051 Addison Rd. Pokojni zapušča soprogo Mary, roj. Gregorič, doma iz Št. Jerneja na Dolenj- sin Jack Omersa pa na East Park Dr., Cleveland, O. Sovjetija bo morala letos uvažati pšenico! WASHINGTON, D. C. — V skem, hčeri Madaline Compton govjetiji jn nekaterih satelitskih in Mici ter več drugih sorodni- državah so izgledi na žrtev pokov. Rojen je bil v vasi Zvabo- (.ak0 sia0ij da so ruski tr- vo pri Št. Jerneju, kjer zapu- govski zastopniki pri nas in v Kašča brate, sestro ter več drugih'nac)i dobili nalog, naj skrbno opa. sorodnikov. V Ameriki je bil zujejo naše in kanadske borze za 52 let. Bil je član Društva Cie-j deželne pridelke, da bodo v pra-veland št. 126 SNPJ in Društva vi trenutek lahko začeli kupo-Slovenec št. 1 SDZ ter SMZ. j vati ameriško in kanadsko pše-Bil je po poklicu pleskar. Na nico. mrtvaškem odru bo jutri zvečer od 7. do 10. in v petek od 2. do č'e se ne zgodi kaj izrednega kandidlTCVd Ptemkkoiič Pra^d* 2a °'?a1!ne_VO da Ike bo poleg vsega dru-želi veje tak veter, da je treba mladini olajšati študiranje in gega odnesel iz Bele hiše tudi sploh vsako duševno delo in da jo je treba čim pireje nekaj spominov, ob katerih je potisniti na pot strokovne izobrazbe in jo tako odmakniti od naporov, ki jih zahteva cilj splošne izobrazbe. Mladina tako sistematično prerašča v več ali manj posrečeno zbirko strokovnih moči vseh vrst; vsaka pozna temeljito samo svojo stroko, preko nje pa lahko igra vlogo srečnega ignoranta, ki mu je treba vse razložiti od samega začetka. Take razlage kar mrgolijo v časopisju in v radijskih in televizijskih pirogramih in nudijo stalen dokaz, da splošna izobrazba šepa na vseh koncih in krajih. Časopisje in radio ter televizija bi lahko odstranila marsikatero pomanjkljivost, ki izvira iz pomanjkanja splošne izobrazbe. Na to seveda ne smemo misliti, dokler bo med njima vladala konkurenca navidezno v imenu svobode, v resnici ipa v imenu dolarja. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio. No. 107 Wed., June 1, 1960 Časopisje in televizija Pred kratkim je imela Zveza ameriških urednikov svoj letni občni zbor v Washingtonu. Kot je navada, so na bankete vabili tudi odlične javne delavce vseh vrst, ne samo kot goste, ampak tudi kot priložnostne slavnostne govornike. Vabilom so se odzvali vsi, vsi so tudi govorili, toda niso se ftmeraj ozirali na to, da so gostje. Povedali so urednikom tudi nekaj stvari, ki bi jih gostje ne smeli govoriti. Pa je šlo vse brez zamere. Bivši demokratski kandidat za predsednika je na primer časopisju očital, da se bolj peča s senzacijami in škandali kot pa z resnimi in važnimi novicami. Kot dokaz je navajal par nazornih primerov. Časopisje je na to takoj reagiralo, vsak večji časopis je skušal dokazati, da mu ni za to, da bi lovil razburljive novice. Dokaz se seveda ni posrečil prav vsem časopisom. Dr. Stanton, glavni ravnatelj CBS radijske in televizijske družbe, je dolžil časopisje, da pogosto kritizira radijske in televizijske programe zelo enostransko, kar napravlja vtis, da govori iz kritike konkurenca, ne pa objektivna presoja, kaj radio in televizija res nudita občinstvu. Stanto-nova kritika je dala povod za debato, kakšni naj bodo odnosi med časopisjem in radio ter televizijskimi programni. Za debato je vladalo žal zanimanje samo v poklicnih in strokovnih krogih, ni se pa zanjo zanimal ravno tisti del naše javnosti, ki mu je bila namenjena: naše občinstvo. Vkljub temu je debata opozorila na nekaj značilnosti v odnosih med časopisi in radijskimi in televizijski podjetji. Najkritičnejša je bila ugotovitev, da načelo popolne svobode govorjene in pisane besede ni dalo zmeraj najboljših rezultatov za dviganje kulturne ravni našega občinstva. Vsak časopis piše, kar hoče, vsaka televizijska postaja lah ko prireja programe, kakar hoče. Piri obeh je glavni namen, da podjetje dela z dobičkom. Tako je dolarju podrejeno vse, kar se piše v časopisju, pa tudi vse, kar je govorjeno in prepevano v radijskih in televizijskih programih. Pokazalo se je, da dolar ni ravno najboljša zveza med časopisjem in televizijo in radijem. Rodi med njima samo divjo in brezobzirno konkurenco in se nič ne ozira na dejstvo, da ameriško občinstvo še ni na tako visoki kulturni ravni, da bi lahko brez težav presodilo, kaj ima res nekaj vrednosti in kaj ne. Posledica take konkurence je, da nih če ne ve, kje leži razmejitev med cilji, smislom in delovanjem časopisja na eni sttani in televizije in radija na drugi. Časopisje in radio ter televizijske postaje si radi tega konkurirajo tam, kjer je konkurenca čisto nepotrebna in celo škodljiva. Prirodno bi bilo, da se časopisje posveti največ poročanju o novicah, razlaganju in komentiranju novic, dočim bi morala radio in televizija skrbeti za počitek in razvedrilo. Za tako prirodno razdelitev govori okolnost, da je to, kar nudi časopisje, pisana beseda, to, kar nudi radio in televizija, pa govorjena in peta beseda. Na prvi pogled je jasno, da nobena novica ni sama po sebi nič vredna, ako je človek ne premisli in presodi. To pa stori veliko lažje, ako jo bere, in ne takrat, kadar jo samo posluša. Bralec se lahko zmeraj ustavi pri branju in odmeri nekaj trenutkov premišljevanju tega, kar ravno bere; poslušalcu radija taka priložnost ni dana. Z napetostjo mora slediti govorjenim poročilom ali komentarjem, ako jih hoče sploh razumeti, za premišljevanje mu ne preostane niti sekunda časa. Kar velja za novice, velja tem bolj za razlaganje dnevnih vprašanj in predmetov s tisočerih polj človeškega udejstvovanja. Vse to spada v časopisje. V praksi je tako, da radijski in televizijski programi obravnavajo vse mogoče predmete, navadno z veliko hitrico 7. ozirom na kratko odmerjen čas. Kdor jih posluša, si domišlja, da je vse razumel in da ima lahko svojo sodbo o tem. Ako bi ga pa kdo vprašal naslednji dan, kaj je videl ali slišal v programu, mu bo komaj mogel povedati, v čem je bilo bistvo programa, o samostojni presoji programa pa ne bo imel niti pojma. Kdor tega ne verjame, naj se kar preskusi samega sebe in svojo najbližjo okolico. Na drugi strani časopisje ne samo hlasta za senzacijami in potiska v kot res važne dnevne novice, ampak odmerja vedno več prostora zabavi in oddihu. Ako bi poznalo mero, bi -bilo vse v redu. Mero mu je pa težko držati; bralce ima vseh spolov, vseh starosti, vseh poklicev, vseh stopenj izobrazbe in vsakega hoče zadovoljiti. Postavlja si nemogoč cilj, ga ne doseže in to je samo v škodo kulturni ravni vsega naroda. Navadi bralce, da nekritično prelistajo vsako številko “svojega” lista in iposnamejo samo po vrhu vo kar je važno, in to, kar ni važno. Da bralci ja ne morejo dobiti pravega pregleda o vsebini številke, zato poskrbijo še posebej oglasi, ki niso morda razmetani med vsebino časopisa, kar bi še šlo, ampak kar naravnost razbijejo vsebino v posamezne odlomke, ki izgubijo med seboj vsako pravo zvezo. Zakaj bralci jemljejo vse to kot nekaj, kar mora pač bi- Pennsylvanski prepihi (Poroča Majk) Pittsburgh, Pa. — Kakor se je niso našli, ker je menda pravo- čudno obnašala letošnja zima, tako se je čudno obnašala tudi letošnja pomlad. Za velikimi sneženimi zameti v marcu je na enkrat sledilo toplo vreme in naglo odtajanje snega in ledu je povzročilo naraščanje vode v rekah, ki je začela poplavljati nižave. V Pittsburghu samem in bližnjem okolišu je nad dva milijona škode radi poplave. Na nekaterih krajih je voda narastla do 30 čevljev. River Ave. na sevedni strani našega mesta je bila vsa pod vodo in je zgledala res prav reka, ne ave (cesta). Doli naprej proti jugo-zapadu ob nižavah reke Ohio, so bile poplave pa še obširnejše. Take sitnosti in težave se pojavljajo sko-ro vsako leto. Inžinirji se trudijo, da bi take pojave preprečili z jezovi in nasipi in v nekaterih krajih je boljše, toda silne množine udarijo v druge smeri tu in tam in brez takih sitnosti in težav ni skoro nobeno leto. Na severni strani ob rekah Allegheny in ob Monongahela so zadnja leta zgradili obzide in velike jezove, ki v takih slučajih zadržujejo vodo. Takih jezov je osem in strokovnjaki za take zadeve pravijo, da ko bi letos ne bilo teh jezov, bi imeli tako poplavo v teh krajih, kakoršne še ni bilo. V tem oziru so ti jezovi letos obvarovali te kraje pred veliko večjo škodo in razdejanjem. * ZANIMANJE ZA ZAKLONIŠČA proti zračnim napadi je v naši državi veliko, tako javlja Dr. R. Gerstel, državni direktor za civilno obrambo v Harrisbur-gu. Ljudje v velikem številu pismeno vprašujejo njegov urad za pojasnila in navodila, kako naj se zgradi taka praktična zaklonišča, za posamezne družine na vsakem domu. Urad je izdal tudi okrog 200,000 brošur, v katerih so pojasnila in navodila, kako se je ravnati v takih slučajih, če bi do kaj takega prišlo. * KAR NI DOVOLJENO JE ZA MNOGE mikavno in zapeljivo. V naravi in krvi mnogih ljudi je, da jih prepovedane stvari mnogo bolj zanimanje, kakor pa ono, kar je dovoljeno. časno “popihal,” kam nihče ne ve in tudi ni pustil za seboj nobenih navodil, kje ga lahko najdejo. Državni organi, ki se zanimajo za lastnika poslopja in tega obrata hodijo okrog in poprašujejo po njem z zapornimi povelji v žepih. Zgleda, kakor ta dogodek dokazuje, da se za te vrste poklic mnogi še vedno zanimajo. . . * PODJETNOST V NEKATERIH INDUSTRIJAH pada in nazaduje. Businesis Research urad, ki ga vodi University of Pitts- j burgh objavlja posebno statistično poročilo, ki prikazuje stanje in višino obrata v raznih industrijah naše države Pennsylva-nije med letom 1957 in 1960. Trgovska aktivnost je zdaj nižja od leta 1957 za celih 9%. Industrijska proizvodnja je zdaj nižja blizu 12%. Proizvodnja jekla in železa je narastla za kakih 7%. Uporaba električnih sil je narastla za skoro 17%. Občutno pa je padla proizvodnja premoga za skoro 26%. Istotako je padel tekom treh let tovorni promet na železnicah za 37%. Promet v trgovinah z živili, ter promet v trgovinah z oblačili pa je višji zadnje čase do blizu 12%. * PROROKOVANJE O POLETU NA LUNO. — Raketni strokovnjak Wernher Von Braun, je pred kratkim objavil v Washingtonu napoved, da okrog leta 1968 bo mogoče z raketnim letalom opremljenim z jederskim pogonom poleteti na luno, ter se z istim vrniti nazaj na zemljo. Teža take rakete bo okrog 1,500,000 funtov in ker bo polet do lune porabil mnogo goriva, bo nazaj z lune na zemljo lahko pripeljal razne snovi z lune za znanstvene raziskave. Za enkrat še ni gotovo, če je Von Braun zanesljivo točen v svoji napovedi. Jaz za svojo osebo bi mu ne zaupal, da bi me “fural” na luno, vsaj takoj ne. Drugi pa kakor hočejo. . . * DEMOKRATI IN REPU BLIKANCI so se v nekaterih slučajih in pri nekaterih problemih v tem zadnjem kongresnem zasedanju že “pomerili” med se-bjo. V nekaterih se še bodo. To •so nekake politične “odhodnice, Jaz se spominjam naših starih jj^ politiki zaigrajo predsed korenin tam ob Kolpi ob Hrvat ski, kako so v njihovih časih ponoči “švercali” (tihotapili) prašiče preko Kolpe. Tihotapci, so imeli tudi med iseboj tajni občevalni sistem. Ko so se srečavali med seboj pri belem dnevu so dvigali roke in pokazali s prsti, kako je uspeval “gešeft” ponoči. Tu v naših hDbih in bolj proti jugu pa se še vedno zanimajo tako imenovani naši ameriški “podgorci” (hillbillies) s kuho ta hudega “jakca.” Včasih jih zasačijo pri tem “profesionalnem poklicu” ne le v hribih in gorah, ampak celo v kakem mestu ali bližini istih. Tako so pred nedolgim v tukajšnem Lincoln Borough, ob ce;3ti “Pigeon Hollow Road” zasačili v nekem poslopju 16 sodov namočene robe, ki se je lepo namakala in pacala za kuho ta “hudega jakca.” Zraven so našli tudi $50.00 vreden bakreni kotel in drugo opremo za te vrste indusarijo. Lastnika poslopja niku v kongresu, ko se iztekava njegov termin predsednikovanja. Politiki so pač “kerlci,” ki radi pokažejo, kdo dolge hlače nosi v kongresu. Vse to in take reči rodi politika. Ta pa je taka, kakor sape in veter piha. Moti se dobri Ike če misli, da bo njemu v politiki prizanešeno. Malo kateremu predsedniku je bilo “prizanešeno,” kadkr so politiki kongresu in senatu vedeli, da je predsednik na zadnjih končni “politični rajži” iz Bele hiše. Vsakokrat še so v takem času postali objestni in so v kongresu in senatu ves business po svoje “ronali.” In še kako! Kako je to ugajalo predsedniku in drugim se niso dosti menili. Težko verjetno, če*bo letos drugače. Čez dobrih sedem mesecev bo Ike dobro vedel in bo na jasnem, kako ameriška javnost plačuje svoje predsednike, Iki se večinoma resnično žrtvujejo za svojo domovino, kakor se pravi patriot bil razočaran. * “ČUDNI LJUDJE — ČUDEN SVET.” — Pod tem naslovom pravijo, da objavlja neki londonski list v Angliji zanimive vesti. Včasih pa pravijo, da so tiste vesti tudi “čudne vesti” primerne le za kakega Pavliha. Pred kratkim je dotični Ust objavil o znani živali žirafa, katere domovina je Afrika. Njen nastanek in hitro rast je tako le opisal: “Žirafa kmalu po rojstvu silno zraste. Najprej ji zrastejo noge, in sicer na moč hitro, skoraj bi lahko rekli kar očitno. To so ugotovili v nekem živalskem vrtu, ko se je skotila neka žirafa. Njeno rast so opazovali z metrom v roki. Dočim je pri skotenju merila 155 centimetrov, je merila naslednje popoldne že nič manj kakor 187 centimetrov!” * NAJZANIMIVEJŠE DREVO imajo najbrže v Nubiji v Afriki, če smemo verjeti. Pravijo, da je to veliko košato drevo, znamenito po tem, da — poje. Kakor hitro potegne veter, zazvene v vrhu drevesa čudne, otožne melodije, kakor nežni glasovi flavte, Domačini imajo to drevo za sveto in pravijo, da pod vsakim li stom takšnega drevesa počiva duša umrlega človeka in poje. Znanstveniki so kajpada drugega, manj poetičnega mnenja. ravijo, da drevo poje zato, ker neke žuželke zvrtajo v njegove iste nešteto majhnih luknjic, škozi nje vleče veter in kakor pri piščali povzroča nežne zvoke. * DAJATI PRIZNANJE komu je včasih kočljiva stvar. To je iz starih časov. Po Ljubljani je neki slepar osleparil več ljudi za denar in druge stvari. Pit in zabavat pa se je hodil v šiško. Tam so včasih pili na njegov račun, da je kar od brad kapljalo. V Ljubljani je osleparil nekega samca, ki je bil bližnji sorodnik dotičnega gostilničarja, kamor se je hodil omenjeni slepar zabavat v Šiško. Seveda slepar ni vedel o tem sorodstvu nič, tako tudi gostilničar v šiški nič, kako ši kuje življenje slepar, ki je. pri njem zapravljal denar. Ampak vsak reč pride enkrat na dan! Tako je prišla tudi ta. Kako? Gostilničar je obiskal svojega bližnjega sorodnika v Ljubljani in po dobrem kosilu sta šla malo na ogled po mestu. Kar pride nasproti njima po ulici dotični slepar, o katerem govori ta vest. Pozdravljen gospod “tako in tako” — kako se pa imajo?” — ga je pozdravil gostilničar iz šiške in se odkril in priklonil. “O, kar gre, kar gre . . .” je odvrnil mimodošli “poštenjak,” ki je gostilničarjeva sorodnika osleparil, ter šel naprej. Zdaj pa se oglasi sorodnik gostilničarja: ‘*Kaj pa se odkrivaš temu ma-lomarnežu sleparju, ki me je nesramno osleparil?” “Tako? Vas da je osleparil, vas, ki ste previdni in modri kakor malokdo? če je to res, potem se je pa treba takemu človeku odkriti, če je vas takega modrega moža psleparil.” Sorodnik gostilničarja je to tako zameril, da se svojega sorodnika v svoji oporoki ni prav nič spomnil in ko je gostilničar bil o tem obveščen, je dejal: “Prav je imel oni slepar, da ga je osleparil, da bi ga bil le še bolj in še za več!” Drugi, ko so o tem zvedeli so pa rekli: “Taka je navadno žlah-ta, tako je vedno med žlahto!” — Vse lepo po pennsylvansko pozdravlja, Stari Majk. -------o------ ČE verjame AL PA NE QO QO OQQO Q QQO O 0 O P 0 O 0 0 Q 0 0 O Q Na željo večjega števila starejših čitateljev lista ponatisku-jemo del sestavkov pok. urednika J. Debevca. — Ured. iLOJLO-flJULfi.fl.a.a.C-0_8-8-gJLC-e-fi-QJLfl-S Tako sem rekel sam vase, da bi zdaj, ko imam priliko, nekaj več rekel o naši vasi, od katere jemljem slovo. Saj je najbrž ne ^erj k0 sva se poslavljala, bom nikoli več videl, vsaj take ne, kakor jo vsak dan gledam in karšne nikoli ne bom pozabil. Tudi je ne maram videti prej, da bo zopet, kakor je bila nekdaj. Najrajši se mi prikaže tar ka, kakor je bila ob sobotah popoldne v poletnih dneh, ko je iz zvonika sv. Jerneja potrkavalo k nedelji. Takrat se je vse izno-va zaživelo po travnikih in njivah in v ogradah: vse je hitelo, da čim prej konča delo in pohiti domov, kjer je treba še toliko postoriti za dne, vse počistiti okrog hiše, živini pripraviti čez nedeljo, za prašiče nakuhati in drugo. Eno tako soboto popoldne bi bil še rad doma, kje zunaj na senožetih. Tedaj bi bila v meni praznična radost kakor je občutijo dekleta, ko si prvič nadenejo rožnata krila in modrčke s kratkimi rokavci. Tam od Pre-tržja in Bukovnika bi zadišalo po smrekah, doli po strmini z Zal se bodo počasi spuščali seneni vozovi, od vasi bo pa lahen veter nosil neskončno lepe gla;-sove naših zvonov: dingl-dingl-dong, dingl-dingl-dong ... Še škrjancu bo pesem zastala v grlu, ko bo zaslišal te naše zvonove. Tiste vasi ni več, pa verjamem, da bo zopet zrasla iz po-drtin in pogorišč. Nai to čakam kakor otrok, ki posluša, kdaj bo prišla mati. Naša vas zdaj ni več nekdanja, moja vas. Mirna otožbost Duhovne vaje za dekleta Cleveland, O. — Pri lanjskih duhovnih vajah za žene in dekle, ta, katere je v splošno zadovolj-mora. Ce bo svoje občutke o tem stvo vodil preč. g. Sodja iz To- ronta, so dekleta izrazile željo, da bi naprosile preč. g. Sodjo, da bi letos vodil duhovne vaje samo za dekleta. Vodstvu Marijine legije pri sv. Vidu je uspelo doseči, da bodo duhovne vaje za dekleta v starosti od 15-26 let v Notre Dame College, ker so vsi prostori v Domu duhovnih vaj oddani. Duhovne vaje se bodo pričele v petek dne 10. junija, ob pol sed. mih zvečer in bodo trajale do nedelje, 12. junija, do 3. ure. Dekleta bodo imela hrano in stanovanje v Notre Dame college (Green & College Rd.) za ceno $10.00. Za prevoz bo preskrbljeno, kraj in čas zbirališča bo ob javljen v “Ameriški Domovini.” Iskreno vabimo vse drage rojakinje, da se teh duhovnih vaj udeleže. V teh uisodepolnih časih je nujno potrebno, da se versko poglobimo in si pridobimo novih nasvetov in pobud za krepostno življenje. Za priglasitev kličite župnišče Sv. Vida Tei; EN 1-2624 ali pa tel. EX 1-6964. Milena Osenar. POMOTA Pierre Ober&tain, zastopnik tovarne ženskega perila iz Pariza, je pozabil na klopi v podzemeljski železnici knjijj* naročil z zapiski o vseh merah strank v pariški družbi. “Pošten najditelj” mu je po pošti vrnil knjigo s pripombo: “Don Juan, le kako vam je to uspelo? Čestitam!” Ljubeznivost Neka ameriška tovarna porcelana je začela izdelovati servise, na katerih so tudi taki stavki: “Ljubezen ne gre samo skozi želodec, temveč tudi skozi poljub po jedi.” — “Tvoj mož te ljubi, čeprav tega ne verjameš. Servisi z zadnjim stavkom gredo baje najbolje v denar. je legla nanjo. Pa vendar verjamem, da naš potok še vedno grglja doli pod vasjo v logu in verjamem, da se mlin ob njem še vedno vrti in da njegovo počasno kroženje privede do novega dneva. Morda, pravim. Ne vem, kdaj bo to. Morda bomo dočakali, morda ne bomo. Toda jaz, kot sem rekel, še vedno vidim našo vas, kakor sem jo videl takrat, ko sem jo objemal za slovo. In zato, sem mislil, bi se nekoliko dlje pomudil v njej in zavlačeval slovo. Obšel jo bom ta zadnji ve- od enega konca do drugega. Ne toliko zato, ker je to ravno naša vas, ampak zato, ker je to tudi vaša vas, vsakega nas, ki je zagledal luč tega sveta v vasi; saj je vas vasi podobna in če bom govoril o naši vasi, si boste rekli, ko boste brali: i, saj je bilo pri nas ravno tako, čisto natanko tako. Mojim otrokom rad povem o naši vasi. Križ je, ker jim ne morem dopovedati, kaj je to — vas. Ne morem jim dati primere, da bi lahko rekel: vidite, taka je naša vas. Nemogoče. Človek mora biti v vasi rojen in preživeti tam detinska ter vsaj nekaj poznejših let. Če je živel človek v domači vasi vsaj do 25. leta, je ne bo nikoli več pozabil. Kako naj dopovem otrokom, kaj in kakšen je kozolec, kakšen je pod, če jim ne morem postaviti pred oči niti navadnih pljuž-nih kole? Brez tega pa vasi ni. Vsi biciklji, ki jih imajo, vsi lepi, pisani vozički in drsalnice in avtomobilčki jim ne morejo dati tistega užitka, kot sem ga dobival jaz kot fantiček, če so me vzeli oče s seboj, ko so peljali gnoj na njivo. Kralji in cesarji niso tako mogočno sedeli v svojih zlatih kočijah, kot sem jaz vrh gnoja. Ko bi mogel otrokom dopovedati, kako nebeško lepo je bilo slišati ob poletnih večerih našo žago doli ob potoku, katere mehko sikanje je prinašal vetrc k meni, ko sem ležal na1 kozolcu v senu in poslušal. Čisto natanč-sem imel pred očmi sliko dela na žagi. Zdaj je ponehalo rezanje. Žagar je vzel odžagano desko z vozička, potisnil s cepinom hlod za en palec naprej, pritrdil kol, ki je držal hlod in odprl zatvornico. Voda se je u-prla v vreteno, ki je močno za-šumelo in zopet je žaga zapela: zk-zk-zk-zk... v Otroci me nekako pomilujejo, kadar jim pripovedujem, da smo imeli meso na mizi samo dvakrat v letu: o božiču in o veliki noči, pa morda v košnji-Zdi se jim, da so morali otroci, revčki, stradati, ko niso ponekod nikoli ali malokdaj videli kavo in nikoli kekse. Ne gre jim v glavo, da so bili veliko bolj zdravi in rejeni, kot tukaj ob vseh telesnih dobrotah. Našemu malemu je edino tisto Všeč, ker vaškim otrokom ni bilo treba “vse življenje” hoditi v šolo-Pravi, da bi šel tudi on raje za hlapčka, kot pa v šolo. Aha, samo en dan naj bi poskusil, kaj se to pravi! Je vse zastonj, naše vasi ne more zapopasti, kdor se ni tam rodil. Pri nas so otroke nosile babce tam od Malnov, kjer so nas ujeli v potoku, ken nismo še vedeli — kaj je to štorklja-Je bilo vse kar naglo opravlj6' no. Mati so šli za nekaj časa v kamro, ostalo otročad so °oe kam zapodili in ko so se vrnil'’ so že imeli ajda v hiši. Mater je nekam glava bolela, so nam rekli in ne bodo večerje kuhal'-Ampak drugi dan je bilo pa 'ie vse zopet ponavadi. Torej povasovali bomo nekoliko pri starih spominih. Ne sicer tako kot me je obdolžil Pr'' jatelj Polde, da bom hodil z Menišije do Cerknice vsaj dve leti, do tam pa na Rakek hitreje. Dve leti ravno ne, amP3^ vihral pa tudi ne bom zdoma’ ki se mi nikamor ne mudi. Starogorski: ZORISLAVA POVEST IZ DAVNIH DNI Godec je zastokal, kakor bi mu porinil kdo nož med rebra, starosta pa je pograbil služabnika za rame in ga potresel, da mu je glava omahovala na vse strani. “Človek, ali govoriš resnico ?’* Dragomil pa je zaklical: “Postrezite revežu, ves je upehan, mi pa na konje in k vojvodu!” Komaj je izpregovoril Dragomil besedo “na konje”, je planil godec, kakor obseden skozi vrata, pograbil prvega konja v hlevu in se je vrgel nanj, ne da bi ga osedlal. Starosta in Dragomil sta še klicala za njim, naj vzame sedlo, a ju ni niti slišal, nego podil konja na smrt: Jezdil je tako z izbuljenjimi očmi in z naprej stegnjenim vratom, da se je vsak, ki ga je videl, izognil in oziral začudeno za njim. On pa ni videl nikogar in nikogar slišal, temveč zdaj pa zdaj glasno zastokal. In malo da ni pritulil na dvorišče vojvodskega gradu. Bil je ves penast in bi brezdvomno padel raz konja, da ga niso ujeli služabniki, ki so prihiteli. “K Zorislavi!” “Prejasna vojvodinja spi!” Godec pa je zarjul: “K Zorislavi, sodrga . . .” Vsled hrupa je prišel na dvorišče Ljubomir. Na licu so se mu videli sledovi bolesti in trpljenja. Ko ga je godec zagledal, je hitel k njemu in se razjokal: “Kaj je z njo.” Ljubomir pa ga je dbjel in dejal z žalostnim glasom: “Očka, Zorislava spi! . • • Ne budi je!” Godec ga je pogledal z neverjetnim očesom in ponovil: “Spi, praviš?” “Da. Zaspala je, in vrač pravi, da je naj ne budimo! ... .. Oh očka, če mi umrje!” Godec se je vzravnal in kakor bi se nečesa domislil, reče: “Ne sme!” “Ne sme, praviš? . . . Ali se to da ukazati?” Godec pa je rekel: “Dragomil Se je vrnil in on se razume na zdravljenje. V Rimu se je ba-tbl v prostih urah s tem poslom.” “Dragomil?” In v Ljubomiro-vih očeh je zasijal žarek upanja. “Kje je?” “Pride z očetom za mano!” In res sta se videla pod gradom ^va jezdeca. Ljubomir je hitel Naproti, godec pa je sedel na Na in zagodrnjal: “Dobro, da Sem se domisli tega, zakaj go-tovo me nagradijo za to!” Nato pogledal spenjenega konja, ko so ga brisali hlapci in se jel Pazno ozirati okrog. “'Kam ste Pa djali sedlo? . . . Ali mislite!,i da bom jahal brez sedla nazaj?” Hlapci pa, dasiravno so bili žalostni vsled Zorislavine obo-|eiosti, so se smejali in nekdo J'e rekel: “Saj ga nisi imel, gospod!” 'Godec je preslišal besedo “go-spod”, kar bi mu gotovo močno Rajalo in se je čudil, da ni irnel sedla. “Torej sem jaha brez sedla? . . .Pol dneva da-leč?” In kakor bi se spomnil stopray sedaj na to neugodnost, Se je prijel za noge in zasto-kal: “Zato me tako skeli tukaj boli! . . . Bes jaši takega ko-11 j a brez sedla. Hrbet ima, kakor nož!” Poln nevolje je šel v §rad, da poišče pijače, zakaj če Esperanto, sredstvo za boljie spoznavanje narodov “Da. Rekel je, da se umeš na zdravila.” Dragomil je rekel s tihim glasom: “Zdravim pač blodne duše, vendar zaupaj, Kriste ti je ne vzame* ako je tako njegova volja!” Ljubomir je vzdihnil: “Oh Kriste! ... Ne vzemi) je, ne vzemi! Če mi jo pa vzameš, vzemi tudi mene, zakaj brez nje nočem živeti!” Dragomilu in starosti se je zasmilil vojvodič, ko sta ga videla v taki bolesti, in ponavljala sta v duhu za njim prošnjo: “Oh Kriste! Ne vzemi žene ljubečemu možu, ne v£emi matere otroku!” XX. ‘ Že nekaj dni je hodil Zoran po dvorišču in se prepiral s hlapci, ki so mu očitali, da vedno pije. Godec se je ob taki priliki vedno razžalostil: “Kaj pa naj delam, povejte! — K Zorislavi ne smem, ker še vedno spi, med vami mi je pa dolgčas. Dragomil kuha zelišča, Ljubomir pa straži ženo in ziblje otroka. Bes vas jaši, ako ni-piti ne smem! . . . Saj je še Kristus pil v Kani Galilejski!” In ves klavern je šel in se zaril v seno ter zaspal v jezi nad nevoščljivimi in zlobnimi hlapci. Med tem, ko je godec pohajkoval, je Dragomil iskal zelišča in jih kuhal. Ljubomir pa je vsak čas spraševal prijatelja, kaj misli o Zorislavi, ali okreva ali umre. “Priporoči jo božji Porodici in pomoli h Kristu! Jaz sem samo človek!” In Ljubomir je šel v resnici in klečal pred križem in molil. Dragomil ga je večkrat videl taka in milo se mu je storilo. “Kriste, ozdravi Zorislavo, 6-zdravi!” Slprva je mislil, da je vse zaman, da je volja božja drugačna, kakor želja človeka. — Po maloj in po malo pa je zasledil v Zorislavi spremembo in opazil, da je mlada, močna narava, premagala bolezen in silo smrti in da se ji vrača zdravje. Rahlo sicer, a vrača se. Oznanil je Ljubomiru to novico in vojvodič je objel prijatelja in ni vedel od radosti, kaj bi počel. “Bogu se zahvali, Ljubomir, in ne meni, Bogu, ki je dal zeliščem zdavilno moč in vodil mojo roko, da sem našel pravo!” V tem je pogledal godec skozi vrata in rekel tiho: “Kako je?” Ljubomir je skočil k njemu. Rad je imel Zorana, saj' je on ravno tako trepetal za življenje Zorislave, kakor on. “Bolje, očka! ... Ne umre mi, moja najdražja, najmilejša.” Godec je od veselja malone zavriskal, a spomnil se je pravočasno, da se to ne pr isto j a. Vendar je dejal z radostnim glasom: “Meni se zahvali, Ljubomir, zakaj jaz sem vedel, da se Dragomil. ume na to!” Dragomil se je nasmejal, godec pa je govoril z razigrano hudomušnostjo: “Glej ga, kako se smeji! Nu, dobro! — Zorislavi je bolje! Saj sem tudi spil vina na njeno zdravje, skoraj sam sebi ne verjamem, kam sem ga zlil toliko!” Ljubomir je potrkal godca po rami in dejal: “In še ga pij, očka, še ga pij, da bo brž po- V vseh stoletjih, zgodovina nam o tem priča, so se našli idealni ljudje, ki so se trudili, da bi ublažili mednarodne odnošaje, zbližali narode in odpravili ovi-re( ki onemogočajo mirno sožitje in vodijo do večnih vojn. Taka ovira je različnost jezikov. Narod, ki ne razume jezika drugega naroda, se ne bo zanimal zanj, ga ne bo dobro poznal in ne bo skušal imeti z njim kakih zvez. Hitreje pa pride do kakih sporov. Da bi to odpravili, so skušali ti ljudje vpeljati jezik, katerega naj bi se učili vsi narodi. Ker učnega osebja na razpolago, še v nižjih šolah. Esperanto je važno sredstvo za I svetovni mir. In ali ni čudno, da ga diktatorji in agresorji ne ljubijo? Hitler je preganjal esperantiste. Njemu ni bilo za mir, zato mu je bil esperanto na poti. Upošteva ga pa katoliška Cerkev. Štirje papeži; Pij X., Benedikt XV.; Pij XI., Pij XII., so priznali veliko važnost tega jezika. Pij X. je ob priliki mednarodnih kongresov katoliških esperantistov pošiljal svoj papeški blagoslov: “Jaz priznam važ. ncist in uporabnost esperanta za kak živ jezik za to ni primeren ' ohranitev edinosti med katoliča-(narodi se ne bi mogli zediniti, ni. ker bi vsak predlagal svoj jezik), I Esperanto je danes eden naj-so sestavljali umetne jezike, med bolj razširjenih mednarodnih je-katerimi pa nobedn ni imel to-jzikov, ki se močno uveljavlja po liko uspeha kakor esperanto, iz- |V.sem svetu. Saj je skoraj ni drum dr. L. L. Zamenhofa (1859- zave, ki ne bi imela esperanti-1917). To pa zato, ker ima vse tov. UEA (Universala Esperan-lastnosti, ki jih naj ima tak jezik. Naučiš se ga v primerno kratkem čas«, ker je njegova slovnica zelo enostavna in brez izjem, besedni zaklad je vzet večinoma iz latinščine (70%),. je blagoglasen kakor romanski jeziki, tako da se s pridom uporablja tudi v poeziji. Da je mednaroden jezik potreben, uvidi vsak; da bi ga priznali, ne najdejo potrebnega poguma, ker se vsak boji (neupravičeno seveda), da bi esperanto ski narodi. Pred več leti sem bil podpisani član Katoliške (Internacio Katolika) v Nemčiji. Odsek za mladino se je zval Mondjunularo. Tajnik Maier me je večkrat vabil; da se udeležujem esperant-škega dela. Toda nisem imel za to ne denarja ne časa. Anton Merkun. Poroka v hipnozi Auguste Letellier iz Pariza je vložil tožbo, češ da njegova pred tremi leti sklenjena zakonska zveza ni zakonita. Mož pravi, da ima dokaze, da je njegova kasnejša žena naročila hipnotizerju, naj ga pripravi za odločilni “da” na poročnem uradu. Francoski pravniki se baje zelo zanimajo za izid pravde o “hipnotizirani poroki.” Išče hišo Iščem za 20. junija enodružinsko hišo z najmanj 2 spalnicama in ograjenim vrtom po možnosti v slovenski naselbini in dobri zvezi z Western Reserve University, opremljeno ali ne. Ponudbe pošljite na M. Jager, 317 Queen Anne, Seattle, Washington. (108 Ženske dobijo delo Delo za žensko Iščemo družabnico za starejšo gospo, približno 5 ur na dan. I Sobe se odda 3 čiste sobe v mirni naselbini blizu sv. Vida se odda 1 ali 2 odraslim osebam. $36. Vprašajte na 1176 E. 61 St, spodaj, spredaj. (106) Sobe se odda Tri sobe in kopalnica se oddajo novoporočencem na 986 E. 63 St. Kličite HI 2-4479. (X) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša s 3 spalnicami v Collinwood in Euclid Beach okolici. Kličite KE 1-8888 . (109) anmnmmmtmnnnfflnttmmnntmf*: POPRAVLJAMO FENDERJE IN OGRODJE SUPERIOR BODY & PAINT CO. 6605 St. Clair A v*. EN 1-1633 V najem Odda se 5 neopremljenih sob, kopalnica, klet, dvorišče. Bo prazno 1. junija. 1 ali 2 otroka. 7510 St. Clair Ave. PR 1-0592. -(108) Sobe se odda 5 sob se odda zgoraj. Oglasite se v Sorn’s Restaurant, 6036 St. Clair Ave. (X) Sobe se odda 5 sob s kopalnico se odda zgoraj na 1407 E. 51 St. (106) George Alan Connor, tajnik Se verno Ameriškega Esperantske-ga Združenja, pravi, da je približno 1,500,000 vseh, ki govorijo esperanto in ga dnevno uporabljajo, v USA pa nekako 5,000. Sorazmerno največ esperantistov ima Nizozemska, kjer so tudi najbolje organizirani. Tam skoraj ne najdete mesta, kjer ne bi izpodrinil njegov jezik. In na-I bilo esperantskega društva, po-mesto enega jezika se ljudje uči- nekod celo po več društev, ki vsi jo dveh, treh ali še več jezikov, prijateljsko sodelujejo. Katoli-potrošijo mnogo časa in denarja, ški esperantisti pa so ustanovili Pa uspeh še ni posebno velik. informativni urad za nekatoliča-Esperanto se že danes s pridom ne, ki izdaja poučne verske spise uporablja v trgovini, znanosti in in odgovarja na razna vprašanja, literaturi in drugih panogah. Mnogo se jih je že spreobrnilo h ta asocio), ki ima svoj sedež v Mora govoriti nemško in živeti Ženevi v Švici, ima v svojem le- ' bližini E 185 St in topisu nad trideset držav, kjer, Rd Zglasite ge dopo]dne je esperanto dobro organiziran. ' 18433 Buffalo Rd (Kase Ma_ chine) HELP WANTED — FEMALE FOOD DEPARTMENT Position available for experienced waitress over 21, who 'is able to assume responsibility. Hours 3-10 p. 6 days. Good starting salary plus company benefits which include discount on merchandise, uniforms furnished. Apply in person. No phone calls. GRAY DRUG STORE Great Northern Shopping Center Brookpark and Lorain Rds. (109) Ker esperanto ne pripada nobenemu narodu, bi se nihče ne čutil zapostavljenega ali ponižanega, če bi se zanj zedinili in ga katoliški veri. Ali isi morete predstavljati, kolike važnosti bi bilo, če bi esperanto priznale vse države in ga Sobe se odda Odda se 6 sob in kopalnica zgoraj. Oglasite se na 1191 Norwood Rd. HE 1-8021. (109) vpeljali v šole pri vseh narodih, vpeljale v šole? Koliko bi pri Najprej v višjih in srednjih šolah in pozneje, ko bi bilo dovolj dobili na času in denarju! Čudim se, da tega ne uvidijo trgov, ji-.1 • m „ ■, LAHKO VOZILO — Al Moore se pelje v malem “Stutz Bearcat” avtu skozi Topeka, Kan. Vozilo ima električne čistilce zaščitnega stekla in vžigalec ter napravi z enim galonam gasoiina 60 milj. (108) MALI OGLASI Sobe se odda 3 opremljene sobe na tretjem se oddajo na 1577 E. 47 St. HE 1-0445. ' —(108) Se selimo v Kalifornijo Zidana ranch hiša, na 24275 Chardon Rd., 5 let stara, lot 100x185 čev. Dve veliki spalnici, velika sprejemna soba, kombinacijsko ognjišče, zgoraj nezgo-tovljeno, krasna kuhinja, polna klet, velika razvedrilna soba, a-luminijasta okna, platnena streha, “breezeway,” garaža za 2 kare. Dobra transportacija do trgovin, šole in cerkve. Se lahko tudi kupi pohištvo. Za več pojasnila kličite lastnika KE 1-0271. (109) Trgovska priložnost D-5, $6500 naplačila in 2 stanovanji po 5 sob, zdaj prazne. 5-letni zakup, nizka najemnina. Severnovzhodna okolica. ECKART REALTY 484 E. 200 St. KE 1-1440 (109) ^°rislava spi, nima drugega po- polnoma zdrava!” s^a- Godec je dejal veselo: “Bom Ljubomir pa je hitel nasproti gaj Ljubomir, bom, ker ti želiš, ^arosti in Dragomilu. Prijate- dasi me to. umori! Pa kaj to, za k'a sta se objela in vojvodič je Vaju rad umrjem! Pil bom, da vzkliknil: “Reši jo, Dragomil. bo že jutri prišla na vrt!” °i reši jo!” Ljubomir se je vzradoval, ka- “Kako ji je?” kor otrok: “Stori to, očka, sto- 1 Zaspala je sed4j.” Nato je ri!” Pristavil: “Godec Zoran je de- Godec se je obrnil in odšel lal, da jo lahko rešiš.” “Jaz?” smehljaje. (Konec prihodnjič) MATI IN SIN — Slika posneta v morskem akvariju v Miomi, Fla., kaže delfina “Čača” z mladičem. Mladič se drži mame do nekako 18 mesecev starosti, potem pa začne ubirati'svojo lastno pot. AMERIŠKA DOMOVINA, HANDEL - MAZZETTI i Junakinja iz Štajra Štefana si je nekoliko trdneje privezala trak svojega štajerskega klobuka, popravila si je ruto, s katero je bila ogrnjena, in je ponižno vprašala, če more govoriti z gospodom patrom Albertom. Samo nekaj malega, samo par besedic. Kapucin zamrmra: “S patrom Albertom iz Lambaha?” Štefana je prikimala, tako j' je močno tolklo srce, da ji je zastala beseda. Kapucin zamaje z bradato glavo in pravi: “Pater Albert nikogar ne sprejme, najmanje pa ženske. Tudi se bo danes odpeljal, dvomim, da bi prišel doli. Če znaš pisati, zapiši na listič, če ne, pa kar meni povej, kaj imaš, pa mu bom kar jaz izporočil.” “Ne,” je rekla Štefana; kar zatrepetalo ji je srce, ko je rekel starec: Danes se odpelje. Samo za en dan je šlo, in bila bi ga zamudila! “Ne morem zapisati. Lepo prosim, častiti gospod pater, povejte mu, samo par besedi prosim,” njen sladki glas je z njenimi velikimi plašnimi očmi vred milo prosil, “naj bi bil ta1-ko prijazen, da bi prišel samo za trenutek doli, saj bom takoj gotova, saj tako nimam veliko povedati, gospod pater, lepo prosim.” “Jaz nisem pater. Samo brat sem,” je rekel sivobradec. “Je že prav. — Toda dvomim, da bi prišel. Toda, kdo naj rečem da je tu?” Štefana je odprla ustne in jih je zopet zaprla . . . Če pove, ga navsezadnje še ne bo ne. “Ah, saj tako ve,” se je smehljala; toda srce ji je bilo z plašnimi udarci. Sivobradec je odprl vrata in je rekel: “No pa počakaj — bom videl, če pride. Dal ji je znamenje z roko, in Štefana je stopila v mračno sobo, odkoder se je videlo v cerkev. Pokazal ji je klop za ubožce, rekoč: Tu sedi in počakaj!” Potem se je odplazil po hodniku. Stefana je po prstih šla skozi temni prostor proti cerkvi in je pokleknila pred vrati, ki so vodila v presbiterij. Začela je o-pravljati molitve za odpustke. Med molitvijo je neprestano prisluškovala, se-li ne slišijo koraki. Iz cerkve je videla na veliki oltar, ki je bil lesen in prar zen; menih je hodil pred njim sem ter tja in je postavljal cvet- CHICAGO, ILL lice. — Zada j na hodniku odmeva korak. Dvignila se je in je trepetajoč šla korakom nasproti. Bil je stari brat, ki ji je odprl vrata. “Ne pride. Naroča ti, da se vrni domov.” Zdelo se ji je, da jo je nekdo s pestjo udaril na srce. “Pa tako daleč sem se pripeljala,” je rekla. “Že vem, iz Štajra,” je zamrmral brat, “toda ne bo ga.” Tedaj je Štefana sklenila roke: “Za božjo voljo, nekaj tako važnega imam. O, tako lepo prosim gospoda brata,” je iskreno prosila. Naenkrat so se ji udrle solze, naslonila1 je glavo na steno in je zaihtela: “Tako daleč . . . sem prišla. Oj, kako grenko je to.’” Li ni prinesla Zveličarja v stolp? Li ni storila za ubogega bolnika, kar je mogla? Je-li to pozabljeno? Kaj čuden moži je gospod Al-! bert, pravi posebnež, to vedo vsi patri, posebno,-odkar dela tu v samostanu duhovne vaje: če mu ni kaj všeč, zna biti sirov kakor koc. Sirota se pa tako joka ... in od tako daleč prihaja. “Bom 'še enkrat poskusil —” jo je tolažil starec. “Še enkrat grem prosit. Mogoče, da ven-dar-le pride.” Zopet je minulo nekaj časa, medtem ko je Štefana s sklenjenimi rokami prisluškujoč stala pred podobo, ki je visela na steni in je predstavljala Gospodovo mrtvo truplo v naročju njegove matere. Zopet so se bližali koraki. Zopet je bil stari brat. Rekel je! “Nič ni. Ne pride. Rekel je, da povej patru gvardijanu, kar imaš na srcu. Pater gvardijan takoj pride.” “Saj ne morem tujcu povedati,” je tožila Štefana. Moj Bog, taka bridkost, še sanjalo se ji ni, da se bo zato peljala v Line, da kaj takega doživi. Štefana je po tihem jdkala in je je sledila bratu, ki jo je peljal k porti. Zopet so se odprla vrata in iz samostanske klavzure je stopil .precej visok, širokoplečat gos-j pod, ki mu je temna, kodrasta brada segala skoraj do pasu. “Kaj želiš?” jo je ne preveč prijazno vprašal pater gvardijan. Brat je ob gvardijanovem prihodu spoštljivo globoko povesil svojo sivo glavo. Štefana je mirno ter zaupljivo rekla; CHICAGO. ILL. HELP WANTED MALE HELP WANTED — MALE ** WE NEED JOURNEYMEN ONLY ** Sewing Machine Repair Men Pleasant working conditions, permanent positions, top wages and many company benefits. Graduate apprentices or 10 years experience. Fisher Body Division, Plant No. 2. GENERAL MOTORS GORP. 2060 Voorheis, N.W. Grand Rapids, Mich. (107) j “Prečastiti gospod oče, lepo prosim, da bi prišel doli gospod pater Albert iz Lambaha, v zelo j važni zadevi bi ga rada vprašala za svet, ker je bil moj izpovednih, vrhutega sem prišla od zelo daleč.” Kapucinski gvardijan je odgovoril: “Saj je že vendar dvakrat rekel, da ne pride.” Štefana je svoj bledi, objokani obraz dvignila proti strogemu patru gvardijanu in je na glas ter z vso močjo svojega srca vzkliknila: “Potem ga v tretjič prosim, ne gre samo zame, gre tudi za druge! Prosim ga —” njen srebrni glas jo odmeval po mračnem hodniku, kakor se ptiček, ki ga preganja vihar, zateče k oknom trdosrčnih ljudi. “Mora priti! Saj jg zadnjikrat, prav gotovo zadnjikrat.” Ko je tako iskreno prosila, so se v klavzuri odprla vrata. S hitrimi koraki je stopil ven visok, suh mož v črni meniški kuti. Štefana čuje glas, ki jo vprašuje tako častitljivo, tako sveto, kakor bi govoril sam Zveličar: “No sedaj, kaj pa ti je vendar?” Poleg gvardijana je stal gospod Albert, neprijazen in mračen; kakor takrat v stolpu je raztegnil roko pred seboj in je nejevoljno vzkliknil: “Kaj sem ti pisal? Pa si kljub temu prišla? — Moram reči, to je pa res pokorščina, človek se mora začuditi.” “Prosim, prečastiti oče, odpustite to motenje,” se je obrnil proti gvardijanu, nato zopet proti Štefani: “Pojdi domov in beri, kaj sem ti pisal.” “Ss‘j sem že brala,” je rekla Štefana, na licih in na čelu so ji rdele rdeče rože od samega sramu, da mora tu stati pred meni- hi in se jim vsiljevati, toda ne umakne se s portinega praga, sedaj velja, ne sme ji uiti, dokler ji ne razodene volje božje. Rekla je: “Prečastiti gospod, saj bi ne bila prišla, pa sem morala. Poslušajte me samo trenutek. Gospod Albert, v veliki stiski sem in nujno potrebujem sveta, ki ga mi morete dati samo vi, iz srca vas prosim, samo en trenutek.” “Saj je dosti duhovnikov doli pri vas, ni treba, da bi moral biti ravno jaz. Kaj boš počela, kadar bom bival v Italiji? Pojdi domov, meni mrzi vse to!” je rekel strogi mož. Tedaj jo je obšel pogum, ki ga je imela ona bolna žena v evangeliju, ki se je dotaknila roba Jezusove obleke in je ozdravela; z nedolžno roko je segla v klavzuro ter je prijela za rožni venec svetega moža ter je vroče, iskreno prosila: “Gospod Albert, za božjo voljo vas prosim, ne zavrzite me, uslišite me: Gospod Albert, sem li to od vas zaslužila? Gospod, spomnite se na takrat, ko sem k vam prišla, kljub temu, da me 1 niste klicali, spomnite se na dar, ki sem ga vam takrat prinesla, in ne odrecite mi moje prošnje!” “Tiho!” je rekel Albert in je polomil prst na usta. Sveta, is-J krena prisrčnost čudovitega deteta ga je ganila. Res, najdrago-[ cenejlši dar mu je prinesla v kužni brlog. Telo Gospodovo. Res ne zasluži, da jo kakor psa podi od sebe. Preskušnja pa je dobra: tudi zlato se očiščuje v og-! nju; toda ni božje, pretrdo skušati, ni-li bil zopet pretrd z njo? “Torej pridi,” je kratko rekel, “ter mi kratko povej, kaj imaš na srcu.” Obrnil se je k gvardijanu: “Prosim, častiti oče, nemudoma me pokličite, kadar bo čas oditi v Lambah.” “Se bo zgodilo,” ’je odvrnil gvardijan. “Brat Sergi, odpri malo govornico.” Sedaj je Albert stopil iz klavzure, brat Sergij je stopil k malim vratom na desni te jih je odprl, nato se je vrnil nazaj v klavzuro in vrata porte so se zaprla za njim in V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA OČETA, STAREGA OČETA IN PRASTAREGA OČETA Peter Andolšek ki je preminul 1. junija 1959. Eno leto Vas že zemlja krije, naš dobri oče in stari oče, žalostna so srca naša, tolaži naj nas večni Bog. Žalujoči ostali: HČERE in SIN Cleveland, Ohio, 1. junija 1960. WERE YOU THINKING OF MAKING A CHANGE? If you have these qualifications and feel the need for change ... we are interested Immediate opening for MECHANICAL INSPECTOR Experienced checking close tolerance small mechanical parts of instrument quality. Knowledge of all types inspection equip, esseneial. Must 4iave own tools, permanent position. Many company benefits including paid insurance program. For INTERVIEW after 4:30 p.m. daily or Sat. MR. F. BIBER, VA 6-3030 All information will be held confidential. SIMPSON OPTICAL CO. 3200 W. CARROLL GRDINA POGREBNI ZAVOD 10r»3 East 62 St. . . . 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1.6300 Moderno podjetje — Zmerne cent LED BODO TOPILI — Pri nas imamo navado, da pozimi poledenele ceste posipamo s soljo, na Angleškem pa so nedavno preskusili stroj, ki led na icestah naglo topi. Na sliki vidimo stroj pri delu. Trdijo, da lahko' tekom ene ure očisti do pet milj zasneže ali poledenele ceste. Ogenj s temperaturo okoli 1,200 stopinj Fahrenheita bruha iz 12 odprtin proti ledu na cesti. ŽELI NEKAJ POVEDATI? — Riba se je spravila k steklu in odprla svoj gobec, kot bi želela nekaj povedati. Slika je bila posneta v morskem akvariju v Miami, Fla, Riba je dolga blizu dva čevlja. za gvardijanom. stne. “Kje je tista zagata? Te je “Torej pridi semkaj noter,” je li mati zopet mučila z učiteljem velel Albert, ki se je moral Lindnerjem in ti nisi vedela, ka-skloniti, ko je šel skozi nizka ko bi prišla iz zagate, ter si pri-vrata. Z lahkim, tihim korakom hitela v Line; to je res prav timu je sledila Štefana. boga Štefka.” Stala sta v mali sobici, zamre- Lahno je zamajala Štefka z ženo okno je gledalo na samo- glavo, njegovo zasmehovanje jo stansko dvorišče. Na eni steni je ranilo. je visel velik črn križ, na drugi pa podoba spečega moža, iz čigar strani je rastlo drevo z mnogimi glavami, mesto z listjem. Pri oknu je stala mizica s pisalnim orodjem in z dvema stoloma. Albert ni rekel Štefani, naj sede, kajti noče, da bi pogovor predolgo trajal. K oknu naslonjen, s prekrižanimi rokami in s skoraj prezirljivim pogledom je vprašal: — “Torej kaj imaš?” Štefana je sklenila roke, kakor bi morala pod pečatom zakramenta izpovedati sveto skrivnost, in je svoje oči, ki so bile vsled prelitih solz danes še či- PO STAREM — V nekaterih predelih Izraela obdelujejo zemljo še vedno po starem z lesenim oralo'm. Slika kaže farmarja v Taibeh. Večinoma so Izraelci prešli že k moderni strojni obdelavi polj. Konje so nadom estili traktorji, lesena orala jekleni plugi. “Res, bila sem uboga Štefka, toda ni šlo in ne gre za Lind-nerja, gre za stotnika Hendel-na.” Na mah se Albert od okna ves obrne proti deklici: “Kako?” je vprašal. “O tem se sanja tvoji materi, se ji 1' me!ša?” “Ne,” je rekla Štefka, “nič se ji ne sanja, prečastiti, žalibog je resnica, da je stotnik tako nor in da si je ravno mene vtepel v glavo.” i (Dalje prihodnjič) ----o------- Celotna kopna površina PITTSBURGH, PA. DOMESTIC HELP GIRL - Housework. No cooking or laundry. Private room & bath. Live in. References. HAZEL 1-5083. (107) steiše,1 večje in svetlejSe. »prla , ',ain0,veiš'h ra' v njegov suhi meniški obraz ter 52'500'000 je rekla: ““ “Lepo prosim, to je namreč tako . . . Prečastiti, vi me poznat-te in veste, da sem že izza otroških let sklenila, živeti samo za Jezusa in za nikogar drugega, tudi sem to Zveličarju povedala, ko sem šla k prvemu siv. obha'-jilu.” “Vse to vem,” je kratko odvrnil menih in je nejevoljno s kazalcem udarjal ob okno. Saj vse to že davno ve, kaj neki ima, jo je pač mati zopet pregovarjala k možitvi, to je stara pesem. Skoraj nejevoljen je, da je prišel v govorilnico. “Toda,” nadaljuje dete, “sedaj sem pa prišla' v tako zagato, da ne vem ne naprej, ne nazaj. Zato sem vam prejšnji teden pisala, če smem priti.” To je bilo tiho, rahlo očitanje, s katerim je nehote zadela patra Alberta. Hitro je rekel Albert:- . , “Saj je pa tudi res, ne kaže letati za človekom. Toda1, kaj te?” zasmehljivo je skremžil u- RESPONSIBLE WOMEN WANTED immediately - for General Housekeeping & Cooking - also to travel to a Summer Resort for Summer Months. Live in. - Pri' vate room & bath. Excellent surroundings - Good wages - Driving ability helpful. - Ref. - Call BRowing 6-0256. (108) BUSINESS SERVICE Wm. G. HUFF Jr. HEARING AIDS CERTIFIED HEARING AUDIOLOGISTS. Hear better with one or both ears with Cleartone Eye Glasses Hearing Aid. Smart appearance - Concealment - Performance, all with Ear-Level Hearing Help for both ears. THE’RE HERE! CLEARTONE HEARING! AID EYE GLASSES. The newest marvel or hearing aids. Now can enjoy almost perfect directional hearing in both ears with either the newt cleartone incospicuous pencil thin hearing glasses or th# all at the Ear Clearette. Call or write LE. 1-5655 1666 Montpelier Ave. Dormont, Pittsburgh 16, Pa. Joan Allison, 89 Vidginia Ave. Chester, W. Va., EV 7-2271 PITTSBURGH, PA. BUSINESS SERVICE GENERAL HAULING (We go anywhere). Rubbish Contractor. Also Cellars cleaned. Residential and Commercial. Call Scott HO. 1-7620. (108) EXPERIENCED PAINTER — PLASTERER — General House Cleaning - Rug & Upholstery Cleaning and Removing. References - Reliable. Call FA 3-0282. (108) CEMENT WORK - Block and brick work. Free estimates, Satisfaction guaranteed. Call Raffelle LOciist 1-6524. (l67) A-I TOP SOIL none, better Walk stone, Patio, Dry Walls erected. Landscaping. Hi-Lift work. Fill -Slag - Red Dog - Cinders. Call ROVITTO FA. 1-4100. (10?) VIRGINIA DE ROSE announces the opening of the De Rose Beauty Salon 618 Brookline Blvd. LO 1-1220 (Formerly Jan K. Beauty Studio) A complete line of personalized Beauty Service • Pemianent Waves • Hair Styling • Hair Cutting • Hair TintdntS • Manicuring • Facials Save $$$ (107) REMEMBER BABY’S FIRS'! SHOES (Metalized Baby Shoes always a Keepsake). Expen bronzing done by Mr. Robert J-Jones. Bronzing and mounting Electrical plating not a spraY' Reasonable - 1 pr. shoes 5/7 photo frame and mounting $16.95 - Ashtray shoe mounting $12.95 * - Bookend $14.95. Special frames for special mounting. 5331 Rosetta St. Pittsburgh 24, Pf; EM 2-6576 (107) PROFESSIONAL RUG & FURNITURE CLEANING - Rugs - Furniture * Cleaned in your rugs Otk sq. ft., sofa and chair $14.95. For free estimates call T. INK®’ TUxedo 2-5702. (1°7) COLLEEN’S BEAUTY SALON 932 Brookline Blvd. (Open Eves.) LO. 1-4310. For that “Precious Moment” for the Bride? Graduate? Bridal Party? Let us see to your loveliness. We give S & H green stamps for everything. I (108) EXPERT PAINTING — Interior -Exterior for any home remodeling work. Call Harrison, daytime FRemont 1-6087, evenings PE 1-3851. Our work guaranteed. (108) CONCRETE SPECIALISTS — Porches, sidewalks, patios, driveways; also brick and block work. Free Estimates. Call Thomas S c h u b e r t General Contractor FR 1-3790. (108) SEWING MACHINES REFAIREP Prompt Service - Only $2.95. Call NICK CATIZONE LE 1-6455. buy and sell used machines. (107) FULL HOUSE POWER (220 VoK line) MARIANI ELECTRIC, Registered Electrician. Wiring of a*' types. Free Estimates. Call 1-6479. (107) ROOFING - SIDING - PAINTING-POINTING - General Work. Free ^ Estimates. PromP4 Service. 5534 CELADINE S'*' ST. 1-9491. (l07) "THREE STAR fainting v0 (Servicing Western Pennad Painting - Roofing - Pointing-Quality work, low Spring Pricf,j Bank financing and F.H.A. fujw insured. Call FA 1-2416. O'*"