300. številka. Ljnbljana, v ponedeljek 30. decembra. XXII. leto, 1889. Iahaja VBak dan svečcr, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vst ro-oge r sk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ;za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raćnna se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole- frankirati. — Rokopisi Be ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 12. DpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vHe administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe" vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. u pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vae leto ... .... 15 gld. — kr. . pol leta........8 „ — „ . četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ NaroČuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. UpravniStvo ,,8lov. Naroda*4. V Miibljaui 30. decembra. Božični čas je čas miru, to ve tudi grof Taaffe in zaradi tega se je ta čas našemu rainister-skemu predsedniku zdel tako ugoden, da poskusi napraviti sporazumljenje mej obema narodnostima na Češkem. Nadejal se je menda, da bodo Nemci vsaj o Božiči malo Bpravljiveji in miroljubneji postali. čas je pa bil tudi zaradi tega posebno ugoden, ker je vlada potolažila ceutraliBte, da nikakor ne misli še spreminjati ustave, Čehi bodo pa morda rajši kaj prijenjali, uvidevši, da itak še ne bodo tako hitro dosegli svojih prav. Sedaj je bil zopet knez Scbtinburg izbran, da posreduje mej strankami in je že pred božičem začel delo svoje. Opazovali so ga, kako Be je dolgo prijazno v gospodski zbornici pogovarjal s Taarleom in potem pohajal razne vodje levice. Mi ne vemo, kak uspeh obetajo ti dogovori, ki se bodo baje po Novem letu ponavljali in se jih bode vlada sama direktno udeležila, če bode videla, da je pričakovati kaj uspeha. Gotovo bodeta morali obe stranki nekaj prijenjati, če se hočeta sporazumeti. Kako mnenje vlada v tej zadevi mej vodjami nemške in češke stranke, mi ne vemo, a kakor se iz glasil obeh strank da posneti, ni zavladala nikjer še sprav-Ijivost. Staročehi bi morda radi Nemcem marsikaj prijenjali, pa se boje" 8 tem dati priložnost Mlado-čehom za agitacije proti njim. Zato pa češki listi že uaglašajo, da bi Čehi ne mogli dovoliti, da se okraji razdele po narodnosti, dasi ho je bil pri nekej priliki odličen pristaš staročeške stranke izjavil, da bi se dalo o tem razgovarjati. Veliko manj spravljivosti nego na češkej, pa se kaže na nemškej strani. Jedva da se je razširila vest, da so se zopet začela pogajanja, že smo čitali po nemških listih celo vrsto zahtev, katere stavijo Nemci kot pogoje za spravo. Njih pogoji pa seveda neso baš skromni, ker skromnost ni nikakor nemška lastnost. Zahtevajo, da se razveljavijo zakoni, ki se tičejo jezikovnih zadev, katere je sklenil češki deželni zbor v odsotnosti Nemcev, da se vlada odločno izreče zoper češko državno pravo, da se razveljavi jezikovna naredba za Češko, da se dežela razdeli v okraje po narodnostih in da bode v nemških okrajih nemščina jedini državni jezik, če se jim vse to ne dovoli, pa zatrjujejo nemška glasila, da nemški poslanci morajo nadaljevati pasivno politiko. Da pod tacimi pogoji sporazumljenje ni mogoče, je jasno. V to ne morejo privoliti Čehi, če se nečejo odreči vsej svojej slavnej minoloBti. Pa tudi vlada ne more vsega tega dovoliti, ker nasprotuje glavnim načelom njenim. Zahteve Nemcev tudi nasprotujejo istej ustavi, na katero se tako radi sklicujejo. Jednake zahteve bodo pa stavili najbrž tudi nemški vodje, kajti dosti odjenjati ne morejo, če nečejo zgubiti zaupanja volilcev svojih. Tako dolgo so hujskali nemške prebivalce zoper Čehe, da se sedaj umakniti ne morejo, ko bi tudi se hoteli. Pri tacih razmerah je jasno, da ni pričakovati od pogajanj uspeha, sedaj še ni prišel pravi čas zanje. Dokler bodo čebi iu vlada Hi prizadevali Nemce spraviti v zbor in dokler bodo pri vsakej stvari le povpraševali, kaj Nemci poreko, ni misliti, da bi nemški liberalci bili pripravljeni kaj prijenjati. Čemu bi pa tudi hodili v deželni zbor, ko zunaj deželnega zbora lahko še več dosežejo. Sporazumljenje bode pa le tedaj mogoče, ko bodo videli Nemci, da se da tudi brez njih vladati, in da jih v deželnem zboru nič ne pogrešajo in da zunaj zbora ničesar ne dosežejo. Najnovejši telegrami nam sicer naznanjajo, da so Nemci toliko odjeujali, da se bodo udeležili konference, ki se bode sešla glede češko-nemških razmer in pri kateri bodo tudi ministerski predsednik Taaffe, ministra Gauč iu Schonborn. Nemci so celo že imenovali petorico zastopnikov svojih, jednako število odposlali bodo tudi Čehi na konferenco in pogajanja se bodo gotovo pričela. Da bi pa imela kaj positivnega uspeha, tega si pri naj-boljšej volji pričakovati ne upamo, kajti interesi Nemcev in Čehov «o načelno toli nasprotni, da si istinite in korenite poravnave misliti ne moremo. Valovje obestranske narodne politike je toli močno, da se niti z vladnim oljem pomiriti ne da. Prepn čani smo, da bodo dogodki v prvih dneh prihodnjega leta potrdili nafta, mnenje Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 30. decembra. t'e<i deželni zbor se po Novem letu baje več ne snide, ker bodo imele na Dunaji konference čeških in nemških odposlancev posvetovanja glede UBtopa Nemcev v deželni zbor. Češki listi se mnogo bavijo z nekim člankom Dumreieherjevim, v katerem se preti, da bodo Nemci ostavili tudi državni zbor. „Narodni listytt mislijo, da se Cehom za taka pre-tenja ni treba zmeniti. Državni zbor se je itak osnoval le v prid Nemcev proti Čehom in morejo le veseli biti, če ga Nemci spodkopljejo s pasivno politiko svojo. Organ Starorusinov pozivlje rusinske poslance, da bi v vzhodnih delih C4nliclje sklicevali tabore, na katerih bi se sklepale resolucije za razdelitev dežele v vzhodno in zapadno polovico. Na ta način misli ta list, bi se jedino mogli ubraniti raznaro- LISTEK. Slike Litovske. Pan Ščensni. (Česk i napisal £. J e 1 i u e k , poal. V. Nevin.) (Konec.) Za nekoliko Časa vedla me je pot zopet po zemlji Krakovske ljudovlade. Razumeje se, da tudi takrat nisem pozabil pozdraviti svojega litevskega znanca. Gnan po še večjem hrepenenji nego običajno videti ga, odpravil sem se iz Krakova k šlahčičjemu zatišju na ruskej meji. Bil je baš maj, ali spomlad je hodila to leto v mokrem plašči. S Tater pihali so h Krakovskej zemlji hladni vetreci, kateri tožeči in plakajoči po vejah poljskih topolov niso preveč obveseljevali znane poti. Priroda se tudi še ni probudila, drevesa so strašila z golimi vejami, in lanske trave so se majale bedno po ravninah. Voznik je klel bolj nego sicer, bričko je metalo zopet sem in tje, a konečuo smo to vender-le izvršili in Be ustavili na konci težavno poti. Šlehčičji dvorec je stal tu sicer neizpremeujen, tudi brička je zaropotala na gramozu, a niti stari Pavel niti kdo ini se ni pojavil na pragu. Šel sem torej noter ne zvan iu ne pozdravljen po nikomer. Vse dveri so bile odprte na iztezaj. Na mostovži nikogar, v prednjej sobi tudi nikogar. Povsod tiho, kakor bi bili izmrli. Ne potrkavši ustopil sem v salon. Preplašen, iznenajen z žalostnimi slutnjami iu mislimi ustavil sem se na pragu. Gospod! Tam ni bilo niti pana Ščensnega niti starega Pavla. Na divanu pri okroglej mizici dremala je neka tdara goBpa — odpočivala si je gotovo po velikem utrujenji — a tam pri oknu bila sta utopljena dva gospoda v poluglaseu govor. Jednega iz-mej njih sem poznal. Bil je to pan Vincenti, zaupen prijatelj pana Ščensnega in ne oddaljen sosed. Tudi prvi me je opazil. Hitro je stopil k meni in me pozdravil kakor gospodar. Oči je imel zalite s solzami. „Kaj se je zgodilo?" dihnil sem iz sebe pre strafien. „Ne veste?" Pritrdil sem temu vprašanju s prikimom. Prijel me je za roko pan Vincenti in me povel k pragu druge sobe. Jedini pogled je zadoščal, da je razjasnil vse. Večna lučica se je svetila nad posteljo, a v postelji ležal je pan ŠČensni — mrtev. Skozi odprta okna drl je spomladni vetrec in si igral s srebrnimi vlasmi umrlega starca. Ne daleč klečal je stari Pavel utopljen v gorečo molitev za svojega dobrega gospoda. Le včasih je povesil verno glavo in ni se brigal niti za novega prišleca. Globoko ganen po tej žalostnej sliki vrnil sem ae po kratkem zamišljenji nazaj v salon. Tam sem izvedel iz tihega razgovora, da je pan Sčensni umrl pred nekaterimi urami. Zaspal je v Gospodu mirno, in poslednja beseda, ki se je Ćula iz njegovih ust, blagoslavljala je Litvo. Kaki dve uri smo probdeli v ganljivih vspo-minkib. Kar je kdo o paou Ščensnem vedel, pripomnil je k slavi njegovega spomina. Krasne njegove čednosti, srce polno blagosti in idejalne ljubezni zjavljalo se je stoprav sedaj v nedoaežnej svojej povabnosti. In gotovo bi še dolgo ne bil porušil te pogrebne besede s svojim odhodom, da nisem vedel, da je človek v takih trenotkih bolj v napotje nego v uteho. Obljubivši, da se udeležim poslednjega sprevoda, odšel siMn skozi zadnjo sobo, katero so baš v naglici prirejali za predsobo mrtvaške sobe. Pan Vincenti me je spremljal. In glej! Ko sem Be tam do jasna razgledal, obstalo mi je oko na skrinji, katere vsebino je pan dovanju. Povsod se torej slišijo zahteve po drugač-nej razdelitvi avstrijskih dežel. Čehi bi radi, da se zjedinijo dežele češke krone, Nemci, da se Češka razdeli v dva dela, tirolski Italijani bi se radi od-krojili od Tirolske, Dalmatinci pa pridružili Hrvatski, Slovenci teže po zjedinjeni Slovenije, Rusini po razdelitvi Galicije. To je pač dokaz, da sedanja uredba Avstrije ni najboljša in da bode prej ali slej prišlo do kacih prenaredeb, pri katerih se bode bolj oziralo na narodne posebnosti. Nemški liberalni listi v obširnih člankih proslavljajo značajnost ministra Krcinvrju, ki je te dni umrl. Mi imamo o njem le toliko povedati, da je služboval dlje časa kot diplomat v orijentu in je posebno izveden bil v orijentskih zadevah, o ka terih je tudi mnogo pisal. Ko je odstopil trgovinski minister baron Korb, je bil Kremer v Egiptu član likvidacijske komisije. Poklicali so ga na Dunaj, mu ponudili trgovsko ministerstvo, katero je tudi vsprejel, dasi zato ni bil posebno sposoben. Isti dan ž njim je pa v ministerstvo uatopil pl. Duna-jevBki, kateri je kmalu postal duša Tanffejeve vlade. Jedva je Kremer ustopil v ministerstvu, že je pokazal, da se njegovo mišljenje ne ujema z grofa Taafleja načeli. Nasprotoval je uresničenju narodne jednakopravnosti, zlasti osnovi češkega vseučilišča in delal razne ovire finančnemu ministru. Ko je grol Taaffe se odločil, da se poklice več desničarjev v gospodsko zbornico, da v njej ne bodo odločevali sanjo levičarji, sta se uprla ministra Kremer iu Streit in ker njijina ni obveljala, dala sta demisijo. Kremer je miuistroval samo šest mesecev in še tačas ni storil nič pozitivnega, da bi zato zaslužil hvale. Zadnja leta se je bil popolnoma odtegnil javnemu življenju in se ni nič več govorilo o njem. Vnniije države. Predsednik republike t'raucONltc* se je nekda izjavil o priliki, da je vojna nemogoča za vse in za slednjega. Ideal njegovega prizadevanja, dokler bode predsednik, bode, da se ohrani mir. Za to se pa veuder morejo storiti določni predlogi. Nikdovtem oziru ne more reči prve besede, Francozi je pa žal tudi ne morejo. Vest, da je Turčija zaradi tega, ker je avstrijska vlada dovolila bolgarsko posojilo prodajati in beležiti na borzi Dunajski, storila kak diploma-tičen korak, se ne potrjuje. Dotično vest so bile najprej objavile „Times", potem pa posebno ruski listi obširno razpravljali pomen tacega koraka. Pri poslednjem banketu na Bruseljskem dvoru se je kralj belgijski z raznimi poslanci pogovarjal o političnem položaji. Pogovor je prišel tudi na trditve francoskega lista „Revue Nouvelle", da je Belgija sklenila z Nemčijo tajno pogodbo. Kralj je temu odločno oporekal. Jeden poslancev se je pa tudi izrazil, da neso mogli verjeti, da bi ee bila sklenila taka pogodba, ker kralj pač ve, kako važna iu potivbua je neutralnost za Belgijo. Cesarica brazilijaka je predvčeraj v Portu umrla. Neka srčna bolezen je bila uzrok smrti njeni. Dogodki zadnjih dnij nanjo gotovo neso ugodno uplivali in so gotovo pospešili smrt Pokojnica je bila porojena dne 14. marca 1822. kot hči sicilij-skega kralja Frana I. in se je leta 1843. bila poročila z dom Pedrom. — V Iliu de Janeiro je pa baje bila že resna ustaja proti republiki. Vladi se je še le po dvadnevnem boji posrečilo napraviti red. Pa tudi v drugih provincijali se zueenjajo monarhisti gibati. Vlada postopa z vso strogostjo, ker le na ta način upa ohraniti republiko. Domače stvari. — (Shod volil cev,) ki ga je bil g. deželni poslanec Ivan Hribar preteklo bo- Ščensni tako skrbno pred menoj prikrival. Ključavnice so bile odprte, zapone so bile proste. Ne uičemerna zvedavost, marveč srčno bo-čutje, kakeršno sem gojil odkritosrčno k gospodarju te hiše, spodbujalo me je na vprašanje, kaj je pač v tej skrinji. Pan Vincenti je zmajal z glavo, ,Ne veste?" Sami ste vender k temu pripomogli, da bi se napolnila do vrha . . . Vidite! Želel si je položiti svoje kosti na litevsko zemljo ... no, zgodilo se bo po njegovej želji, Skrbel je za to sam i u pomagali so mu k temu dobri ljudje . . . Vidite!" To rekši vzdignil je pokrov tajnostne skrinje, na katere notranjej strani sem čital te proste besede: To je zemlja litevska, po dobroti prijateljev v pergiščih znesena. Ko umrjem — v to prst položite moje kosti! Nekaj časa stala sva oba utopljena v misli. In moral sem se dotakniti te litevske zemlje, nabrane do vrha skrinje. Povlažena je z marsikatero kapljo ljudskega trpljenja . . . Pobrskal sem jo . . . utaknil roko v njo . . . in glej . . . moji prsti so se dotaknili nehote skrite, že davno prinesene kitice. Po zavitku sem poznal, da je ta tista, katero sem mu pred leti z Litve prinesel. Tu sem se spomnil tudi te omarice, katero so mu po mojem bo to sklical v stekleni salon Čitalnice Ljubljanske, preložil se je na nedeljo, dne 12. januarja, dopuludne ob 11. uri. Rečeni dan bode torej g. poslanec Hribar svojim volilcem poročal o svojem delovanji v deželnem zboru kranjskem. — ( K j e j e p a — Ljubljana?) Iz priloženih poštnih pečatov najnovejšega časa razvidite, da tu stoji samo „Laibach", „Ljubljane" pa ni več! . . . Mi ob periferiji slovenski sicer ne verjamemo, da bi naše „Ljubljane" samo zategadel ne bilo več, ako so jo na Ljubljanski c. kr. pošti izbrisali, a zanimalo bi nas ipak zvedeti, zakaj so jo izbrisali? Ali ne bi hoteli, gospod urednik, te sAvari pojasniti v prihodnji številki „Slovenskega Naroda"? Prosimo! Tako nam piše odličen rodoljub s Štajerskega. Na uprašanje zakaj? se tako godi, ne vemo druzega odgovora, nego da se polagoma, a z veliko doslednostjo povsod odpravljajo na poštnih pečatih slovenski napisi, a uvajajo nemški. V tem oziru je dandanes mnogo slabeje, nego je bilo pred leti, ko nam je krmarilo takozvano „BUr-gerministerium". Mi smo o poštoih pečatih objavili že več pritožeb, a zastopniki narodovi na pristojnem mestu menda še neso storili nobenega koraka. — (Dnevni r e d s e j i L j u b Ij a n s k eg a občinskega sveta) v ponedeljek 30. dan decembra letos ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanilo predsedstva. II. Finančnega odseka poročilo ob občinskem proračunu za 1890. leto. III. Policijskega odseka poročilo ob uredbi prometa po Dolgih ulicah IV. Vodovodnega odseka poročilo o službenskih stvareh. V. Stavbinskega odseka poročilo o nekem prizivu v stavbinskih stvareh. VI. Vsprejem občanov. — (Hri pa) prikazala se je tudi v Ljubljani. Na južnem kolodvoru obolelo je hkratu 7 uradnikov za hripo, da ne morejo opravljati službe. V mnozih rodbinah se je tudi že prikazala in je navadno v dotičnej obitelji od prvega do zadnjega VBe bolno. — (G os p. dr. Josip Fon,J primari j v Zagrebu, je, kakor čitamo v „Obzoru", nevarno bolan. Po Zagrebu se je bila celo raznesla vest, da je v Brežicah, kjer sedaj biva, že umrl. — (Za družbo sv. Cirila in Metoda) se je pri veseli družbi dne 26. t. m. v gOBtilni g. Andreja Sežuna v Starem trgu nabralo 2 gld. 76 kr. katere so podarili: Frauc Hace 20, Anton Pelan 20, Fran Potecin 20, Fran Pelan 10, Janez Pelan 10, Josip Namre 10, Andrej Sežun 10, Janez Onušič 10, Florijan Krajec 10, Ivan Veleč iz Trsta 30, Anten Zakrajšek 10, Josip Groše 10, Janez Pavlovčič 10, Andrej Kraševec 10, Anton Truden 10, Msrjeta Sežun 14, Anton Leveč 12, Neimenovan 50 kr. Darovalcem lepa hvala. — (Razpis častnega darila.) Da bi pospešila razvoj slovenske pripovedne književnosti, razpisuje „Matica Slovenska" po določilih Jurčič-Tomšičeve ustanove 200 goldinarjev častnega darila povesti slovenski, obsezajoči najmonj 10 tiskovnih pol. Snov bodi zajeta iz zgodovine ali sploh iz življenja naroda slovenskega. Povest mora biti spisana tako, da po obliki in vsebini svoji ustreza umetniškim zakonom pripovedne književnosti ter poleg tega ugodi liteiamim namenom „Matice Slo- posredovanji poslali njegovi prijatelji iz Vilna . . . Ne izpregovorivši niti besede zupuBt.il sem to mesto. Mej tem zakril je temni krog večerne sence obzor. Sklonjen v kotiči svoje bričke premišljal sem vso pot o strastuej ljubezni k rodnej zemlji, katere nedosežno čistoto sem opazil v čutu polnem želja, umrlega litovskega šlahčiča. Bil je Poljak z dušo in telesom, gorel je sicer za vso Poljsko, ali za Litvo bilo je srce vender najbolj vroče. In zgodilo se je tretji dan, kakor je želel. V grob njegov nastlali so prsti rodne zemlje, tiBte, katero so mu živemu v uteho z daljne Litve po pergiščih prinašali ali pošiljali njegovi dobri prijatelji . . . Litva, draga Litva! Kak kras se bo v tebi spočel in kak čas te bo krasil, ako te bodo ljudje tako ljubili. Da, ti si kakor zdravje, tebe ceni, kdor te izgubi! -tein tako je postal ta tihi šlahčičji dvorec na zemlji Krakovski' ljudovlade nehote litevsko grobišče. Mislim, da hoteč pisat i skromne slike iz življenja poljske šlabte na Litvi, nisem mogel ugodneje storiti, nego pričeti njih vrsto s hvaležnim vspominkom na pana Ščensnega. venske". Pisatelj, kateremu se prisodi častno darilo iz novcev Jurčič-Tomšičeve ustanove, prejme vr hu tega za svojo povest se navadno pisateljsko nagrado, katere plačuje „Matica Slovenska" po § 15 svojega opravilnega reda po 20—30 gld. za tiskovno pdlo. Rokopisi naj se brez pisateljevega imena pošiljajo odboru „Matice Slovenske" do 1. junija 1 8 9 0.1. Pisateljevo ime naj se pridene rokopisu v zape-čačenem listu, na katerem je zapisano dotično gasio. Večkrat se je poudarjalo, da „Matica Slovenska* podaja svojim članom premalo leposlovnega berila. S tem razpisom hoče Matičin odbor pokazati, da ga je resna briga, po vsi svoji moči pospešiti tudi razvoj leposlovne književnosti slovenske ter svojim članom podati v roko lepo zabavno knjigo. Zatorej se pa podpisani odbor tudi nadeje, da ga bodo pisatelji slovenski podpirali v njegovem trudu ter se častno odzvali njegovemu domoljubnemu pozivu. V Ljubljani 2. decembra 1889. Odbor „Matice Slove nske". — (Tukajšnja Čitalnica) imela je preteklo soboto zvečer svoj XXIX. občni zbor, h kateremu je došlo precejšnje število društvenikov. Gosp. predsednik dr. vitez Bleiweis pozdravil je zborovalce, oziral se na društveno delovanje in dobro obiskane veselice v letu preteklem, izrekal zahvalo vsem sodelujočim članom, kakor tudi vsem odbornikom za njih delovanje ter se naposled v toplih besedah spominjal jednega najstarejših članov, jako delavnega umršega podpredsednika g. M. Pakiča, kateremu bodi blag spomin. Tajnik g. Evgen Lah poročal je z lastno mu natančnostjo in temeljitostjo o društvenem delovanji na drobno. Ker bode to poročilo itak natisnjeno prišlo članom v roke, ne bodemo obširneje o njem govorili, zabeležimo torej samo to, da se je z odobravanjem vztdo na znanje. Iz izkaza blagajnikovega je bilo razvidno, da je gmotno stanje Čitalnice tako, kakor druga leta, kolikor dohodkov toliko izdatkov. Kratko poročilo blagajnikovo vzelo se je z dobroklici na znanje. — Pregledovalcema računov bila sta z vsklikom izvoljena gg. dr. Triller in Urban Zupanec. — V odbor so bili voljeni naslednji gospodje: Dr. vitez K. Bleiweis, A. Dečman,Fr. Drenik, Fran Gerbić, dr. V. Gregorič, dr. M. Hudnik, Fr. Kadilnik, E. Lah, A. Ledenik, J. Pate moste r, A. Skaberne, Fr. S o a k , A. Ti-stetijak, A. Zagorjan in dr. Fr. Zupane. — Pri posamičnih nasvetih oglasil se je k ura t. Koblar in nasvetoval, da se naročita slovenska lista ,.Zgo-■!> 0 es, f> . 3 10 Mleko, liter .... — 10 Ajda, n . 5 16 Goveje meso, kgr. _ 56 Pl ob0, n . 4 66 Telečje „ , — 5 0 mm. 746"2 Mi —6-4*C —3-2° C —40° C brezv. si. vzh. si. vzh snež. obl obl. 13 OOmm. snega. Srednja temperatura —47u in —4-5°, za 1-8° in 1-6" nad Dortoalom. ZD"ULXX€L£eft£@i borza dne* 30 decembra t. 1. (Izvirno telepratično poročilo.) včerai — danes Papi in a renta . . . • gld. 86-10 - gld. 85-90 86 45 — „ 8645 108 30 • 108-20 1012 ) 101-15 Ikcijo narodne bauku . , 923 — 92P— 3215'» — rt 32150 117 75 » 117-75 —•— —•— Napol........ • '»34 V, 9-36 C kr. cekini .... l 5*9 5-59 Nemške marke . . . . 57-85 57 92'/, 4°/o državno Hre*kw it 1. 186* 250gld. 132 gld. Državne Brecke iz 1. 1-h4 ioo , 173 Ogerska zlata renta 4*,. . . . . , . H)\ 9gWlka papirna renta 5*/, . ... 98 ',' 5°/B štajerske zemljišč, odvez, oblic. . _ Dunava reg. srečke 5" u . Uto gld. 121 Zerolj. oW. avstr. *•/■•/• zl»T> z«*t. listi . H* ]' SCrtditne srečke.....100 gld. 184 Eudolfove srečke..... m 20 Akcije anglo-avstr. ha ike . . 120 „ ]51 Tramoiway-drn8t. velj 170 «1(1. a v. — — kr. 40 40 50 50 f.0 60 HOTEL ,PRI SLONU'. Jutri 31. decembra 1883 z vojaškim koncertom. Začetek ob Va«- «ri. Ustopnina 30 kr. Z velespoštovanjem (io64i Fran Ehrfeld. Dva uradnika želita privatno hrano. Ponudbe, oziroma pogoji blagovolijo naj se pošiljati pod „II. K." poste restante Ljubljana. (1069—1) Zanesljivega agenta išče trgovska Urina na veliko n primerno plaeo na mesec in z navadnimi procenti. Taisti bodi zmožen Hlovenftčine v govoru in pismu; pozna nuj dobro kraje in razmere po »loven« akeiu Goriškem iu po eelem \olraii)Nk«mi. Pismena vprašanja napišejo naj se s potrebnimi pojasnili o osobi in pa o dosedanjem poslu z: A. \a-brežluu poste restunte". (1072—1) VIZITNICE v elegantni obliki priporoča »NARODNA TISKARNA'. ^ H— IIIII.....II1 ■ II—HT I I 1 Važno za bolne na prsih in plučih! — L Neobhoden za kušelj, l:ri|»u-vi»nI. zaslizen|e9 kaf ar, oMlovskl kašelj, in za take, ki žele ohraniti si čist in glasen glas; za skrofulozne, kr-vične, slabotne, bledične in krvirevne je sok iz planinskih zelišč B= s pri meša ni m podfosfor nastop S- kislim apnom in železom.S Laitnl Izdelek. — Cena 56 kr. (1013—8) Dobiva se v lekarni Trnk6czy poleg rotovža v Ljubljani Hazpošilja se vsak dan po pošti. 1 s I t] i Kazenski zakon o hudodelstvih, pregreških in prestopkih z dne 27. maja 1852, št. 117 drž. zakonika z dodanim tiskovnim zakonom z dne 17. decembra 1862, št. 6 d. z. ex 1863 in drugimi novejšimi zakoni kazenskopravnega obsega. I. natis. Izdalo društvo „Pravnik" v Ljubljani. Natisnila in založila „Narodna Tiskarna". jy Dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani izvod trdo v črno platno vezan po 3 gld., s pošto po 15 kr. več. ""šgRg NOVA Zbirka nabo\j znanih slovenskih, hrvatskih, srbskih, bolgarskih, čeških, poljskih in ruskih pesny. Sestavil Ivan Zeleznikar. Založil Dragotin Hribar. Cena: Mehko vezani 80 kr., s pošto 10 kr. ve6. Elegantno vezani 1 gld. 20 kr., s pošto 1 gld. 30 kr. Dobiva se v „Karodnl Tlakami«' v LJubljani. — Naroča se pa lahko tudi v vsaki bukvami. Že več nego petdeset let h preverjeni in v obče priljubljeni toaletni predmeti za gojenje kože kakor: Eau de Lys de mmw~****t jedino branilo proti ogorelosti, odstrani gotovo vso nečistosti kože, kakor: rumene lise, mozolje, bakreno rudečico, naredi obraz, vrat, pleča in roke svetlo bele, daje polti zdravi, mladostni vid. V originalnih flakonih z navodilom za rabo. :-ovo lilinomlečno milo, zaradi svoje čistote in milobe najboljše toaletno milo. ki obrani vsled tega, da ima mnogo tolšče v sebi, kožo gibčno in mehko. ■ov lilin poudre, za po dnevi in zvečer, nenavadno line in nežuo kakovosti, držefi se in neviden na koži, bolj bar/unast, nego vsi drugi nahajnjoči se poudres, bel in roza za blondinke, rnmen za brinetke. Gustav Lohse, 46 Jager-strasse, Berlin, d.T7-orn.I parf-umeur. (719—2G) Dobivajo se v VBeh prodajulnicab parfuma in galanterijskega bluga. M izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribur. Lastnina iu tiak „Narodne Tiskarne' 8555