46. štev. V Kranju, dne 16. novembra 1907. VIII. leto. Stane sa Kranj s dostavljanjem na dom 4 K, po poeti nt celo leto 4 K, sa pol leta 2 K, sa druge driavs stane 6*60 K. Posamezna Številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpoiiljatve naročnine te ne osira. — Uredništvo in uprav-n 111 to je na pristni foep. K. Floriana v -Zvezdi». Izhaja vsako soboto = zvečer = Inserati te računajo ta celo stran 60 K, sa pol strani 30 a', ta četrt strani 20 K. Inserati ae plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje sa petit-vrsto 10 vin., če ae tiska enkrat, za večkrat znaten popust — Upravniitvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo Politični del. b b b □□□□□ s 4% Radovljiški vodovod. Voda iz studenca Mravljinca nad Begunjami je te pritekla v Radovljico in v nekoliko dneh ae bo tako očistila, da bo pitna. Po mestu so že postavljeni javni vodnjaki t posestniki pa, ki ie niso dali napraviti vodovoda v svoje hiše, hite, da to store, predno nastopi mrzla zima. VeČina posestnikov ima že napeljano ,vodo. Tudi v Begunjah in drugih vaseh ob progi, v Poljčah in v Hlebcah že teče voda, in tudi do Lesec je 2e skoro izkopana proga. Še ta mesec bodo vsa vodovodna dela končana! Važen odstavek zgodovine mesta Radovljice in njene okolice se končuje, obenem pa pričenja se važneji del te zgodovine. Tri leta deluje sedanji občinski odbor radovljiški, ki si je stavil xa svojo življenjsko nalogo, da izvojuje mestu vodovod, po katerem je prebivalstvo hrepenelo skoro dve desetletji. Pač ni našlo v začetku pripravnih tal sa svoje delo, toda posrečilo se je prepoditi vse dvome o neobhodni potrebi te naprave in s pomočjo deželne in državne oblasti stoji Radovljica pred ugotovljenim vodovodom, ki znači za mesto in okolico to, kar pomeui kri, ki se pretaka v žilah človeškega telesa. Ni bilo lahko delo, ki si je je nadel občinski odbor radovljiški, komur sta uspešno pomagala sosedna odbora iz Begunj in Lesec Bilo je najpoprej pregnati razne predsodke pri ljudeh, mirno pretrpeti marsikatero žalitev, da se je moglo sploh misliti na uresničenje velike naprave s proračunje-muii stroški 169.000 K. Toda ti možje se niso PODLISTEK. Letni sejmi v Kranju. Zgodovinska črtica. V seji občinskega odbora kranjskega z dne 8. novembra t. 1. se je stavil predlog, da se naj odpravijo dosedanji letni sejmi, ki so se vršili v Kranju ob praznikih sv. Marka, sv. Matevža, sv. Lukeža, sv. Martina in prvi dan avgusta (o por-cijukoli). Kot letni sejmi naj bi zanaprej veljali navadni tržni dnevi ob prvih pondeljkib meseca aprila, avgusta, septembra, oktobra in novembra. Občinski odbor je pritrdil temu predlogu; vlada, ki ima pri tej stvari zftdnjo besedo, tudi ne bo ugovarjala; in tako najbrže z novim letom izginejo dosedanji letni sejmi, ob katerih se je dolgo, dolgo vrsto let zgrinjala vsa Gorenjska v Kranju in imela tako živahno kupčijo, kakor najbrže noben drug del naše dežele ob svojih sejmih. Z letnimi sejmi izgubi Kranj prevažno starino. Izplača se torej« da ob tej priliki podamo nekaj zgodovinskih drobtin o kranjskih sejmih. V najstarejših časih se je v Kranju vršil sejem ob prazniku sv. Mihaela. Ko se je pa sezidal z milimi darovi na mestu sedanje Roosove hiše samostan s cerkvijo, so se v njem mudili očetje kapucini, si izvolili za svojega zaščitnika •v. Mihaela in začeli njegov god slovesno obhajati. Zato io •« obrnili »redi sedemnajstega sto- strašili truda in naporov, niso plašili pred nasprotniki, temveč čvrsto sli svojo pot naprej — do cilja. Danes smelo rečemo, da težko najdemo osebo, ki bi še dvomila o koristi te naprave. V radovljiškem mestu samem menda ne bo sploh hiše, ki ne bo imela svojega vodovoda. Povsod, kjer je vodovod zasnovan na zdravi podlagi, je prinesel prebivalstvu neštetih koristi. Na Gorenjskem pa še posebno povzdiguj« promet a tujci, ki raste od dne do dne. Stavbna delavnost se razvija, industriji se odpirajo vrata in vedno se širi krog domačinov, ki ima dobiček od rastočega blagostanja, stalno naseljenega ali priseljenega prebivalstva. Tudi strah pred večnim davkom je v sredi otel, okoli kraja ga pa nič ni. Financijelno modro zasnovan vodovod — in to v polni meri lahko trdimo o radovljiški napravi — se mora dobro obrestovati. Saj vidimo že sedaj, da bodo s pristojbinami, ki se plačujejo sa vodo, napeljano po hišah, pokrite letne obresti in amortizacija posojila, katero je pod nad vse ugodnimi pogoji dovolil domač mestni denarni zavod. Čimbolj bode rtstlo mesto, čimbo|j se bodo razvijale sosedne vasi, tem ugodnejih letnih zaključkov imamo pričakovati I Radovljiški vodovod je dogotovljen, sa napredek vnetim občinskim možem naša hvala in naše priznanje! Nov odstavek v zgodovini pomlajenega mesta in sveže okolice se pričenja. Naj veje vnaprej tudi tak duh napredka 1 Čuvajmo svojo grudo I (Dopis.) Vaši članki o nemški nevarnosti za Gorenjsko so vzbudili pri vseh ljubiteljih naše slovenske Švice veliko pozornosL Dejstvo je, da so se Nemci v letja mestni očetje v Kranju s svojim sodnikom do nemškega cesarja Ferdinanda 111. in ga prosili, da bi jim dovolil na nedeljo po sv. Martinu nov sejem. Ta sejem naj bi se vršil v predmestju, pred samostanom očetov kapucinov. Njih .ponižna in pravična prošnja" je bila uslišana dne 21, junija 1. 1650. in za novi sejem odločena nedelja po sv. Martinu (Martinova nedelja), .ker se na ta način posebno pospešuje naš prid in prid navadnih ljudi", kakor stoji zapisano v dotični listini,* podpisani lastnoročno od cesarja Ferdinanda 111. V listini je zagotovljen vsem trgovcem in prodajalcem, ki plačajo mit-nino in štantnino (Mauth- und Standtgeldt), neoviran prihod na sejem, takisto tudi odhod kakor sploh vse one pravice, katere uživajo drugi kup-čevalci po sejmih, ki se vrše ob raznih samostanih, v mestih in trgih na Kranjskem. V izvrševanju pravic na Martinovem sejmu ne sme Kranjcev motiti in ovirati nobena oblast na Kranjskem, ako noče taista zapasti cesarjevi nemilosti in kazni. Iz listine razvidimo nadalje, da je bil Martinov sejem v Kranju v prvi vrst» odločen za živinsko kupčijo. Mislimo si lahko, da pri tako živahni kupčiji, katera je cvela v Kranju, in koja se je od časa do časa bolj razvijala, m mogel zadostovati samo krajih, kjer imajo tovarne, že tako vgnezdili, da jih ne bo več mogoče pregnati; da pa raztezajo svoje polipske roke že po vseh važnejših gorenjskih pokrajinah, čutijo Gorenjci sami čimdalje bolj. Osvetlili ste, g. urednik že večkrat grozečo nevarnost, kako hočejo Nemci z nakupovanjem slovenskih zemljišč utrditi moč nemštva na Gorenjskem. S to v zvezi je še neka druga nič manjša nevarnost, na katero moramo slovensko javnost opozoriti, ker se da še lahko preprečiti. V mislih nam je lepo se razvijajoči tujski promet na Gorenjskem. Kakor se moramo na eni strani veseliti, da je stopila naša dežela glede tujskega prometa zlasti T gorenjskem delu v vrsto drugih avstrijskih alpskih kronovin, da se množi obisk bogatih tujcev in s tem tudi blagostanje, ne smemo na drugi strani prezreti, da se v enem osiru lahko iz tujskega prometa lzcimi velika nevarnost za našo narodnost Od tujcev, ki prihajajo občudovat divno krasoto nase narave, okrepit svoje zdravje v zdravem planinskem zraku in iskat razvedrila, od teh tujcev ne grozi nobena nevarnost, nasprotno: blagostanje dotičnega kraja se množi in prebivalstvo ima materialno in kulturelno velike koristi od tujcev. To je pribito in dokazano, da tujci-letoviščarji v ničemer ne vplivajo, da bi se izpremenila narodnost dotičnega kraja, kar je tudi jasno, ker se vrši ta promet le nekaj mesecev v letu. No, nekaj mlač-nosti v narodnem oziru se sčasoma pokaže, a vendar ne toliko, da bi se mogla resno upoštevati. Od nebroja tujcev, ki posečajo leto za letom našo Gorenjsko, je več nego dve tretjini Nemcev, a vendar opažamo, da vkljub temu ni nobeno naše letovišče v narodnem oziru : spremenilo lica. 9 Obe listini, ki stit porabljeni aa ta Članek, je blagohotno prepustil v uporabo g. lupan Karel Savnik, za kar naj •prejm« »rCno zahvalo. en letni sejem. Ta potreba se je začela posebno živo Čutiti začetkom devetnajstega stoletja. KrhAJci so se obrnili s prošnjo do avstrijskega cesarja Ferdinanda I. Dobrotljivega, da bi jim dovolil poleg Martinovega še štiri nove letne sejme. Z listino, ki nosi datum dne 13. junija leta 1839., se jim je priznala pravica, vsako leto obhajati pet velikih sejmov. Poleg cesarja Ferdinanda so listino podpisali še tile dostojanstveniki: Ant. Frid. grof Mittrowsky plem. Mittrovviz; Nemišl, višji kancelar; Karel grof Inzaghi in Franc baron Pillersdorf. Ta kakor tudi preje omenjena listina ima dobro ohranjen veliki cesarski pečat, spravljen v lični škatljici. Vsebina listine je v glavnem tale: .Mi Ferdinand prvi, po božji milosti cesar avstrijski, itd. itd. priznavamo javno s tem pismom in naznanjamo, da nas je prosilo deželno-knežje mesto Kranj v Iliriji za dovoljenje, da bi smelo imeti vsako leto pet letnih, živinskih sejmov, ki naj bi se višili dne 25. aprila, 1. avgusta, 21. septembra, 18. oktobra in 11. novembra. Ker smo vsak čas pripravljeni, da kar najbolj pospešujemo blagovitost svojih zvestih podanikov, smo uslišali v sporazumljenju z oblastvi prošnjo mesta Kranja, ne da bi se s tem oškodile naše deželno-knežje ali koga drugega pravice ali sedanja ali prihodnja deželna ustava, in sicer pod tem pogojem, da se vrše sejmi, ako pade na katerega omenjenih dni zapovedan praznik, sledeč: delavnik. Deželno* Dane« prištevamo tujski promet te med ratno panou 11 narodnega gospodarstva in govori se le splo*.n<> o industriji tujskega prometa, na katero polaga tudi naša crnlralna vlada velikansko važnost In ta industrija tujskega prometa je ona grozeča nevarnost za ponemčevanje Gorenjske, ki jo sicer danes le malokdo pojmi, toda je v resnici večja, nego se vobče sodi Z naraščajočim tujskim prometom se sama po sebi razvija trgovina in obrt Zidajo se hoteli in letoviška stanovanja, gradijo kopeli, ustanavljajo trgovine in naseljujejo zdravniki in različni obrtniki, ki bi sicer brez tujcev ne uspevali. Vse to je v svezi In v spremstvu tujskega prometa, in to je omenjena industrija. A zdaj je odločilno vprašanje: Kdo ima v rokah to industrijo? Kdor jo ima, ta je gospodar dotičnega kraja. To očividno dejstvo so nam na minolem vseslovenskem trgovskem shodu dokazovali v svojih izbornih poročilih dr. Majaron z narodno-gospodarskega, dr. Turna s političnega in g. Smertnik z narodnega stališča, hiduatnja in trgovina zapovedujeta svojemu okolišu in če se zgodi, da pridobijo Nemci v kakšnem letoviškem kraju na Gorenjskem hotele in trgovine, tedaj imajo tudi odločilno moč v rokah. Najlepši zgled nam je lahko Opatija. Kdo je poznal poprej lam Nemca? Ko se je pa začel letoviški promet v Opatiji razvijati, tedaj so podjetni Nemci uvideli, kakšne koristi ima ta v spremstvu. Gradili so se hoteli, naseljevali se nemški zdravniki, trgovci in obrtniki, in kjer poprej ni bilo nobenega Nemca, odločujejo zdaj Nemci, samo zato, ker so ue polastili industrije tujskega prometa. in tako perspektivo nam kaže bodočnost Go-reiuatc, ako o pravem času ne izprevidimo preteče nevarnosti. Tako lahko kakor v Opatiji sicer ue bi šlo, ker domačini sami uvidevajo materialno korist tujskega prometa in se sami trudijo, da paraliziraju Nemce. A vendar ni najti med nami prave podjetnosti. Prišla bo tista družba, ki smo jO že večkrat bili omenili, zgradila si bo hotele, privabila nemške trgovce in obrtnike in počasi e eiMieuiaticuiiu delom bodo v dotičnem kraju zagospodarili ti priseljenci in zidali šole ponemče-v al niče. Ves ta proces se jo vi šil v Tržiču, Domžalah, na Jesenicah in na Dovjem. In ,če nočemo, da se to zgodi tudi v Bohinju, na Bledu in drugod, česar ni bila le naša malomarnost kriva, se moramo dami polastiti industrije tujskega prometa ter sami izkoriščati te pridobitne vire. Vlada se je že izjavila, da bo podpirala gradbo velikih hotelov ob alpskih železnicah in S« letos se predloži državnemu zboru načrt reforme hišnega davka, v katerem se bodo takim hotelom priznale velike davčne olajšavo. Saj že obbloji sindikat za zgradbo alpskih hotelov in tudi večkrat omenjena nemška družba bo gledala, da nakupljena sloven- knežje mesto Kranj sme za vedne čase obdr-žavati od nas potrjene petere letne in živinske. sejme ob določenih dnevih in se sme brez ovire posluževati te pravice, kakor to zahtevajo sejmske pravice in navade. Zapovedujemo torej vsem našim oblastvom, prebivalcem in podložnikom kateregakoli stanu, dostojanstva in oblasti si bodi, posebno pa našemu ilirskemu guberniju v Ljubljani, da varujejo ta privilegij mestne občine v Kranju, je ne ovirajo pri njega izvrševanju, niti ne smejo dopustiti, da bi kdo drugi kaj proti temu privilegiju poskusil storiti, sicer zapadejo naši ostri kazni in nemilosti." Od 1. 1839. pa do danes, torej skoro 70 let, so se leto za letom vršili omenjeni peteri letni in živinski sejmi. Že dalje časa sem so se čuli glasovi proti njim, zlasti zategadelj, ker so vsled teh sejmov trpeli običajni pondeljkovi tržni dnevi. Naposled je stvar vzel v roke občinski odbor in z ozirom na želje občinstva sklenil, da se imajo odpraviti, oziroma prestaviti na prve pondeljke meseca aprila, avgusta, septembra, oktobra in novembra. _t Mskilm uorkij: Hudournik. Satiru na ruske družabne rnzinere. Na vrtu za oknom moje sobe so skakali vrabci po golih vejah akacij in so se na glas razgovarjali, a vrh strehe je sedela na sosednji hiši častitljiva vrana, poslušala govor sivih tičic in važno pokimavala z glavo. Topli vzduh, »re- ska zemljišča izkoristi za industrijo tujskega prometa. Ali hočemo torej zopet s prekriženim i lokami mirno gledati, kako se bo razvijala in množila ta najnovejša industrija v nemških rokah? Ne, nikakor! Se je čas in tudi nismo več tako slepi, da bi si pustili iz rok jemati izkoriščanje svoje zemljo. To tem lažje storimo, ker ni treba velikega kapitala in če rodoljubi, videči to nevarnost, ustanove hotelsko družbo »Triglav«, mar ni potem naša dolžnost, da omogočimo s pristopom njeno ustanovitev? Vsakdo lahko z majhnim zneskom pomaga, da se obdrži tujska industrija v domačih rokah In da se mu bo ta znesek obrestoval, nam kažejo dežele, v katerih je tujski promet razvit V Švici in na Tirolskem živi tisoče in tisoče ljudi od tujskega prometa in blagostanje pri vseh slojih prebivalstva, ne samo pri obrtnikih, nam jasno označuje pomen in korist tujskega promer.. Caveant consules! kličem še enkrat Obširno smo popisali posledice in ugodnosti industrije tujskega prometa, ako jo dobe tujci ali domačini v roke. Odvisno je torej le od naše podjetnosti, kakšna bo bodočnost v tem oziru. Če vzamemo tujsko industrijo sami v roke, bomo imeli dobiček, če se je polaste tujci, bodo oni izkoriščali ta pridobitni vir in postali kakor so z drugo industrijo zelo nevarni slovenskemu značaju Gorenjske. Torej ne javkati in tožiti s prekrižanimi rokami, ampak delati, pokazati podjetnost, to nam bodi vodilo! —M- Gospodarski del. □□□□□ ^5- Narodno gospodarstvo. Nadaljevanje. V splošnem opazujemo glede cene posameznih vrst dobrin to-le: Svet (zemlja) raste v ceni posebno v industrijskih in kupčijskih krajih, ker raste stalno tudi vpraševanje. V Londonu poskoči cena vrednosti sveta na leto na 93 milijonov kron. Tudi v naših domačih industrijskih krajih n. pr. na Jesenicah, v Zagorju, v Trbovljah vidimo, kako urno raste cena posameznih stavbišč, to je zemlja, ki je prikladna za stavbe. Isto opažamo v novejšem času tudi v krajih, kjer se razvija tujski promet, kakor n. pr. v Opatiji, v Gradežu, na Bledu in v zadnjem času tudi v Bohinju. Pri poljedelskem zemljišču upliva na ceno o) čisti donos, ki je odvisen od uporabe zemljišča (vrt, vinograd, njiva, travnik) in kakovosti zemlje (ilovnat, peščen svet); b) deželno obrestna mera (če znaša obrestna mera le 4 odstotke, bo vrednost zemlje večja, nego če bi znašala 5 odstotkov); c) razmerje pred ponudbo in vpraševanjem. V Ameriki je zemljišče veliko ceneje nego na Angleškem, čeprav je zemlja v Ameriki rodovitnejša; pojen z solnčnimi žarki, mi je prinašal na uho vsak zvok, in zato sem slišal urno in pritajeno šumljanje potoka, slišal sem tihi Šepet vej, razumel sem, o čem grulijo golobje, in obenem z vzduhom se mi je vlivala v dušo prelastna poezija nastopajoče vesne. — Ćik-čirik! se je oglasil stari vrabec in se je obrnil k svojim tovarišem. Zopet smo dočakali spomladi . , . nili res? Čik-Čirik! — Fa-akt, fa-akt! mu je odgovorila vrana in je gracijozno stegnila vrat. Dobro poznam to solidno tico: govori vedno na kratko in nikdar drugače, kot v pritrjevalnem smislu. Od narave je neumna, poleg tega pa še plašna, kakor večina vran. V javnosti zavzema odlično mesto, in vsako zimo napravi kako ustanovo za stare golobe. Poznam tudi vrabca: Čeravno na videz lahko-mislec in celo liberalec, je vendar v istini zelo prebrisana tica. Okoli vrane se suče na videz s spoštovanjem, vendar pa ji v globini duše dobro pozna pravo ceno, in če nanese prilika, se ne brani povedati o nji dve,*tri pikantne dogodbice. Nad mojim oknom pa je mladi golob goreče uverjeval skromno golobico, da umre od žalosti, ako ga ne usliši in mu ne vrne ljubezni. — Ali Že veste, milostiva, čižki so prileteli! se je zopet oglasil vrabec. — Fa-akt! — Prileteli so in razgrajajo in sčebečejo ... Strašno nemirne tice so to. Tudi senice so že prišle za njimi ... kakor vselej, hebehel Včeraj, č) pravne in kreditne razmere v deželi ali državi. Kmetijski pridelki večinoma v ceni padajo, ker pri določevanju cene niso merodajni produkcijski stroški one dežele, v kateri se ti pridelki porabijo, temveč tudi produkcijski stroški onih pokrajin, iz katerih se še dobivajo taki pridelki, da pokrijejo domačo potrebščino. Ker pa n. pr. v Ameriki veliko ceneje pridelujejo žito nego pri nas, so padle cene žitu tudi v naših krajih. Marsikak kmet se bo še spominjal časov, ko je za mernik pšenice dobil več nego še enkrat toliko kakor sedaj. Drugače je pa pri mesu in mleku, ki nikakor redno ne padata v cenah. Obrtnijski izdelki postajajo redoma vedno ceneji in sicer pada cena tembolj, čimbolj pri produkciji prevladuje delitev dela in glavnica nad surovinami. Zato je cena fino izdelanega sukna primeroma veliko bolj padla nego cena grobega blaga. Z razvijajočo se omiko in tehniko postaja delo vedno bolj produktivno; produkcijski stroški se manjšajo in zato so cene vedno bolj nizke; zlasti pa Še upliva na nje ceneni transport in vedno hujša konkurenca. Od 1. 1876. do 1896. je padla na svetovnem trgu cena pri železu od 92 na 62 mark pri me-terskern centu, pri bombaževim od 132 na 62 mark, pri volni od 480 na 274, pri svili od 5600 na 3900, pri sladkorju od 56 na 19, pri papirju od 100 na 421/,. Kjer pa pri produkciji prevladuje surovina, se z razvijajočo se omiko cena večkrat celo zvišuje. Drva dobimo najceneje v gorskih krajih, kjer ni velike delitve dela, pa surovina pooeni. B) Denar. 7. Pomen in zgodovina. Če se blago zamenjava za blago, se kmalu pokažejo razne neprilike. Će ima n. pr. kdo sol, katero bi rad zamenjal za tobak, mora dobiti najprej osebo, katera bo za-se za koristneje smatrala tobak nego sol ali pa bo sol potrebovala. 2e to je jako težavno. Še težje pa bo najti ono množino posameznega blaga, katera bi bila po mnenju menjalcev ravno primerna, da se zanjo dobi Čimbolj se je širilo izmenjavanje dobrin, tembolj so se Čutile take neprilike. Zato si je že prav zgodaj mena razdelila v dvoje dejanj, kup in prodajo, s pomočjo neke dobrine, katero so ljudje prostovoljno pripoznali kot sredstvo za primerjanje vrednosti in za plačevanje. To izmenjavo posredujoco dobrino imenujemo denar. Ne smemo pa misliti, da so se za denar vedno rabile le kovine, zlasti dragocene kovine, kakor se rabijo večinoma sedaj. Lovski narodi so se posluževali največkrat kož kot denarja, ker so kože v tedanjem času imele še posebno veliko vrednost za oblačilo in so se tudi ložje hranile in ložje iz roke v roko prenesle, nego se kak drug pridelek ali izdelek. Tako beremo v Jo-bovi knjigi, „kako bi Človek dal kožo za kožo, celo vse, kar ima, samo da reši svoje življenje\ Pri Estlandcih znači beseda raha denar, dočim je pri sorodnih Laplandcih ohranila svoje prvotno uie koža. Na Ruskem je do Petra Velikega veljala posebna vrsta kože za novec v prometu s pastirskimi mongolskimi plemeni. Stan pisatelji (kakor n. pr. Seneka) pravijo, da so v prvotni dobi tudi pri Kartažauih, Grkih in Rimljanih kože krožile kot novec. veste, sem vprašal za Šalo enega izmed njih: dragec, kaj ste že prileteli ? Odgovoril mi je predrzno ... Te tice nimajo nikakega spoštovanja do čina in dostojanstva svojega sobesednika. Jaz sem dvorni vrabec. Tu se je nenadoma pokazal na strehi mlad vran in je polglasno poročal: „Po dolžnosti, ki mi jo nalaga moja služba, sem pazljivo poslušal razgovore vseh stvari, ki živijo v zraku, v vodi in na zemlji, in imam čast javiti, da omenjeni čižki o vsem na glas ščebečejo, in da se drznejo upati, da se bo priroda kmalu obnovila". — Čik-čirik! je vskliknil vrabec in se je nemirno oziral na poročitelja. Vrana pa je samo dobrodušno pokimala z glavo. — Pomlad je že bila, ni bila samo enkrat, se je zopet oglasil vrabec. In to je pravzaprav prijetno, ker se takrat vsa priroda prenovi, a to se sme zgoditi samo z dovoljenjem tistih sil, ki so za to postavljene. — Fa-akt! je pritrdila vrana in se je z dobrovoljnim okom ozrla na sobesednika. — K temu, kar sem ravnokar sporočil — je nadaljeval vran — moram še dostaviti, da so omenjeni čižki tudi še drugače izražali svojo nezadovoljnost, češ, da so motni potoki, ki si v njih gasijo žejo, nekateri pa si drznejo celo misliti o slobodi . . . — A kaj, oni so zmerom taki! je vskliknil stari vrabec. To navado imajo Že od mladosti in ni nikakor nevarna. Jaz sem bil tudi mlad in ». prilog ..Gortnlcu" i\. »6 Ig I. 1907. Da so pastirski narodi dolgo časa uporabljali živino kot novec, ne dokazujejo le jezikoslovci, temveč tudi zgodovina sama. Latinska beseda pecunia (denar) se izvaja od besede pecus (čreda). Ker se je živina štela po glavah (koliko glav živine imaš?) (capita), se more povsem sigurno reči, da odtod tudi izhaja beseda kapital. Sanskritsko ime rupya za denar prihaja gotovo od besede rupa, t. j. živina. Odtod tudi jugoslovanske .rubije" in ruski „rublji", V prometu med Sibirijo in Mongolskem se še danes samo deloma uporablja srebro, deloma pa še vedno živina in surovine, zlasti kože. Pri poljedelskih narodih vidimo prav pogosto, da se vrednost določa z žitom, kar lahko opazujemo še dandanes v Bosni in na Bolgarskem, kjer se desetino plačuje z žitom. Pri starih Perzih je žito veljalo dolgo časa za denar, pa tudi v novejšem času na Ruskem, Danskem in izlandiji. Poleg žita najdemo na raznih krajih in v raznih časih tudi druge stvari, ki so služile za novec, tako n. pr. sol v Abcsiniji, na Sumatri in v Mehiki in še dandanes na kitajsko-birmanski meji; v stari Mehiki tudi kakao in bombaževi na, v prvih naselbinah v Virginiji tobak (še v 17. stoletju), suhe ribe v Izlandiji in Novi Pundlandiji i. L d. Tudi razne vrste nakita, zlasti redkeje in fineje školjke so se na raznih primorskih krajih rabile za denar. Celo sužnji so se ponekod porabljali kot novec Med vsemi takimi predmeti pa so se posebno odlikovale kovine, ki so tudi pri neizobraženih narodih, večinoma žeprav zgodaj, izpodrinile vsake druge vrste novca in postala skoro izključno menjalno in plačilno sredstvo. V te kovine (zlasti še dragocene kakor srebro in zlato) usposabljajo njihova fizična svojstva, njihov blesk, barva, d e 1 j i v o s t; svojstva, ki se prav poredkoma nahajajo. 1. Kovine so posebno prikladne, da zadovolje človeške potrebe. Nekatere vrste, kakor železo in baker, se rabijo za najraznovrstneje obrtnijske izdelke; druge zopet ugajajo človeškemu nagonu, ki se kaže pri vseh narodih in pod vsakim podnebjem, namreč nagon po lišpa-nju (zlato in srebro). Pa tudi pri obrtih se dragocene kovine zelo uporabljajo. 2. Kovine se lahko dela, in sicer ne samo tehnično, temveč tudi gospodarsko. Dočim vidimo pri dragih kamenih, da izgube neprimerno veliko na svoji vrednosti, če jih razdelimo na več delov in bi svota vsen ten delov daleko ne veljala toliko, kakor enota, ki se je razdelila, opazujemo pri kovinah ravno nasprotni pojav. Če se zlato razdeli na 100 delov, bodo ti deli skupno ravno toliko vredni, kakor prvotni kos zlata. Tudi je vsak del povsem sličen drngemu. Da|je prih. * • * Tedenski sejem ▼ Kranja dne 11. novembra 1907. Prignalo se je — konj, 434 glav domače goveje živine, 108 glav hrvaške goveje živine, 23 domačih telet, — hrvaških telet, 84 domačih prašičev, 60 hrvaških prašičev, — koza, — domačih kozlov, 40 hrvaških kozlov, 29 domačih ovac, 40 hrvaških ovac in — buš. — Pšenica K 11;-proso K 7-50, rž K 9-, oves K 8-50, ajda < 9-—, fižol ribničan K 10, mandalon K 7'—, koks 10 - in krompir 4-— za 50 kg Dobavni razpis. C. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, sem ravnotako mislil ... o njej. To se razume, skromno sem mislil ... No, potem pa je to prešlo. Pojavila se je druga »ona", bolj realna... hchebc ... in veste, bolj prijetna, bolj potrebna vrabca . . . hehel — Ehm! se je zaslišal hripav glas. Na vejah lipe se je pokazal pravi državni snigir (kalin), milostno se je klanjal na vse strani ticam in se je začel na glas kregati. — Enne, ali ste opazili, gospoda, da v zraku po nečem diši, e? — Pomladni vzduh, Vaše -stvo, je pripomnil vrabec. Vrana pa je samo sklonila glavo na stran in je kraknila z glasom, nežnim kot ovčje meketanje. — N-da, sovi se je včeraj ravnotako zdelo, ko sva sedela skupaj na plotu. Po nečem je rekla, diši ... Jaz pa sem odgovoril: poglejva, podu haj va, pa bova izvedela. Ali je bilo prav takole? — Popolnoma prav, Vaše -stvo. — Zelo pametno, Vaše -stvo, je spoštljivo pritrdil stari vrabec. Nenadoma se je spustil z neba škrjanček, in jc začel, nemirno skakaje po vrtu peti: „In zarja s svojim smehom nežno gasi na nebu zvezde ... noč bledi, noč trepeče in kakor led na solncu, tako se taja težka odeja nočne teme. Kako lahko in sladko diše srce, upa polno, svetlobi in svobodi naproti ..." — Kakšna je to tica? je vprašal snigir me-Žikaje z očmi. da se bo pri ravnateljstvu kralj, srbskih železnic, v prostorih oddelka za gradbo novih železnic, dne 28. novembra t. I., vršila ponudbena razprava za dobavo 205 000 železniških pragov iz hrastovega lesa za ozkotirne železnice in 610 m' hrastovega stavbenega lesa za ogibališča in mostove proge Stalač-Užice. Dobavni pogoji so v pisarni navedenega ravnateljstva v Belgradu na vpogled. Ponudbe so vsprejemajo do 28. novembra t. 1. do 12. ure opotudne. Razpis dobave lesa. C in kr. intendanca 3. voja v Gradcu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da kupi vojna uprava večje množino trdega in mehkega lesa za kurivo. Les bode dobavljati v sledeče kraje: Maribor, Trst, Celovec, Celje, Ljubljano in Gorico. Pismene ponudbe je vložiti za dobavljanje v Maribor in Celje do 15. novembra, v Trst do 19. novembra, v Celovec do 21. novembra, v Ljubljano do 25. novembra, v Gorico do 28. novembra t. L vsakokrat do 10. uro dopoldne. Dobavni razpis in splošni pogoji so interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Kletaraki tečaji. Znano je, da je kletarstvo na Kranjskem v primeru z drugimi, bolj naprednimi, vinorodnimi dtželami še na jako nizki stopinji —- ter da je nujno potrebno, da se naši vinogradniki z vso resnostjo poprimejo boljšega kleta-renja, ako hočejo pridela vati dobro, okusno in stanovitno vino in z istim s pridelki drugih dizel vspešno konkurirati. Kaj pomaga najlepše grozdje iz najboljšega vinograda, ako iz njega gospodar ne zna pripraviti lino, žlahtno in stanovitno vinsko kapljico? I slu tako je znanje umnega kletarstva neobhodno potrebno za vinske trgovce in gostilničarje, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem in občinstvom in ki lahko iz najboljšega vina najslabše naredijo, ako 2 njim pravilno ne ravnajo. Da se ponudi interesentom prilika, izobraziti se teoretično in praktično v umnem kletarstvu, priredi c. kr. vinarski nadzornik Bohusla v S k a 1 i c k y pri državni kleli v Novem mestu tekom prihodnjih zimskih mesecev več trodnevnih kletarskih tečajev. Kdor se misli enega leh tečajev udeležiti, mora se pismenim dotom ah u»tno zglasiti vsaj do 25. novembra t. i. pri c. kr, vinarskem nadzorstvu v Novem mestu. Ker jo število udeležencev za vsak tečaj omejeno, priporoča se, da dutičniki prošnje i rej ko mogoče v pošljejo. Vsak, kdor bo v tečaj sprejet, bode pravočasno in sicer vsaj en teden pred pred pričetkom tečaja, pismenim potom obveščen. Dopisi, b s s □ □□ca-- b Cerkljan. Gospodarski shod zadnjo nedeljo, sklican od mlekarske zadruge in kmetijske podružnice, je bil prav dobro obiskan. Temeljit, poučen, stvaren in poljuden govor g. ravnatelja kmetijske družbe so poslušali udeležniki z velikim zanimanjem, čeravno je trajal nad poldrugo uro. Priporočal je, se še bolj poprijeti živinoreje in mlekarstva. Dandanes ne smemo tako kmetovati, kakor so naši predniki, temveč moramo se poprijeti tega, kar več nese. Svet napreduje z vsakim dnevom, ravnotako tudi kmetijstvo. Če smo pridelovali včasih žito, nam danes ne kaže več, ker ga uvo- — Škrjanček, Vaše -stvo, je z resnim obrazom odgovoril vran. — Pesnik, Vaše -stvo, je pristavil vrabec Snigir se je po strani ozrl na pesnika in je zamrmral: .Mm ... ali ni pel nekaj o solncu, o svobodi? Meni se vsaj tako zdi." — Prav tako je, Vaše -stvo, je pritrdil vran, s svojim petjem vzbuja v srcih mladih tic neosnovane upe, Vaše -stvo. — Grajevredno početje in . . . neumno! —- Popolnoma prav, Vaše -stvo, se je odzval stari vrabec, neumno! Svoboda, Vaše -stvo, je nekaj, kar se ne da opredeliti in takorekoč nikdar doseči . . . — Vendar ste tudi Vi, ako se ne motim, sanjali o njej? — Fa-akt! je zopet kraknila vrana. Vrabec se je prestrašil. — Res je, Vaše -stvo, nekdaj sem sanjal o njej ... pa v okoliščinah, ki zmanjkujejo krivdo. — Al . . . torej kako? — Po obedu, Vaše -stvo, pod vplivom vinskih duhov ... in s pogojem, Vaše -stvo. — S kakim pogojem? — Tiho sem rekel: naj živi svoboda, brž pa sem pristavil na glas: v postavnih mejah. Snigir se je ozrl na vrana. — Tako je, Vaše -stvo, dvorni vrabec in zato se ne morem resno pečati z vprašanjem o svobodi, ker tega vprašanja ne razpravlja veda, ki ji imam čast služiti. zimo ceneje nego stane nas Kranjce iz tujine. Nasprotno pa ima živina vedno višjo ceno, ravnotako mleko, oziroma njegovi izdelki. Drugod, n. pr. Švicarji so obsejsli svoje polja s travami in krmskimi rastlinami. To so storili, ker so računajoči gospodarji in vidijo, da jim daje tako uravnano gospodarstvo več dohodka nego ukvarjanje z žitom. Postati moramo res pravi umni živinorejci, kakor so Švicarji Tudi ondi so imeli pred časom slabo živino, a so jo zboljšali, da so sedaj v vzgled drugim. Izboljšati moramo hleve, ker žival tudi ne more stati v blatu, goojnici ter v temnih hlevih. Skrbeti moramo za gnojnico, da jo zbiramo in vozimo tja, kjer je slaba rast, ne pa da teče po potih ali morda celo v potoke. Splošna želja se je shsals po shodu, da bi g. ravnatelj zopet kmalu prišel ter govoril še o drugem, kajti v eni do dveh urah ni mogoče povedati vsega. V Kranju, dne 16. novembra 1907. Ministrska kriis na Dunaju je res ena tako, kakor je gotovo samo v Avstriji mogoče. V parlamentu imamo protiklerikalno večino, vlado imamo pa klerikalno. Izstopili so iz ministrstva: Oba dosedanja češka ministra F o M in Paca k, polje-deljski minister grof Auersperg, in nemški minister-rojak Prade. Imenovani pa so: Za poljedelskega ministra nemški klerikalec dr. Eben-hoch, za trgovinskega Mladočeh prof. Fiedler, za češkega ministra-rojaka češki agrarec Prašek, za nemškega ministra-rojaka nemški agrarec Peschka in za ministra brez portfelja krščansko-sociatni vodja GeOmann. za katerega se ustanovi posebno delavsko ministrstvo. A vstro-ogrsko nagodbo je spravil baron B e c k z rekonstrukcijo svojega ministrstva pod streho. Če se ne zgodi kaj posebnega, tedaj mora vsled politične kupčije dobiti večino in računa se, da pojde razprava gladko in da bo začetkom decembra končana. Nagodbeni odsek državnega zbora je imel protečeni teden tri seje. V petek je govoril ministrski predsednik baron Beck, ki je trdil, da ima dober vladni program. Čudno je bilo v njegovem govoru, kaj smatra visoki gospod za demokratiziranje javnega življenja. Volilna reforma je bila en korak, drugi pa naj bo — izprememba državno-zborskega opravilnika, seveda v tem zmislu, da bi se omejilo svobodo govora. Obljubil je, da se bo vlada po rešitvi nagodbe pečala z nekaterimi nacionalnimi vprašanji. Seveda je tudi zagovarjal svojo nagodbo. Kako Id «iasluši» v Avstriji mllione, je pokazala razprava, ki je bila v sredo pri civilnem deželnem sodišču na Dunaju. Neki agent za meso, Bruck, je leta 1906 naznanil ravnatelju praške industrijske družbe za železo Kestranku, da prodaja bosenska vlada, to je skupno finančno ministrstvo delnice (akcije) vareške industrijske družbe. Dejal je dalje, da ima zveze z ministrstvom in da bi lahko posredoval gospodu Kestranku delnice zelo po ceni, namreč za 7 milionov kron, od katerih bi pa ministrstvo dobilo samo tri milione, štiri pa bi dobil Bruck kot provizijo. In gospodu Kestranku se je zdela ta kupčija zelo «naravna*, pa je res sklenil z Brflckom tako pogodbo, celo pri notarju. Kupčija se je sicer za sedaj razbila, ker je sklenilo ministrstvo pogodbo z drugo banko. Bruck ni dobil provizije in vsled tega je prišlo do procesa. Ampak zanimivo je to, da se tudi v — Fa-akt! je zopet kraknila vrana. Njej je bilo vseeno, kar naj potrdi. Po dolini pa so tekli potoki in so peli tiho pesem o reki, kamor se bodo zlili na koncu svoje poti in o svoji bodočnosti: „Široki, bistri valovi nas bodo sprejeli, objeli nas bodo in ponesli s seboj v morje, potem nas bodo vzdignili pod nebo gorečega solnca žarki in spet bomo padli na zemljo kot hladna rosa v noči, kot snežinke ali kot obilni dež." Prekrasno pomladnje solnce se je prijazno smejalo na jasnem nebu, kakor se smeje bog, poln ljubezni, poln ustvarjajoče sile. V kotu na vrtu je sedela na vejah stare lipe jata Žižkov, in eden izmed njih je pel svojim tovarišem s proroškim duhom pesem o Hudourniku, ki jo je nekje slišal: „Nad sivo morsko gladino zbira veter oblake. Med oblaki in morjem ponosno šviga Hudournik, črni streli podoben. Zdaj se s perotim dotakne valov, zdaj kot strela zleti med oblake in kriči — in oblaki slišijo radost v kriku smele tiče. V tem kriku se razodeva žeja po burji. Silo gneva, plamen strasti in zaupanje v pobedo slišijo oblaki v tem kriku. Tonovščice ječijo pred burjo — jedjo in se mečejo nad morje in na njega dno skrivajo svoj strah pred burje. Tudi pondirki ječijo; njim, pondirkom je neznana slast bojnega življenja: grom in tresk jih plaii. tttH državi na U način lahko «zasluti. Min vitem ip da te pri nstoktratvu akdj«, ki bi bit ta 7 atHoonv te potem, lahko dob« ta tri miboo«. Kdo te misli, da gredo tate kupčke na račun kjndai«*,? Godovi prihodnjega tedna 18. Obvt, Kazimir; 19. J elita va, Gradisltv; 20. Vladinoj. Vidotlavt. Cestimir; 21. Gruiislav, Pav.jt; 22. Svetoalav, Vito; Dragu*, Dalibor. Sejmi na Oorenjtkem prlh. teden: 23. v Mojstrani. Novičar. b s s □ODOO - MUkl čutil Člami. Upravno aodilče bo 21. t m. razpravljalo o veljavnosti volitve častnih članov v Tržiču, ki jih je izvolil nemati občinski zattop, da tako na umeten način obdrži občino v tvojih rokah. Pri zadnjih občinskih volitvah to Nemci zmagah le s pomočjo častnih občanov — barom .Schnvgla in upokojenega štajerskega deželnega tolikega nadzornika Linharta, ki sta prišla osebno volit, ter grofa Barbota in poštnega ravnatelja Pokornega v Gradcu, ki sta poslala pooblastilo. iz teje občinskega odbori v Skofji Loki, 6. nov. 1907. Predseduje župan gotp. notar Niko Lenček. Navzočih je bilo 14 odbornikov. Za ove-rovatelje zapisnika imenuje župan gg. Otona Guzelja in Kr vina Burdicha. Zupan poroča o dopisu dežel, odbora glede prošnje živinozdravnika gosp. Jožefa Hiharjaza premestitev it Mokronoga na izpraznjeno metto v Skofji Loki. — O pritožbi neke ttranke proti odloku župana glede enega prostora kot javni prostor, se izvoli odsek 3 odbornikov v natančneje poizvedovanje in poročanje v eni prihodnjih tej. — Zupan in svetovalec Sušnik poročata v zadevi ustanovitve ekspoziture merotodnega urada v Skofji Loki. Sklene te, da naj za to stvar preskrbi občina brezplačno lokal in potrebno vodo. — Poročilo župana o dopisu trgovske in obrtniške zbornice glede upeljave interurbane telefonske zveze Ljubljana—Belapeč. Po predlogu župana se sklene »oglasno sledeča izjava: Občinski odbor pozdravna nameravano vpeljavo interurbane telefonske zveze na progi Ljubljana—Belapeč kot za povzdigo prometa jako koristno z največjim veseljem, izreka pa obenem nado, da ne bo treba interesentom plaćati 30'/i stroškov vpeljave, ampak da bo tudi ta del stroškov prevzela državna uprava sama. Za slučaj pa, da se to vendar ne bi doseglo, je pripravljena mestna občina trpeti oni del gradbenih stroškov, ki bi prišel na njo po davčni moči v razmerju z drugimi prizadetimi občinami in sicer v 10 letnih enakih brezobrestnih obrokih. Pri tem pa izreče občinski odbor te nujno prošnjo, da bi se zveza s Školjo Loko no odcepila od Kranja, ampak od železniške postaje na Trati, kajti na eni strani je zveza s Trato eminentnoga pomena za celi škofjeloški okraj, ker gre ves promet iz celega okraja akoraj edino le preko te postajo, na drugi strani je pa kraj Trata t tvojo vedno naraščajočo obrtjo in prometom tam zate že zelo važen faktor v interurbaneui in tpioh vesoljnem prometu. — Zupan poroča o oddaji dela naprave novih mostnic čez «Lahov most* potom minuendo licitacije za K 34*50 od m". — Prošnje za sprejem v domovinsko zvezo se po predlogu župana rešijo. — ?o Nerodni pingvin bojazljivo pomika tolsto telo med pečinami... Samo ponosni Hudournik šviga smelo in svobodno nad morjem, sivim od pen. Vse mračneje in nižje se spuščajo oblaki nad morje, in valovi pojejo in plešejo navzgor, gromu nasproti. Grom grmi. Valovi se penijo od gneva in jedjo in se prepirajo z vetrom. Tu jih zgrabi veter s krepkim objemom in jih meče v divji zlobi na pečine, da se razbijejo in na vse strani brizgnejo gromadne mase. Hudournik šviga s krikom, črni streli podobnim; zdaj ko blisk preletava oblake, zdaj se dotika s perotmi morske pene. Glej ga, kako se nosi, ko demon — oholi, črni demon burje — in se smeje in plače . . . Smeje se oblakom, plače od radosti. V gnevu groma sluti že davno utrujenost, prepričan je, da ne skrijejo oblaki solnca — ne, nikakor ga ne skrijejo. Veter piha, grom grmi... Morje lovi strele, ki švigajo iz oblakov, in jih gasi v svoji globini. Ko ognjene kače se vijejo v morje in izginjajo v njega brezdnu. Burja 1 Skoro nastopi burja 1 Smeli Hudournik pa ponosno šviga med bliski nad zdivjanim morjem in venomer kriči ko prerok pobede: ,Naj le še tilneje razsaja burja I predlogu ubožnega odteka te dovolijo neksterim osebam mesecoe podpore, — Glede tstosnovaiuh napadov «Slovenca« na tukaj sne ga sodru adjunkta g. Deva te sklene soglasno resolucija, t katero te z ogorčenjem obsojajo te napadi. — Predstojeće obvestilo te nam je poslalo »sled posredovanja g. zupana Nika Lenčeka, ta kar te omenjenemu gospodu ntjtopleje zahtaljujemo. Seja občiiskeat odbora radovljlikegt dae 8. t tt. Predseduje župan g. dr. Vilfan, navzočih 12 odbornikov. — Sklene se napraviti na pripravnem prostoru javno pralnico in se zato županstvo pooblasti, da da izgotoviti potrebne načrte, pri čemer te je ozirati na kraje, kjer že take pralnice obstoje. — Glede podaljšanja vodovoda pod metto te sklene, da te najprvo ntpravi proračun stroškov in nato takoj sklepa o napravi. — 13 Šolskih otrok se obdari z vso obleko iz obrestij ustanove gospe Hočevarjeve. — O prošnji za podporo c. kr. pletarski Šoli, katere velik pomen občinski odbor v polni meri pri poznava, se bo sklepalo pri prihodnji sej«, ko bo na vrsti občinski proračun. — Sklene te poprtviti streho pri mestni ubožnici. — Podobar g. Vurnik je izdelal model za monumentalni vodnjak, ki se ima postaviti na Glavnem trgu. Model je jako lično izdelan in predstavlja radovljiški grb ter podobo gospe Hočevarjeve, koji na čast se bo gradil vodnjak, za kar te bo gotpa Hočevarjev.! posebej prosila. Stroški tega kameni tega vodnjaka so proračunani na 2.192 K. Občinski odbor ta model enoglasno odobri in poveri delo g. Vurniku, ki obljubi vodnjak izgotoviti spomladi. Model se za nekaj časa razstavi v izložbenem oknu trgovine O. Homann. — Seji je prisostvoval tudi okrajni glavar g. O. pl. Detela. Na Jesen cah ne morejo Izvoliti — župana Minuli torek bi se imela v rs iti županska volitev, toda do volitve sploh ni prišlo. Pri zadnji volitvi je podala tovarniška stranka po Pongratzu izjavo, da te nobene volitve ne udeleži več in zahtevala razpust odbora. Mislilo te je, da bo tovarna konsekventna in da bo vztrajala na tem stališču, pa motil bi se, kdor bi to mislil. Tovarniška si ranka je sedaj po svojem zastopniku izrekla, da ne nasprotuje, če se izvoli županom prejšnji stari župan Jože Klinar, samo za občinskega tajnika, naj se nastavi neki Demšar iz Maribora, strasten nemčur in znan po tvojem rogoviienju v Novem mestu, odkoder jo je moral odkurili. To je bilo preveč celo klerikalcem, ki so povdarjali, da jim je sedanji obe. tajnik Hunier ljubši in da no morejo tega sprejeti. Pohvaliti moramo tu javno g. (\ hulja, ki se je eden prvih oglasil proti tej nakani. Čast, komur časti Vprašanje nastane tedaj, kaj se bo sedaj zgodilo. Po našem mnenju bi bilo najumest-nejše pametno zbližanje obeh slovenskih strank pri v ditvi župana in tudi pri morebitnih novih volitvah, da se skupno premaga predrznega vsiljivca — Nemca. Radi jeseniškega dogovora med Nemci in klerikalci je bil na Dunaju dr. Eger, o katerem ve /.udnji čas 'Slovenec* toliko pisali. Poroča se nam pa, da je bila Egerjeva pot na Dunaj — k Šušteraiču. Eger kot vodja kranjskih Nemcev je Sušteršiča obdelaval, da bi se še nadalje vzdržal nemško-klerikalni dogovor na Kranjskem. Moža sta te dogovarjala, da mora na Jesenicah na vsak način ostati ta kompromis, če treba za vsako ceno. Dva dni po prvi volitvi župana je prišel državni poslanec Pogačnik na Jesenice — skoro gotovo poslan od Sušteršiča in Egerja — in je vnovič posredoval Posledica je bila, da sta Lukman in Traperi preko glave Pongratza, ki se je bil izrekel za razpust obč. odbora, jela posredovati pri klerikalcih, da se voli županom Jože Klinar, samo za tajnika naj se nastavi nemčur Demšar. Tukaj se je tedaj jasno pokazalo, da takoimenovana tovarniška stranka ni ne savska, ne Pongratzeva, ne Lukmanova, temveč — nemška. Več o tem hočemo pisati v eni prihodnjih številk. Mestno županstvo t Kranja razpisuje službo občinskega tajnika z mesečno plačo IGO K. Prošnje je vložiti do 15. decembra 1.1. Telovadno društvo Sokol i ženskim oddelkom priredi v soboto, dne 23. t. m. v posto-nh »Narodne čitalnice* bratski večer z naslednjim sporedom: I. Goer-dame (Srčna dama). Veseloigra v enem dejanju. II. Ples. (Pri plesu svira slavni Ljubljnnski sextet.) Začetek točno ob 9. uri. Vstopnina 60 vin. za osebo. Vse p. n. članice, člane in prijatelje društva vabi k najmnogobrojnejši udeležbi. Odbor. Občni zbor olepševalnega društva v Kranju se vrši dne 17. novembra 1907, ob enajstih dopoldne v dvorani mestne hiše v Kranju. Na dnevnem redu je tudi izprememba pravil. 0 dijaškem konviktu t Kranja. Dosedinji vodja tega konvikta, g. prof. dr. Jos. Debevc je odložil svoje mesto. Namesto njega je ljubljanski škof imenoval kapelana g. Iv. Barleta. Radovljica dobi zopet oddelek finančne straže, in sicer je imenovan za nadpazmka ondod gosp. Peter D r i a j iz Novega mesta. Električna naprava v Radovljici. Na prošnjo Frana Zupanca p. d. Gajhna, posestnika na Lan-covem, da bi se mu dovolila zgradba električne naprave ob Bohinjski Savi v svrho preskrbe mesta Radovljice z električno tilo za tvetilne in obratne namene, je c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici razpisalo komisijski ogled in obravnavo na dan 18. t. ta, to je na ponedeljek, t sestankom ob 1 ,10. uri dopoldne pri Gajhnovi vodni napravi. D stri j > v I /dni bolnišnici v nedeljo zjutraj or> H. uri Jožef Zaplotnik, dijak četrte šole na kranjski gimnaziji. Zadnji torek je bil se z drugimi •lijaki na irprehodu v Naklem. V sredo je obležal. Vnelo te mu je slepo črevo. Soboto zvečer so ga pripeljali v bolnico, kjer je bil operiran; drugo jutro je pa Ldihnil. Rajoi jo bil doma na Letenit ah župnijt Gonče pri Kranju, iz tnane Kleraenčeve Mit« Poročil sc jc v Ljubljani, 4. t m., g. Ivan Novak, posestnik in trgovec v Št. Vidu pri Lukovici, z gdč. Minko Osolinovo, hčerko gosp. Antona Osolina, posestnika in tč. obč. predstojnika v Št. Vidu pri Lukovici. Bilo srečno! Regulacija ozemlja bohinjskegt jezera. Kakor s? poroča, te je vršil dne 24. oktobra letos ob bohinjskem jezeru ogled v tvrho presoje splošnega regulacijskega in uravnalnega načrta ozemlja bohinjskega je/era. Napravo tega načrta je provzročil okrajni glavar g. pl. Detela ter a tem rešil ugodno zazida vanje cele okolice imenovanega jezera. To bo zdaj prvi slučaj, kjer te je pravočasno skrbelo za to, da se bo ta, lepo prihodnjoit obetajoči kraj začel sistematično in pravilno urejati ter zazida-vati. — Regulacijski načrt je izvršil po naročilu okrajnega glavarstva g. Ciril M. Kocb, arhitekt v Ljubljani. Presojevalna komisija se je izrekla o načrtu zelo pohvalno, tako da osnutek v celem obsegu splošno ugaja. Arhitektoničnl, sanitarni in prometni oziri so tako rešeni, da bode bohinjsko jezero, ko bode enkrat zazidano, krat naši lepi Gorenjski, tujcem pa brezdvomno priljubljeno letovišče. Mlekarska zadruga na Kranjskigori je zmrznila. Bila j. klerikalno podjetje. Prvi doktor prava izmed abiturijentov kranjske gimnazije, g. Beno Labothv, c. kr. sod-nijski avskultant pri okrožnem sodišču v Novem mest", je bil dne 14. t. m. v slavnostni dvorani dunajskega vseučilišča promoviran. Nesreča na kamniški železnici. 10. t. m. zjutraj so našli na tiru kamniške železnice pri Tavčarjevem dvoru povoženega delavca Luko Tumiua. Vlak mu je odtrgal roko in poškodoval nogo. Prošnja. Kjerkoli te najde v Savi moški utopljenec, naj se blagovoli takoj brzojavno naznaniti Županstvu Ovsiše, Pod na rt. Deželna zveza za rajski promet na Kranjskem v Ljubljani opozarja, da so pri nji na razpolago vse tiskovine in pristopne izjave za hotelsko družbo € Triglav*. Na željo se vpošljejo interesentom slike in načrti lepega hotelskega podjetja na Bohinjski Bistrici. Vljudno se vabi vsakega, da pristopi k temu domačemu podjetju, ki je neprecenljive važnosti v gospodarskem oziru. Pristopi se lahko le še do 15. decembra t. 1., ker se potem skliče ustanovni občni zbor. Vlak je povozil v Eiyju (v Ameriki) Janeza Šuštarja, doma iz cerkljanske župnije. Truplo je bilo tako razmesarjeno, da so splošno mislili, da je ponesrečeni kak Finec ter ga je tudi finski pastor pokopal na svojem pokopališču. Šele pozneje, ko so Šuštarja pogrešali, so truplo izkopali ter ga izpoznali. Staroslovenski grobovi v bohinjski Srednji vasi. Nad Srednjo vasjo na Žalah (staroslovenska žal pomenja grob) je odkril kustos deželnega muzeja dr. V. Šmid23 staroslovonskih grobov, ki so po večini imeli precejšnje število lepih priložkov. Nekateri mrliči so imeli po dvoje in več (do osem) senčnikov (Schlafenringe), bronastih in srebrnin obeskov, ki imajo eden konec zavit v podobi črke S. Senčniki so karakterističen okrasek, ki se dobi edino le v slovanskih grobovih ranega srednjega veka. Poleg senčnikov se je dobilo v grobovih se precej uhanov, med temi nekaj z grozdnatim steklenim obeskom in dvoje srebrnih uhanov z lepo okrašenimi obeski v podobi polmesca. Več mrličov je nosilo tudi prstane, eden tri, drugi celo štiri. Pioluni so bronasti in srebrni, masivni ali tenki, gladki in okrašeni z raznimi ornamenti. V arheo-logičnem oziru je zelo znamenito to, da so prstani in senčniki zelo različnih oblik. Dobilo se je tudi četvero bronastih zapon, okroglih in ena četvero-oglala, ki je ornamentirana. V enem grobu se je našel pri ženskem mrliču niz steklenih biserov in prstan z vloženimi kamenčki. — Najbolj zanimivo je, da se je med narodom ohranila tradicija, da so svoj čas pokopavali na Žalah kristjane, na drugem koncu vasi na Podonjičah pa pogane. Deželni muzej je kopal tudi tu in zasledil dvoje sla« roslovenskih grobov. Ostali grobovi so bili že razkriti, ker so jemali na tem kraju pesek za zidavo več hiš. — Grobovi so iz dobe Karla Vel. in so njihovi okratki najbolj sorodni onim iz staroslavenskih grobov na Bledu, četudi se v marsičem razlikujejo od njih. Zelo so glede nekojih oblik drugačni od grobov iz Mengša, ki pripadajo takozvanomu Ketlaškemu tipu (Keltlacner Tvpus po kraju Kettlach pri Glognici na Nižjeavstrijskem). Ta tip ju osobit karatanskim Slovencem, kranjski tip %c pa razlikuju ne samo od karatanskega, ampak deloma tudi od panonskega na Hrvaškem in vzhodnem Štajerskem. Podružnica dražbe sv. Cirila is Metoda za Savo, Javoruik in Koroško Belo priredi dne 17. novembra 1907, ob 7. uri zvečer v prostorih go-stilne «pri Jelenu* veselico s sledečim sporedom: I. potje pod vodstvom g. K. Lorenza; a) I. La- bunar «Pozdrav», poje mešan ibor; b) I. Baptista «Ro*ici», poje mešan zbor; r) Vilhar «0j z Bogom t» planinski avet», poje moški ibor; d) «Na Gorenjskem je fletno» (narodna), poje mešan ibor; e) Koerster «Njega ni», poje moški zbor. II. Igra •/enski Otelo». Moderna drama v treh dejanjih. HI. SI. tovarniška godba na lok. IV. Šaljiva posta in srečolov. Vstopnina: I. sedeži 80 kr, II. sedeži 60 kr., III. sedeži 40 kr., stojUče 20 kr. Ker je ćuti dobiček namenjen v prid božićnici otroškega vrteča nn Savi.se preplacila kakor tudi drugi darovi hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi uljudno vabiodbor. Miti zastrupila otroka? Marijana Rozman iz Križev, €Rebrova» tovarniška delavka v Tržiču, je imela v reji svojega nezakonskega šestletnega sina Franceta v Vižmarjih hiš. št. 24. V soboto, 9. novembra t. L je prišla obiskat dečka, dajala mu je «toćko» v uita in nato odšla. Dečku je jelo slabo prihajati ter je 11. novembra ob pol 1. uri ponoči umrl. Sodi se, da ga je mati zastrupila. — O za-vratnem umoru v Vižmarjih se nam še pojasnjuje: 38 letna Marijana Rozmanova, delavka v tovarni na Slapu pri Tržiču, je imela svojega šestletnega nezakonskega sina Frančiška na reji pri Ani Novakovi, katerega je običajno obiskovala vsaka dva meseca. Novakovi je plačevala za vzgojo 12 K na mesec. Tudi 9. t. m. ga je prišla obiskat in prinesla denar. Ko je popoldue odšla iz Vit-marij, je krenila ob železničm progi proti Ljubljani, češ, da gre obiskat gredoč še neko prijateljico v bolnišnico. Kakih 300 korakov daleč jo je spremil tudi sinček, kateremu je nekaj dala, da je povžil med sladkorjem, potem pa se je vrnil domov. Že proti 4. uri popoldne mu je začelo prihajati slabo, po polnoči pa ga jo začelo tuko zavijati po trebuhu in je začel tudi bruhati, da je ob polene že izdihnil v hudih bolečinah. Ker je bila stvar zaradi teh okoliščin zelo sumljiva, sta jo začela takoj drugi dan šišenski orožniški stražmešter g. Karel Koppitz in titularni postajevodja Fran Sprcitzer zasledovati. Rozmanovo sta sledila do Tržiča, kjer sta jo aretirala. Pri njej sta dobila v skatulji spravljen strup zoper podgane, od katerega je zverinska muli dala v sladkorju zavžiti a\ojemu sinčku. Rozmanova taji umor, a je izključen vsak sum, da bi bi ne bila izvršila ostudnega zločina. Aretovanta je mul a ljubimca, ki ni bil oče zastrupljenega otroka in je bilo najbrž to povod, da se ga je mati iznebila, vsled Česar bi ji bila olajšana pot do možitve. Osumljenka se je baje večkrat nejevoljno izražala, zakaj da ni kake hude bolezni, ki bi naj vsaj njenemu sinu vzela življenje. Zagovarjati se bode morala pred ljubljansko poroto zaradi hudodelstva zavratnega umora lastnega sina. Ponesrečil se je dne 9. t. m. — kakor nam poročajo — na Štularjevi žagi na Jezerskem Gregor Polajnar, ki je nato šel k zdravniku v Železno Kapljo, da mu obveže zmečkane tri prste leve roke. Bolečine so bile hude in poškodovanec je nehote stokal, na kar se zdravnik zadere nad njim: Hali s Maul, verfluchtes kranerisehes Schvvein I K tej burovosti ni treba nobenega komentarja. Kranjski, oziroma slovenski denar je pa dober, gosp. dr. Hrastniggl Na lovu obstreljen in nevarno ranjen je bil preteklo nedeljo v lovišču Franceta Kocjančiča, občina Mošnje, od nekega lovca gonjač posestnikov sin Janez Bohinc. Ranjenca so pripeljali v deželno bolnico v Ljubljano. Ihanski in dovški lov. Ze lani se je — kakor poroča «Kamuičau* povpraševalo, kdaj pride ihanski in dovski lov na dražbo. Zdaj pa lahko povemo, da poteče baš letos objestnim Tirolcem lovska najemna doba, in sicer koncem decembra. Na to se že zdaj opozarjajo prijatelji lova, zlasti Ljubljančani, ki imajo bli/.u in tako ugodne prometne zveze. Lov je lep in rugat. Prav veliko je zajcev, vrhuUga so večkrat najde kaka srna, spomladi pa je mnogo divjih petelinov. V nižini za Bistrico in Savo so jerebice, prepelice in sluke, pričetkoui zime mnogo divjih rac. Lov pa že zdaj skušajo dobiti Tirolu zase brez dražbe. 0 tem lahko navedemo tipičen slučaj teh ljubezojivih tirolskih fabrikantov. Ze v zgodnji spomladi je tvor-nicar J. O. poslal ihauskemu županstvu slovensko ponudbo — celo slovenski znajo Tirolci, kadar upajo kaj doseči! — ter izjavil, da je pripravljen povrniti vso škodo, provzročeno po zajcih in dudali dotedanji najemnini, ki je znašala 190 K, še 110 K (kako dobrotljivo!), samo da bi ne bilo dražbe. Seveda tej czvelićalni» tirolski dobroti, ki hoče vedno triurniirati nad svojimi uspehi, ihansko županstvo ni hotelo zleteti v naročje, kar je gotovo pričakoval dotični tirolski tvorni car, temveč rajše zavrnilo to ponudbo s pripombo, da bo že o tem ukrepal bodoči občinski odbor, dobro znajoč, da pride dražbenim potom svojega lova do boljših dohodkov (domžalski lov prej 40 K, sedaj 191 kron, dragomeljski prej 60 K, sedaj 336 Ki) Sploh pa hočejo imeti Tirolci od nas vse za smešno nizko ceno, sami pa sramotno slabo plačujejo svoje s 1 o-venske delavce, potem se pati domišljavi Tirolci še ponašajo, da so samo oni — edel, friseh und lnuuler. Močno je želeti, da preide ta krasen lov ihanssi in do vam v slovenske roko, da se ne bo — kakor si poceui Zeli — to tirolsko bahaško komediiantstvo zveralo po slovenskih hrib.h in nižavah. Zato naj bi slovenski lovci storili vse, da gn vzamejo Nemcem in opozarjamo^ na to posebno «Sloveruki lovski klub», ki ima namen, varovati slovroski značaj lova na Slovenskem. Državni poslanec Hribar je imel v nedeljo v Ljubljani shod, ki je bil jako dobro obiskan. Na tem shodu so bile ovržene razne Šusteršičeve trditve gledć srednješolskega vprašanja, belokranjske železnice i. t d. •Slovenske Matice-. Odbornik dr. Iv. Tavčar poroča o pravdi prof. v. p. Iv. Jesenka proti »Slov. Matici*. Sodnijska obravnava se je predložila za 14 dni. Izvršujoč svoj knjižni program, sklene odbor proslaviti 400 letnico Primoža Trubarja s slavnostno akademijo in izdajo «Trubarjevega Zbornika*. — 100 letnica rojstva dr. Janeza Blciweissa se istotako proslavi s posebno »Spomenico*. — Povodom upokojitve Matičnega častnega člana, vseuč. prof. dr. V. Jagičn, izide v «Knezovi knjiž niči» poseben spis. — Sklene se, da se vsi Matičini uradni spisi kolekujejo z narodnim kolkom. — Tajnik poroča o raznih prošnjah za podarienje založnih knjig in o izpremembah poverjemštev. — Nova povcrjeniđtva so se osnovala: pri Sveti Trojici v Slov. goricah, v Skednju pri Trstu, v Sv. Križu pri Križevcih, v $r. petru pod Sv. GT«m», v Črnem lugu na Hrvatskem, v Spljetu, v Zati-Čini. v Semeljcih v Slavoniji, v Podčetrtku, v Senju, v Šempasu in v Pragi II. poverjenistvo. — Za 1.1. je poravnalo udnino 2028. za leto 1908 11 udov. Od zadnje seje sem je pristopilo vnovič ali na novo 191 udov in dva ustanovnika. Konstatira se vnovič, da srednješolci in učiteljiščniki plačujejo kot naročniki za društvene publikacije le po K 2*—. Visokofiolci plačujejo kot redni udje K 4*— letnine. NOVO zdravilo proti da vici (difteriji) je «(loči anoza>, nek prah, katerega se vsi pije v grlo s posebnim strojem. Sredstvo pa baje gotovo vpliva. Na Dunaju zdravi ž njim profesor Eschorich. Modri tiskarji. V Konigsteinu na Saškem se je dogodil v tamošnji tiskarni sledeči zanimivi slučaj : Za trak na vencu so bile naročene sledeče besede: »Počivaj v minil — Do svidenja! Naro-čdelj je nato lir z o javil, da se ima k «Do svidenja* še pristaviti *v nebesih*, ako ima Še prostor. In zares! Na traku je stalo zapisano: «Počivaj v miru! Do svidenja v m besih, ako ima še prostor U Podoben slučaj se je zgodil, ko je naročitelj naroČil trak s sledečim: »Počivaj v miru! na obe strani*. Zanimiv razpor se je pojavil v znani bavarski vasi Oberammergau, kjer vsako leto predstavljajo v velikem, nalašč za to postavljenem gledališču, trpljenje Kristusovo. Vodil je te predstave že leta in leta Gvido Lang, kateri je tudi predstavljal Kristusa. Lani pa je imel nesrečo, da so ga na-prednjaki kandidirali v bavarski deželni zbor — in letos so ga izbacnili iz pripravljalnega odbora za pasijonske igre. Kot napredni kandidat ni več vreden predstavljati Kristusa. Izpred deželnega sodišča. Tovarša ni pustil aretirati. Občinski stražnik Nace Koritnik na Jesenicah je hotel zaradi nočnega razgrajanja na cesti med Savo in Jesenicami aretirati tovarniškega delavca Franceta Pipana. Temu s>o se uprli nnw.oči fantje, zlasti se je za Pipana zavzel Ivan Eržen, tovarniški delavec v Grobljah, tako da ga je moral izpustiti, zato je stražnik Erženu napovedal aretacijo. Hotel ga je ukloniti, a temu se je aretovanec branil, Sla sta k vratarju tovarne na Savi, da bi ga tu uklenili. Ker se je Eržen temu branil, potisnil ga je stražnik na zofo, fra trdo prijel za vrat, da je Erženu zaprl capo, vsled česar je bil Eržen primoran, z rokami in nogami mahati okoli sebe, da bi se ga bil otre- •el Sel je potem mirno • stražnikom, in kar je bilo dognano po pričah, da je bil Kiten res v opasnem položaju, ko ga je stražnik davil, je bil obsojen le na tri dni zapora. Slab izgovor. Marija Florijančič je služila v Kranju v Splihaiovi kavarni. Kmalu potem, ko je Florijančič zapustila službo, je pogrešila gospodinja 25 metrov kontenine, pa tudi natakarici Julijam Maček je izginila 3 K vredna bluza. Nastal je opravičeni sum, da je odisia služkinja izvršila tatvino. Res je Marija Florijančič poslala nazaj bluzo in 11 ol risali, za katere gospodinja še vedela m, da so j. bili vzete. Obdolžtnka taji, da bi bila ona vzela aotenino. Glede drugih reči pa trdi, da jih je pri odhodu v naglica pomotoma seboj vzela. Obsojena je bila na 3 mesece težke ječe. Listnica uredništva. — N a B1 e d! Podani dopis bodemo uporabili o tvojem tasti Darlia. I. laka« darov, poslanih na Dijaško kuhinjo v Kraajii od 3. sept. do 14. nov. Ib07: Profesor Peterim 40 K namesto «fantovščine*, župnik Fr. Bonceij v Železnikih 2 K, dr. Karol Savnik na Dunaju 6 K, Fr. |s> piotmk iz Letenc za leU li*0ti/7 in ml,6 20 K, Feri \\ili.m. »upitan v Sulim 5 K, kaz. zad. Cankar ca. Drinovc 6 K (po dr. Kuharju), po istem kaz. zad. Debelak ca, Jalcn 10 K, župnik Jem. Hamove« v Poljanah letni prispevek 50 a, dr. Schmiermaul, zdravnik, in Al. Seliskar, c. kr. sodnik v Sevnici ib K, Bolća bi. -bamjue Polonaue*, 2» h, notar A. Slamberger 1 h, profesorski kolegij za oktober 10 K, goepa Jelena Pavilar v Kranju 50 K, mestna obćina škoija boka letnih 60 K, iv. Hajdić za 1907/8 30 K, dr. Antun Arko v Skofji Loki 10 K, inženir V. Polak v Trticu 20 K, meščani sa već mesecev skupaj 48620 K, kaz. pora v. Hogelj-2un 10 K (po adj. Antlog«), t laika nabrala 1 88 K, druga družba dodala še 82 h, skupaj -2 20 K, Bolća za koledarček 2 K, Hud. Kokalj v Kranju 20 K, obema Smlednik za 11KJ7 SO K, kaz. por. Cerne-Uraisar 25 K in ZormanBobnur 20 K (oboji po adj. Antloga), Tomaž Potočnik, župnik na Breznici 4 K, Jos. bonceij, trgovec v Železnikih 6 K, Fr. Peterim, sodnik v Kranjski gori 10 K, V. Aljamič, župnik na Dobravi 20 K, M. Poč v Komendi 4 K, od komisije na sv. lostu 40 h, Mai. Sersen, posestnik in gostilničar mi Skaručni 2 K, Jan Pfajfar, župnik v Javoijah 14 K, akcijska družba pri Pusčavniku 8 K, meščani za november 3360 K, prof. kolegij za november b K, H. Sutner v Ljubljani letnih 20 K, dr. Fr. Kogoj na Jesenuah 3 K, Bolća 6 K, V. Požgaj letni prispevek 8 K, Ant. Treven na Jesenicah 20 K, Ana Jelovcan v Stan Loki 2 K, Uilh. Fucns v Kokri 80 K. Odbor se zahvaljuje iskreno za poslane dnrovu ter prosi vse prijatelje dijaške kuhinje, da jo po svojih močeh podpirajo, spominjajoč se je z izdatnimi doneski. Loterijska srećka dne 9. novembra 1.1. Trst 72 90 >i 32 88 nove niče, P. n. slavnemii občinstvu mesta Kranja najuljudneje naznanjam, da sem otvorll V Kranju, na glaVncn trgu (nasproti župne cerkev«; mesnico ter si bodem prizadeval cenjene gospodinje z najboljšim mesom v polno zadovoljnost poatreči. 186 3—a Cene zinonie. Za obilni obisk se najuljudneje priporoča KAROL PETRIČ maear. ■e bliža in starini ugibajo, s čim bi razveselili svoje otroke J. Kocmut Glavni tx*fg cerkve Kt*caxajj poleg larne Daril letos si. občinstvu za nakup Miklavževih daril svojo izredno veliko zalogo najmodernejših igrač, n. pr.i raznih družbinskih igor, Tivoli, Balma Eka, lah, mosaik, tiskarne, Richterjere samnite kocke i mostom i. t. d. ter razne zabavne igre in se več drugih igrač. Daljo priporočam razne novosti za darila, kakor: kasete, albume, steklene vaze, moderne denarnice m listnice; plamen papir v kasetah, razne okvire a a slike, moderne spominske knjige, pisalne mape in različne pisalne stvari. m i Cenjenim damam pri-poročam novosti za ročna dela, kakor pred tiskarije na platno ter vse zraven spadajoče predmete. Proseč mnogobrojnoga obiska trgovine beležim spoštovanjem J. Kocmut. Za Miklavža In Božič ■a bode prodajalo po iavan-radno nlaki oanll 49 76 jVt. Kant V Kranju »inporot-« slavnemu ntuSitstvu v nakup otroške vozičke od 6 gld. - do 10 gld. M U-l« košarice in kovčeke kakor tuđi razno galanterijsko in špecerijsko biago po najnižjih cenah, na debelo in drobno. Fateol redilna krma za prašiče. 1 zavoj 10 kr. Andropogon steklenica gld. 150, najbolje sredstvo za rast in proti izpadanju las. M7/oasovo, Karte za Igro. Palice, Srnjce In nogavico, čepice za dedke In odrasle, 'Pipe za sode najboljše kvalitete (Elbenplppen). Najboljše strune za gosli, citre in kitaro. Pelinkovac liter 1 goldinar 20 krajcarjev. Preblavica (Preblau-Sauerbrunn) __1 zaboj gld. 50. Samo 6 dni j(aV«-J(e bogata. SžggSSSSSgS Se uljudno priporočen 0. Bernatovič. wurAMJ&. AinSUuSeve.^ oMA'il«' isMr9 ros iiiBsSwnisfWiiinrir]iT%ae Podpisana tvrdka si usoja udano javiti, da bode v pondeljek, dne 25. novembra v Kranju na glavnem trgu v hiši gospoda Pavšlarja otvorila nanovo urejeno H I & I K O svoje glavne modne trgovine iz Isjubljane* S tem želi ustreči mnogim željam velecenjenega občinstva v Kranju in okolici, ter bode imela v zalogi najnovejše modno blago, vse vrste potrebščine za šivilje, kakor bode tudi upeljala že v Ljubljani dobro znani salon za moderne damske in otročje klobuke. Ker je moralo dobivati velecenjeno občinstvo dosedaj te vrste blago le v Ljubljani, se nudi iskmu sedaj z ozirom na to lepa prilika za nakup v novo otvorjeni filialki v Kranju. — Dobro in iino blago, strogo nizke cene, točno postrežbo naprej zagotavljajoč, prosi to objavo blagovoljno na znanje vzeti in se priporoča v blagohotno naklonjenost cenjenega občinstva veiespoatovanjem modni salon in trgiviaa um b'i i A. Vivod- Mozetič, modnoga blaga Ljubljana, Stari trg 21. ■ Modna trgovina Pavel Magdić, Ljubljana, Prešernove al. 7 Svilnato blago bar luni, pilil in ttnčfe Čipkasto hUgo, pajćolant, ćipkaiti ovratniki, ćlpke, vlozai, avllnate ▼tunina. Jabota, Fichu«, damtki ovratniki In kravat«. Svilnati In bariunatti trakovi ?ium\v\i, nrHiinorc, resice, arspitcc ■■ lisri Krepi In flori na žalovanja. Hite In srebne mlet, tipke In Inore. erpo 1* avlle« dlfjlc lan volno. Nogavica ta dama, dekleta in otroke. Jopice, hlačke, otročje perilo In 186—16 odeje za vozičke, Oprava za novorojenčke, posteljne podloge Iz kavčuka. Um. u Suatte. |if»m: ii mm Oumbl In različne Igle Različne podloge to potrebščine ta krojača in Šivilje Jdnjskt čip^t, vej t nt čipke in vložki. Pajoolanl aa navaata, mlrlovl venol Dama ko perilo, spodn ja rila. pred-pamlki tn opalne cblce. Modrci in potrebiCIne za modrce. $lace-rokavice in rokavice za uniformirana, pletene, letne in jimslre rokavice. Kopalno perilo, diSavt, silno usma vida. Krtače ta obleko, glavo i a tobe. Srajce ta gospode m deJke, spodnje h laća. ovratniki, zapestnice, naprsni ki in žepne rute Prava Jagrovo normalno parilo, trioot-arajce, jopice In hlade. Mrežaste In potne jopice, srajce, čepice in šport-pasovi, Jfogavice, naranjmee, odeje in blazine za potovanjt. Kravat«! flMinol aa maneete. Za lovee; telovni 1, nogavice, roka-vice, do olenice. Ogrevala ja kolena, meče, prsi, ^rbet, trebuh m glavo. Nahrbtniki, ovratniki, robci. Narodni trakovi in zastave, narodne čepice, torbice in drugi domaČi narod r.l izdelki i. t. d., 1.1, d. ftAOnnill Berite novice, ker so UUapOa: za vas vame ln ko rlstne! Razpošiljam po poitnem povzetja za 12 K 50 vin. krasno, dobro in moderno opravo katera obstoji iz sledečih predmetov: Fina bala aH barvasta srajoa it. ?. Dobra •podnje hlače. Lopa spalna srajoa. 1 Ovratnik po ielJL Krasna kravata, lpar trpežnih nogavio. Močna brlealka. Izvrstne na-ramnioe. 3 dobro žepne rnto vse v .4katlji lepo aranžirano. Hazposiljam z obratno pcito. Ako hi kaj ne ugajalo, vrnem denar nazaj. L j 1. il 12*2—21 Tonnies tovarna za stroje, železi« in koviriniivarna c Izubijani priporoča kot posebnost žago in vse stroje za obdelovanje lesa. Pran c i s-t ur bi ne osobito ta žagihe naprave zvezane neposredno I vratilom. S iis •1 r > 11 -. • 11 - rS I r • r k i plinski m o t o r i, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro. Večkrat premiranol Glinaste peči 198—86 štedilnike, banje za kopeli, kakot tudi kipe, vaze in druge glinaste Izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča Avgust Drelse prva In največja tovarna peči in glinastih izdelkov v Ljubljani. urar oa Jesenicah štev. 19 priporoča svojo veliko zalogo pravih švicarskih žepnih ur vsake vrste, dalje budilke, ur« na nihalai aratana in verižice, po najnižjih cenah. \mš Popravila M se izdelujejo v lastni delavnici, ter sem zmožen po moji blizn 20letni skutaji vsaka tudi najtežja popravilo izvršiti natančno in po nizkih cenah. Popravljajo se budilke po 80 vin. do 1'4U K. Žepne ure od K 1*20 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno precizijsko uro „INTACT". Kolesarske potrebščine NM. Ako želite imeti uro res dobro popravljeno jo ne dajajte takim, ki urarije niti izudeni niso. 17—41 Ludovik Borovnik puškar v Borovljah (Ferlach na Koroškem) te priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pni- za lovce in strelce po najnovejših si temih pod popo nun jamstvom. Tudi predeluje stare samokreanice, vspre-ema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvriuje. Vse puške so na c. kr. preizkusevalnici in od mene preizkušene. 181 52—d IluatPovnnl oenllcl zuMtonJ. Nova galanterijska, norimberška ln modna trgovina Antona Adamiča v Kranju aaspr. grapa y. SottPtrja ml na$pr, orarja X. Minerji ml priporoča svojo veliko zalogo ravno doilih vsakovrstnih i>ou aa damo in do-« klioe od 2 gld. naprej, garniture aa otroke, railične č-esploe aa damo ln gospode, dečke ln deklioo •a Klobuki za dame in gospode najmodernelših vrst, galoše prave ruske, g Največja izbira krasnih kravat, vratnlkov, prsnlkov, zapestnic, srajc i. t d. q AinduriM ntajtiovejae obilice*. ~ Spodnja krila za odrasle in otroke. - ? Tovarniška zaloga otročjih vozičkov in kovčegov za potnike. Vsako-ho vrstne toaletne predmete. Šolske potrebščine i. t. d. w 52-88 Zunanja naročila se pošiljajo točno! Prepričajte se o nizkih oonah in solidni postrežbi. Najbolje je najceneje. o p a ee u Pod to znamko je apozuau prodajalne, Sing 3ft 52—42 v katerih se prodajajo samo Bingerjevi Šivalni stroji en t er Ko., akc. druž. za Kranj, glavni trg 192. Zaloga olja, šivank in posameznih delov. Nad 5000 fllljalk po vsem svetu. stroje S O) ca ■ -2 'Z. t) (9 Tiskarna I. Pr. Lampret priporoma O ►O O 9- m«WM *«■•'•- - - —r' - - ________T.1"" ' *• Najcenejša in najhitrejša vožuja je s paniki jSovernoneiužkega Lloyda' iz bremen* v ]few-york s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilbelxn II., Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilbelm der Grosse. — Prekomorska vožnja traja 5 do 0 dni. Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Izubijani edino le pri EDVARD TAVČAR-JU t Kolodvorskih ulicah it 35 nasproti občeznane gostilne «Pri starem TlSlerju». Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila tono in brezplačno. Postrežba poltena, reelna in solidna. Potnikom, namenjenim t zapadne države kakor: Coloraba, Meziko, Californija, Arizona, Utah, VVvoming, Nevada. Orcgon in VVashington nudi naše diuUvo posebno ugodno in izvanredno ceno rož Oaldeutoa. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bal t i m ore in na vse ostale dela iveta, kakor Brazilija, Kuba, Buenos Aire*. Colomho. Singapore, v Avstralijo itd. itd. 228—bH vizitnice, zavitke iA. & ®mmmm<šmw®m&mwmwm 1 17). ^odfcrajsck Mier u dame li gospode Izubijana, Sv. Potro eesta 86. FlUJalka na-U7 69—u tproti hotela „Union" »pti* lafte priporoča ta fujiltv iaa ia ta umivanja gUvtsvoj idrav nisko priporočeni gorko ia mrzio zračni suAiloi aparat Suii brat nadležna vročine. Ma prorsročuja ■krčenja Iaa. Vpliva dobro na poapateranj« ruti lai. Zliett VSIkNrstlli vuitk umnu ii zatfatil lu Oddelek za dame ■ aeparatnim ▼hodom. Kupujejo le zmešani ln odstriženi las|e po najvišjih cenah. Najcenejša in največja domaća eksportna tvrdka. Razpošiljanje Švicarskih Tso kraj« svota I Urar in trgove© H. Suttner v Ljubljani priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih nrf kakor najbolj slovečih znamk Šafhausen, 0- mega, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine in srebrnlne, kakor nakras-ki, veriiice, uhani, prstani, obeski Ltd. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da Je moje blago zares lino in ceno, )e to, da ga razpošiljam po celem svetu in imam odjemalce tudi nrarje in zlatarje glavnih mest. remontoar'k™^^^^ Ravno le izšel najnovejši veliki cenik, žg/g'J!S£& ufeino tt^'sri* kitert 86 *oille mXQnl 131 poitlliIie ^V^^ ista 7 dvojnatlm trtim sre^ prOStO. koM«» #* 6J*ft ln "P*- ""1LM0 bmnaPp°rejOVOin Moške ure, l tretjini naravne velikosti. Št. 602. Niketnasta anker- St. 606. Prava srebrna edin 6-44 » Ijnbljana (Kotizej) \\. C a It g Marije Terezije (ista Bogati zaloga po-hlltva vsake vrste r vseh cenah, Ogle-dala, slike r vseh velikostih. 19 126-21 zalagatel) drnitva e. kr. avstrijskih driavnih uradnikov. Popolna oprava za vile. specijaliteta: Gostilniški atoli. Pohištvo Iz ioleza, otroške postelje In vozički po mkl cent. Modrool Iz Učna-tega omrežja, afrl-čanske trave ali tirne, prve vrste vedno r zalogi, le spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski. Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, eele garniture. Špeoljalltete v nevestinih balah. Voliti prostori, pritlično In v 1. nadstropju. Za sobo; postelja, nočna omarica, 0-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. ZobotcbflUni atcljl Oton 5eydt pri ff. dr. E. Glofcoćniku ▼ Kranju ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In OBTURATORJI se Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH. PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU In CEMENTU vakor tudi vse ZOBOZDRAVNIŠKE OPERACIJE Izvršuje 111-22 tu SPECIJALIST. Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure. POSOJILNICA V RADOVLJICI registrovana zadruga z omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po Denarni promet v letu 1906.: t m brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice be sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. ' ■■ iv.' -y>Jji'\'.* Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 6V«7e ali z 1% amortizacijo, na menice pa po 6V». — Eskompti-rajo se tudi trgovske me niče. Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici vsak dan od 8. do 12. nre dop. in od 2. do 6. nre pop. lzvzemši nedelje pop. Poštno - hranilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299. 120-20 Udaji komorcij