Štev. 37 O Ljubljani, o petek, dne 14. februarja 1908. Leto XXXVI. Velja po poŠti: u celo leto naprej K 26'— „ 13- „ 6-50 „ 2-20 za pol leta P1 za ietrt leta „ za en mesec „ V upravniStvu: u celo leto naprej K 22 40 za pol leta „ „ 1120 « 560 » 190 i p za četrt leta za en mesec Za poSIIJ. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah it. 2 (vhod ?ez - dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi sc ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Inserati: Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... II „ za trikrat .... 9 „ za vei ko trikrat. . 6 „ V reklamnih noticah stane eno st opna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -- Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. t__J Današnja številka obsega 6 strani. "•C Hovenski pevovodje in orgonisti. Na včerajšnjem ustanovnem shodu »Društva organistov in cerkvenikov« se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Orga-nisti in cerkveniki so se ločili in bodo imeli odslej vsak stan svojo organizacijo. To je dejstvo, s katerim se mora računati. Kakor je pokazal prvi dan novega društva pevovodij in organistov, bo ta nova organizacija ne Ie za stan koristna, ampak bo razvoju naše glasbe podala pravo konkretno podlago, ki je doslej še ni bilo. Imeli smo doslej samo pevska in glasbena društva, prave stanovske organizacije pevovodij in samostojnih glasbenikov, ki bi res družila ves stan, doslej ni bilo. In vendar se bo moral glasbeni napredek razviti na tem temelju, kajti s pevovodji in organisti pri nas glasba stoji in pade. To organizacijo si mislimo na širši podlagi in z obširnejšim delokrogom, nego se je izpočetka mislilo. Društvo pevovodij in organistov bodi v prvi vrsti podporno društvo, ker tega je zdaj najbolj treba. Skrbeti mu je, da doseže za svoje člane starostno zavarovanje, kakor ga dobe zasebni uradniki. S tem se pridobi za našo glasbo mnogo krepkih talentov, ki morajo obrniti umetnosti hrbet, ravno ker nimajo zagotovljene eksistence. Društvo bodi na zunaj oficielni repre-zentant naših glasbenikov, ki doslej niso imeli takega priznanega središča in ognjišča. Ako se bodo iz javnih sredstev dajale kake podpore za povzdigo glasbene umetnosti, ako se bodo dajale umetniške štipendije, če se bodo izdajale potrebne publikacije, imamo tukaj organizem, na katerega se lahko opremo. Iz gojencev »Ceci-lijinega društva« so izrastli možje, ki razvijajo dalje sprejeta dobra semena. Upamo. da bo ta organizacija obče koristna in bo prevzela okvir strogo cerkvene delavnosti. Ze zdaj opazujemo, da naši organisti po deželi z veseljem in z uspehom delujejo tudi v katoliških izobraževalnih društvih kot učitelji petja. Tako delujejo vzgojno na našo mladino in bistrijo med ljudstvom umetniški čut. S tem pa, ker so v dotiki z ljudstvom, pa poznajo tudi najbolje ljudske glasbene potrebe, in od njih bomo dobili dobrih skladb za ljudsko petje. Naj se društvo loti tudi tega delovanja, in zaslužilo si bo našo hvaležnost in podporo vseh naših somišljenikov. Pa tudi za svoje lastne člane naj skrbi društvo. Dviga jim naj izobrazbo, da dobe o svoji umetnosti širši in temeljitejši pojem nego ga morejo dobiti v kratkili šolskih letih. Človek se uči celo življenje, a imeti mora sredstva za to. Društvo naj nabavlja taka sredstva z zbirko muzikalij in literarnih del. Kakor se je v osebnih razgovorih takoj omenilo, bi kazalo izdati slovensko zgodovino glasbe, ker se taka dela tujih literatov našim organistom večinoma nepristopna, a znanje v tem oziru nujno potrebno. Tako bo gmotna korist združena tudi z duševno in bo dvignila ugled vsemu stanu. Le s samopomočjo in lastnim skupnim delom je to mogoče. Upamo, da se sedaj, ko je ustvarjeno skupno ognjišče, zbero vsi slovenski pevovodje in organisti v eni stanovski organizaciji. Navdušenost, ki je prvi dan vladala med našimi glasbeniki, naj se ne ohladi, ampak naj rodi lep sad v korist celemu stanu in umetniškemu napredku našega ljudstva! L. Aehrenthnl in Rušila. V a r š a v a , meseca februarja. Izjava barona Aehrenthala šc vedno ne da mirno spati ruskim politikom in ruskemu tisku. Govori se, da pride v dumi do interpelacije, kaj namerava vlada storiti v očigled novemu položaju, storjenemu vsled ijzave avstrij. zunanjega ministra. Nesporno je, da bo imela ruska \ lada pri čuvanju ruskih koristi na Balkanu veliko večino dume na svoji strani. V »Nov. Vremenu« se predbaciva v članku »Bližnji Vstok in obča politika Rusije« Avstriji grdo nehvaležnost za leto I84S. in poznejše usluge. Zdaj, ko ne velja več kurs Aleksandra III., se je Avstrija zvezala za hrbtom drugih velesil s Turčijo, in sicer pod vplivom iz Berolina, kjer se deluje z vsemi silami na to, da Nemčija za-more podaljšati svojo železnico do Bagdada ter tako dobiti v roke vso Malo Azijo. Iz želje, zvezati nemške železnice z egej-skim morjem, nastal je nemško-avstrijski načrt železniške zveze s turškimi in grškimi progami. Da bi Anglija ne nasprotovala izvršenju teh dalekosežnih ciljev, obdeluje se angleško javno mnenje na vse načine. V Londonu se govori, da hoče Nemčija za vedno jamčiti za neodvisnost Holandske. To bi bila protiusluga za zaže-Ijeno popustljivost Anglije na Balkanu in v Mali Aziji. Turčiji pa se hoče Nemčija odkupiti s tem, da ne bi zahtevala izvedenja reform v Makedoniji in da bi ji pustila svobodne roke nasproti Perziji. Nemčijo čaka sijajna bodočnost; ona si prisvoji Holandsko, Belgijo in Dansko, morda tudi nemške avstrijske dežele. Načrti Nemčije so torej obširni in računani za daljno bodočnost; ako jih izvrši, doseže Nemčija takšno moč, da bo njena beseda veljala povsod kot zakon. Ako bi Rusija potrebovala pomoči od zunaj, v stanu je nuditi ji isto edino le Nemčija — ne Anglija, ne Avstrija ali katera druga velesila. Clankar vpraša rusko diplomacijo, da-li bo kos težavnemu položaju, v katerem se Rusija nahaja vsled nove konstela-cije. Bodočnost je nejasna, negotova in nevarna, iu sicer zaradi skrivnostnosti ruske diplomacije. Rusko občinstvo nikdar ne ve, kaj pripravlja in kakšne korake je storilo rusko ministrstvo zunanjih poslov. Morda je glede balkanskih železnic doseglo za uslugo — protiuslugo? G. Izvolskij pušča ljudstvo v temi glede pogodbe z Japonsko; dotična poluoranžna knjiga ne pove dovolj. Tudi glede pogodbe z Anglijo ni v javnosti nobene jasnosti. V tej temni igri tiči nevarnost. Naj dodam nekaj opazk. Na bogate holandske kolonije v indijskem arhipelagu je menda mislil cesar Viljem II., ko je izustil klasične besede: Bodočnost Nemčije leži na morju. Holandci, istokrvni in istega jezika, narečja, kakor Nemci, posneli so iz rusko-japonske vojne nauk, da jim ne bo mogoče ohraniti svojih kolnij brez mogočnega zaščitnika. Nemčija je za nje pač naj-prirodnejše zavetišče. Po zgodovini, ekonomskih razmerah in velikem delu prebivalstva sorodne Belgije bi Holandcem ne bilo pretežko pritegniti nase. Nemška zveza bi se na ta način pomnožila za 13 milijonov ljudstva, kakošnega, o tem priča burska vojna. Po zgledu Holandske ravnala bi se, hočeš nočeš, prejalislej tudi Danska. In če sc to zgodi, se bo Nemčija lahko kosala na morju tudi z mogočno An- glijo. l aki prevdarki rojijo mnogim Rusom po glavah in jih silijo k sklepu, da bi bilo za Rusijo mnogo pametnejše, če bi se oklenila Nemčije, ter združena z Avstrijo in Francijo predvsem skrbela v mirnem zatišju za ureditev notranjih neredov, da se svetu vrne vera v njeno moč. Ako se Nemčiji posreči pritegniti k zvezi še Zedinjene države severoameri-ške, ni se Rusiji bati niti japonsko-angleške zveze. Do tega pa je še seveda daleč, kajti slepo gertnanofobstfo je na Ruskem še v cvetu in ruski politiki so mnogo bolj dostopni hipnim utisom, nego računajoči Angleži, ki dobro vedo, zakaj so sklenili z rusko vlado misteriozno pogodbo. Vse te debate in razprave o zunanji politiki Rusije v ruskem časopisju pričajo o veliki disorientaciji, ki je seveda nujna posledica po ruskojaponski vojski oslabljenega vpliva nekdanje poleg Angleške vodilne velesile. Uollvno gibanje. Shod na Robu. V sredo zjutraj je bil volivni shod v Robu. V župnišču se je zbralo toliko volivcev. da je bila soba polna. Kandidat Bartol je bil zadržan in se je brzojavno opravičil. Predsednik shoda je bil župnik T. Zabukovec. Govorila sta drž. poslanec Fr. .Jaklič in Iv. Baloh. Prebrale so se resolucije, v katerih se izreka »Slovenske-mu klubu«, predsedniku g. dr. Šusteršiču in domačemu poslancu g. Fr. Jakliču zalivala in zahteva, da se mladina na sred-iijih in ljudskih šolah vzgaja v versko-nravnem duhu. Narodovi »trilerji«. Res zabavno je čitati sedaj »Slovenski »Narod«. Vsakdo mora poznati, da se naša stranka pri sedanjih volitvah res prizanesljivo obnaša. Postavila je kandidate samo v okrajih, ki so njena gotova last, v drugih okrajih pa še svojih kandidatov ni postavila. Ker so se pa v teh okrajih pojavili samostojni kandidatje, je sedaj »Narod- ves izven sebe, kakor hi bila komanda i/ »Narod, tiskarne« v silni nevarnosti. Iz vse »Narodove« pisave se vidi, da se »Narodu« gre samo za to komando, ne pa za gospodarsko korist okrajev. Posebno zabavo pa smo imeli včeraj, ko se je dr. Triller v »Narodu« spravil na samostojne LISTEK. Dllamontl krnila Salomona. Angleški spisal Rider Haggard, posl. J. M. (Dalje.) »Gotovo si blazen, ko govoriš kaj takega,« je rekel stari vojak začudeno. »Ti misliš tako; poglej, pokazati ti hočem, o moj stric.« »Jaz sem Ignosi. postavni kralj Ku-kuancev.« In nato je z enim samim giboni odvzel moocha ali pas od svojih ledij in stal pred nami gol. »Poglej,« je rekel, »kaj je to?« in pokazal je na znamenje velike kače, ki je bila v modri barvi tetovirana okolu pasu in katere rep je izginil v njenih odprtih ustih. Infadoos je debelo gledal in se nato zgrudil na zemljo. »Koom! Koom!« je vzkliknil, »sin mojega brata je, kralj je.« »Ali vam nisem povedal tega, stric? Vstanite, nisem še kralj, toda s tvojo pomočjo in s pomočjo teli treh pogumnih belih mož, ki so moji prijatelji, upam, da postanem. Toda stara ženska Gagool je imela prav; po deželi bodo tekli potoki krvi in njena naj teče z njimi, kajti ona je s svo- jimi besedami umorila mojega očeta in pregnala mojo mater. In sedaj, Infadoos, izberi. Ali hočeš položiti svoje roke med moje in biti moj pristaš? Ali hočeš deliti z menoj nevarnosti, ki leže pred menoj ter mi pomagati, da preženem tega zatiralca iu morilca, ali nočeš? Izvoli!« Stari mož je položil svojo roko na svojo glavo in pomislil. Nato je vstal, stopil tja, kjer je stal Umbopa ali pravzaprav Ignosi, pokleknil pred njim in prijel za njegovo roko. »Ignosi. postavni kralj Kukuancev, jaz polagam svojo roko med tvoje roke in sem tvoj do zadnjega zdihljaja. Ko si bil še dete, sem te ljubkoval na svojih kolenih, sedaj pa naj moja stara roka udari za tebe iu prostost.« »Dobro, Infadoos, ako zmagam, bodeš prvi mož v kraljestvu za kraljem. Ako nimam sreče, boš samo umrl, in smrt itak ni več daleč od tebe. Vstanite, stric.« »In vi, beli možje, ali mi hočete pomagati? Kaj morem ponuditi vam? Bele kamene, ako zmagam in jih morem najti, dobili jih bodete, kolikor iih bodete le mogli nesti odtod. Ali vam to zadostuje? Prevedel sem njegove besede. »Povej mu,« je odgovoril Sir Henry, »da krivo sodi Angleža. Bogastvo je dobro, in ako nam pride na pot, ga bomo vzeli; toda gentleman ne prodaja samega sebe za bogastvo. Kar se mene tiče, rečem tole. Vedno sem imel rad Umbopo, in kolikor je v moji moči, mu bom pomagal. Zelo prijetno bode poskusiti poravnati račune s tem krvoločnim vragom T\valo. Kaj pravita ti. Good in vi. (juatermain?« »No«, je rekel Good v podobi, ki jih rabijo te vrste ljudje,« povejte mu, da je tako neslanje dobro in ogreva srčne mišice, in kolikor se mene tiče, sem njegov. Edina moja želja je. da mi dovoli nositi hlače.« Prestavil sem ta odgovor. »Dobro je. prijatelj,« je rekel Ignosi, bivši Umbopa, »in kaj porečeš ti, Maku-mazahn, ali si z menoj, stari lovec, boljši kakor ranjeni bivol?« Nekoliko časa sem pomišljal in naposled dejal: »Umbopa ali Ignosi,« sem rekel, »jaz nisem prijatelj revolucij. Mož sem miren in precej neroden sem« (Umbopa se je pri teh besedah smejal),« toda jaz se ravnam po svojih prijateljih. Ti si držal z nami in se pokazal moža, in jaz bom držal s teboj. Toda, pomni, jaz sem trgovec in moram gledati, da živim; zatorej sprejmem tvojo ponudbo glede dijamantov v slučaju, ako ti bomo kedaj mogli pomagati. Še eno stvar: mi smo prišli, kakor ti je znano iskat izgubljenega brata Inkuba (Sir Henry-ja). Pomagati nafti moraš, da ga najdemo.« »To hočem storiti.« je odgovoril Ignosi. »Stoj, Infadoos, pri znamenju kače okolu mojega pasu. povej mi resnico: Ali ti je znano, da je prišel kak bel človek v to deželo?« Nobeden ni prišel. Ignosi.« »Ako bi tvoji kedaj videli belega človeka. ali čuli o njem, ali bi bilo tebi znano o tem?« Jaz bi gotovo vedel o tem.« »Torej slišiš, Inkubu,« je rekel Iznosi Sir Henrvju. »njega ni bilo tukaj.« »Dobro, dobro,« je rekel Sir Henry in vzdilmil, »sedaj vem. mislim, da nikdar ni dospel semkaj. Ubogi človek, ubogi človek! Božja volja naj se zgodi!« »Sedaj pa k stvari,« sem segel v besedo, ker sem hotel, da se izognemo tej mučni zadevi. »Zelo dobro je biti kralj po božjem pravu, Ignosi, toda kako nameravaš zasesti kraljevi prestol?« »Na to ni lahko takoj odgovoriti, Infadoos, ali imaš morebiti kak načrt?« > Ignosi, sin strele.« je odgovoril njegov stric, današnjo noč je veliki ples in lov na čarodejce. Mnogo bo izvohanih in usmrtenih, in v srcih mnogo drugih žalost in nesreča in ljuta jeza proti kralju Twali. Ko bode ples končan, hočem govoriti z uglednimi glavarji, ki bodo zopet govorili s svojimi polki, ako jih moreni pridobiti na svojo stran. Najprvo bom mehko govoril z njimi ter jih pripeljal semkaj, da sami vidijo, da si v resnici ti kralj, in jaz mislim, da boš imel do jutri zjutraj do dvajset tisoč kopij na razpolago, Sedaj pa kandidate za Ljubljano, dr. Gregoriča in dr. Ravniharja. »Slovenec« je za te dve kandidaturi izvedel šele iz »Naroda « iu drugih listov in verovali smo v to vest šele ko smo videli po Ljubljani nabite lepake in ko smo izvedeli, da je dr. Grego-rič deželnemu odboru oficielno naznanil, da kandidira za poslanca. Ti lepaki so baje posebno razburili dr. Trillerja, razburili tako, da smo se včeraj njegovim trilerjetn res morali smejati. Kdo pa bi se ne smejal, ako čita v »Narodu« črno na belem, da je »starosta slovenske sokolske zveze« zvezan z Nemci in to v listu dr. Tavčarja, ki je kot starosta ljubljanskega Sokola prosjačil za nemške glasove in kot tak imel dolgo vrsto let pisani pakt z Nemci. Ali ni to zabavno? Ce bi šlo po »Narodovem« receptu, bi ravno Tavčar moral bliskoma izginiti iz površja slovenske javnosti, in to tembolj, ker je Tavčarjeva zveza z Nemci dejanski obstojala! Triller naj pomni, kako se je držal v Prof-tovi aferi in naj molči! Mi, ki se v ta volivni boj ne vtikamo, biležimo to v zabavo svojim čitateljem. Pa še nekaj moramo zabeležiti: Dr. Ravnihar je naznanil samostojno kandidaturo za Ljubljano. V »Narodu« čitamo sedaj poziv na sokolstvo. naj dr. Ravniharja izbacne. Tega pa res do danes še nismo vedeli, da ne sme noben »Sokol« kandidirati, če mu izrečno ne dovolita dr. Triller in visoko »Narodovo« uredništvo. To moramo beležiti, da bodo naši čitatelji informirani, kako »Narodova« družba razume sokolstvo. — Kakor vemo, na Češkem Sokoli kandidirajo v vseh mogočih strankah, Triller pa pravi, da ima izmed Sokolov na Slovenskem pravico kandidirati samo 011. Taka modrost se menda dobi po izprehodih po Golovcu in za tobačno tovarno. Kakor se vidi, »Narodu« samostojni kandidati v Ljubljani niso ljubi. Tudi to le beležimo. Kar se pa tiče vednili očitanj, da je S. L. S. zvezana z Nemci, je na shodu zaupnikov S. L. S. dr. Susteršič dovolj jasno povedal, da to ni res. Nam jc to merodajno. Ce »Narod« kaj nasprotnega trdi, le kaže, da ne pozna prav nič položaja, in da bi s takimi lažmi lovil le rad — kaline. Tako nas »Narod« vedno le zabava. Ce bomo te dni čitali. da je za brzojavkami Becku, br-zojavil dr. Triller tudi sv. očetu v Rim, da se noben »klerikalec« volitev na Kranjskem sploh udeležiti ne sme. se ne bomo prav nič čudili. Tako raznovrstni so namreč »Narodovi« trilerji. Na lovu na ljubljanske volivce. »Gospodarski« shod šentjakobskih volivcev se je vršil v četrtek zvečer ob 8. uri v gostilni g. Cešnovarja na Dolenjski cesti. Na shodu je bilo okoli 60 ljudij. Videli smo zastopnike tudi drugih mestnih okrajev, kakor za šentpetersko predmestje Rohrmanovega Fikija, dalje zastopnike uslužbencev velikega števila liberalnih odvetniških pisarn, in druge »zastopnike«, tako. da se je lahko šentjakobske volivce seštelo na prste. G. nadučitelj Likozar je otvoril shod. kateremu je tudi predsedoval, ter pozdravil »velezaslužnega« g. župana Hribarja in občinske svetovalce. Pravi, da se je povsod kaj storilo, samo za šentjakobski okraj ničesar. Utemeljuje rc-zolucijo, ki jo ob koncu priobčujemo. G. Trstenjak pravi, da so imeli pred tremi dnevi v Trnovem setanek, na katerem se mu je naročilo, naj pozdravi na tem shodu šentjakobske somišljenike in zlasti g. župana. Krivda župana in občinskega sveta ni, ako se ni storilo ničesar. To jc krivda moram iti in poizvedeti ter pripraviti. Po plesu pa pridem zopet, ako bom še živ in ako bomo mi vsi še živi, in potem govorimo dalje. Na vsak načiu pa bode vojska.« V tem trenutku je naše posvetovanje prekinil glas, da so prišli odposlanci kralja. Stopili smo k vratom koče in zauka-zali, da naj pridejo, in kmalu nato so vstopili trije možje, katerih vsak je nosil svitlo srajco iz verižhega oklepa in krasno bojno sekiro. »Darila mojega gospoda kralja belim možem iz zvezd,« je razglasil klicar. ki je prišel z njimi. »Našo hvalo kralju,« sem odgovoril. »Odidi!« Možje so odšli, mi pa smo z velikim zanimanjem ogledovali oklepe. Bili so najlepše verižno delo, kar smo ga kedaj videli. Cel oklep pa je tvoril množino posameznih členov, katero sta dve roki z lahkoto pokrili. Ali izdelujete take stvari tukaj v deželi, Infadoos?« sem vprašal. »Zelo so lepe.« »Ne gospod, imamo jih še od naših prednikov. Ni nam znano, kdo jih je naredil in le malo jih imamo. Samo oni kraljeve krvi jih smejo nositi. Čarovni plašči volivcev, ki župana niso informirali in ničesar poročali. Mi smo prijatelji župana in smo zato tukaj, da ga informiramo. Dr. Tavčar mu je naročil, naj ga oprosti zaradi odsotnosti, ker se je odpeljal iz Ljubljane. Povzdignil bo svoj glas, da bo dobil dolenjski kolodvor važnejši značaj. Obrtna šola bo stala 1,000.000 K, polovico bo prispevala država, zato se moramo pač podvreči zahtevam vlade. Stroški za fun-damente obrtne šole na barju bi se pomnožili za 100.000 kron. Strinja se s tem, da se zida na Poljanah manjša ljudska šola, in ena na Prulah. Most na Opekarsko cesto se bo postavil, in ko se bo barje posušilo, se bo povzdignil tudi ta del mesta. — Dr. Triller pravi, da je bila dosedaj v Ljubljani navada, da ljudje niso bili zadovoljni, in prinašali razne notice v časopisih. Toda, to ni bilo primerno. Resnica je, da je bil št. jakobski okraj pastorek med drugimi okraji. Toda temu ni kriv občinski svet, ampak potres. Pametna gospodarska politika razpostavi javna poslopja po celem mestu, in ne vse na en kup. Potezal se bo za obrtno šolo na barju in za decentralizacijo šol. Velike šole nikakor niso dobre. Kar je govoril, govoril je neglede na sedanji politični položaj. On je vedno vsem na razpolago. — Trstenjak predlaga, naj se izreče županu in občinskim svetnikom iskrena zahvala za vse simpatije, ki jih goje do tega okraja. Oglasi se g. obč. svetnik Prosenc, ki pravi, da je dobil vabilo, a zvedel ni, za kaj se gre. Vidi, da se someščani zavedajo, kaj je potreba. Današnja razprava se je vršila tako mirno in stvarno, da ako bi se vedno tako vršilo, bi se marsikaj zgodilo v korist gospodarstva mesta Ljubljane. G. Likozar predlaga sledečo resolucijo: Prebivalci okraja sv. Jakoba združeni z okrajema Trnovo in Kra-kovo naprosijo župana Iv. Hribarja, da se zavzame v želez, svetu, da se dolenjski kolodvor preuredi v sestavljalni kolodvor; da se sezida obrtna šola na Prulah; da se sezida na Prulah ljudska šola s paralel-kama v prvem in drugem razredu. — Pričakujemo pred deželnozborskimi volitvami še več takih shodov, kajti ti shodi so samo liberalne limanice, na katere love svoje kaline. Pred vsakimi volitvami pridejo liberalci, obljubujejo šole, mostove in take stvari na vse strani, potem pa zopet pozabijo na vse. Trstenjaki in Likozarji pa vtihnejo do bodočih volitev. Ljubljančan, ki tega ne vidi, mora imeti mrene na očeh. Danes zvečer dr. Rus ropota pri »Mraku«, v nedeljo pa prideta Tavčar in Triller v Trnovo in bodeta menda znosila kamenje iz Malih Čolnarskih ulic. Na Goriškem. Združeni neodvisni veleposestniki so imeli včeraj posvetovanje, da so postavili novega kandidata namesto odstopivšega L. Bolka. Kandidati združenih veleposestnikov ljudske in agrarne stranke so gospodje: Ignac Kovač v Ajdovščini, Anton Mozetič v Solkanu in Anton Zucchiati v Medani. V izvrševalni odbor so izvoljeni: Anton Klančič, načelnik, Žiga grof Attems, Anton Možetič, Anton Zucchiati in Leopold Bolko. Krvave volitve na Hrvaškem. Uradni list dolži uredništvo »Srbo-brana«, da je nahujskalo ljudstvo v Ud-bini. da je napadlo radikalce, vsled česar je prišlo do krvavega spopada. Uradni list pravi, da je ljudstvo napadlo radikalce s kamenjem in s streli iz revolverjev. Ker je so, katerih ne prodere nobena sulica. Oni, ki ga nosi na sebi, je v boju zelo varen. Kralju se ali zelo dopadate, ali se vas pa zelo boji, drugače bi vam jih ne bil poslal. Nosite jih danes, gospodje.« Ostali del dneva smo mirno počivali in se razgovarjali o položaju, ki je bil dovolj vznemirljiv. Kmalu je solnce zašlo iu na tisoč stražnih ognjev je žarelo in skozi temo smo culi udarce mnogobrojnih nog in rožljanje tisočerih sulic, ko so korakali polki na svoja odkazana mesta, da se pripravijo za veliki ples. Okolo desetih se je prikazal mesec in ko smo opazovali njegov vzhod, je prišel Infadoos, opravljen v polno bojno obleko in spremljan od straže dvajset mož, da nas popelje na plesišče. Mi smo na njegov nasvet že oblekli verižne oklepe, ki nam jih je poslal kralj; oblekli smo jih pod svojo navadno obleko in smo na svoje začudenje opazili, da niso niti posebno težki niti nerodni. Te jeklene srajce, ki so bile očividno narejene za možake zelo velike postave, so visele nekoliko ohlapno na Goodu in meni, krasne postave Sir Henryja pa so se prijele kakor rokavice. Nato smo opasali okolo pasu naše revolverje in vzeli bojne sekire, ki jih je poslal kralj 7. oklepom, ter odšli. (Dalje prihodnjič.) pa radikalnega kandidata Canaka v njegovo osebno varstvo spremljala orožniška patrulja in so bili oddani streli v taki smeri, da so orožniki morali misliti, da so streli namenjeni njim, so vsled tega rabili orožje proti razgrajačem, katerih eden je obležal mrtev, dočim sta dva težko ranjena.«— Tako uradni list. »Agramer Tagblatt« pravi, da ta poluradni komunikč ne more odgovarjati dejstvom, ker je v protislovju s službenimi predpisi za orožnike. Ta bi bila pa res lepa, če bi vsak orožnik smel streljati, ako misli, da kdo kaj proti njemu namerava! Resnica je pač ta, da je okrajni vodja Bogdanovič zapovedal orožnikom streljati, ne da bi bil, kakor zakon veleva,, poprej trikrat pozval ljudstvo, da se naj razid'e! — Ustreljenega Simuniča so 11. t. m. slovesno pokopali. Iz Gospiča je prispela v Udbino sodna preiskovalna komisija. CESARJEV JUBILEJ. »Zeit« poroča, da nemški zvezni vladarji ob priliki jubileja cesarja Franca Jožefa ne bodo prišli na Dunaj, ker cesar sam ne želi, da bi se vršile sijajne in velike slavnosti ter priredbe. Zvezni vladarji bodo cesarju častitali v nenavadno svečani obliki potom lastnoročnih pisem. Nemški cesar pa bo našega cesarja osebno obiskal in mu častital.. Prišel bo spomladi za dva dni na Dunaj in se odtod odpeljal na otok Krf. Princ-regent Luitpold bavarski se bo spomladi na Dunaju mudil celih H dni, kralj Friderik Avgust saški pa dva dni. Drugih ne bo. ITALIJANSKA PRAVNA FAKULTETA. Italijanska pravna fakulteta bo tudi nazunaj označena tako,, da bo njena neodvisnost od vseučilišča očitna. Imenovala se bo »Pravna akademija«, ki ji bo načelo-val ravnatelj. — Vest, da se bo pečala z italijanskim vseučiliškim vprašanjem nemška dvanajstorica se od »Deutschnat. Korr.« dementira, ker je ta odsek združenih nemških strank imel poslovati le, ko se je šlo za nagodbo in je s tem ponehalo njegovo delovanje in njegova kompeten-ca. — Danes se podajo italijanski poslanci k baronu Becku. Izjavili bodo, da so za zdaj z ustanovitvijo pravne akademije na Dunaju zadovoljni, da pa to rešitev smatrajo zgolj za provizorično in slejkoprej stojijo na stališču, da se mora ustanoviti popolno italijansko vseučilišče v Trstu. Včeraj so zborvali italijanski dijaki ter storili znane radikalne sklepe. Sicer pa so zadovoljni z dunajsko fakulteto, samo če se izjavi, da ima ta stvar le začasni značaj. SAND2AKSKA ŽELEZNICA. »W. Allg. Zeitung« poroča, da jc naše ministrstvo za zunanje zadeve že pred več tedni obvestilo običajnim potom be-rolinske signatarne velevlasti, da namerava zgraditi sandžaksko železnico. To obvestilo so velevlasti, kakor je samopo-sebi umevno, sprejele. Pogajanja o tem vprašanju sploh mogoča niso, ker ima naša monarhija na podlagi berolinske pogodbe same pravico dogotoviti imenovano železniško zvezo. MULF,Y HAFID ZNOREL? Admiral Philibert poroča, da je glasom poročil, ki so došla v Mazagan, Muley Hafid vsled porazov, prizadetih mu od generala d' Amade, znorel. Dnevne novice. X Naredba za izvedbo zakona o zavarovanju privatnih uradnikov izide te dni. Obenem se naznani novo predsedstvo, ki sestoji iz 20 članov in 20 namestnikov. Izvedbena naredba, ki je v načrtu bila izdelana žc novembra I. I., se jc morala znatno izpremeniti in izpopolniti na podlagi strokovnjaških sodb od strani v to poklicanih korporacij. X Na graškein vseučilišču so za rektorja izvolili dr. Hildebranda, profesorja politične ekonomije in finančnih ved. X Imenovanje na Primorskem. Gott-lieb Princig, okrajni glavar v Tolminu, je imenovan za namestništvenega svetovav-ca v Trstu. X Pogreb gospoda Petra Majdiča. Iz Mengša se nam o tem poroča: Dne 12. svečana popoludnc so pokopali gospoda Petra Majdiča, posestnika valjčnega mlina iz Zg. Jarš. Kako je bil ranjki priljubljen in spoštovan, priča to, da je bil njegov pogreb velikanski. Do 2000 ljudi je bilo pri pogrebu. Videli smo več odličnih mož iz Ljubljane in drugod, več občinskih zasto-pov, izobraževalno društvo iz Mengša z zastavo, šolsko mladino iz Jarš z zastavo itd. Naj v miru počiva, blagi mož! — Vabilo k zabavnemu večeru, ki ga priredi katoliško izobraževalno društvo na Breznici, dne 16. februarja v prostorih sta^e šole. Vspored: »Prvi april«, resno-šaljiva dvodejanka, spisal Anton Medved. »Doktor Hribar«, veseloigra v enem dejanju. Poljski spisal J. A. Fredro. Pred in po igri udarjajo društveni tamburaši. Cena prostorom: L, II. in III. vrsta po 70 vin., ostali sedeži po 50 vin., stojišča 30 vin.; za društvene ude stojišča prosta. Začetek ob 6, uri zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor. — Društvo »Kranj« bode napravilo v nedeljo, dne 16. februarja, ob pol' 8. uri v dvorani »Na novi pošti« zanimivo predavanje. Govoril bo g. dr. E. Globočnik »o staranju m podaljšanju življenja« in omenjal najnovejša mnenja strokovnjakov. K obilni udeležbi vabi odbor. — Vlom v židovsko sinagogo. V Gorici so včeraj ponoči neznani tatovi vlomili v židovsko sinagogo in odnesli več dragocenosti. Mlekarsko šolo (petmesečen tečaj) otvori c. kr. kmetijska družba kranjska s pomočjo državne in deželne podpore in vsled pripomoči mlekarske zadruge na Vrhniki, dne 1. aprila t. 1. na Vrhniki. Pouk na šoli bo trajal od 1. aprila do konca avgusta t. 1. V mlekarsko šolo, kjer bo pouk brezplačen, se sprejme 12 učencev, ki bodo imeli brezplačno stanovanje. — Prošnje za sprejem je poslati do 15. marca t'. 1. na glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. Prošnjam je lpriložiti spričalo o ljudskošolski izobrazbi in zdravniška spričala o popolnem zdravju. Prednost za sprejem imajo tisti, ki so že v kaki mlekarni delali, oziroma tisti, ki jih pošljejo učit mlekarske zadruge. —Nesreča. Na parni žagi gospoda Samsa v Ilirski Bistrici je cirkularna žaga težko poškodovala nekega delavca iz Po-stenj na levi roki, ki mu najbrže ne bo več rabila. — Novice iz Aleksandrije. Umrl je v Aleksandriji dne 6. febr. kapitan Lloydo-dovega parnika »Euterpc« g. Vincenc Gu-rič in bil včeraj tu pokopan. V Aleksandri-jo je pripeljal parnik 30. jan. — Vreme je tu zopet deževno in morje precej nemirno. — Danes, 8. febr. ima avstrijska kolonija svojo vsakoletno veselico v hotelu »Ne\v Khedival«. P. Benigen. — Potok Pešata in travniki. Piše se nam: Pri predavanju dne 28. prosinca je g. Legvart omenil močvirnih travnikov, in teh je v trzinski občini 200 oraiov zelo močvirnih, ki dajo le slabo klajo, poleg tega pa 26 oralov I. razreda, 20 oralov 11. in 25. oralov III. razreda, skupaj 71 oralov, kjer raste boljša krma, katero pa že ob srednji povodnji večinoma voda poplavi, da je vsled tega tudi nezdrava za kia-jo. Vseh travnikov je okolo 330 oralov; od teh ima 17 Mengšanov 40 oralov, posebej še 45 strank 10 oralov v najslabšem položaju. Iz drugih vasi imajo pri nas okolo 15 oralov travnikov. Skoro po sredi teh travnikov teče potok Pešata, ki je hudournik, ki ob izstopu ob vodotoču in ob rovih, kjer so iz njega izpeljani, vzdiguje svet ob vsaki povodnji za par milimetrov višje. Tako je na primer v Pre-gretah in na Hrastencah, kjer je vodotoč slep; tu se voda ob vsaki povodnji čez vso ravan razliva in najboljšo travo za-blati, da ni zdrava. Glavni vodotoč ima veliko nepotrebnih krivin. V obsegu sedem oral je dolg 1400 klafter. Ko bi sc vsaj po večeni zravnal in uredil, bi pridobili .5 orale zemlje. Pred kakimi 50 leti je bil vodotoč bolj prost in primerno širok; potem so začeli posamezniki delati branove. da bi tudi manjšo vodo ven dobili in tako so ga zdaj stisnili, da ima 4, 3, da le 2 sežnja širjave, pa še tu je z drevjem in grmovjem zaraščen, tako da nekateri res tudi majhno vodo ven dobijo in s tem še bolj okolico zamočijo, a kar prvim koristi, drugim škoduje. Druga, še bolj važna reč pa je, da voda v vasi do 60 hiš nadleguje in sili v poslopja, posebno v hleve, v pet hiš kar notri, komolec visoko! Kako tnore to na zdravje stanovalcev vplivati, si more vsak sam misliti. Dalje poplavlja do 20 oralov polja, teče čez deželno in državno cesto I kilometer na dolgo, do 4 dem visoko, ob železnici in kolodvoru 1 komolec visoko. Iz javnih ozirov, policijskih, zdravstvenih in gospodarskih je torej spoznati uravnavo za nujno potrebno. Uravnati se pa ima takole 1. Da bo voda iz vasi odpeljana, da ne bo hiš nadlegovala in da ne bo šla na polje. 2. Da se bo za-mogla v najširšem obsegu za namakanje porabiti, za kar imata poskrbeti hidrotehnik in inženir. 3. Da se bodo vsi močvirni travniki osušili, to jc, da bo voda hitreje odtekala, kakor dozdaj, zato bo treba napraviti potrebne grabne. 4 Da se poskrbi, da bodo tudi pota dobra. — Večina občanov je za uravnavo. V ta namen mora sc napraviti dober načrt. Načrt pa more napraviti le dobro izvežban praktičen kulturni inženir, ki mora biti slovenščine tmožen. Občina sama pa v tem ne more lič storiti. Zato je nujna potreba, da nam leželni odbor v tem pride na pomoč! — Nagle smrti je umrl v Gradišču ob Soči v torek zjutraj ob 8. uri c. kr. finanč-li svetnik v pokoju, bivši voditelj tam-;ajšnjega davčnega referata, vitez Franc-losipovega reda gospod Josip Sterbenk v starosti 57 let. — Vič - Gllnce. (Predavanje). Zadnji ive nedelji je v kat. izobraževalnem društvu predaval preč. gospod P. Kajetan Ko-jej o jetiki in njenih vzrokili, s posebnim jzirom na delavske življenjske in stano-^alske razmere. Z vidnim zanimanjem je občinstvo sledilo njegovim izvajanjem. Je pač ta grozna morivka, jetika, najbolj razširjena med delavstvom in zahteva med njim največ žrtev. Prihodnjo nedeljo bo predaval č. g. P. Teodor Tavčar. — Iz Zaline. Od 26. januarja do 2. februarja t. 1. se je v naši župniji obhajal sveti misijon. Vodila sta ga z vso vnemo čč. gg. p. J. Kunstelj in p. J. Pristov iz družbe Jezusove. Udeleževali so se ga domači s posebno gorečnostjo in tudi iz sosednjih župnij je pribežalo dan na dan prav veliko vernikov k prekrasnim misijonskim pridigam in k spovedi. Obhajan-eev je bilo 1600. Gospodom misijonarjem kličemo: ljubi Bog naj Vama trud stotero poplača. Zlati sadovi ne bodo izostali. Dne 14. in 21. januarja je bila pri nas volitev županova. Vršila se je, kakor vselej, popolnoma mirno in složno, Zupanom je bil izvoljen zopet dosedanji marljivi in zna-čajni župan gospod Anton Prijatelj, ki je kakor vsi odborniki zvest pristaš Slovenske Ljudske Stranke. —- Nogo si je zlomil v Postojni v soboto 6letni sinček Andreja Mavrič na vež-uem pragu. Prenesli so ga v mestno bolnico. — Umrl je v Ameriki Ivan Tušar. gostilničar v Laznicali pri Cerknem. — Smrtne obsodbe. Vojaško sodišče v Subotiei je obsodilo vojaka Lazara Ma-tošiča v smrt na vešalili, ker je umoril neko staro gospo. — V Mitrovici je sodni dvor obsodil v isto kazen Štefana Veče-rina, ki je bil s petimi streli ubil nekega Gaja Mijača. Velika tatvina na pošti. V Bosanskem Brodu je nekdo ukradel 9. t. m. v4 vlaka, ki je prišel iz Sarajeva, štiri tisoč kron poštnega denarja. Ker se je tatvino takoj opazilo, zastražili so okolico ter pričeli iskati in našli ves znesek skrit na progi. Zaprli so tri osumljene osebe. — Vlom pri zlatarju Miotto v Splitu. Kakor je dognal ogled na licu mesta, so lopovi vlomili v prodajalno Miottovo iz sosednje bivše prodajalne Šambrunjako-ve. Redarstvo je zaprlo več oseb, a vse razen treh izpustilo. Ta trojica je bila v noči vloma skupaj, njih izpovedbe si nasprotujejo in nobeden ne more dokazati svojega alibija. -f Nepošten agent za izseljevanje. Po Dalmaciji se potika agent »Cunardove družbe« iz Liverpola. Herman Pollak ter nagovarja ljudstvo k izseljevanju v Ameriko. Proti agentu je vložena tožba, ker je' opeharil več izseljencev. Pozor pred njim! — Epldemična bolezen v ušesih se širi na zagrebški gimnaziji, šolo so vsled tega zaprli. — Franc Prešeren v Gorici. V Gorici živi 32Ietni črevljar, ki se imenuje Franc Prešeren. Kljub lepemu slovenskemu imenu je mož Lah. Pa vince rad pije. Te dneve se ga je bil neki večer tako nasekal, da se je revež nekaj časa lovil ob zidovih, potem pa je v Židovski ulici padel na tla ter obležal .Spravili so ga k usmiljenim bratom, kjer so s težavo spravili iz njega vinskega belcebuba. — Ameriške novice. Umrl je v Heii-woodu. Pa., v Ameriki Matija Florjančič iz Konjic na Štajerskem. Ubil se je v pre-mogokopu. — V Jolietu, III., je umrl Jernej Kolerič, rodom Štajerc. — V Steeltonu, Pa., se je ponesrečil rojak Jakob Zagorc iz Osterca pri Kostanjevici. — V Calu-metu, Mich., je umrl rojak Jožef Kocjan. Zapušča vdovo in dvoje otrok. — V Mel-rose, Minil., je umrl rojak Jožef Kraker, star 64 let. Doma je bil iz Semiča. V Ameriki je zelo obogatel. — V Evelethu, Minn.. se je ustrelil slaboumni rojak P. Fink. — V Bridgeportu, O., je umrl rojak Anton Hočevar, doma iz Bodanje vasi pri Žužemberku. Istotam se je ponesrečil v rudniku rojak Jožef Mirtič, doma iz Jame pri Dvoru na Dolenjskem. Star je bil 5.3 let. — V Cumberlandu. Wyo., je umrl rojak Matija Škedl. star 30 let, doma iz Brezja pri Semiču. — Poročila sta sc v Jolietu, III., Anton Bolte in Ana Čulik. — V Lo-rainu, ()., jc zadela rojaka Jos. Jelaršiča velika nesreča. 15mcsečni sinček je padel v vrelo vodo in kmalu nato vsled poškodb umrl. Štajerske novice. š Socialni kurz v Slovenjem Gradcu. Tudi drugi dan predavanj je trajalo zanimanje poslušavcev. Predaval je najprej g. dr. Hohnjec o verskem, političnem, narodnem in gospodarskem programu strank.v Avstriji in posebno na Slovenskem. — Zelo poljudno je govoril potovalni učitelj Goričan o vzrokili gmotnega propada kmetskega stanu in o umnem poljedelstvu. Praktični nauki iu navodila so našla obče priznanje. — Popoldne je predaval še g. kaplan Schreiner o zboroval-nem zakonu, na kar je sledil od zboroval-cev prirejen prosti »shod«, kateremu je predsedoval g. Šendorfer in ki se je razvil nad vse živahno in veselo. K temu je pripomogel zlasti nastop »privrženca Narodne stranke«. — Tretji dan, v sredo 12. t. m., je zopet ob obilni udeležbi predaval najprej g. fil. Rožič o postanku in razvoju avstro-ogrske države s posebnim ozirorn na Slovence. G. kaplan Schreiner nadaljuje predavanje o društvenem zakonu, na kar g. dr. Hohnjec govori o društvih, združenih v S. K. S. Z., in posebno naglaša pomen izobrazbe za ohranitev slovenskega ozemlja. — Za popoldne jc bil naznanjen prihod g. drž. poslanca dr. Jan. Ev. Kreka, a je bil sloviti govornik, žal, zadržan. Predaval je jako zanimivo g. Vladimir Pušenjak o zadružništvu v obče in o posameznih zadrugah, posojilnicah, pri-dobivalnili m drugih zadrugah 'itd. ter dobro ovrgel razne ugovore nasprotnikov zadružnega gibanja. Socialni tečaj sc konča v četrtek dne 13. februarja. Predavala bodeta ta dan gg. VI. Pušenjak in dr. Hohnjec. Tečaj pomeni popolen uspeh za slovenjegraški okra.i. š Pristaši »Narodne stranke« o udeležencih socialnega tečaja. Znani voditelj, zaupnik itd. »Narodne stranke« v slovc-njegraškem okraju, gostilničar v »Narodnem domu« Jakob Vrečko, se je izrazil o udeležencih socialnega tečaja, da je med njimi 80 odstotkov »todluov«. No, nas ta »razumnost« Vrečkotova ne straši več, a razsodni kmetje in fantje, ki so se v tako častnem številu in tako vstrajno udeleževali socialnega tečaja, bodo znali ob pravem času Vrečkotu in njegovim dati pravi odgovor! š Gospod dekan Tomažič je, kot že enkrat pred petimi leti, obolel za vnetjem slepiča (Appendicitis), a to pot zelo nevarno. Začasna nevarnost je sedaj odstranjena, temperatura je postala normalna, oteklina v okolici slepiča se je zdatno zmanjšala. Da se mu bolezen ne bo več povrnila, se bo moral, kakor hitro pride malo k močem, podvreči operaciji na kliniki v Gradcu. š Jožef Sovič, župnik v pok. t. V Slovenjem gradcu je dne 12. t. m. po kratki bolezni preminul č. g. Jožef Sovič, vpokojeni župnik iz Št. Lovrenca nad Mariborom. Pokojnik se je porodil dne 8. februarja 1839 v Št. llju pri Turjaku, bil v mašnika posvečen dne 29. junija 1865, ka-planoval je v Grižah in Sevnici, bil župnik v Stopercali in Št. Lovrencu. Pet let je živel v okrajni bolnišnici v Slovenjem gradcu. kjer je bil usmiljenim sestram skrben vodnik, bolnikom dobrotljiv tolaž-nik in prijatelj. Bil jc povsod zelo priljubljen, zlasti duhovnikom mil tovariš. Naj v miru počiva! š Velik požar. II. t. m. je zažgal v Bunčanah pri Ljutomeru šestleten deček skedenj Jakoba Osterca. Ogenj se je hitro razširil ter uničil Ostercu vsa poslopja. Pogorela je tudi hiša soseda Sclireiner.ia. Požar je uničil vso krmo, vozove in gospodarska orodja. Škoda znaša okrog 9600 kron; zavarovana sta bila le za majhne svote. š Smrt v sumljivih okoliščinah. V Novi cerkvi pri Vojniku je 7. t. m. umrla v sumljivih okoliščinah Terezija Scliander. Dognalo se jc, da ni umrla naravne smrti. Babica Marija Škoflek ji je dala na porodniški postelji dva litra nekega zdravila, ki je baje v zvezi z njeno smrtjo. Mož je par ur pred smrtjo svoje žene pisal njenim starišem, da naj pridejo 9. t. m. k pogrebu. Iz tega se sklepa, da je mož v sporazumu z babico povzročil njeno smrt. Sodnijska pr.eiskava bo slučaj odkrila. š Umrl je v Oplotnici 12. t. m. posestnik Matevž Kozirš v starosti 65. let. KoroiRe novice. k Koroške posojilnice. Poroča se nam: »Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani« je poslala koroškim hranilnicam in posojilnicam z dne 5. februarja t. I. vabilo, v ko-jem prav lepo in ponižno vabi in prosi, da naj koroške hranilnice in posojilnice pristopijo k »Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani«. Na to zvito vabilo sc koroške posojilnice gotovo ne bodn odzvale, ker ie »Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani« liberalno in čisto strankarsko podjetje, podjetje, ki se je ustanovilo samo le zato, da bi še v zadnjih izdihljejih kranjskemu in sploh slovenskemu liberalizmu pomagalo nekoliko Časa še živeti in celokupen slovenski narod v prepad in pogin tirati. Ako se koroške posojilnice in hranilnice, katere so dosedaj še pri »Celjski zvezi«, res nameravajo ločiti od nje, kar vabilo že za gotovo smatra, se po treznem prevdarku že iz gospodarskih ozirov ne bodo pridružile »Zvezi slovenskili zadrug«, pač pa »Zadruž. zvezi«, ki nam žc po svojem dosedanjem obstoju in po svojih zaslugah za narodno gospodarstvo jamči za boljšo bodočnost slovenskega kmeta, kakor pa »Zveza slovenskih zadrug«. Upamo torej, da koroške posojilnice gotovo ne bodo zašle v liberalni tabor kranjskih novolibe-ralcev. k Izobraževalno delo. V nedeljo, 2. t. m. je bila v Libelicah lepa veselica. Vrli igralci iz Zvabeka so predstavljali lepo igro »Sveta Cita«, dalje šaljivi prizor »Kmet in fotograf« itd. Pevci so nas kratkočasili z izurjenim petjem, gosp. župnik Uranšek je izvrstno govoril o »očetu Ra-deckiju«, g. župnik Rozman o pravi izobrazbi. Udeležba je bila zelo velika, dasi se je shodu nasprotovalo tudi od strani, od katere bi bili to najmanj pričakovali! Ta nastop slovenskega življa v Libelicah bode gotovo obrodil dober sad in vzpodbudil tudi v tem kraju zanimanje za pravo slovensko izobraževalno delo. LManske novice. lj »Katol. inladeniško društvo v Ljubljani« vabi k zabavnemu večeru, ki ga priredi v nedeljo 16. februarja 1908 ob šesti uri zvečer# v »Rokodelskem domu«, Ko-menskega ulice 12. Spored: I. P. H. Sat-tner: »Na planine«, zbor z bariton-solo. 2. Fr. Villiar: »Bog i Hrvati«, osmerospev. — 3. A. Foerster: »Povejte ve planine«, tenorsolo. 4. »Koledniška« (narodna), baritonsolo. 5. »Žalostna novica«, šaljivi prizor, izvajata dva člana katol. društva rokodelskih pomočnikov. — 6. Govor. — ■ 7. »Car in tesar.« Veseloigra v 3. dejanjih. — Vstopnina: Sedeži od 1. III. vrste po 40 kr., od IV. — VI. vrste po 30 kr., od VII. — XI. vrste po 20 kr.: stojišča po 15 kr. Ij Dr. Lueger se je danes mimo Ljubljane peljal v I.ovrano. Ij Kunčič zopet v Ljubljani. Sinoči sta dva tržaška stražnika privedla tukajšnjemu deželnemu sodišču Ivana Kunčiča in njegovo priležnico Marijo Kanajzlerjevo. Ii Pogon je napravila predvčerajšnjim mestna policija po raznih lokalili (skrivališčih) in aretovala 11 moških, izmed katerih je bilo že več kaznovanih zaradi tatvine in drugih deliktov. Proti vs ^ni se je postopalo po obstoječih zakonih. Ij Za stenografe. Opozarjamo še enkrat, da se prične v ponedeljek, dne 17. t. m. poduk v debatni stenografiji na zasebnem učnem zavodu Josipa Christofa in sicer ob 7. uri zvečer na 1. mestni deški ljudski šoli v Komenskega ulicah. Eventuelni nadaljrii udeleženci za ta tečaj naj se nemudoma prijavijo, ker se med tečajem ne morejo več sprejemati. Učnina je nizka, odvetniški in notarski uradniki imajo znaten popust. lj Domačo veselico priredi jutri zvečer gostilničar gospod Ludovik Kotnik na Opekarski cesti. Prijatelji dobre zabave, na svidenje! Ij Umrl je v bolnici Ivan Jerič, star 86 let. Ij Sam se je povrnil v prisilno delavnico prisiljenec Franc Tomšič, ki je dne 16. t. m. pobegnil. Prostost mu menda ni ugajala. lj Iz Amerike sc je včeraj pripeljalo na tukajšnji Južni kolodvor 120 Hrvatov in 78 Slovencev. Ij Delovanje mestne posredovalnice za delo in stanovanja, Mestni trg št. 27. telefon št. 99. — Od 1. do 6. februarja je dela iskalo 15 moških in 47 ženskih uslužbencev. Delo je bilo ponudeno 10 moškim in 44 ženskim uslužbencem. V 41 slučajih se je delo sprejelo. Od l. januarja do 6. februarja je došlo 348 delojemalcev in 318 delodajalcev. V 215 slučajih se je delo sprejelo. — Delo dobe takoj moški: I kon-torist, 2 sodarja. 2 Žagarja, 1 tesar. 4 trg. sluge, I kočijaž. 9 konjskih hlapcev, vajenci za kavarno in pekarijo. Ženske: I prodajalka slaščic, 2 šivilji, 2 gostilniški kuharici, 5 gostilniških deklic, 4 orož. kuharice, 6 deklic za vsako delo, 6 kuharic, 4 deklice k otrokom, 2 postrežnici. Dela iščejo moški: 1 plačilni natakar, več pisarniških slug, I oženjen hišnik. Ženske: 2 kontoristinji, 4 trgov, blagajničarkc, več prodajalk mešanet, manufak.turne, špecerijske in papirne stroke ter začetnic, 2 tra- fikantinji, več natakaric. — Oddati je stanovanja z 2 in 3 sobami in več mesečnih sob. — V najem se iščejo stanovanja z 1, 2 in 3 sobami. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor. g Odbor plesnega odseka trgovskih sotrudnikov priredi zaključni venček dne 15. t. m. v mali čitalniški dvorani »Narodnega doma«. Vstopnice se dobivajo pri tvrdkah gg. Vaso Petričič in I. Kostevc. lj Panorama-Kosmorama. V resnici lep ciklus obsega ta tedenska serija, — kraje ob obali našega morja od Trsta po-čenši do skrajne dalmatinske meje, — do slovanskih Benetk, nekdaj tako slavnega Dubrovnika. — Pod vedno jasnim južnim nebom, ob morskem obrežji vrste se mesta s sivimi skalnatimi griči v ozadju, vmes. pa oljkovi, cipresini in tujini gaji, da vpliva na gledalca očarujoče. Preko Trsta vodi pot v Portorose, Piran, Poreč; zelo slikovit jc pogled na Rovinj. Ko vidimo še vojno luko Pulj s starorimsko areno, preidemo na dalmatinska tla. Tam vidimo Zadar, Spljet, Gruž in slavni Dubrovnik (Raguzo). Mesto je deloma utrjeno iz prejšnjih časov, ima znamenito morsko lego in mnogo zgodovinskih ostankov. Zanimiva sta med drugimi zlasti frančiškanski samostan z znamenitimi arkadami, rektorjeva palača, »piazza dei Signori« itd. To posebno znamenito serijo v »Pano-rami-Kosmorami« priporočamo posebno tudi šolskim krogom. Ij Tatvini. Služkinji Mariji Majerjevi so bili ukradeni v zavodu sv. Marte črni ponočni črevlji. Šivilji Olgi Pcčnikovi je pa dosedaj še neznana tatica ukradla istotam dve zgornji krili, vredni 32 K. lj Mestna policija je aretovala Ano Erženovo, rojeno 1887 v Kokri, pristojno v Šenčur pri Kranju. Erženovo zasleduje tukajšnje deželno sodišče zaradi hudodelstva tatvine. — Služkinjo Marijo Kre-setovo jc pa zaprla, ker je pokradla svojemu gospodarju srebrna jedilna orodja v vrednosti 45 K. lj Izgubljene in najdene reči. Neža Dobrškova je izgubila srebrno žensko uro z verižico, vredno 8 K. — Vdova Marija Jerebova je izgubila črno denarnico z manjšo vsoto denarja. — Julija Dolenčeva je izgubila zlato ovratno verižico. Ij Čigava je kokoš? Na Einonski cesti je pred par dnevi popadel nek pes neko kokoš ter jo tako ranil, da jo je neki gosp. pobral in jo pustil zaklati. Lastnik jo dobi pri gospodu Vckoslavu Ravnikarju na Emonski cesti št. 8. Gospodarstvo- Znižanje vožnje za ogrsko moko na Tirolsko. Jako dober odjemalec za ogrsko (budimpeško) moko jc južna Tirolska. Po novi nagodbi se je vožnja podražila in se je tako konkurenčna zmožnost ogrskih mlinov zmanjšala. Ali žid je prebrisan in ker ima povsod svoje krivonose bratce, si lahko hitro pomaga iz zagate. Ogrski mlini so se pogodili z južno železnico, ki jim je dovolila 15 odstotno znižanje vožnje za ogrsko moko na Tirolsko. To znižanje je postalo takoj veljavno in sicer tudi za nazaj do 1. januarja. Najbolji dokaz, da žid žida ne zapusti. Za premog je vožnja vedno dražja, istotako v drugem blagovnem prometu. Ako bi naši mlini prosili za to ugodnost, bi sc jim gotovo ne dovolila. To je treba povdarjati! Razne stvari. Vlomi se nadaljujejo. V Horodenki na Poljskem so obiskali vlomilci poslopje okrajne hranilnice, predrli železna vrata blagajniške sobe in odnesli 140.000 K. Petindvajsetletnica VVagnerjeve smrti. Včeraj je bilo petindvajset let, kar je umrl slavni nemški skladatelj Richard Wagner. Součenca ustrelil. Na poljedelski šoli v Hebu je kazal učenec Ivan Windl součencu Potzlu revolver. Nakrat se je revolver Izprožil in Potzel sc je v glavo zadet mrtev zgrudil. Parni mlin pogorel. Kolo m e a , 13. februarja. Včeraj je tu pogore[ eden največjih parnih mlinov v Galiciji. Škoda se ceni na milijon kron. ki je večinoma pokrita z zavarovalnino. Ponarejevalci denarja. V Zomboru so zasledili pri nekem Jakobu Baverju tvornico bankovcev po 20 kron. Bayerja in več pomočnikov so izročili sodišču v Osjcku. Strašna tragedija zapuščene žene. Zakonska Souaillard v Parizu sta živela v vednem prepiru, vsled tega je žena zapustila s svojima dvema sinoma mo- ža, dobila službo pri pošti in slabo preživljala sebe in svoja otroka. Ker sta bila otroka bolna, ni mogla točno opravljati svoje službe, in bila je začasno odstavljena za štiri dni, kar jo je tako presunilo, da je dala otrokoma piti strup, in ko je opazila, da sta mrtva, je še sama izpila, kar je ostalo strupa. Zjutraj so udrli ljudje v stanovanje in dobili tri mrliče. Ponarejen denar v kitari. Na kolodvoru v Tiflisu so aretirali inoža, ki se je sumljivo vedel. V kitari so dobili pri njem ponarejenih kreditnih papirjev za 60.000 rubljev. Na deset let obsojen kapitan. Priziv-no sodišče v Ne\v Yorku je potrdilo razsodbo, s katero je bil na deset let ječe obsojen kapitan Šaik, ki je zakrivil potop parnika »General Slocum«, na katerem se je ponesrečilo 1000 gojencev nemške nedeljske šole iz New Yorka. Po desetletni ječi oproščen. V Reggio Calabria revidirali so te dni pravdo proti Lenartu Chiari, ki je obdolžen uboja ter obsojen v .301etno ječo. Sedaj se je pokazalo. da jc revež deset let sedel v ječi po nedolžnem. Koliko razporok je v Ameriki? Ameriško društvo »v varstvo družin« sestavilo je štatistiko o razporokah, glasom katere je bilo v Ameriki v zadnjih 20 letih- ločenih 1,000.000 zakonov, trikrat toliko, kakor v prejšnjih 40 letih. Ženske, ki pušijo. Med tem, ko skušajo angleške žene šele priti na okus sval-čic, je na Irskem že stara navada, da pušijo ženske. Angležinjam pa vendarle ne ugaja, ako se jih z ozirom na pušenje primerja z irskimi ženskami. Na Irskem so večinoma stare ženske, ki težko delajo ali so težko delale, ki pa prezirajo svalčice svojih mlajših angleških sester-kadilk. One pušijo iz kratkih pip najostrejši in najmočnejši tobak, ki se izdeluje in se nazivlje li-merške klobase. Na Irskem se lahko večkrat opazuje, da posodi delavec svojo vsled rabe očrnelo ilovnato pipo kaki ženski za nekaj dimov. Vzrok, da se na Irskem toliko kadi, tiči menda v uboštvu. Stare in slabotne ženske nimajo druzega užitka in pipa je morala obilokrat že služiti v to, da je ženska zamorila v času stradanja čut lakote. Nobelova nagrada za leto 1908. Iz Bukarešta poročajo, da dobi književno nagrado iz Nobelovega zaklada za leto 1908 rumunska kraljica Elizabeta, kot pisateljica znana pod psevdonimom CarmenSyIva. Ženske v občinskem zastopu. Pri zadnjih občinskih volitvah v Kristijaniji so postavile razne stranke 21 žensk kot kan-didatinje; izmed teli so bile 4 izvoljene. Počasi in sigurno si bodo ženske priborile svoje pravice tudi na Nemškem. Upoštevajo jih že kot obrtne nadzornice, volijo jih kot zastopnice v bolniške blagajne, sodni prisedniki iz stanu trgovcev so se v Manheimu izrekli v nekem predlogu za aktivno in pasivno volivno pravico žensk pri trgovskih sodiščih; kot sirotinske sve-tovavke so postale ženske že skoro nenadomestljive. Povsod, kjer so nastavljene na mestih, ki so jih imeli doslej moški, so si pridobile splošno priznanje. Na ta način se veča njih vpliv, njih delokrog, dokler ne dosežejo enakopravnosti z moškimi v vsakem oziru. Troički. Marica Barkovič. 351etna lončarica je povila 3 dobro razvite, zdrave sinčke: Blaža, Štefka in Miška. Tudi mati je zdrava. Telefonska In brzojavna poročilo. SLOVENSKA ZMAGA NA KOROŠKEM. Borovlje, 14. febr. Pri občinskih volitvah Svetna vas so v vseh treh razredih zmagali naši. SOCIALNI DEMOKRATJE PROTI ZVIŠANJU DAVKA NA ŽGANJE. Dunaj, 14. februarja. V današnji seji proračunskega odseka se je soc. demokrat Eilenbogen pri točki »užitninski davek« odločno izjavil proti povišanju davka na žganje. ITALIJANSKO VSEUClLIŠKO VPRAŠANJE. Trst, 14. febr. Liberalni italijanski poslanci Rizzi, Bartoli in Marani izjavljajo, da o nameri vlade ustanoviti na Dunaju italijansko pravno fakulteto, dozdaj ničesar niso vedeli. Nihče jih ni vprašal za mnenje. Rizzi meni, da je ta rešitev vse-učiliškega vprašanja nemogoča, Bartoli se izraža bolj rezervirano, Marani pa pravi, da vlada laškega vseučilišča v Trstu pod nobenim pogojem ne dovoli in da bodo Lahi prisiljeni zadovoljiti se s samostojno fakulteto na Dunaju. Nasprotno pa poročajo iz Dunaja rimski »Tribuni«, da je Beck o vladni nameri večkrat Italijane informiral. Dunaj, 14. febr. Dopisniku »Piccola« so pri naučnetn ministrstvu dejali, da stvar o pravni fakulteti na Dunaju še ni definitivno rešena, ker bo treba vprašati za mnenje vse parlamentarne stranke. Nemci se vpirajo, toda vlada upa, da bodo privolili. Italijansko vseučiliško vprašanje tako sodijo pri ministrstvu, ni namreč zgolj kulturno, ampak tudi politično vprašanje. Pri ministrskem predsedstvu so nasproti dopisniku povdarjali, da se bodo morali ravnati v prvi vrsti po tem, kar bodo različne parlamentarne stranke dejale. Kar se pa tiče pripoznanja študij Italijanov na vseučiliščih v kraljestvu, meni vlada, da to vprašanje postane brezpredmetno, ako se ustanovi fakulteta na Dunaju. « Dunaj, 14. febr. Čehi zahtevajo v slučaju, da se Lahom dovoli pravna fakulteta, ustanovi obenem drugo češko vseučilišče. MED AVSTRIJO IN RUSIJO NI NESPO-RAZUMLJENJA. Dunai, 14. febr. Glasilo ministrstva za zunanje zadeve »Pol. Koresp.« poroča, da bo Rusija avstrijske železniške načrte na Balkanu najtopleje podpirala, to tembolj, ker bodo v velikansko gospodarsko korist za vse balkanske narode. Pariz, 14. febr. »Petit Parisicn« poroča, da bo Rusija z vso močjo podpirala avstrijske železniške načrte in sicer 1) progo Donavo —.do Jadranskega morja in 2) zvezo Sofija—Skoplje. PAPEŽ ZA UNIJO S PRAVOSLAVNO CERKVIJO. Rim, 14. februarja. Papež Pij X. je sprejel slovesno katoliške uniatske škofe in katoličane grškovzhodnega obreda ob priliki proslave 15stoletnice sv. Ivana Zla-tousta. Papež je v daljšem slovesnem nagovoru izrazil željo, da bi se vsi kristjani Vzhoda združili z rimsko cerkvijo. Spominjal se je tozadevne akcije Leona XIII. ter povdarjal. da tudi njega navdaja srčna želja, da bi se odstranili predsodki, ki so povzročili nesrečni razkol in ki branijo, da se obedve cerkvi ne morete združiti. V Rimu se visoko spoštuje vzhodni grški obred, f3og podeli svoj blagoslov stremljenju po cerkveni uniji. Papež je nato podelil svoj blagoslov vsem kristjanom Vzhoda. ŽITNE CENE. Budimpešta 14. februarja. Pšenica za april.......1181 Pšenica za oktober......10 34 Rž za april.........10 33 Koruza za maj........6 75 Oves za april........7 89 Efekti v: 10 nižje. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306*2 m, srednji zračni tlak 786-0 mnr Oaa opazovanja 13 14 9. iveC 7. zjutr. 2. pop Stanj« barometre * ram 744-2 4.V2 44 2 IVm^a-ratura po Celzija Vetrorl Neb® 1 2 -3 1 76 brezvetr. sl. Jvzh. sl.jug. jasno megla jasno th k s» co Srodnja včerajšnla temp. 2 1°, norm. —0 1° Povodom smrti svoje predobre, nepozabne mamice sem prejel od premnogih prijateljev in znancev toliko plemenitih izrazov pravega sočutja in sožalja, da se vsakemu posebej ne morem zahvaliti. Dovoljujem si tem potom vsem in vsakemu posebej, ki ste me tolažili v teh britkih dneh, izreči svojo najtoplejšo zahvalo. Imenoma se še zahvaljujem darovalcem mnogih krasnih vencev, veleč, gg. uradnikom s svojimi šefi na čelu, gospodu okr. glavarju Parma, gosp. dež. sodnemu svetniku Ravnikarju, gospodu davkarju Zazula, gosp. davčnemu referentu Ooli-ju, prečast. duhovščini, gospodom pevcem iz Litije in Šmartna za krasne nagrobnice, dalje vsem onim, ki ste obiskovali mojo dobro nepozabno mater v njeni mučni bolezni, vsem, ki ste prišli od blizu in daleč, da ste izkazali zadnjo čast pri pogrebu. Poln hvaležnih čutil kličem: Prisrčna hvala in Bog plati I V Litiji, 13. februarja 1908. Mr. Hinko Brilli dvorni lekarnar. 883 1 1 K™ Podpisani naznanjam, da nisem plačnik za dolgove, katere napravlja na moje ime od mene sodnijsko ločena žena ali kedo drugi. Jos. Rojina, krojaški mojster. Odda se takoj v najem samostojna hiša na gričku v Konjušnih ulicah 11. Trnovo. Obstoji iz dveh sob, kuhinje in drugih pri-tiklin. Zraven je tudi majhen vrt in nekaj sadnega drevja. Več se poizve pri mesarju Pu'richu, Hradeckega vas pri »Mesarju*. 351 t—4 ilrite, naročajte »Slovenca"! Vabilo k domači veselici ki se vrši v soboto, dnč 15. svečana 1908 v restavraciji pri „Črnem orlu". Vstopnina 25 kr. Suiro domska godba no lok Uljudno vabi Ninko Perltteun 396 1—1 restavraterna. Mit žMilsfci clrlnis K UD HI KLUDJKD LJubljana, Lattermannov drevored,. V soboto 15. febr. ob 8. uri zvečer T V nedeljo IG. febr. ob 3., 5. in 8. uri velika gala predstava g tri velške predstave Vse podrobnosti na lepakih. K številnemu obisku vabi RAVNATELJSTVO. Razpis službe. Pri Mestni hranilnici ljubljanski je popolniti s sistemizovanimi prejemki, Slovenščine v govoru in pisavi popolnoma zmožni prosilci naj vlagajo svoje s po trebnimi dokazili, to je z rojstnim Ustom, domovnico, spričevalom o šolanju in o sedanjem službovanju, nravnostnim in zdravniškim spričevalom opremljene prošnje najkasneje do 27. februarja 1908 pri podpisanem ravnateljstvu. V Ljubljani, dne 12. februarja 1908. 384 3- 1 Ravnateljstvo. Razglas. Udje pogrebnega društva bratovščine sv. Jožefa v Ljubljani se vsled odborovega sklepa z dne 2. februarja t. I. s tem obveščajo, da se pobirajo letni doneski po 2 K vsako nedeljo od 9. ure naprej započenši z dne 16. t. m. konca februarja 1908 v stanovanju trgovca gosp. Franjo Zorca, na Sv. Petra cesti št. 23. Zaradi pravilne sestave društvenega imenika opozarjajo se člani, ki že več kakor 2 leti kot udje tej bratovščini pripadajo, kakor taki, ki so enkrat za vselej vplačali članarino, ali so pa letnih doneskov oproSčeni, da se ravnotam in sicer s svojimi društvenimi knjižicami najkasneje do 31. majnika 1908 zglasč, ker bi jih drugače društvo, ako to opustč, več ne smatralo svojim članom. Odbor bratovščine sv. Jožefa. 385 3-1 Podružnica i v Spljetu. s Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2 Ali 01 sprejema vloge na vloine knjižice in na liro-račun proti ** |2 |0 obresti m. Vloga na tekoči račun, koje ostanejo vsaj 60 dni naložene, obrestuje proti 8dnavni odpovedi s trs- 5°|0. -S3* Podružnica s f Celovcu« s OelniAka glavnioei i i K t.OOO.OOO. » i i Rezervni fond * » t i K 200.000. i k * I I t u « a i '»«» ' aaaaiaialaaai i)rab>la*Mb.rM. M«o|now«(aj, in. Lt wcogaaat 27, IV Wlt4a<> Ha.plltrant 13, V Schlnbr.notritraiM 89 a, TI 6amp.a4orf.ritc. tt, VII Marlablltnlraiii Tt VIII LircbanltlderilraiM lit, IX tliniliiui I* K. rav.rll«aitria>« t«, KVIII Vlbrlaf.ralr.il. II, «1* oahilnv.) Ha.pttlv <1 O« Haap 173 R € C R" JtoaJ. h, Woii*etie SO « K