2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 10. julija 2014  Leto XXIV, št. 28 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 10. julija 2014 Porabje, 10. julija 2014 Po potaj blajženoga slovenskoga püšpeka STR. 4-5 IX. MEDNARODNI LONČARSKI TABOR V ŠTEVANOVCIH STR. 7 Ljubljana: XIV. Vseslovensko srečanje NA MLADIH SVET STOJI Ali so imeli organizatorji v mislih pregovor v naslovu ali ne, niti ni pomembno, važno se vsekakor zdi, da so za XIV. Vseslovensko srečanje izbrali temo Mladi kot ustvarjalci skupnega slovenskega prostora? Srečanje je pripravila komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu pri Državnem zboru in bilo je dobro obiskano z domala vseh koncev sveta. Z razpravo Porabje, perspektiva za mlado generacijo, je sodelovala Martina Zakoč, sicer pa je bila tokrat porabska delegacija, ki se ji je pridružil generalni konzul Dušan Snoj, številčnejša kot prejšnja leta. Ker je sočasno potekala izredna seja, je tokrat namesto predsednika državnega zbora Janka Vebra udeležence pozdravila Polonca Komar in poudarila, da ima srečanje velik pomen, tokrat še posebej zato, ker je namenjeno mladim, ki so bogastvo sleherne države. »Zato smo dolžni, da mladim omogočimo pogled naprej, kajti imajo dovolj energije, da sedanje neugodne trende obrnejo na bolje.« Iz pozdravnih besed ministra v odhodu Gorazda Žmavca pomenljiva misel, »da bo asimilacije manj, če bodo starejši, sedanji funkcionarji, znali prenesti naloge in vodenje na mlade.« Na vprašanje, zakaj vprašaj na koncu stavka naslovne teme, je predsednik komisije DZ za Slovece v zamejstvu in po svetu Danijel Krivec odgovoril, da gre šele za spodbuditev razmišljanja o skupnem slovenskem prostoru. Kulturni program je bil kratek in izvrsten: ob klavirski spremljavi Anje Kunčič je dve pesmi zapela mezzosopranistka Tina Šilc. Vabljeni govorci za uvodne razprave so bili Bernard Šrajner in Tilen Kranjc iz Slovensko-irskega društva Deteljica; mag. Susanne Weitlaner iz Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko (Razmišljanje o mladini iz štajersko - slovenskega vidika) in dr. Sara Brezigar, sodelavka Inštituta za narodnostna vprašanja (Z mladimi in za mlade: premisliti vlogo in delovanje manjšine v skupnem slovenskem prostoru). Ker so bile teme različne, so razprave pritegnile dovolj pozornosti, ki pa je ob množici vseh razprav, nekako izgubila na pomenu. Rečeno preprosto: v kratkem času je bilo izrečenih preveč tehtnih, tako za Slovence v zamejstvu in po svetu kakor za Slovenijo pomembnih misli, za katere bo škoda, če ostanejo zgolj izrečene na srečanju. »Porabje, perspektiva za mlado generacijo«, je svojo razpravo naslovila Martina Zakoč in izhajala iz spoznanja, da je bila prva slovenska organizacija, Zveza Slovencev, ustanovljena pred 25. leti in to je le 25 let, zato »sedanja mlada generacija razmišlja malce drugače... Sedaj smo mi tista generacija porabske mladine, od katere se marsikaj pričakuje. Tega se zavedamo, zaradi tega smo na pobudo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ustanovili Društvo porabske mladine.« (Poudarke iz te in drugih razprav bomo objavili v naslednji številki Porabja). ERNEST RUŽIČ Dr. Katarina Munda Hirnök, Martin Ropoš, Andreja Kovács, Barbara Zakoč, Tamás Kovács, Brigita Voura, Martina Zakoč in Jože Hirnök. Martina Zakoč, Dušan Snoj, Barbara Zakoč, Brigita Voura in Tamás Kovács. Tigrovci na obisku v Prekmurju, Porabju in v Potrni SKRB ZA OHRANJANJE JEZIKA JE POVSOD POMEMBNA NALOGA Na ekskurziji po Prekmurju, Porabju in v Potrni/Laafeldu na avstrijskem Štajerskem so bili članice in člani ljubljanske območne enote društva Tigr. Organizacija Tigr je bila ustanovljena leta 1927 z namenom, da se bori za pravice primorskih Slovencev, ki so bili po Rapalski pogodbi priključeni Italiji. Društvo Tigr ohranja tradicijo in skrbi za obveščanje slovenske javnosti o veliki zgodovinski vlogi primorskega antifašizma med obema vojnama. Doslej so obiskali slovensko skupnost na Tržaškem, v Benečiji in na Koroškem, za zaključek popotovanja so izbrali Benico pri Lendavi, kamor so po I. svetovni vojni nasilno prelili Slovence iz Primorske, Lendavo, Monošter in Potrno/Lafeld. Ljubljansko enoto Tigra vodi dr. Savin Jogan, ekskurzije pa se je udeležilo prek 40 članic in članov, ki niso samo poslušali, kaj so pripovedovali gostitelji, marveč so tudi spraševali in se pozanimali za položaj prekmurskih Madžarov, Slovencev na Madžarskem in Slovencev na avstrijskem Štajerskem. Da je bilo na poti vseskozi ustvarjalno ozračje, je vestno skrbel Janez Stergar, dolgoletni raziskovalec na ljubljanskem Inštitutu za narodnostna vprašanja. V Centru Bánffy je dr. Attila Kovács, vodja izpostave ljubljans-kega Inštituta za narodnostna vprašanja, predstavil zgodovino Lendave in tudi položaj madžarske manjšine v Prekmurju. Zakonska, normativna ureditev položaja prekmurskih Madžarov je dovolj dobra, manj dosledno pa je uveljavljanje manjšinskih pravic v vsakdanjem življenju. Nasploh velja za Lendavo dobro sožitje med vsemi prebivalci, med katerimi je dejavna tudi hrvaška skupnost. Pot med Lendavo in Monoštrom so izkoristili za podrobnosti iz življenja Slovencev na Madžarskem. Tako o politični organiziranosti in medijih, pa tudi o zadnjih parlamentarnih volitvah, ko je trinajst manjšin izvolilo svoje zastopnike v parlament, Porabski Slovenci Eriko Köleš Kiss. Na izumiranje slovenskega jezika v Porabju je opozorila Marijana Sukič, ki je članom društva Tigr predstavila položaj slovenske narodnosti na Madžarskem. Za sedanje razmere niso krivi samo starši, ki v družini ne govorijo svojega jezika, ni zgolj razlog za slabo znanje materinščine v šolskem sistemu, marveč gre za večplastno in zahtevno prob-lematiko, ki bi jo bilo mogoče spremeniti z večjim številom gostujočih vzgojiteljic v otroških vrtcih in učiteljev v dvojezičnih osnovnih šolah, je poudarila Marijana Sukič in izposlavila vpliv nemškega kapitala, tako v monoštrski industrijski coni, kjer ni niti majhnega podjetja iz Slovenije, kjer bi imeli pri zapos-litvi prednost delavci z znanjem slovenskega jezika, kakor pri dokaj množičnem zaposlovanju Porabcev v Avstriji. Tigrovci so zaradi pomanjkanja časa morali izpustiti postanek na Gornjem Seniku, vendar niso ostali brez informacij o gradnji turistične kmetije, o Hiši jabolk, o dvojezični osnovni šoli in pomembnih možeh za ohranjanje slovenstva, kot sta bila Jožef Košič in Jánoš Kühar, pa tudi pokojni gorički duhovnik Ivan Camplin, ki je kar desetletje maševal v tem kraju. Po postanku na gradu pri Gradu na Goričkem, vožnji skozi Cankovo, rojstni kraj Avgusta Pavla, se je potovanje končalo v Kulturnem domu štajerskih Slovencev v Potrni/Laafeldu. Predsednica Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko Suzanne Weitlaner je opisala vlogo Pavlove hiše, v kateri pripravljajo kulturne in znanstvene dogodke, tako so ravnokar odprli razširjeno stalno razstavo o štajerskih Slovencih; povedala je tudi, da nekaj čez 400 učencev obiskuje različne oblike dopolnilnega pouka slovenskega jezika. Suzanne Weitlaner je tudi koordinatorka Slovenske manjšinske koordinacije, ki je po premoru vnovič zaživela in med prve naloge sprejela dogovor o pripravi dokumenta bodoči slovenski vladi, v katerem bodo zapisani predlogi o sodelovanju in pomoči med matično državo in Slovenci v zamejstvu. Ernest Ružič Pred kulturnim domom je dr. Attila Kovács predstavil Lendavo s pogledom v zgodovino in njeno večjezičnost in večkulturnost Marijana Sukič je opozorila na izumiranje slovenskega jezika in poudarila pomen strokovne pomoči iz Slovenije v šolstvu in pri delu kulturnih skupin Mag. Suzanne Weitlaner je predstavila delo KD Člen 7, vlogo Kulturnega doma - Pavlove hiše in nekaj nalog Slovenske manjšinske koordinacije, ki jo vodi kot prva, za eno leto izbrana koordinatorka Skupinska fotografijajeizpredSlovenskegadoma,sedijo:obMarijaniSukičstaJanezStergarindr.Savin Jogan in ostali udeleženci ekskurzije Čudovita Budimpešta – izlet Sakalovčanov v glavno mesto Neka zelo priznana spletna stran je objavila rezultate ankete za najlepša mesta v Evropi v letu 2013. V anketi je sodelovalo skoraj 80 tisoč uporabnikov spletne strani. Na 1. mestu so Firence v Italiji, ki si delijo to mesto še z Budimpešto. Mesto, ki ga odlikuje zgodovina, kultura in prijetna atmosfera. Slovenska narodnostna samouprava Sakalovci se je letos odločila za Budimpešto kot cilj vaškega izleta. Avtobus se je odpravil iz Sakalovcev 16. junija ob 6-ih zjutraj. Medve sva z mamo odpotovali že en dan prej, ker sva bili v gledališču. Zaradi tega sva se s Sakalovčani srečali ob pol 11-ih na trgu pred Parlamentom. Medtem ko so člani samouprave odšli po vstopnice, smo ostali šli v olimpijski park zraven stavbe Parlamenta. Po dolgem potovanju je prav prišlo igranje v tem lepem vrtu, tudi otroci so bili veseli, da so se lahko malo razgibavali. Za mnoge je bil ta izlet dob-ra priložnost, da so si lahko ogledali tudi notranjost Parlamenta. Stavba je zgrajena v novogotskem slogu po načrtih Imreja Steindla. Dolga je 268 metrov in ima mogočno kupolo, pod katero hranijo krono svetega Štefana, ki ni le prvovrstno umetniško delo, temveč je za Madžare tudi simbol moči in avtoritete. Ob izgraditvi je bila ta stavba največji parlament na svetu, trenutno je le tretji največji v Evropi. V stavbi smo si lahko ogledali preko zaslonov iz televizijskih prenosov že dobro znano sejno sobo, kjer se poslanci odločajo o zakonih naše države. Z določene razdalje smo videli tudi krono, ki jo straži častna straža. Občudovali smo tudi razkošne tapete na stenah. Po ogledu Parlamenta smo se hitro peljali v V. okrožje, kjer smo v stavbi samouprave pojedli fino kosilo. Zato je poskrbel naš sovaščan, poslanec v parlamentu in župan tega okrožja Antal Rogan, kateremu smo za to lepo gesto vsi hvaležni. V prostem času po kosilu smo lahko preizkusili orjaško panoramsko kolo na trgu pred stavbo samouprave ali smo si lahko ogledali Elizabetin trg. Nekateri so se odločili za kozarec piva in so občudovali trg s terase gostilne. Pot smo nadaljevali čez park Szabadság do bazilike svetega Štefana. Pred baziliko je velik trg, okrog njega pa kavarne, restavracije in trgovine. V baziliki smo se ob molitvi malo ohladili. Pogledali smo majhno kapelico, in kdor je hotel, je lahko šel tudi v kupolo. Po odločitvi, da ne gremo peš do Matjaževe cerkve, smo se z avtobusom peljali na budimski grad. Zadnja postaja našega izleta je bila Ribiška trdnjava in ob njej Matjaževa cerkev. Žal v cerkev nismo mogli, ker je bila že zaprta, smo jo pa občudovali od zunaj. Cerkev v gotskem slogu je bila v pretek-losti večkrat prezidana. V tej cerkvi so kronali madžarske kralje. Turki so jo leta 1536 požgali in na njenem mestu postavili mošejo, do leta 1869 pa so jo rekonstruirali v prvotni gotski obliki. V triladijski cerkvi, katere notranjost je s freskami poslikal Bertalan Székely, je pokopan kralj Béla III., ki je ustanovil monoštrski cistercijanski samostan. Zraven cerkve z Ribiške trdnjave smo občudovali prelepo panoramo Pešte. Razgled nad Donavo in Parlament. Ribiška trdnjava je nastala v neoromantičnem slogu leta 1901 po načrtih Frigyesa Schuleka. Trdnjava je dobila ime po cehu ribičev, ki so v srednjem veku branili tukaj stoječe mestno obzidje, ter po ribji tržnici v bližini. Mislim, da sem na trdnjavi stala 10-15 minut negibno. Čudoviti razgled me je hitro prevzel. V bistvu me je mesto čisto očaralo. Zgodovinsko, romantično, napolnjeno s kulturo, prečudovito. Ob 11-ih zvečer smo prišli domov v Sakalovce. V imenu udeležencev izleta bi se rada zahvalila za priložnost slovenski narodnostni samoupravi, da so nam organizirali lep izlet in so nam s tem obogatili življenje. Posebej bi se zahvalila županji Valeriji Rogan, ki je največ naredila za to, da smo se dobro počutili. Lilla Fasching Skupinska slika Sakalovčanov pred Ribičevo trdnjavo Panorama Pešte s Parlamentom, fotografiranazRibičevetrdnjave Bazilika sv. Štefana OD SLOVENIJE… Po potaj blajženoga slovenskoga püšpeka Vsikši človek želej, ka bi nekak z néba na njega skrb emo. Vsikši želej, ka bi leko molo k nekakomi, što bi v žmetni cajtaj pomago njemi. Vsikši želej, ka bi emo ednoga pomočnika, šteri bi ga priporačo pri Baugi. Depa tau je nej istina samo za ednoga človeka, liki za eden cejli narod ranč tak. Ništerni narodi, kak je na priliko vogrski, so v svojoj dugoj-dugoj zgodovini zadobili dosta svetnikov (svecov), šteri molijo za nji pa jim pomorejo. Slovenski narod má do tega mau samo ednoga blajženoga pomočnika, tau je püšpek Anton Martin Slomšek. Un má skrb na svoj narod v nébi pa un prosi Bogá za pomauč Slovencom. Nej davnik so se slovenski prauš-karge iz Sombotela podali na svojo prauško, štero so letos držali že trinajstič. Vsikšo leto so gorpoiskali edno od 80 cerkva svetoga Martina, vejpa se je sveti püšpek naraudo v njinom varaši, v staroj Savarii. Letos pa so gorpoiskali spomine drügoga Martina, blajženoga Slomška ranč tak. Menjša skupina sombotelski prauškarov se je s svojim busom v lejpom vrejmeni pripelala oprvin v Maribor. Gda so se vozili iz madžarskoga varaša prauti središči slovenske Štajerske, so že na busi molili raužni venec v našoj slovenskoj domanjoj rejči. Po kračišom španceranji v centri Maribora so se napautili v püšpekovo cerkev, v stolnico. Radi bi bili, če bi se leko srečali s svojim dugolejtnim padašom, gospau-dom püšpekom dr. Jožefom Smejom, depa uni so v tistom cajti ranč v Somboteli bili. Prva kak bi nutstaupili v najvekšo mariborsko cerkev, so si pred njauv poglednili bronasti kip (szobor) blajženoga Slomška pa poslüšali en par rejči od toga, što je biu pa ka je naredo. Sledik so staupili v stolnico pa se zbrali pri grobi blajženoga püšpeka. Po kratkoj molitvi - za vse žlate, poznance, žive in pokojne - so pri malom stranskom oltari dojdjali eden püšeu s papernati rauž pa tak prosili za pomauč. Ranč tam so molili sveti Oča Janoš Pavel II. tö, gda so leta 1996 oprvin v Sloveniji ojdli. Malo so si prauškarge eške poglednili cerkev, med drügimi kip Slomška za glavnim oltarom. V centri Maribora so eške gorpoiskali senje. Dale je Sombotelčare paut pelala na viski brejg Pohorje, s takzvanimi gondolami. Tau so nej čanaklinge na vodej, liki takše male kabine, ka se v lufti gor po železni žnauraj na brejg pelajo. Cejla paut trpi 7 minut, če pa človek vö na okno gleda, vidi čüdovitno krajino. Vrejmen je bilau čisto, zatok se je spodkar vüdo cejli Maribor, ozajek pa méki bregauvge slovenske štajerske krajine. Že med potjauv se je vidlo, ka ništerni pejški gor déjo, edni pa se s plamins-kimi piciklinami doj po brgej spüščajo. Gda so Sombotelčarge prišli na svoj ciu, so zvödali, ka majo plaminski piciklisti trening, tak ka se z gondolami gor vozijo, te pa se tak brž pelajo doj po brgej, kak samo leko. Tau je sploj nevarno, vejpa male stezice so krive pa strme tö. Ništerni prauškarge so se malo bodjali po pauti gor, depa Slomšek je vsikšoga v varnosti gor na brejg pripelo. Tam so edni menjši hoteli pa penzionge, če pa je štoj žeden, si leko sede v bar. Popotnike je čakala malo dukša paut, do maloga štajerskoga varaša Rogatec sploj pri rovačkoj grajnci. Po pauti so se tisti tö malo čüdivali, šteri malo baukše poznajo Slovenijo, vejpa so se oprvin pelali po avtocesti med Mariborom pa Ptujom, štera je na malo starejši napaj eške nej gor. Po avtocesti pa je prauškare čakalo eške dobre pau vöre dročkanja po menjši poštijaj do Rogatca, gde majo ednoga od najvekši muzejov na praustom v Sloveniji. V Rogatci so Sombotelčare lepau gorprijali v škanzeni, v šterom je 11 ramov pa drügi zidin. Najoprvin so dojseli pod leseno strejo na lesene stauce pa tak čakali, ka se začnejo etnološke delavnice. Prauškare je najoprvin gorprijo fčelar (čebelar), šteri je tapravo, kakše fajte fčele gestejo. Štere delajo, zberajo nektar pa štere skrbijo za nauve, mlade fčele. Po tistom je nutpokazo, ka vse se leko naredi s kerp (lép). Sombotelčarge so s sükanjem napravili male svejče, štere so si leko s seuv vzeli domau. Prva pa kak bi fčelara zapistili, so leko kauštali pa küpili več fajte méda, štere redi čebelar. Najbole zanimiva je bila mejšanica, v šteroj je biu méd, cvejtni pra pa takzvani propolis. Pravijo, če štoj s toga gej, zdrav ostane, vej de bole krepek imunski sistem emo. Dale so prauškare pozvali v edno staro paversko ižo, gde si je oprvin vsikši mogo roké mujti. Nej samo zavolo čistauče, liki zavolo poštüvanja tö, vej je edna sodelavka muzeja gučala od krüja. Povödala je, ka so vertinje, gda so krü pekle pa je malo testá ostalo, dali en falajček najbole vrlim mlajšam. Tisti so testau malo eške mejsili, »žülili«, pa te ga spekli v peči. Tak so gratale takzvane »žulike«, mali krüjeki s vseféle formami. Sombotelčarge so tö napravili svoje žulike, pa tačas, ka so se pekle, si poglednili eške drüge rame škanzena. Direktorica muzeja na praustom Irena Roškar je dosta-dosta gučala o stari ižaj pa od toga, kak so tam inda pavri živeli. Majo tam eden panonski stüdenec tö (gémeskút), vejpa je vesnica eške na panonskoj ravéni. Voditelica muzeja je tapravla, ka dosta lidi več ne vej ceniti čisto, dobro vodau, tak ka vse küpijo po bautaj v plastiki. V muzejskoj vesi majo eden duplanski »kozolec« tö, na šterom so senau sišili pa so leko nanjega eške kukarco tö obesili. Spodkar pa so dali kaula ali kakše drüge paverske škeri. Važni so bili lejvi pa štale, verti so dosta dali na tau, aj mara dobro živé. Ka pa je špajsno, pavri v rogaškoj krajini so posišili listke od mrkevce pa bagundlina, pa v bole žmetni cajtaj tau davali svinjam za ges-ti. Škanzen má eške edno malo bauto, gde se je inda svejta vse odavalo, od škeri prejk črejvlov do pumparc. Zmejs so se žulike tö spekle, tak so prauškarge kauštali svoj krü pa slobaud vzeli od rogaški padašov. Bilau je eške svejklo, gda so prišli v svoj hotel v bližanjom varaši Šentjuri. Tam pa so ranč gostüvanje slüžili, pa nej samo edno, liki dvej. Što je eške nej trnok trüden biu, se je zatok po večerdji napauto v center varaša, vej je pa bila Muzejska nauč. Po dobroj pau vöri stapanja na brejg je menjša skupina Sombotelčarov prišla k cerkvi svetoga Jurija (Šent-Jur). Pet minut pred deseto vöro vnoči so najšli eden muzej, šteri je biu eške oprejti. Tam je bilau nutpokazano, ka vse so najšli na bregej Rifnik nej daleč od Šentjura, gde je pred dobrimi 1500 lejtami stala mala »vesnica«, gde so živeli stari kristjani. Tau so bili cajti, gda so poganske sodačije robili na toj zemlej. Na ednom rami zvün muzeja pa leko vidi najgir človek edno cepiko od štiristau lejt stare trte, štera eške zdaj rodi - v Maribori pa na dosta mejstaj po svejti. Nauč je kratka bila, dvej bandi gostüvanjčarov sta do kesne nau-či vödržali, drügi zranek pa je biu zranek molitve za Sombotelčare. V cerkvi vesnice Pónikva, rojstnoga kraja Antona Martina Slomška, so sveto mešo slüžili gospaud plebanoš Alojz Kačičnik. Boža iža je bila sploj puna, vejpa so svetili tejlovo. Sveta meša je trnok lejpa bila, cerkveni pevski zbor je tak spejvo, kak liki bi rejsan v kakšoj opernoj iži bili (pa so samo domanji pesmarge bili). V svojoj predgi so dühovnik pozdravili prauškare iz varaša svetoga Martina pa povödali, ka so veseli, če pridejo Slovenci s tihinskoga. Na oltari je bila Martinova svejča pa farbasti papérnati püšeu, štere so Sombotelčarge prinesli za dar. Po svetoj meši se je kauli cerkve svetoga Martina začnila procesija. Če rejsan nej cejla ves pa občina, depa je donk sploj dosta lüstva ojdlo. Na začetki, za križom, so stapali moški z zastalami domanji drüštev, pri vsikšom od štiri oltarov pa so molili pa znauvič lepau spejvali. Cerkev je stara samo 250 lejt, so povedali plebanoš Alojz Kačičnik. Na glavnom oltari vidimo svetoga Martina, kak ga Jezoš zdigne v vökivečno diko. Cejla cerkev je poznobaročna, najlepša je med vsejm predganca. Na njej vidimo evangeliste pa kak Jezoš klüče néba prejkda Pete-ri. Na baldahini nutpokažejo farizeuše, šteri se čüdivajo, kak je leko mali Jezoš tak čeden. Anton Martin Slomšek je z mater-djov dostakrat gledo te reliefe pa se sploj zbojo od pékla. Najvekše bogastvo cerkve pa so relikvije, čonte blajženoga škofa, k šterim eške gnesnedén dosta prauškarov pride. Vidimo pa eške njegvi krstni kamen, pa eden ori na zvünešnjoj steni cerkve, pod šterim so srejdi vesi kisnejšomi püšpeki prejkdali válo za dobro včenjé v nedelskoj šauli (te je biu 12 lejt star). Eške znautra v cerkvi pa najdemo tisti kip iz gipsa, šteri ovak kinča trg pred püšpekovov cerkvov v Maribori. Nej daleč od vesnice Ponikva najdemo Uniše, od štere vesi eden tau se zové Slom. Od toga je dobila ime držina Slomšek, rojstna iža blajženoga püšpeka eške itak stogi pa je gnes muzej. Sombotelske prauškare so v zamenici rojstne iže lepau gorprijali dühovnik pa dvej sodelavki muzeja. S kiflinami pa posancami sladkoga vina v rokaj so prauškarge zaspejvali: »En hribček bom kupil, bom trte sadil...« Malo kisnej so vrkaj na razstavi zvödali, gde pa gda je blajženi Slomšek napiso tau pesem. Držina kisnejšoga püšpeka je v tau ves prišla 100 lejt pred njegovim narodjenjem, bili so veuki pavri. Gda je biu Anton Martin star 15 lejt, je mrla mati, pri 21 lejtaj pa oča ranč tak. V prvoj iži razstave so nutpokazani spomini na mlašeča lejta Slomška. Originalna sta stenska vöra pa pejkli. Gda je prej Anton Martin pri meši biu, je po bogoslüžji plebanošovo predgo eške gnauk povödo mlajšam, šteri so birke pasli. Drüga iža guči od dühovniškoga pozvanja. V Ljubljani se je včiu en malo vküper s Francetom Prešernom, največ pa je v Celovci v šaule odo. Nauvo mešo je slüžo v Olimji. Napiso je 50 knig, med njimi tisto z naslovom »Blaže in Nežica v nedeljski šoli«, štera guči od lejpoga ponašanja pa go je v svoji knigaj ponüco naš Jožef Košič tö. Na razstavi vidimo njegvo pravo püšpekovo pokrivalo (süveg), pa zvejmo tau, kak je center püšpekije z nemške krajine prejk v Maribor odpelo pa tak napravo skoro čisto slovensko püšpekijo. Slejdnja soba nutpokaže Slomška kak svetnika. Novembra 1999 so ga sveti Oča Janoš Pavel II. v Betnavi pri Maribori zglasili za blajženoga. Originalno mešno knigo najdemo v muzeji. Po düševnoj (h)rani so se Sombotelčarge eške odpelali v Boračevo nej daleč od prlečke vesnice Radenci. Tam najdemo privatni živalski vrt (állatkert) SiKaLuZOO (tau znamenüje litere od imena trej mlajšov: Sinaj, Kalina, Luna). Najgir lüstvo leko tam vidi vsefelé stvarine: opice, koze, konje, somare, kengurune, srne, medvedke, birke, svinjé, pisauve, pure, kokauši, žabe ptt. Depa tau nej takše, kakše poznamo kauli svoji ramov tö, liki so tau divdje stvarine iz cejloga sveta. Gda so prauškarge tam bili, je sploj vrauče bilau pa so se ništerne stvarine skrivale v senci. Veuki gejš (jež) pa je svoje pikaste igle fejst gordržo, gda so ga čemerili. Letošnja prauška sombotelski Slovencov se je končala v Lendavi, centri pomurski Madžarov. Po dobrom sladoledi so vsi trüdni, depa srečni sejdli na avtobus, šteri je do konca vödržo. Po cejloj pauti pa so je sprevajale Slomškove rejči: »Sveta vöra aj vam bau posvejt, materni gezik pa klüč do zveličavnoga ponašanja«. (SKD Avgust Pavel iz Sombotela se zahvaljuje Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za podporo.) -dm- Srečanje državnikov pod Najevsko lipo Predsednik republike Borut Pahor je v nagovoru na 24. srečanju državnikov pod Najevsko lipo nad Črno na Koroškem izpostavil pomen takšnih dogodkov za pripadnost skupnosti. »Slovenija je sicer majhna država, a je lahko zelo velika domovina. Takšni običaji, takšni čustveni presežki delajo našo državo domovino,« je dejal. S srečanjem državnikov in državljanov pod lipo, ki ji zaradi ocenjene staros-ti več kot 700 let pravijo tudi mati vseh lip, želijo Črnjani ohraniti staro podeželsko navado, ko so se konec tedna, po navadi ob nedeljah, veljaki in kmetje zbrali pod vaško lipo in se pogovorili o aktualnih zadevah. Najboljši sosed prodan sosedu Konzorcij prodajalcev približno 53-odstotnega deleža največje slovenske trgovske družbe Mercator je svoj delež prodal hrvaškemu Agrokorju. V konzorciju prodajalcev so bili Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska, NLB, NKBM, Gorenjska banka, Prvi faktor-Faktoring, Banka Koper, Hypo Alpe-Adria Bank, NFD, Banka Celje in NFD Holding. Prodajalci so za 53 odstotkov Mercatorja - njegov slogan je Najboljši sosed - dobili kupnino v znesku 172 milijonov evrov oz. 86 evrov za delnico. Pred zaključkom posla je bila z bankami podpisana tudi pogodba o prestrukturiranju Mercatorjevega dolga v znesku ene milijarde evrov. Celotna vrednost prevzema Mercatorja znaša 544 milijonov evrov, od česar je 324 milijonov evrov namenjenih za pridobitev stoodstotnega lastništva, 200 milijonov evrov za zmanjšanje finančnih obveznosti Mercatorja ter 20 milijonov evrov za operativno financiranje tekočega poslovanja Mercatorja. »Mi smo priromali grešniki vsi« Vsikši si je leko svojo svejčo naredo … DO MADŽARSKE FIDESZ vodi tudi po evropskih volitvah Prvi politični barometer, ki je bil narejen po evropskih volitvah, je pokazal, da vladna stranka FIDESZ še zmeraj močno vodi, kajti zanj bi se odločilo 37 odstotkov vseh volivcev. Opozicija je zelo razdeljena, med levičarskimi strankami bi dobili največ glasov, 8 odstotkov, socialisti. Stranko bivšega premiera Ferenca Gyurcsányá, Demokratično koalicijo, bi volili le 4 odstotki volivcev, enaki delež vseh glasov bi dobila zelena stranka LMP, medtem ko bi stranka Együtt (Skupaj), katere najbolj znana osebnost je bivši premier Gordon Bajnai, dobila le tri odstotke glasov. Tudi razdeljenost levice je pripomogla k temu, da drugo mesto na strankarski lestvici zaseda desničarska stranka Jobbik z 11-imi odstotki glasov. Vladni FIDESZ že 94 mesecev vodi pred vsemi strankami. Predsednik parlamenta se ne strinja Predsednik parlamenta László Kövér se ne strinja z načrtom vlade, da bi določena ministrstva do leta 2016 selili na podeželje. Kot je povedal v intervjuju za katoliški radio, ni naključje, da so v večini držav resorji skoncentrirani v glavnih mestih. Kljub njegovi izjavi župani omenjenih mest (Székesfehérvár, Kalocsa, Debrecen) računajo na selitev ministrstev. Župan Székesfehérvára računa na to, da bo njegovo mesto dobilo ministrstvo za obrambo, kljub temu da je v tem mestu tudi generalštab madžarske vojske, in NATO ne priporoča svojim članicam, da bi imele dva taka pomembna vodilna organa v istem kraju. Nekateri visoki vojaški krogi sicer trdijo, da je to le izgovor. Vzrok, zakaj se obrambno ministrstvo ne bi selilo v Székesfehérvár, je materialnega značaja, kajti selitev bi stala državo 40 milijard forintov. Drugi vzrok je človeški. Večina zaposlenih na omenjenem ministrstvu se namreč ne bi selila na podeželje. V cerkvi sv. Martina, gde so püšpeka krstili »Kakši pisauvge so te male stvarine?!« Položili so vence na den sv. Ladislava 3. Porabski pokal na Gorenjem Seniku Državna slovenska samouprava je 28. junija tretjič organizirala turnir v malom nogomete za slovenske narodnostne samouprave v Porabji. Cilj turnira je, naj se na leto bar gnauk leko dobimo vse vasi pa vsi člani slovenski samouprav, pa te pokal je za tau dobra prilika. Tau tak vejmo, ka vsi člani slovenski samouprav ne špilajo nogometa pa dosta je med nami žensk tö, zavolo tauga je dosta mladih zraven tašoga reda. Štere leko, ka ovak sploj ne vidimo, ne odijo na nikše prireditve nej, dapa ta športna prireditev je združuje, pa etak se naš cilj tö uresniči, zato, ka s tejm mladino tö leko aktiviziramo. Drügo pa, ka je ranč tak važno, ka tisti den, gda mamo te pokal, smo vsi vküper, pa se lepau mamo. Turnir se je začno v desetoj vöri, zavolo tauga so mogle ekipe že v pau desetoj tam biti, zato ka eške pred tekmami smo mogli napravti žreb. Z Verice je nej prišla ekipa, zato smo sedem ekip meli. Te so bile: Andovci, Števanovci, Gornji Senik, Dolnji Senik, Sakalovci, Slovenska ves pa Mosonmagyaróvár. Mi, Andovčani smo tö v velkoj nevauli bili, dosta naši pojbov je delalo ali splezerani so bili, pa nas nej bilau telko, ka bi edno redno ekipo leko vöpostavili. Eške sreča, ka mi je napamet prišlo, ka v Büdincaj mamo enga padaša, Vendela Židoja, šteri nam tašoga reda vsigdar prav pride. Tak je bilau zdaj tö, proso sem ga, aj niše nogometaše nam posaudijo iz Büdinec, zato ka ovak mi tö nemo mogli špilati. V soboto zazranka sem se eške malo bojo, ka zdaj baude, dapa mi smo eške ranč nej na Senik prišli, gda je Vendel že telefonero, ka trgé büdinski nogometaši nas že čakajo na Seniki. Tak se je te rejšila naša velka nevola, pa smo se leko prijavili na turnir. Žrebanje je na dvej skupine šlau, na A pa na B. Mi smo srečo meli, zato ka so nas v B skupino izžrebali, gde so samo tri ekipe bile, Slovenska ves, Mosonmagyaróvár pa mi. Drüge štiri ekipe so pa špilale v A skupini. Nej je bilau tak fejst vrauče, dapa zato smo vsi redno švicali, v našoj skupini je Slovenska ves gratala prva, mi smo pa drugi bili. V B skupini so Števanovčarge prvi gratali, Gornji Senik pa drugi. Tak smo te mi s Števanovčari špilali, Slovenska ves pa z Gornji Senikom. Kak mi tak Slovenska ves je zgibila tau tekmo, zato smo pa mi špilali za tretjo mesto. Nejsmo ladali eden z drugim, zato smo pa na konci sedemmetrovke mogli brsati, gde smo mi zmagali, pa tak smo te tretji gratali. Finale sta Gornji Senik pa Števanovci špilala, pa v velkom boji je Senik zmago. Do tejga mau je tak bilau, ka stera ves je prva gratala, tam je drugo leto bijo turnir. Dapa zdaj smo se tak odlaučili, ka drugo leto na drügom deli Porabja, v Števanovci baude Porabski pokal, etak mo vejn mi Andovčani tö več šansa meli. Ali pa nej. Karči Holec 29. junija ob dnevu sv. Ladislava (sv. Ladislav je patron sodakov) je v Števanovci v graničarskom muzeji Madžarska mejna policija položila vence pri spomeniki. Na svečanost so prišli iz cejloga rosaga funkcionarge mejne policije, dapa prišli so taši tö, šteri so že več lejt v penziji. Zvün tej so še zraven bili člani drüštva motociklistov »Nyugati szél«, šteri so ranč tak gnauk-svejta sodacke bili pa zdaj že več lejt odijo na tau spominsko slavje. Prireditev se je s himno začnila, potejn je moderator na kratki tapravo zgodovino graničarstva do denešnjoga dneva. Glavna točka je potejn prišla, gda so položili vence pri spomeniki, zvün mejne policije je ešče občina Števanovci prinesla venec. Potejm so prejkdali priznanje tistim, šteri so si tau zaslüžili. Lacini Merklini, steri kak hišnik skrbi za muzej, so čestitali ob njegvom godu (névnap) pa poseba so se ma zahvalili za njegvo nesebično delo. Kak so taprajli, brezi njega bi te muzej pa okolica nej taša lejpa bila, muzej bi nej tak funkcionero kak zdaj. Slovesnost se je končala z glasbeno točko, zaslišala se je znana melodija skladbe Silencio. K. Holec Prvo mesto pa s tejn pokal je dobila senička ekipa. Na kejpi s predsednikom DSS Martinom Ropošom pa predsednico slovenske samouprave Evo Mižer Tekma Števanovci-Sakalovci Po tekmah, čakajoč na razglasitev rezultatov. Z lejve: Andovčani, podkrepljeni z Büdinčani, so gratali tretji, drugo mesto so zasedli Števanovčarge, prva je bila domanja ekipa Po tekmaj je šmejko gulaž, dapa ešče bole mrzlo pivo IX. MEDNARODNI LONČARSKI TABOR V ŠTEVANOVCIH Od 24. do 27. junija je na Dvojezični osnovni šoli v Števanovcih potekal IX. mednarodni lončarski tabor, s finančno podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tabor je že tradicionalen, vodja in organizatorka tega tabora sem bila ravnateljica šole in avtorica tega članka. Program je bil zanimiv, bogat in koristen. Udeleženci tabora so bili naši učenci, tri deklice iz mačkovske šole, trije fantje z gornjeseniške šole in dva fanta od Grada. Udeleženci prihajajo že kot prijatelji in cel teden smo bili skupaj kot neka družina. Vsega skupaj smo imeli 31 otrok. Dva lončarja iz Slovenije sta pomagala pri vretenu, Štefan Zelko in Karel Šalamon. Veliko lepih izdelkov so naredili otroci. Program je bil pester cel teden. Dopoldne so bile aktivne delavnice na šoli. V torek smo začeli praktično delo na vretenu in ročno oblikovanje iz gline. Medtem nas je obiskala gospa iz Nádasda in zunaj na žaru so otroci pek-li značilen madžarski kolač. Sami so morali namazati in položiti testo na les in potem so si ga pekli. Zelo zanimivo je bilo, vsi so pridno in previdno delali in na koncu jedli okusen kolač, ki je bil zunaj sladek, ker so ga potresli s sladkorjem in cimetom. Ta dan je bilo slabo vreme, zato smo malo spremenili prog-ram. Po kosilu smo se peljali v Monošter v športno dvorano in tam so imeli športne in spretnostne igre. Pri tem nam je pomagala Andreja Kovač, vodja Razvojne agencije Slovenska krajina. Hvala , da so nam organizirali ta popoldan, hvala tudi učitelju in učiteljici telovadbe. Z avtobusom smo se pripeljali nazaj v šolo pred večerjo nam je Bojan Jandrašič govoril o astronomiji. Škoda, da je bilo nebo oblačno, zato nismo videli zvezd. Prinesel nam je različne stvari in tudi pokazal: teleskop, slike itd. Po večerji je čakal otroke počitek. V sredo smo začeli zopet z delom na vretenu. Dopoldne smo imeli še eno delavnico, kjer je učiteljica Andreja Gombás delala z učenci cvetlice iz barvnih žabic. Delo je bilo težko, ampak naredili so zelo lepe cvetlice. Po kosilu smo se odpeljali v Grad. Ogledali smo si grad in film o goričkem parku. Zanimivo je bilo tudi tkanje. S pomočjo mentorice smo lahko poskusili to tehniko. Vsi so si naredili zapesnice. V četrtek smo se napotili na celodnevni izlet. Najprej smo se ustavili v vasi Szeleste, kje smo si ogledali botanični vrt, grad in tudi kopališče. Pot smo nadaljevali v Sárvar. Ogledali smo si grad in muzej. Bili smo že lačni in ob enih smo imeli zelo okusno kosilo. Učence je potem čakal zelo zanimiv program. Pri kopališču je lep in velik park dogodivščin in športno igrišče. Do šestih so plezali in so se razgibavali. Na začetku je nekatere bilo strah in so imeli tremo, ampak bolj pogumni so jih spodbujali in jim pomagali. Naslednji dan so z veseljem pripovedovali o svojih doživetjih na tem izletu. Utrujeni smo se vrnili zvečer nazaj v Števanovce. V petek smo nadaljevali s praktičnim, ustvarjalnim delom na vretenu v dveh skupinah. Ena skupina je delala nakit iz fine gline, ki so ga potem malo spekli. Potem so ga obesili na vrvice in okrasili. Druga skupina je spoznala tehniko makrame in so pletli iz volne. Počasno in težko delo je bilo. Tudi razstava se je začela pripravljati, delali smo jo ta dopoldan in še tudi po kosilu. Učiteljici Eva in Anica sta dokončali bilten. V biltenu je mnogo slik, kratki članki, ki so jih napisali udeleženci tabora. Po kosilu smo sestavili kratek kulturni program. Polovica učencev se je zbrala v župnišču in je pripravila zdrave jedi s pomočjo učiteljice Andreje. Različne namaze smo namazali na rženi kruh. Naredili so jajčni namaz, skutni namaz z bučnim oljem in s papriko. Kanapeje so okrasili z zelenjavo. Naredili so sočen jogurt in jagodno-skutno kremo z marmelado. To hrano smo položili na mizo in po zaključku tabora smo pogostili starše, udeležence in tudi goste. V kulturnem domu smo pripravili razstavo iz fotografij in izdelkov, ki so jih cel teden delali mali lončarji. Zaključek smo olepšali s kratkim kulturnim programom. Udeleženci tabora so dobili v spomin bilten in krožnik. Hvala učiteljici Aniti z mačkovske šole, da je cel teden bila z nami. Kot sem omenila na začetku, tudi ona prihaja k nam kot stara znanka in prijateljica. Na zaključni prireditvi sem imela malo treme, kajti nisem se pripravila na to, kaj bom povedala. Res nisem imela časa, da se pripravim. Anita mi je predlagala, naj povem, kar čutim v srcu. Na zaključek sta prišla tudi generalni konzul Dušan Snoj in ravnatelj Viktor Navotnik iz Grada, od Državne slovenske samouprave je prišla Anita Kovač. V tem prispevku bi se rada zah-valila Uradu Vlade R Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za finančno pomoč, dvema lončarjema za strokovno vodenje delavnic, vsem kolegicam, ki so vodile dejavnosti in pomagale pri rokodelstvu, vsem sodelavcem za delo in pomoč v taboru. Vsem želim lepe in prijetne počitnice. Agica Holec ravnateljica in vodja tabora Udeleženci tabora na zaključni prireditvi Vsako dopoldne se je odvijala lončarska delavnica Pletenje zapestnic Bogata bera lončarskega tabora Bodoči lončar? Prijateljska tekma rokometašev Monoštra in Kroga PETEK, 11.07.2014, I. SPORED TVS 6.50 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.40 MARIJA IN ANDREJ, DOKUMENTARNA ODDAJA, 11.40 TRANS KANADA: TORONTO - ST’JOHNS, DOKUMENTARNA SERIJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 VOLITVE 2014 - SOOČENJE, 15.20 MOSTOVI – HIDAK, 15.55 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.25 MOJA SOBA: NELI, RESNIČNOSTNA ODDAJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 POLETNA SCENA, 17.45 SAM SEBASTIAN: ŠESTI ČUT, 18.05 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 18.35 MILI IN MOLI: REPKO, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 VOLITVE 2014 – SOOČENJE, 22.00 ODMEVI, 22.30 VOLITVE 2014 - PREDSTAVITEV LISTE, 22.45 VREME, ŠPORT, 23.00 POLETNA SCENA, 23.25 POLNOČNI KLUB: ČOPIČ POVE VSE, 0.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.00 INFO-KANAL PETEK, 11.07.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI KANAL, 8.45 ZABAVNI KANAL, 12.15 R. SAVIN: ČAJNA PUNČKA, ODLOMKI IZ BALETA - ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE IN ALEKSANDAR SPASIĆ, POSNETEK KONCERTA 28. SLOVENSKIH GLASBENIH DNI, 12.45 NA OBISKU, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 13.55 SVET STAV, DOKUMENTARNA ODDAJA, 15.00 KOLESARSTVO - DIRKA PO FRANCIJI, 17.30 TENIS: ATP CHALLENGE - ČETRTFINALE, 20.00 NOGOMET - SVETOVNO PRVENSTVO: STUDIJSKA ODDAJA, 20.20 ODBOJKA - EVROPSKA LIGA: SLOVENIJA : TURČIJA (Ž), 22.30 PROTEŽIRANEC, HONGKONŠKI FILM, 0.20 ZABAVNI KANAL * * * SOBOTA, 12.07.2014, I. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.35 IZZIV, KRATKI IGRANI FILM, 10.55 KINO KEKEC: MULAN, AMERIŠKI ANIMIRANI FILM, 12.20 MLADI LEONARDO: PERSPEKTIVA, ANGLEŠKA NADALJEVANKA ZA MLADE, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.20 TEDNIK, 14.25 PRAVA IDEJA! 14.45 NA LEPŠE, 15.15 SLOVENSKI MAGAZIN: KOČEVSKA, 15.45 NA POTI: Z MEPIJEM KRANJSKIH GIMNAZIJCEV, DOKUMENTARNA SERIJA, 16.20 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.15 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 17.40 DELO V NAJTEŽJIH RAZMERAH: REŠEVALKA V GVATEMALI, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 18.30 OZARE, 18.40 LARINA ZVEZDICA: V ŽIVALSKEM VRTU, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 POIROT: VELIKA ČETVERICA, BRITANSKI TV FILM, 21.35 NA POLJIH FLANDRIJE, BELGIJSKA NADALJEVANKA, 22.25 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.00 POLETNA SCENA, 23.30 WALLANDER (III.): PSI IZ RIGE, ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 1.00 OZARE, 1.05 DNEVNIK, 1.25 ZRCALO TEDNA, 1.40 VREME, ŠPORT, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFO-KANAL, SOBOTA, 12.07.2014, II. SPORED TVS 8.00 POLETNA SCENA, 8.50 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV, 9.30 POLNOČNI KLUB: ČOPIČ POVE VSE, 10.50 KJE S’PA TI DOMA?: OSNOVNA ŠOLA BELTINCI, ODDAJA TV MARIBOR, 12.40 MELODIJE MORJA IN SONCA, 15.00 KOLESARSTVO - DIRKA PO FRANCIJI, 17.30 TENIS: ATP CHALLENGE - POLFINALE, 20.45 NOGOMET - SVETOVNO PRVENSTVO 2014, STUDIJSKA ODDAJA, 21.50 TEKMA ZA 3. MESTO, 0.15 ZABAVNI KANAL * * * NEDELJA, 13.07.2014, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.30 KAPITAN SABLJEZOBI, VLADAR SEDMIH MORIJ: UJETA NA TEMNI DAMI, NORVEŠKA OTROŠKA NADALJEVANKA, 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI: PROBLEMATIKA VRHUNSKEGA ŠPORTA GLUHIH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA: SAMO MOŠKI, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.25 AVSENIKOVIH 60 V MEDVODAH, 14.50 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: MOŽ S KONJEM, DOKUMENTARNA SERIJA, 15.05 NAJSREČNEJŠE DEKLE NA SVETU, ROMUNSKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.15 MIRANDA (I.): PES, ANGLEŠKA NANIZANKA, 17.50 KOMISAR REX (XI.): PRIDNI FANTJE, KOPRODUKCIJSKA NANIZANKA, 18.40 MUCIKA: TROBENTASTA DREVESA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 VOLITVE 2014 - VOLILNI VEČER, 21.50 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.15 POLETNA SCENA, 22.45 SLOVENSKI MAGAZIN: KOČEVSKA, 23.10 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 0.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.30 INFO-KANAL NEDELJA, 13.07.2014, II. SPORED TVS 7.30 POLETNA SCENA, 8.30 SLOVENSKI MAGAZIN: KOČEVSKA, 9.05 TURBULENCA: KULTURA VEDENJA V PROMETU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 9.35 UGRIZNIMO ZNANOST: ANTIBIOTIKI, ODDAJA O ZNANOSTI, 9.55 FINALE TEKMOVANJA HARMONIKARJEV EVROPSKE MREŽE ORKESTROV ONE: DAVID NOVAK (SLOVENIJA) IN MANCA DORNIK (SLOVENIJA), SIMFONIČNI ORKESTER RTVS IN EN SHAO, 10.45 SLAVKO OSTERC IN RICHARD STRAUSS (SIMFONIČNI ORKESTER RTVS, ORKESTER SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA IN EN SHAO), 11.35 TANJA ČINČ, SIMFONIČNI ORKESTER RTVS IN EN SHAO (CAMILLE SAINT-SAËNS: KONCERT ZA KLAVIR ŠT. 2), 13.00 NOGOMET - SVETOVNO PRVENSTVO: TEKMA ZA 3. MESTO, 15.00 KOLESARSTVO - DIRKA PO FRANCIJI, 17.50 VESLANJE - SVETOVNI POKAL, 19.00 NOGOMET - SVETOVNO PRVENSTVO 2014, STUDIJSKA ODDAJA, 19.15 ZAKLJUČNA SLOVESNOST, 19.35 ŽREBANJE LOTA, 19.40 STUDIJSKA ODDAJA, 20.50 FINALE, PRENOS IZ RIO DE JANEIRA, 23.30 ZABAVNI KANAL * * * PONEDELJEK, 14.07.2014, I. SPORED TVS 7.00 POLETNA SCENA, 7.30 ZRCALO TEDNA, 8.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.25 V OBLASTI STROJEV: RABA IN ZLORABA NARAVOSLOVJA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.50 POLNOČNI KLUB: ČOPIČ POVE VSE, 15.15 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 POLETNA SCENA, 17.45 ZDRAVJE SLOVENCEV: OČESNE BOLEZNI, DOKUMENTARNA SERIJA, 18.10 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 18.35 KNJIGA O DŽUNGLI: REČNI LIST, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.55 POLETNA SCENA, 23.20 PODOBA PODOBE: GABRIJEL STUPICA - RETROSPEKTIVA, 23.50 SLOVENSKA JAZZ SCENA: BIG BAND RTV SLOVENIJA IN TADEJ TOMŠIČ: HOMMAGE TO JANEZ GREGORC, 0.25 DNEVNIK, 0.50 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFO-KANAL PONEDELJEK, 14.07.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI KANAL, 9.10 ZABAVNI KANAL, 15.00 KOLESARSTVO - DIRKA PO FRANCIJI, 17.30 NOGOMET - SVETOVNO PRVENSTVO: FINALE, 20.00 NOGOMET - SVETOVNO PRVENSTVO: STUDIJSKA ODDAJA, 20.30 GALA KONCERT IZ RIA, 22.00 DEDIŠČINA EVROPE: KAREN BLIXEN: MOJ SVET, DANSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 23.00 OBČUTLJIV PRIMER: TOČKA REŠITVE, ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 0.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.20 ZABAVNI KANAL * * * TOREK, 15.07.2014, I. SPORED TVS 6.40 POLETNA SCENA, 7.05 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.40 KJE S’PA TI DOMA?: OSNOVNA ŠOLA PTUJ, ODDAJA TV MARIBOR, 11.55 FESTIVAL LJUBLJANA: ANSAMBEL DEL BARRIO (ARGENTINA), 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.35 STUDIO CITY, 14.30 OBZORJA DUHA: SAMO MOŠKI, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLÁSOK, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 POLETNA SCENA, 17.45 ŽIVALI V MESTU, DOKUMENTARNA ODDAJA, 18.10 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 18.40 LUKA, REŠEVALNI ČOLN: MEDUZE, RIS., 18.45 PUJSA PEPA: ČOLNARSKA DELAVNICA DEDIJA ZAJCA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 PARADIŽ (II.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 20.55 MREŽA NEPODKUPLJIVIH, NORVEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.55 POLETNA SCENA, 23.20 PRIČEVALCI: LUČKA JERMAN KRALJ, 0.50 DNEVNIK, 1.20 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFO-KANAL, TOREK, 15.07.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI KANAL, 9.10 ZABAVNI KANAL, 16.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 17.35 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLÁSOK, 18.05 SAM SEBASTIAN: ŠESTI ČUT, 18.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.20 ŽREBANJE ASTRA, 19.25 NOGOMET - LIGA EVROPA: ZRINJSKI : MARIBOR, 21.10 STOJI DREVO, 22.00 HOMMAGE A BRAHMS: JOHANNES BRAHMS: SAMOSPEVI ZA GLAS IN KLAVIR - KATHARINA HAGOPIAN (SOPRAN) IN IRENA KOBLAR (KLAVIR), 22.25 UBIL SEM SVOJO MAMO, KANADSKI FILM, 0.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.50 ZABAVNI KANAL * * * SREDA, 16.07.2014, I. SPORED TVS 6.40 POLETNA SCENA, 7.05 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.30 ATTENBOROUGH: 60 LET V NARAVI: NAŠ OBČUTLJIVI PLANET, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 11.50 MREŽA NEPODKUPLJIVIH, NORVEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.35 TEDNIK, 14.35 GLOBUS: VIRTUALNI DENARCI, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: POD DROBNOGLEDOM - NAGYÍTÓ ALATT, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 POLETNA SCENA, 17.45 ŽUŽELKE, DOKUMENTARNA ODDAJA, 18.10 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 18.35 ŽIVALSKI ČIRA ČARA: MEDVED, RIS., 18.40 TRALA TRALI: KJE JE DO?, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM TEDNA: 73 SEKUND DO KATASTROFE, ANGLEŠKI TV FILM, 21.35 LOVEC OBLAKOV, SLOVENSKI KRATKI ANIMIRANO-IGRANI FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.55 POLETNA SCENA, 23.20 IZGANJALEC HUDIČA V 21. STOLETJU, NORVEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 0.20 DNEVNIK, 0.50 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFO-KANAL SREDA, 16.07.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI KANAL, 9.00 ZABAVNI KANAL, 14.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.00 KOLESARSTVO - DIRKA PO FRANCIJI, 17.30 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR, 17.45 MOSTOVI - HIDAK: POD DROBNOGLEDOM - NAGYÍTÓ ALATT, 18.15 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 18.40 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ŠPORT, 22.00 ŽALOSTNA BALADA ZA TROBENTO, ŠPANSKO-FRANCOSKI FILM, 23.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.35 ZABAVNI KANAL * * * ČETRTEK, 17.07.2014, I. SPORED TVS 6.45 POLETNA SCENA, 7.10 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.35 SKRITI KOTIČKI SVETA: INDIJA - ZAVETIŠČE ZA DIVJE ŽIVALI, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 12.05 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 12.30 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.35 POGLED V PRIHODNOST, DOKUMENTARNI FILM, 14.30 SLOVENCI V ITALIJI: NARAVOVARSTVO, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: MOJ GOST/MOJA GOSTJA ... - VENDÉGEM ..., 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 POLETNA SCENA, 17.45 VRTOVI TULLNA, DOKUMENTARNA SERIJA, 18.10 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 18.35 PIPI IN MELKIJAD: PIPI IN MELKIJAD IN NAKUPI, RIS., 18.40 BACEK JON: OBUJANJE SPOMINOV, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 UMORI NA PODEŽELJU (XVI.): BOŽIČNI STRAHOVI, ANGLEŠKA NANIZANKA, 21.35 APLAVZI, 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.55 POLETNA SCENA, 23.20 POVESTI IN NOVELE 19. STOLETJA: BOUBOUROCHE, FRANCOSKA NANIZANKA, 0.20 DNEVNIK, 0.50 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFO-KANAL ČETRTEK, 17.07.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI KANAL, 8.45 ZABAVNI KANAL, 13.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.20 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR, 15.00 KOLESARSTVO - DIRKA PO FRANCIJI, 17.30 MOSTOVI - HIDAK: MOJ GOST/MOJA GOSTJA... - VENDÉGEM..., 18.00 DELO V NAJTEŽJIH RAZMERAH: REŠEVALKA V GVATEMALI, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 LEPOTICA IN ZVER - BIG BAND RTV SLOVENIJA, ANIKA HORVAT IN KLEMEN KLEMEN, KONCERT, 21.40 MOJA DRUŽINA (XI.), ANGLEŠKA NANIZANKA, 22.10 FILM, 23.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.30 ZABAVNI KANAL V letu 1983 so rokometaši Kroga in Monoštra prvič igrali prijateljsko veteransko tekmo, tovrstna srečanja pa so se ohranila vse do danes. V soboto, 29. junija, so v Krogu domači veterani premagali veterane Monoštra z rezultatom 17:13. Čeprav je šlo za prijateljsko tekmo in rezultat ni bil pomemben, je bil prvi strelec srečanja kroški igralec Aleš Kolmanko s 4 zadetki, tri pa so za Krog prispevali še: Dušan Kolmanko, Božo Lukač in Dušan Titan. Pri Monoštru se je s tremi zadetki odlikoval Zsolt Szabó, kar pet igralcev pa je doseglo po dva zadetka. Delavnica in koncert Zveza Slovencev na Madžarskem je 28. junija organizirala na Gornjem Seniku programe, na katere je vabila predvsem mlade, toda v lepem številu so se jih udeležili tudi pripadniki srednje in malo starejše generacije. V Hiši jabolk, ki jo upravlja razvojna agencija Slovenska krajina, je imela glavno vlogo krušna peč, v kateri so se pekle dobrote, ki so jih pripravile pridne roke, sami mladi s pomočjo seniških gospodinj. Večer je bil namenjen glasbi. Jean Bačič Quartet je poslušalce prevzel predvsem s svojo zahtevnostjo in kvalitetno izvedeno glasbo. (Več o dogodku v naši naslednji številki.)