300. številka.
Ljnbljana, v ponedeljek 30. decembra.
XXII. leto, 1889.
Iahaja VBak dan svečcr, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vst ro-oge r sk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ;za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.,  za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom raćnna se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole- frankirati. — Rokopisi Be ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 12. DpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vHe administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe" vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
u pol leta........6   „   50 „
„  četrt leta........3   „   30 „
„   jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vae leto  ...       ....   15 gld. — kr.
.   pol leta........8   „   — „
.  četrt leta........4   „   — „
„   jeden mesec.......I   „  40 „
NaroČuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. UpravniStvo ,,8lov. Naroda*4.
V Miibljaui 30. decembra.
Božični čas je čas miru, to ve tudi grof Taaffe in zaradi tega se je ta čas našemu rainister-skemu predsedniku zdel tako ugoden, da poskusi napraviti sporazumljenje mej obema narodnostima na Češkem. Nadejal se je menda, da bodo Nemci vsaj o Božiči malo Bpravljiveji in miroljubneji postali.
čas je pa bil tudi zaradi tega posebno ugoden, ker je vlada potolažila ceutraliBte, da nikakor ne misli še spreminjati ustave, Čehi bodo pa morda rajši kaj prijenjali, uvidevši, da itak še ne bodo tako hitro dosegli svojih prav.
Sedaj je bil zopet knez Scbtinburg izbran, da posreduje mej strankami in je že pred božičem začel delo svoje. Opazovali so ga, kako Be je dolgo prijazno v gospodski zbornici pogovarjal s Taarleom in potem pohajal razne vodje levice. Mi ne vemo, kak uspeh obetajo ti dogovori, ki se bodo baje po
Novem letu ponavljali in se jih bode vlada sama direktno udeležila, če bode videla, da je pričakovati kaj uspeha. Gotovo bodeta morali obe stranki nekaj prijenjati, če se hočeta sporazumeti. Kako mnenje vlada v tej zadevi mej vodjami nemške in češke stranke, mi ne vemo, a kakor se iz glasil obeh strank da posneti, ni zavladala nikjer še sprav-Ijivost. Staročehi bi morda radi Nemcem marsikaj prijenjali, pa se boje" 8 tem dati priložnost Mlado-čehom za agitacije proti njim. Zato pa češki listi že uaglašajo, da bi Čehi ne mogli dovoliti, da se okraji razdele po narodnosti, dasi ho je bil pri nekej priliki odličen pristaš staročeške stranke izjavil, da bi se dalo o tem razgovarjati.
Veliko manj spravljivosti nego na češkej, pa se kaže na nemškej strani. Jedva da se je razširila vest, da so se zopet začela pogajanja, že smo čitali po nemških listih celo vrsto zahtev, katere stavijo Nemci kot pogoje za spravo.
Njih pogoji pa seveda neso baš skromni, ker skromnost ni nikakor nemška lastnost. Zahtevajo, da se razveljavijo zakoni, ki se tičejo jezikovnih zadev, katere je sklenil češki deželni zbor v odsotnosti Nemcev, da se vlada odločno izreče zoper češko državno pravo, da se razveljavi jezikovna naredba za Češko, da se dežela razdeli v okraje po narodnostih in da bode v nemških okrajih nemščina jedini državni jezik, če se jim vse to ne dovoli, pa zatrjujejo nemška glasila, da nemški poslanci morajo nadaljevati pasivno politiko.
Da pod tacimi pogoji sporazumljenje ni mogoče, je jasno. V to ne morejo privoliti Čehi, če se nečejo odreči vsej svojej slavnej minoloBti. Pa tudi vlada ne more vsega tega dovoliti, ker nasprotuje glavnim načelom njenim. Zahteve Nemcev tudi nasprotujejo istej ustavi, na katero se tako radi sklicujejo. Jednake zahteve bodo pa stavili najbrž tudi nemški vodje, kajti dosti odjenjati ne morejo, če nečejo zgubiti zaupanja volilcev svojih. Tako dolgo so hujskali nemške prebivalce zoper Čehe, da se sedaj umakniti ne morejo, ko bi tudi se hoteli.
Pri tacih razmerah je jasno, da ni pričakovati od pogajanj uspeha, sedaj še ni prišel pravi čas
zanje. Dokler bodo čebi iu vlada Hi prizadevali Nemce spraviti v zbor in dokler bodo pri vsakej stvari le povpraševali, kaj Nemci poreko, ni misliti, da bi nemški liberalci bili pripravljeni kaj prijenjati. Čemu bi pa tudi hodili v deželni zbor, ko zunaj deželnega zbora lahko še več dosežejo. Sporazumljenje bode pa le tedaj mogoče, ko bodo videli Nemci, da se da tudi brez njih vladati, in da jih v deželnem zboru nič ne pogrešajo in da zunaj zbora ničesar ne dosežejo.
Najnovejši telegrami nam sicer naznanjajo, da so Nemci toliko odjeujali, da se bodo udeležili konference, ki se bode sešla glede češko-nemških razmer in pri kateri bodo tudi ministerski predsednik Taaffe, ministra Gauč iu Schonborn. Nemci so celo že imenovali petorico zastopnikov svojih, jednako število odposlali bodo tudi Čehi na konferenco in pogajanja se bodo gotovo pričela. Da bi pa imela kaj positivnega uspeha, tega si pri naj-boljšej volji pričakovati ne upamo, kajti interesi Nemcev in Čehov «o načelno toli nasprotni, da si istinite in korenite poravnave misliti ne moremo. Valovje obestranske narodne politike je toli močno, da se niti z vladnim oljem pomiriti ne da. Prepn čani smo, da bodo dogodki v prvih dneh prihodnjega leta potrdili nafta, mnenje
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 30. decembra.
t'e&lti deželni zbor se po Novem letu baje več ne snide, ker bodo imele na Dunaji konference čeških in nemških odposlancev posvetovanja glede UBtopa Nemcev v deželni zbor. Češki listi se mnogo bavijo z nekim člankom Dumreieherjevim, v katerem se preti, da bodo Nemci ostavili tudi državni zbor. „Narodni listytt mislijo, da se Cehom za taka pre-tenja ni treba zmeniti. Državni zbor se je itak osnoval le v prid Nemcev proti Čehom in morejo le veseli biti, če ga Nemci spodkopljejo s pasivno politiko svojo.
Organ Starorusinov pozivlje rusinske poslance, da bi v vzhodnih delih C4nliclje sklicevali tabore, na katerih bi se sklepale resolucije za razdelitev dežele v vzhodno in zapadno polovico. Na ta način misli ta list,  bi se jedino mogli ubraniti raznaro-
LISTEK.
Slike Litovske.
Pan Ščensni.
(Česk i napisal £. J e 1 i u e k , poal. V. Nevin.) (Konec.)
Za nekoliko Časa vedla me je pot zopet po zemlji Krakovske ljudovlade. Razumeje se, da tudi takrat nisem pozabil pozdraviti svojega litevskega znanca. Gnan po še večjem hrepenenji nego običajno videti ga, odpravil sem se iz Krakova k šlahčičjemu zatišju na ruskej meji. Bil je baš maj, ali spomlad je hodila to leto v mokrem plašči. S Tater pihali so h Krakovskej zemlji hladni vetreci, kateri tožeči in plakajoči po vejah poljskih topolov niso preveč obveseljevali znane poti. Priroda se tudi še ni probudila, drevesa so strašila z golimi vejami, in lanske trave so se majale bedno po ravninah. Voznik je klel bolj nego sicer, bričko je metalo zopet sem in tje, a konečuo smo to vender-le izvršili in Be ustavili na konci težavno poti.
Šlehčičji dvorec je stal tu sicer neizpremeujen, tudi brička je zaropotala na gramozu, a niti stari Pavel niti kdo ini se ni pojavil na pragu. Šel sem
torej noter ne zvan iu ne pozdravljen po nikomer. Vse dveri so bile odprte na iztezaj. Na mostovži nikogar, v prednjej sobi tudi nikogar. Povsod tiho, kakor bi bili izmrli.
Ne potrkavši ustopil sem v salon.
Preplašen, iznenajen z žalostnimi slutnjami iu mislimi ustavil sem se na pragu.
Gospod!
Tam ni bilo niti pana Ščensnega niti starega Pavla. Na divanu pri okroglej mizici dremala je neka tdara goBpa — odpočivala si je gotovo po velikem utrujenji — a tam pri oknu bila sta utopljena dva gospoda v poluglaseu govor. Jednega iz-mej njih sem poznal. Bil je to pan Vincenti, zaupen prijatelj pana Ščensnega in ne oddaljen sosed. Tudi prvi me je opazil. Hitro je stopil k meni in me pozdravil kakor gospodar. Oči je imel zalite s solzami.
„Kaj se je zgodilo?" dihnil sem iz sebe pre strafien.
„Ne veste?"
Pritrdil sem temu vprašanju s prikimom.
Prijel me je za roko pan Vincenti in me povel k pragu druge sobe. Jedini pogled je zadoščal, da je razjasnil vse.
Večna lučica  se je svetila  nad posteljo, a v
postelji ležal je pan ŠČensni — mrtev. Skozi odprta okna drl je spomladni vetrec in si igral s srebrnimi vlasmi umrlega starca. Ne daleč klečal je stari Pavel utopljen v gorečo molitev za svojega dobrega gospoda. Le včasih je povesil verno glavo in ni se brigal niti za novega prišleca.
Globoko ganen po tej žalostnej sliki vrnil sem ae po kratkem zamišljenji nazaj v salon.
Tam sem izvedel iz tihega razgovora, da je pan Sčensni umrl pred nekaterimi urami. Zaspal je v Gospodu mirno, in poslednja beseda, ki se je Ćula iz njegovih ust, blagoslavljala je Litvo.
Kaki dve uri smo probdeli v ganljivih vspo-minkib. Kar je kdo o paou Ščensnem vedel, pripomnil je k slavi njegovega spomina. Krasne njegove čednosti, srce polno blagosti in idejalne ljubezni zjavljalo se je stoprav sedaj v nedoaežnej svojej povabnosti. In gotovo bi še dolgo ne bil porušil te pogrebne besede s svojim odhodom, da nisem vedel, da je človek v takih trenotkih bolj v napotje nego v uteho. Obljubivši, da se udeležim poslednjega sprevoda, odšel siMn skozi zadnjo sobo, katero so baš v naglici prirejali za predsobo mrtvaške sobe. Pan Vincenti me je spremljal.
In glej! Ko sem Be tam do jasna razgledal, obstalo mi je oko na skrinji, katere vsebino je pan
dovanju. Povsod se torej slišijo zahteve po drugač-nej razdelitvi avstrijskih dežel. Čehi bi radi, da se zjedinijo dežele češke krone, Nemci, da se Češka razdeli v dva dela, tirolski Italijani bi se radi od-krojili od Tirolske, Dalmatinci pa pridružili Hrvatski, Slovenci teže po zjedinjeni Slovenije, Rusini po razdelitvi Galicije. To je pač dokaz, da sedanja uredba Avstrije ni najboljša in da bode prej ali slej prišlo do kacih prenaredeb, pri katerih se bode bolj oziralo na narodne posebnosti.
Nemški liberalni listi v obširnih člankih proslavljajo značajnost ministra Krcinvrju, ki je te dni umrl. Mi imamo o njem le toliko povedati, da je služboval dlje časa kot diplomat v orijentu in je posebno izveden bil v orijentskih zadevah, o ka terih je tudi mnogo pisal. Ko je odstopil trgovinski minister baron Korb, je bil Kremer v Egiptu član likvidacijske komisije. Poklicali so ga na Dunaj, mu ponudili trgovsko ministerstvo, katero je tudi vsprejel, dasi zato ni bil posebno sposoben. Isti dan ž njim je pa v ministerstvo uatopil pl. Duna-jevBki, kateri je kmalu postal duša Tanffejeve vlade. Jedva je Kremer ustopil v ministerstvu, že je pokazal, da se njegovo mišljenje ne ujema z grofa Taafleja načeli. Nasprotoval je uresničenju narodne jednakopravnosti, zlasti osnovi češkega vseučilišča in delal razne ovire finančnemu ministru. Ko je grol Taaffe se odločil, da se poklice več desničarjev v gospodsko zbornico, da v njej ne bodo odločevali sanjo levičarji, sta se uprla ministra Kremer iu Streit in ker njijina ni obveljala, dala sta demisijo. Kremer je miuistroval samo šest mesecev in še tačas ni storil nič pozitivnega, da bi zato zaslužil hvale. Zadnja leta se je bil popolnoma odtegnil javnemu življenju in se ni nič več govorilo o njem.
Vnniije države.
Predsednik republike t'raucONltc* se je nekda izjavil o priliki, da je vojna nemogoča za vse in za slednjega. Ideal njegovega prizadevanja, dokler bode predsednik, bode, da se ohrani mir. Za to se pa veuder morejo storiti določni predlogi. Nikdovtem oziru ne more reči prve besede, Francozi je pa žal tudi ne morejo.
Vest, da je Turčija zaradi tega, ker je avstrijska vlada dovolila bolgarsko posojilo prodajati in beležiti na borzi Dunajski, storila kak diploma-tičen korak, se ne potrjuje. Dotično vest so bile najprej objavile „Times", potem pa posebno ruski listi obširno razpravljali pomen tacega koraka.
Pri poslednjem banketu na Bruseljskem dvoru se je kralj belgijski z raznimi poslanci pogovarjal o političnem položaji. Pogovor je prišel tudi na trditve francoskega lista „Revue Nouvelle", da je Belgija sklenila z Nemčijo tajno pogodbo. Kralj je temu odločno oporekal. Jeden poslancev se je pa tudi izrazil, da neso mogli verjeti, da bi ee bila sklenila taka pogodba, ker kralj pač ve, kako važna iu potivbua je neutralnost za Belgijo.
Cesarica brazilijaka je predvčeraj v Portu umrla. Neka srčna bolezen je bila uzrok smrti njeni. Dogodki zadnjih dnij nanjo gotovo neso ugodno uplivali in so gotovo pospešili smrt Pokojnica je bila porojena dne 14. marca 1822. kot hči sicilij-skega kralja Frana I. in se je leta 1843. bila poročila z dom Pedrom. — V Iliu de Janeiro je pa baje bila že resna ustaja proti republiki. Vladi se je še le po dvadnevnem boji posrečilo napraviti red. Pa tudi v drugih provincijali se zueenjajo monarhisti gibati. Vlada postopa z vso strogostjo, ker le na ta način upa ohraniti republiko.
Domače stvari.
— (Shod volil cev,) ki ga je bil g. deželni poslanec Ivan Hribar preteklo bo-
Ščensni tako skrbno pred menoj prikrival. Ključavnice so bile odprte, zapone so bile proste.
Ne uičemerna zvedavost, marveč srčno bo-čutje, kakeršno sem gojil odkritosrčno k gospodarju te hiše, spodbujalo me je na vprašanje, kaj je pač v tej skrinji.
Pan Vincenti je zmajal z glavo, ,Ne veste?" Sami ste vender k temu pripomogli, da bi se napolnila do vrha . . . Vidite! Želel si je položiti svoje kosti na litevsko zemljo ... no, zgodilo se bo po njegovej želji, Skrbel je za to sam i u pomagali so mu k temu dobri ljudje . . . Vidite!"
To rekši vzdignil je pokrov tajnostne skrinje, na katere notranjej strani sem čital te proste besede: To je zemlja litevska, po dobroti prijateljev v pergiščih znesena. Ko umrjem — v to prst položite moje kosti!
Nekaj časa stala sva oba utopljena v misli. In moral sem se dotakniti te litevske zemlje, nabrane do vrha skrinje. Povlažena je z marsikatero kapljo ljudskega trpljenja . . . Pobrskal sem jo . . . utaknil roko v njo . . . in glej . . . moji prsti so se dotaknili nehote skrite, že davno prinesene kitice. Po zavitku sem poznal, da je ta tista, katero sem mu pred leti z Litve prinesel. Tu sem se spomnil tudi te omarice, katero so mu po mojem
bo to sklical v stekleni salon Čitalnice Ljubljanske, preložil se je na nedeljo, dne 12. januarja, dopuludne ob 11. uri. Rečeni dan bode torej g. poslanec Hribar svojim volilcem poročal o svojem delovanji v deželnem zboru kranjskem.
— ( K j e j e p a — Ljubljana?) Iz priloženih poštnih pečatov najnovejšega časa razvidite, da tu stoji samo „Laibach", „Ljubljane" pa ni več! . . . Mi ob periferiji slovenski sicer ne verjamemo, da bi naše „Ljubljane" samo zategadel ne bilo več, ako so jo na Ljubljanski c. kr. pošti izbrisali, a zanimalo bi nas ipak zvedeti, zakaj so jo izbrisali? Ali ne bi hoteli, gospod urednik, te sAvari pojasniti v prihodnji številki „Slovenskega Naroda"? Prosimo! Tako nam piše odličen rodoljub s Štajerskega. Na uprašanje zakaj? se tako godi, ne vemo druzega odgovora, nego da se polagoma, a z veliko doslednostjo povsod odpravljajo na poštnih pečatih slovenski napisi, a uvajajo nemški.
V tem oziru je dandanes mnogo slabeje, nego je bilo pred leti, ko nam je krmarilo takozvano „BUr-gerministerium". Mi smo o poštoih pečatih objavili že več pritožeb, a zastopniki narodovi na pristojnem mestu menda še neso storili nobenega koraka.
— (Dnevni r e d s e j i L j u b Ij a n s k eg a občinskega sveta) v ponedeljek 30. dan decembra letos ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanilo predsedstva. II. Finančnega odseka poročilo ob občinskem proračunu za 1890. leto. III. Policijskega odseka poročilo ob uredbi prometa po Dolgih ulicah IV. Vodovodnega odseka poročilo o službenskih stvareh. V. Stavbinskega odseka poročilo o nekem prizivu v stavbinskih stvareh. VI. Vsprejem občanov.
— (Hri pa) prikazala se je tudi v Ljubljani. Na južnem kolodvoru obolelo je hkratu 7 uradnikov za hripo, da ne morejo opravljati službe.
V mnozih rodbinah se je tudi že prikazala in je navadno v dotičnej obitelji od prvega do zadnjega VBe bolno.
— (G os p. dr. Josip Fon,J primari j v Zagrebu, je, kakor čitamo v „Obzoru", nevarno bolan. Po Zagrebu se je bila celo raznesla vest, da je v Brežicah, kjer sedaj biva, že umrl.
— (Za družbo sv. Cirila in Metoda) se je pri veseli družbi dne 26. t. m. v gOBtilni g. Andreja Sežuna v Starem trgu nabralo 2 gld. 76 kr. katere so podarili: Frauc Hace 20, Anton Pelan 20, Fran Potecin 20, Fran Pelan 10, Janez Pelan 10, Josip Namre 10, Andrej Sežun 10, Janez Onušič 10, Florijan Krajec 10, Ivan Veleč iz Trsta 30, Anten Zakrajšek 10, Josip Groše 10, Janez Pavlovčič 10, Andrej Kraševec 10, Anton Truden 10, Msrjeta Sežun 14, Anton Leveč 12, Neimenovan 50 kr. Darovalcem lepa hvala.
— (Razpis častnega darila.) Da bi pospešila razvoj slovenske pripovedne književnosti, razpisuje „Matica Slovenska" po določilih Jurčič-Tomšičeve ustanove 200 goldinarjev častnega darila povesti slovenski, obsezajoči najmonj 10 tiskovnih pol. Snov bodi zajeta iz zgodovine ali sploh iz življenja naroda slovenskega. Povest mora biti spisana tako, da po obliki in vsebini svoji ustreza umetniškim zakonom pripovedne književnosti ter poleg tega ugodi liteiamim namenom „Matice Slo-
posredovanji poslali njegovi prijatelji iz Vilna . . .
Ne izpregovorivši niti besede zupuBt.il sem to mesto.
Mej tem zakril je temni krog večerne sence obzor. Sklonjen v kotiči svoje bričke premišljal sem vso pot o strastuej ljubezni k rodnej zemlji, katere nedosežno čistoto sem opazil v čutu polnem želja, umrlega litovskega šlahčiča. Bil je Poljak z dušo in telesom, gorel je sicer za vso Poljsko, ali za Litvo bilo je srce vender najbolj vroče.
In zgodilo se je tretji dan, kakor je želel.
V grob njegov nastlali so prsti rodne zemlje, tiBte, katero so mu živemu v uteho z daljne Litve po pergiščih prinašali ali pošiljali njegovi dobri prijatelji . . .
Litva, draga Litva! Kak kras se bo v tebi spočel in kak čas te bo krasil, ako te bodo ljudje tako ljubili. Da, ti si kakor zdravje, tebe ceni, kdor te izgubi!
-tein tako je postal ta tihi šlahčičji dvorec na zemlji Krakovski' ljudovlade nehote litevsko grobišče. Mislim, da hoteč pisat i skromne slike iz življenja poljske šlabte na Litvi, nisem mogel ugodneje storiti, nego pričeti njih vrsto s hvaležnim vspominkom na pana Ščensnega.
venske". Pisatelj, kateremu se prisodi častno darilo iz novcev Jurčič-Tomšičeve ustanove, prejme vr hu tega za svojo povest se navadno pisateljsko nagrado, katere plačuje „Matica Slovenska" po § 15 svojega opravilnega reda po 20—30 gld. za tiskovno pdlo. Rokopisi naj se brez pisateljevega imena pošiljajo odboru „Matice Slovenske" do 1. junija 1 8 9 0.1. Pisateljevo ime naj se pridene rokopisu v zape-čačenem listu, na katerem je zapisano dotično gasio. Večkrat se je poudarjalo, da „Matica Slovenska* podaja svojim članom premalo leposlovnega berila. S tem razpisom hoče Matičin odbor pokazati, da ga je resna briga, po vsi svoji moči pospešiti tudi razvoj leposlovne književnosti slovenske ter svojim članom podati v roko lepo zabavno knjigo. Zatorej se pa podpisani odbor tudi nadeje, da ga bodo pisatelji slovenski podpirali v njegovem trudu ter se častno odzvali njegovemu domoljubnemu pozivu. V Ljubljani 2. decembra 1889. Odbor „Matice Slove nske".
— (Tukajšnja Čitalnica) imela je preteklo soboto zvečer svoj XXIX. občni zbor, h kateremu  je došlo   precejšnje število društvenikov. Gosp. predsednik dr. vitez Bleiweis pozdravil je zborovalce, oziral se na društveno delovanje in dobro obiskane veselice v letu preteklem, izrekal zahvalo vsem sodelujočim članom,  kakor  tudi vsem odbornikom za njih delovanje   ter se naposled v toplih besedah spominjal jednega najstarejših članov, jako delavnega umršega podpredsednika g. M. Pakiča, kateremu bodi blag spomin. Tajnik g. Evgen Lah poročal je z lastno mu natančnostjo in temeljitostjo o društvenem delovanji na  drobno. Ker bode to poročilo itak natisnjeno prišlo članom v roke, ne bodemo obširneje o njem govorili, zabeležimo torej samo to, da se je z odobravanjem vztdo na znanje. Iz izkaza blagajnikovega  je  bilo razvidno,  da je gmotno stanje Čitalnice   tako,  kakor  druga leta, kolikor dohodkov toliko izdatkov.   Kratko poročilo blagajnikovo vzelo se je z dobroklici na znanje. — Pregledovalcema  računov  bila sta z vsklikom izvoljena gg. dr. Triller  in Urban Zupanec. — V odbor so bili voljeni naslednji gospodje: Dr. vitez K. Bleiweis, A. Dečman,Fr. Drenik, Fran Gerbić,  dr. V. Gregorič,  dr. M. Hudnik, Fr. Kadilnik,  E. Lah, A. Ledenik, J. Pate moste r, A. Skaberne,  Fr. S o a k , A. Ti-stetijak, A. Zagorjan in dr. Fr. Zupane. — Pri posamičnih nasvetih oglasil se je k ura t. Koblar in nasvetoval, da se naročita slovenska lista ,.Zgo-<lo\inski   zbornik"   in   „Rimski   Katolik", urednik Železnikar pa, da se naroči „11 Diritto Croato", mesto njega pa opusti  kak nemšk list. Odboru se jo naročilo, da ta nasveta uvaža ter da naroči pod dosedanjimi uveti 10 izvodov C-lovskega „Miruw. Predsednik dr. vitez Bleiweis opomnil je mej zborovanjem tudi to, da  bode  hišni gospodar čitalnici letos odpovedal jedno ali celo dve sobi, da je torej potreba „Narodnega doma" vedno bolj pereča, da bi bilo torej  zelo umestno,  ko bi se to podjetje približalo svojemu uresničenju.
— (Slovensko delavsko pevsko društvo „ Slavec") priredi Silvestrov večer 31. dne decembra 1889 v Schreinerjevi pivarni na sv. Petra cesti. Vspored: 1. Koračnica. 2. Tittl: „Das "VVol-kenkind", ouvertura. 3. Foerster: „Pobratimija", moški zbor z bariton samospevom (gosp. Pianecki). 4. Ivanoviči: „Seufzer-Walzer", valček. 5. Ipavec: „Oblačku", čveterospev, pojo: Pavšek, Jeršek, Pianecki, Malic. 6. „V zanjkah", veseloigra v jednem dejanji. 7. Hudba: „Marjanka", moški zbor. 8. Ulaschke: „Denkst du noch an mich", polka franc. 9. Horny: „Souvenier de Krapina". 10. Vilhar: „Ljubičica", moški zbor. 11. Grbić: „Pod prozorom", čveterospev, pojo: Pavšek, Jeršek, Pianecki, Malic. 12. Komičen prizor. 13. Ziehrer: „Faschings-kinder", valček. 14. Vilhar: „Kaži mi", moški zbor. 15. Kocijančič: „Njega ni", moški zbor z bariton-samospevom (gosp. Bajec). 16. Pozdrav o polunoči. 17. Ziehrer: „Viena", galop. Potem ples. Pri veselici svira gledališka godba pod vodstvom gospoda J. Kosa. Ustopnina za neude po 30 kr., udje so prosti. Začetek ob osmih zvečer. Odbor.
— (Slovenski klub na Dunaji) ima prihodnji večer v soboto, 4. januvarja v Kuaus-ovi restavraciji „zum Lotbringer" I. Kohlmarkt 24. Čital bode g. Ivan Gregorčič »Kulturne obrazce".
— (O nezgodi na železnici mej Trbovljami in Zagorjem) se nam piše: Koje 27. t. m. zjutraj ob 1. uri vozil brzovlak broj 1. od Zagorja proti Trbovljam,   odluščila se je na
progi ne daleč od prvo imenovane postaje, kake tri cente težka skala, prilomastila v dol, ter priletela v baš mimo vozeči vlak. A izvzemši da je potrupila jeden voz, prodrla mu je namreč steno in okno na strani, potem pa odletela na železniški objekt, — ni se pripetila druga nesreča. V vozu potovala je jedina dama, kojej pa se ni zgodilo nikako zlo, oziroma, da se je prestrašila samo. — Da Be je ta pustolovina pripetila štiri ure preje, zadela bi bila skala lahko separatni dvorni vlak, s katerim se je vozil cesar na Dunaj. Se je li skala sprožila sama, bode se dognalo. Na lici mesta je ob železnični progi svet preceje ploskav, a v višini Strle pečine, veuder se veščakom zdi čudno, da le po onej mali ravnini skala s tako silo sama pri-hrščala na tir in — sumi se, da je morda zlodejna roka posegla vmes.
— (Okrajna bolniška blagajnica Ljubljanska.) V dobi petih mesecev obolelo je 246 blagajničnih udov, izmej teh 219 moških in 27 ženskih. Umrlo je 7 udov, mej temi 1 ženska. Izplačalo se je bolnišČine 1517 gld. 71 ki\, bolniških oskrbovalnih troškov 409 gld. 50 ki\, voznine 34 gld. 11 kr., pogrebščine 88 gld.; zdravniških troškov 807 gld., za zdravila 230 gld. 80 kr,, za kopelji 42 gld. 20 kr., za terapeutične pripomočke 14 gld. 38 kr. in za obeznino 15 gld. 76 kr., torej skupno 3159 gld. 44 kr.
— (Sneg) zapadel je daleč okolu in bil uzrok da se promet na železnicah ni vršil vedno, marveč so nekateri vlaki imeli zamudo. Zveza z Italijo bila je deloma ustavljena, sedaj so pa vse ovire menda že odpravljene.
— (O se p n i ce) prikazale so se pred tednom dnij v Dolenjem Logatci in se jele nekoliko tudi že širiti. Umrl je dosedaj za to boleznijo jeden možak, bolnih je pa še šest, večinoma odraslih oseb.
— (Zamrzneno jezero.) Na Koroškem zamrznilo je Blaško jezero, na Ogerskem pa Bla-tensko jezero, kar se sicer pred novim letom uiti v hudi zimi 1879/80 ni zgoddo.
— (Vabilo na Silvestrovo veselico,) katero priredi Narodna čitalnica v Kranj i dne 31. decembra 1889. Vspored: 1. „Uršika in Ma-tevžek ali uropana deklica", orijentalska idila s petjem in godbo v treh ginljivih dejanjih in mnogih smešnih prizorih. Sestavilo in spisalo več znamenitih poznavateljev Carigrajskih razmer. 2. Šaljiva loterija. 3. Po poluuoči ples. Začetek ob 8. uri zvečer. Ustopnine plačajo društveniki po 20 kr., neudje po 60 kr. za oBebo. — P. n. obiskovalci te veselice prosijo se, da prinese se saboj dobitkov za šaljivo loterijo. Odbor.
— (Vabilo k veselici,) katero priredi ta svojim udom „NovomeŠka Čitalnica" in ^Dolenjski Sokol" v prostorih „Narodnega doma" na Silvestrov večer (31. decembra 1889.) Vspored: 1. Tombola. 2. „Dva najemnika v eni sobi", šaloigra v jednem dejanji. 3. Telovadba štirih „Sokolov" na bradli. 4. Komični prizor: „Hišni oskrbnik, št. 3". 5. Prosta zabava, pri kateri svira oddelek mešč. godbe. Začetek ob 8. uri zvečer. P. n. gospodje izvršujoči člani „Sokola" se uljudno prosijo, da pridejo v društveni obleki.
— (Vabilo k veselici,) katero priredi „Naroduo bralno društvo v Zagorji" s prijaznim sodelovanjem „Narodnega bralnega društva Knež-kega" na dan novega leta 1890 v prostorih gosp. J. Čopiča. Vspored: 1. Pozdrav gostov. 2. VolariČ : „Slovanski svet, ti si krasan", moški zbor. 3. Gregorčič: „V pepelnični noči", deklamuje g. D, Č. 4. Leban: „Kislica sladka", mešan zbor 5. Rozman: „Nočni pozdrav", moški zbor. 6. „Eno uro doktor". Burka v jednem dejanji. 7. Prosta zabava. 8. Ples. Mej posameznimi točkami igra godba. Začetek ob 7. uri zvečer. Ustopniua za osebo 40 kr., obitelj 1 gld.; k plesu 50 kr., dame so proste. Čisti dohodek namenjen je napravi društveue zastave. Ustop dovoljen je le povabljencem.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Temesvar 29. decembra. V tukajšnji stilni cerkvi ustrelil se je kratko po maši nek rokodelec. Uzrok samomoru bila je nekda beda. Stolno cerkev so takoj zaprli in jo bodo zopet otvorili, ko bode na novo blagoslovljena.
Belig'rad 29. decembra. Vlada je z anglo-avstrijsko banko sklenila začasni dogovor, po katerem dobiva banka 5,740.000 dinarov, se odreče zahtevani odškodnini poldrugega milijona.
Madrid 20. decembra. Umrljivost se je vsled hripe potrojila. V Barceloni zbolelo je 30.000 ljudij.
Dunaj 30. decembra. Posvetovanja čeških in nemških zaupnih mož prično pod predsedstvom Taatteovim dne 4. januarja v palači predsedstva ministerskega sveta. Knez Aleksander Schonburg tudi h konferenci povabljen.
Dunaj 30. decembra. Naslednji člani kabineta dobili so najvišja odlikovanja: Falken-hayn veliki križ Leopoldovega reda, \Velsers-heimb poklican v gospodsko zbornico, Gauč povišan v barona, Schonborn in Zaleski dobila red železne krone prve vrste.
Berolin 30. decembra. Avstrijski podanik, izdelovatelj instrumentov, Hamm, zaradi socijalistične agitacije izgnan.
Florenca 30. decembra. Gledališče Re Umberto včeraj zvečer pred predstavo popolnoma pogorelo. Požar trajal vso noč. Požar nastal najbrže vsled tega, da je bil plin odprt.
Razne vesti.
* (Novoletno čas ti tanje.)   Avstrijska in skupna ministerstva, dvorni uradi, predsedstva višjih sodišč so se sporazumela, da letos odpadejo novo letna častitanja s strani uradnikov.
* (Slušatelji grško-katoliškega semenišča) v Levovu prete, da izstopijo iz semenišču, ako se ne prekličejo nekatere naredbe, ki jako omejujejo njih svobodo.
* (Zdravje Emina paše) se je zopet shujšalo. Zdravniki zmatrajo za slabo znamenje, da mu vedno te<"e iz ušes in že dvomijo, da bi se mogel, kedaj vrniti v Evropo.
* (Polkovnik Filip Lud w i g) je umrl minolo sredo na Dunaji. Pokojnik je bil leta 1828. rojeo v Gradci kot sin civilnega zdravnika. Leta 1845 šel je k vojakom in ustopil v tako imenovani hombardijski voj, kjer je dobil prvo izobraženje. Udeležil se je štirih vojin 1848, 1849, 1859 in 1SG6. Zadnjih dvajset let je služboval v pisarni predsedstva vojnega ministerstva in je zlasti oskrboval občevanje z vojaškimi atašeji tujih držav, za kar je bil posebno pripraven, ker je govoril več jezikov in je bil svetovno izobražen. On ni bil navaden častnik, temveč pravi voiaški diplomat.
* (Slikar brez rok.) Št. 22 „Bazarja" pripoveduje o slikarji brez rok. Adam Siepen, sin premožnega kmeta v Diirenu , rojen leta 1851. je že imel v mladosti veliko duševno nadarjenost. Deček je dobival dobro šolsko izobraženost, vsa šolska dela je pa opravljal z nogami, posebno se je rad bavil z risanjem. V dvajsetem letu je ustopil v slikarsko akademijo v Dlisseldorfu in je bil učenec profesorja Roetinga. Kmalu je postal znan portretni slikar. Umetnik tudi z nogami lahko hodi, a to slabo upliva na njih gibčnost, zaradi tega se navadno vozi. Jedno njegovih del je bilo razstavljeno v renskozapadnopalacijskej razstavi in so se veščaki kaj laskavo izjavili o njem,
* (Potovanje okrog sveta.) Te dni se je vrnil bratranec grofa Pariškega grof Bardi s so ,.rogo princezi njo Braganzo v grad Frohsdorf s svojega potovanja okrog sveta, katero je trajalo dve leti. Grof Bardi jako ljubi morje in preživi vsako leto več časa na svoji jahti. Menj veselja pa ima za morje soproga njegova in se je pred dvanajstimi leti, ko sta se poročila le težko odločila, da bi spremljala soproga na njegovih potovanjih Grofa Bardi j a je zaradi tega njegov striic grof Cbambord večkrat pregovarjal, da naj opusti potovanja po morji,  kateri opomini pa neso nič pomagali.
* (Na postaji Bizenz) na severni železnici je dne 25 t. m. vlak, ki je peljal več neza-kurjenih lokomotiv v popravo, trčil v tovorni vlak in zdrobil več vagonov. Človek ni nobeden poškodovan. Preiskavanje je pokazalo, da je nesreči kriva malomarnost železniškega osebja.
* (Čudna nesreča na železnici) se je pripetila blizu Andolvera v Massachussetu. Vlak s tovornimi vagoni se je hitro pomikal proti omenjenemu mestu. Nasproti pa prisopiha po vsporednem tiru naglic. Na tovornem vlaku je bil stavbeni les tako nerodno naložen, da so nekateri bruni tako daleč moleli proč, da ho zadeli v naglic in zdrobili vsa okna vagonov. Kosci stekel iz oken ao z veliko močjo zleteli na vse strani in mnogo osob obrezali po obrazu. Jedna osoba je tako poškodovana, da ni misliti, da bi okrevala.
Narodno-gospodarske stvari.
Zborovanje „zveze okrajnih bolniških blagajn".
Prvo zborovanje odposlancev zveze okrajnih bolniških blagajn spadajočih v okrožje delavske zavarovalne zoper nezgode za Trst, Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo vršilo se je danes (28. t. m.) zvečer ob 6 uri v borzni dvorani v Trstu.
Vlado je zastopal c. kr, okrajni glavar gonp. lliiling. Udeležba ni bila obilna, posebno ne iz Primorske in Dalmacije; kar utegne biti uzrok deloma
neugodno  vreme  in  zimski  čas sploh, deloma pa tudi premalo zanimanje za to novoroienstvo.
S Kranjskega je bdo zastopamh 7 okrajnih bolniških blagajn z 11 odposlanci in sicer Ljubljana 3, Kamnik 3, Ljubljanska okolica 1, Št. Vid 1, Vrhnika 1, Logatec 2, Radovljica 1.
Če tudi Dolenjska ni bila prav nič zastopana, kar je obžalovanja vredno, imeli so odposlanci s Kranjskega vendar večino mej zborovalci.
Prva točka „sklep o odmerjenji odstotka, po katerem imajo okrajne bolniške blagajne uplačevati doneske v zvezni rezervni zaklad (§ 5. zv. pr.) bilo je povod jako obširni debati.
Odposlanec g. Fbderl poudarjal je, da se mu zdi, da sedaj ni pravi čas za tako zborovanje in sklepanje, ker se ne ve, bodo li vse sedaj ustanovljene okrajne bolniške blagajne mogle obstati ali ne Splošno ae vidi, da ima ljudstvo še veliko premalo pravega zapopadka in zvedenia v tej novi stroki. Njemu ne zdi se umestno, da se hočejo vse novotarije kar hipoma upeljati in se praktično stališče prav nič ne jemlje v poštev. On predlaga, naj s j danes ničesar ne sklepa, temveč a poslovanjem zveze okrajnih bolniških blagajn, oziroma z odmer j en jem Odstotka za zvezui reservni zaklad toliko časa počaka, da bodo okrajne bolniške blagajne začele živeti, da bodo dokazale, da so sposobne za obstanek, za to pa bode pravi čas še le prihodnje leto.
Predsednik g. dr. Graf odgovarja, da tukaj ne gre debatovati o tem, jo li sedaj pravi čas za tako sklepanje ali ne. Postava, oziroma § 4- pravil zveze okr. boln. blagajn določuje, da se ima vsako leto vršiti zborovanje odposlancev okr. bolniških blagajn in po § 5. določati imajo odposlanci pri tej točki le o odstotku, ne pa o potrebi doneskov ali zveze sploh. Naloga odposlancev bode torej, da določijo koliko odstotkov v postavno določeni meri bodo imele posamične okrajne bolniške blagajne dajati zveznemu rezervnemu zakladu. Ce nekatere okrajne bolniške blagajne, zaradi preinalega števila članov ali iz diuzih postavnih uzrokov ne bodo mogle obstati, priklopili se bodo njeni člani drugi sosedni okrajni bolniški blagajni. bo pa katera blagajna imela vsled nepričakovanih obilnih bolniških Btroškov t iliko izdatkov, da bi ne mogla izhajati, potrebna jej bo toliko bolj podpora iz zveznega reservnega zaklada. On misli torej, da pomisleki v tej zadevi neso opravičeni.
Odpos). g. Foderl opomni, da pristoja po obst. pravilih okrajni bolniški blagajni le jeden -kratna podpora iz zaveznega rez. zaklada ter želi pojasnila, kako si bo pasivna okrajna bolnišna blagajna v takem Blučaji pomagati mogla. Pojasnila g. predsednik o tem ni dal.
Odposl. g. Breskvar opomni, da bi bilo umestno ob odstotku sklepati še le po preteku jed-uega leta. Sedaj nobena blagajna ne ve, kako bo izhajali, treba je vsaj jednoletnega delovanja. Pri Ljubljanski okrajni bolniški blagajni se je on prepričal, da na podlagi dva ali trimesečnega delovanja se ne da napraviti nobenega zanesljivega letnega proračuna. Dohodki spreminjajo se po letnih časih. Pozna pomlad, poletje in začetek jeseni dela n. pr. v Ljubljani obilo zidarjev, pleskarjev, tesarjev in druzih stavbinskih delavcev, ti plačujejo obilo doneskov, a bolniki so v tem času jako redki, zato uspeva blagajna če ni kake epidemije. Drugače je v drugi polovici leta. Delavcem nedostaja zaslužka, število takih, ki neraajo službe in dobivajo v slučaji bolezni podporo, ne da bi plačevali doneske, je jako izdatno, dohodki se krčijo, bolezni pa množe tako, da bi mogla blagajnica nehati poslovati, če bi ne bilo upati boljših časov. On vpraša torej, kako je mogoča že sedaj določiti koliko odstotkov bode treba plačevati v zvezni rezervni zaklad, ko nemarno še jednoletnega delovanja za seboj Predsednik g. dr. Graf pravi, da se je sklicalo zborovanje letošnje leto vsled vladnega ukaza in trdi, da je pač vse jedno, če se ob odstotku sklepa sedaj ali konec druzega leta, plačati bo treba na vsak način tudi za leto 1889 , poudarja zopetno, da danes se more sklepati le o visočini odstotka, zato zatvori nadaljuo debato o tej zadevi in prosi, da se glasuje o visočini odstotka.
Večina glasuje za minimalni odstotek namreč 10%; s tem rešena je bila prva točka dnevnega reda.
Druga točka bila je „razprava o svobodnem razširjenji zveznega delokroga" (§§ 2. in 5 zv. pr.)
Pri tej točki ni nihče ničesa predlagal. Pričelo se je pa razgovarjanje, kako misli zvezno na-čelništvo nadzorovati posamezne okrajne bolniške blagajne.
Olposl. g. F bderl upira se odločno vimenu odposlancev iz Kranske zoper nastavitev morebitnega zveznega nadzornika za celo okrožje.
Odposl. g. Ar ko poudarja, da bilo tako nadzorovanje po stalnem zveznem nadzorniku glede na obširno okrožje zveze jako drago in tedaj popolnoma neumestno. Vsaka bolniška blagajna ima že tako svoj nadzorovalni odsek, poleg tega nadzoruje jo tudi dotično politično oblastvo. Od sicer ni principijelno zoper nadzorovanje po zveznem načelništvu zato, ker to določajo pravila, a našel naj bi se modus, da bi nadzorovanja ne opravljal stalno nameščeni zvezni nadzornik, sicer bi dohodki zvezne blagajne ne zadostovali niti za nadzornikovo plačo in dijete.
Tudi drugi odposlanci izrekli so se odločno, da naj se stalni nadzornik ne nastavi.
Predsednik opomni, da sklepanje v tej zadevi ne spada v današnjo razpravo. Nadzorovanje po zveznem načelništvu je po obstoječih pravilih utemeljeno. Ker pa vidi, da je velika večina odposlancev zoper nastavitev stalnega nadzornika, se nadzornik sedaj ne bo nastavil.
Pri 3. točki prečital je perovodja Colc uc notranjega ministerstva dopis glede podpore porodnicam. O tem bila je daljša debata, naposled sklenilo se je na g. Fbderl a predlog, da se pridrži doslej običajna podpora. Potem se je seja zaključila.
Poslano.*)
Izza kalit«.
Vi hočete v javnoBti govoriti z menoj v   Ali right !
Igro „Dve tašči4*, ki je občinstvn jnko ugajala, kri-tikovali ate nastopno: „Ekstumporovanje je samo ob sebi dvojljive vrednosti, Če se pa Bkaće čez pisateljevo mejo na tak način, kakor sinoči g. BorStnik, moramo pa vender odločno grajati!" — In kje je ocenjevatelj „Slovenčev" videl ta nemoralni skok? „Nazadnje še po noči ne bom smel delati, kar hi sam hotel!" Tu tiči ta Strašni smrtni prelil Poslal sem Vam knjigo, iz katere sto se prepričali, da je omenjeni stavek zapisal pisatelj, da nesem torej eksccmporoval! Vso to pa sem storil v zasebnem pismu. Neseni se zagovarjal v javnosti, doćiin ste Vi napali javno. Pojasnil sem Vam, da ni igralčeva naloga izogibati se politidkim in moralnim dvoumnostim, temveč, da je to stvar vladue cenzure. Priložil sem v ta namen knjigo „T< žko ribe" in uverili ste se, da je tam črtala cenzura sličen stavek: „ Kdor použijo dober zajutrk, lahko prebije brez kosila!" Zakaj je črtan tu stavek, gori omenjeni pa ne, o tem blagovolite vprašati vladnega komisarja. Oudim se, da ocenjevatelj no ve, kaj spada v cenzuro, kuj v režiserjevo področje. V oceni „Doktor Hlažiča" kličete me na odgovor. —Evo me! Obžalujem, da sem stoprav danes čital oceno, sicer bil bi že odgovoril. Vi zahtevate odgovornosti od režiserja, če igralno osobjo svojih ulog ne znu. — Ste pač original! — Informujte Be, kaj snaći oni nedolžni stavek (Odgovorni vodja 1. Borštnik) na gleduliščaih listih! — Nič druzega, nego da sem jaz pri vludi in magistratu odgovoren za varnost glede ognja, glede uporabe umeteljnih ognjev, streljanja, pušenja na odru itd. Odgovornost moja traja od G. do 11. ure zvečer, potem jo prevzame g. Šešarek, ki se je tudi obvezal z iBtim vladnim zapisnikom, kakor jaz. Ako Vam torej bolje ugaja, pisal bodem: Odgovorni vodja I. Borštnik & Coinp. Da bi bil pu jaz prevzel odgovornost za memoracijo posameznikov, to mi uiti po noči no pride na um, ko delam, kar sam hočem. V obče pa mislim, da tudi na igralcih ni take grozne krivde, ker smo v „Doktor Blažiči" igrali prvikrat po novem šepetale). Konštatujem le, da je bila za „Doktor Jilažiea" bralna, .'1 mej tedenske in glavna skušnja, poleg tega bile so ulogu 14 dnij v rokah igralnega osobja. Jaz si torej umijem roki! — Po končani sezoni ustreženi Vam lahko z oi)Širnejšim odgovorom, a zdaj moram uporabljati avoj čas v korist društvu, ki me plačuje, iu v prospeh uaše dramatike. Takrat bom prost teženj sezone iu napišem, ako hočete mesto Vas razpravo o drami ,Čarovnica pri jezeru", katero Vi šo od lani dol-žujete. Takrat bodeni prost in delal bodem po noči in po dnevu, kar bom sam hotel. — To je že drugu VaSa hiba! Blagovolite paziti, da Vam ne zdrsne plašč dramatičnega strokovnjuštva, s katerim ste se tako zmagouosuo nndičili, popolnoma na tla, kajti pisano je: „Eino getadelte Sacbe uniss man mittadeln, um nicht geBclimackloBer Sonderiing zu sein; — allein an einer allgomein gelobten, denuoch etwaa aussetzon, falit aut', zeigt. Kritik, Scharlsinn, Fein-heit" itd.
Z odličnim spoštovanjem
Iloršl niK.
*) Za vsebino ne vsprejema odgovornosti ne uredništvo ne upravništvo.
nti.Ji
za vse leto gld. 4.60; za pol lota gld. 2.30; za 6etrt leta gid. 1.15.
slet------m-a-j
29. decembra. Pri Nlvuu: Ilondl z Dunaja.   —    Delvecbio, Mene-gazzi iz Trsta. — llofuauer iz Zgorajegrada. — VVango il Celovca,
Pri Malici: Ziman iz Brežic. — L(lb, Bolehal, Seidl z Dunaja. — Plantan iz Radovljice. -- Sterk z Dunaja.
Pri Bavarskem tlvorn t Unterraicer iz Kočevja. — Ivanetič iz Sagorja.
Pri I ni nnii kolodvoru : Kaznoznik iz Lesec. — Kren iz Zaloga.
Xržne cene v LJubljani
dne 28. decembra t. 1.
			irl. kr.		fl	kr.
Pšenic:'.,	hktl.		.   6 66	Špeh povojen, kgr. .	,—	6H
1 Rež,	rt		•li & —	Surovo maslo, „	! i	20
i Ječmen,	n		.   4 ho	Jajce, jedno ,	_	:>■!>
0 es,	f>		.   3 10	Mleko, liter ....	—	10
Ajda,	n		.   5 16	Goveje       meso, kgr.	_	56
Pl ob0,	n		.   4 66	Telečje         „ ,	—	5<i
Koruza,	n		. 4 rt6	Svinjsko        „ „	—	46
j Krompir	„		. ;j 57	Koštrunovo    „ ,	—	32
Leča,	„		. 19 -	Pišanec. .....		35
, Grah,	n		. 10 _		-	15
Fižol,	n		. 8-	Seno,   100 kilo .   . .	2	32.
Maslo,		kgr.	.   1 08	Slama,   „     „   ,   . .	'j	50
• Mast,		n	. — 70	Drva    trda, 4 Qmetr.	7	50;
! Speli irisen		n	. i|—-|52	„    mehka, 4 „	4	40,
Meteor o logično poročilo.
1 3 j Čas opa-d zevanju I		.Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-k rimi v mm.
28. dec.	7. zjutraj 2. popol. zvečer	748 5 mm. 747 -9 mm. 7483 mm.	—4-2" C —4 0" O —6 0° (J	si. vzh. si. svz. si. svz.	obl. obl. obl.	12-00 Jim snega.
29. dec.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	746 4 nun. 74 <> 0 mm. 746"2 Mi	—6-4*C —3-2° C —40° C	brezv. si. vzh. si. vzh	snež. obl obl.	13 OOmm. snega.
Srednja temperatura —47u in —4-5°, za 1-8° in 1-6" nad Dortoalom.
ZD"ULXX€L£eft£@i borza dne* 30 decembra t. 1.
(Izvirno telepratično poročilo.)
		včerai	—	danes
Papi in a renta         .   . .	• gld.	86-10	- gld.	85-90
		86 45	— „	8645
		108 30	•	108-20
		1012 )		101-15
Ikcijo narodne bauku . ,		923 —		92P—
		3215'»	— rt	32150
		117 75	»	117-75
		—•—		—•—
Napol........	•	'»34 V,		9-36
C kr. cekini ....	l	5*9		5-59
Nemške marke  .   .   . .		57-85		57 92'/,
4°/o državno Hre*kw it 1. 186*     250gld. 132 gld.
Državne Brecke iz 1. 1-h4 ioo   , 173
Ogerska zlata renta 4*,.   .   .   .   .   ,   . H)\
9gWlka papirna renta 5*/,   .       ... 98 ','
5°/B štajerske zemljišč, odvez, oblic. . _
Dunava reg. srečke 5" u        .     Uto gld. 121
Zerolj. oW. avstr. *•/■•/• zl»T> z«*t. listi . H* ]'
SCrtditne srečke.....100 gld. 184
Eudolfove srečke..... m 20
Akcije anglo-avstr. ha ike   .   .    120 „ ]51
Tramoiway-drn8t. velj   170 «1(1. a v. —
— kr.
40 40
50 50
f.0 60
HOTEL ,PRI SLONU'.
Jutri 31. decembra 1883
z vojaškim koncertom.
Začetek ob Va«- «ri.    Ustopnina 30 kr.
Z velespoštovanjem
(io64i Fran Ehrfeld.
Dva uradnika
želita privatno hrano.
Ponudbe, oziroma pogoji blagovolijo naj se pošiljati pod „II. K." poste restante Ljubljana. (1069—1)
Zanesljivega agenta
išče trgovska Urina na veliko n primerno plaeo na mesec in z navadnimi procenti.
Taisti bodi zmožen Hlovenftčine v govoru in pismu; pozna nuj dobro kraje in razmere po »loven« akeiu Goriškem iu po eelem \olraii)Nk«mi.
Pismena vprašanja napišejo naj se s potrebnimi pojasnili o osobi in pa o dosedanjem poslu z: A. \a-brežluu poste restunte".                            (1072—1)
VIZITNICE
v elegantni obliki priporoča
»NARODNA TISKARNA'.
^ H— IIIII.....II1 ■ II—HT
I
I
1
Važno za bolne na prsih in plučih! —
L
Neobhoden za kušelj, l:ri|»u-vi»nI. zaslizen|e9 kaf ar, oMlovskl kašelj, in za take, ki žele ohraniti si čist in glasen glas; za skrofulozne, kr-vične, slabotne, bledične in krvirevne je
sok iz planinskih zelišč
B= s pri meša ni m podfosfor nastop S- kislim apnom in železom.S
Laitnl Izdelek. — Cena 56 kr.
(1013—8)     Dobiva se v
lekarni Trnk6czy
poleg rotovža v Ljubljani Hazpošilja se vsak dan po pošti.
1
s
I
t]
i
Kazenski zakon
o
hudodelstvih, pregreških in prestopkih
z dne 27. maja 1852, št. 117 drž. zakonika z dodanim
tiskovnim zakonom
z dne 17. decembra 1862, št. 6 d. z. ex 1863 in
drugimi novejšimi zakoni kazenskopravnega obsega.
I. natis. Izdalo društvo „Pravnik" v Ljubljani. Natisnila in založila „Narodna Tiskarna".
jy Dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani
izvod trdo v črno platno vezan po 3 gld., s pošto po 15 kr. več. ""šgRg
NOVA
Zbirka nabo\j   znanih  slovenskih, hrvatskih, srbskih, bolgarskih, čeških, poljskih in ruskih pesny.
Sestavil
Ivan Zeleznikar.
Založil Dragotin Hribar.
Cena:  Mehko vezani 80 kr., s pošto 10 kr. ve6. Elegantno
vezani 1 gld. 20 kr., s pošto 1 gld. 30 kr. Dobiva se v „Karodnl Tlakami«' v LJubljani. — Naroča se pa lahko tudi v vsaki bukvami.
Že več nego petdeset let
h preverjeni in v obče priljubljeni toaletni predmeti za
gojenje kože
kakor:
Eau de Lys de mmw~****t
jedino branilo proti ogorelosti, odstrani gotovo vso nečistosti kože, kakor: rumene lise, mozolje, bakreno rudečico, naredi obraz, vrat, pleča in roke svetlo bele, daje polti zdravi, mladostni vid. V originalnih flakonih z navodilom za rabo.
:-ovo lilinomlečno milo,
zaradi svoje čistote in milobe najboljše toaletno milo. ki obrani vsled tega, da ima mnogo tolšče v sebi, kožo gibčno in mehko.
■ov lilin poudre,
za po dnevi in zvečer, nenavadno line in nežuo kakovosti, držefi se in neviden na koži, bolj bar/unast, nego vsi drugi nahajnjoči se poudres, bel in roza za blondinke, rnmen za brinetke.
Gustav Lohse, 46 Jager-strasse, Berlin,
d.T7-orn.I parf-umeur. (719—2G)
Dobivajo se v VBeh prodajulnicab parfuma in galanterijskega bluga. M
izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribur.
Lastnina iu tiak „Narodne Tiskarne'
8555