STUD T J3KA BIBLIOTEKA
LJUBLJANA
Sf. 2S9
TIff '7br]$ vsak dan t « tittect L 22.—, pr I f 50 ve?. — Fosa-v Ifrrfettti 1 VQI sir 11 niče, 5rt.\sie, ,
Kali ogik
rOoSm (Mi tirati tim lista
v Trstu, v soboto, 4» dtcimbr« 1926,
Posamezna številka 3U stot.
Letnik Lh
NaroCnfna: za 1 mesce L 3 —, L 75.—, v Inoretnstr« neieini — O^4«»olnt za I ona prostora in obrtne oglase 75 stol, za cplf se denarnih zavodov L l— beseden najmanj L 3.
Umlaiitve ia opravniltvos Trs« (3), ulica S. Franceaco d'AwW 20. Tm kfoi 11-57. Dopisi b4 poliljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla* ■lacijit In denar pa uputniltm Rokopisi se ne vračata Neirankirantf pisma se ne spre emajo. — Last. založba in tisk Tiskarne „EdlnosH, Poduredništvo v CH>t Icl: ulica Ciosue Garducd St. 7, I. n. — Telef. §t 32* Glavni In odgovorni urednik: prof. Filip Peric.
Zapravllanle
v podobi varčevania
Draginja in vprašanje nižanja cen -Življenjskim potrebščinam je še vedno na dnevnem redu. Mi smo že zavzeli stališče napram vprašanju. Opozarjali smo pri tem tudi na dejstvo, da je z.a-pravljivost posameznika, družin in ce lih krajev eden izmed prav dobrih za vezni kov špekulacije, ki je glavna krivka pretirane draginje. In potem smo dodali poziv, da mora postati varčen gospodar zopet splošno pravilo, kakor je to bilo pred vojno.
Varčevanje pa je samo na sebi Se zelo lepa in prijetna beseda. Kdor hoče varčevati, mora tudi znati kako in tu se začne prava gospodarska stran te lepe in neobhodne čednosti. Predvsem je treba opozoriti, da ne drži pravilo, da varčuje le tisti, ki se izogiblje vsakih izdatkov, razen v slučajih, kjer prav ne more drugače. Tako varčevanje se spremeni polagoma v skopuštvo in znano je, da nihče ne smatra te lastnosti za čednost. Pravo varčevanje ne obstoji torej v skopuštvu, temveč pravilnem obračanju sredstev, ki so na razpolago. Nešteto je slučajev, kjer se izkaže, da se je zapravljalo tam, kjer se je hotelo varčevati, kakor je na drugi strani nešteto slučajev, kjer pridemo še le kasneje do spoznanja, kako nespametni smo bili, da smo za to ali ono s t vaj1 trosili znatne svote, ko bi bili prav lahko brez tega. Sledi to, kar bi imenovali ekonomsko kesanje, bridka zavest, da smo prostovoljno .drveli v gospodarsko zgubo, v zapravljanje.
Čim bolj so neurejene splošne življenjske razmere, tem bolj se opaža, da so posamezniki, vasi, dežele nagnjene k taki nevarni gospodarski omahljivosti. Mi smo že rekli na tem mestu, da ne prerokujemo nikomur večnega pogubljenja, če malo popleše, toda ravno plesne prireditve so nekako vesoljno o-pravičilo za ono brezglavo trošenje tako težko prisluženega denarja, ki rodi gori omenjeno gospodarsko kesanje, oni notranji jok po svetlih denarcih, po dveh, treh tednih dela;, ki so šli v par ur ali veseljačenja in za prazen nič.
Z dežele nam kar dežujejo dopisi od razsodnejših ljudi, ki nas prosijo, naj brez usmiljenja žigosamo plesno strast, modno neumnost, pijančevanje in chu-ge razvade, ki izpodkopujejo gospodarsko trdnost našega prebivalstva, čitatelji vedo, da ne opuščamo nobene prilike, da bi ne zadostili tudi tej naši nalogi, in ne bomo je opustili tudi v bodoče.
Za danes hočemo ostati pri vprašanju, ki smo ga zgoraj omenili, namreč pri varčevanju, ki ni nikako varčevanje, temveč zapravljanje, katero se navadno bridko maščuje. To }e nekako skopuštvo v dobri veri, ki je žal še zelo razširjeno med našim ljudstvom. Kdor je živel le par mesecev na deželi, je opazil, da se naš človek mnogo lažje in prej odloči za vsak drug izdatek nego n- pr. za trošek, ki ga nujno zahteva skrb za lastno zdravje.
Zdravniška pomoč je sredstvo, h kateremu se nerad zateka naš človek. Sploh je skrb za narodno zdravje pri nas še zelo malo razvita ali je sploh ni. Tozadevna propaganda je tudi še le v povojih. A koliko bi si prihranila marsikatera družina, ko bi se bila takoj zatekla k zdravniku, čim se je pojavila bolezen? Bolezen, ki se da v začetku za-treti s pravočasno zdravniško pomočjo in z neznatnimi stroški, se razpase in priklene bolnika v posteljo za več mesecev, stroški se podeseterijo in posto-terijo. Posledica takega nespametnega «y«rčevanja» je v mnogih slučajih tudi prezgodnja smrt bolnika, ki je bil morda opora celi družini.
Še neko drugo stran splošnega zdravstvenega vprašanja našega ljudstva moramo omeniti. Prejeli smo pred nekoliko dnevi dopisnico, v kateri \nas nekdo vprašuje, ali ni popravljanje zo-bov le nekaka moda, ki je bolj za mestne ljudi, ne pa tudi za kmeta. Odgovarjamo, da je tudi tu varčevanje pravzaprav zapravljanje. Zdravi zobje so velikanske važnosti ne samo za meščana), temveč prav tako tudi za kmeta. Za tega poslednjega še v večji meri, ker ima manjšo možnost, da bi si izbiral jed po zobeh. Od zdravih zo-bov pa je odvisno zdravje želodca in od tega poslednjega zdravje celega telesa-Skrb za zdravje zobovja ne le da ili nikaka »nespametna moda, temveč se nemarnost v tem pogledu navadno ravno tako maščuje, kot se maščuje zanemarjanje vsake druge bolezni.
Varčevanje na škodo lastnega zdravja je vedno slabo varčevanje. Je zapravljanje v podobi varčevanja. To spoznanje mora razpršiti vsa prazno-verna naziranja, naj bodo še tako vko-reninjena. zakaj zdravje je najvišja dobrina pri posameznikih in pri celih narodih.
Odmevi pakta prHaMJsfoa
med Italijo In Albansko
RIM, 3. (Izv.) Današnji «Giornale d'Italia» prinaša iz Pariza kratko vest, da vlada po poročilu, došlem pariškemu ffJournalu* te Beograda,, v Jugoslaviji precejšnje razburjenje, katero je povzročila tamkaj objavljena i talijansko-al banska pogodba.
Tej kratki vesti dodaja rimski list sledeč komentar: «Nikakor ne moremo razumeti „razburjenja'*, ki je po nekaterih francoskih listih baje nastalo v Beogradu po objavi prijateljske in arbitražne pogodbe, sklenjene med Italijo in. Albanijo. Morebiti je beograjskim političnim krogom in beograjskemu tisku žal, da bodo bolje garantirane — zakaj to je tudi ena izmed kardinalnih točk pogodbe — politična neodvisnost, teritorijalna nedotakljivost in notranji mir Albanije? Kaj naj bi potemtakem pomirilo zahtev in želj po miru na aBlkanu in spoštovanje pogodb, katerih je bil poln jugoslovenski tisk, ki je še pred kratkim očital Italiji skrivnostne namene napram Albaniji,
ta 1925., ki obtožujejo svoje tovariše, da operejo	sebe, in a> pri tem
precej zgovorni. Izgleda* da je vest o možnosti, da bo imel zakon o smrtni kazni rektroaktiven učinek prekoračila tudi obzidje ječe. Ta vest ni napravila na Lucettija nikakega učinka; skomignil je samo z ranjeni, kakor, da bi se to njega prav nič ne tikalo. Pač pa
bolj — kar se zdi naravnost neverjetno — general Capello. Okolnost, dat bodo postavljeni pred poaefcen trthunal, ni naredila na obtoženca bogve kakega
Senat se bo sestal v torek
„ RIM, 3. (Izv.) V torek se zopet sestane visoka zbornica na Jsvečano sejov ki bo posvečena liktorskemu posojilu. Na torkovi seji bo imel finančni minister Volpi važen govor, v katerem bo pojasnil veliko finančno operacijo«
katero predstavlja liktorsko posojilo.	- , ... „__. ~
Kakor se šepeta v rimskih poUti^}^, je zelo prestrašil Zambom, in še
krogih, je precej verjetno, da bo imel ob tej priliki tudi on. Mussolini važen govor. Vsekakor se predvidevajo za torkovo sejo visoke zbornice velike manifestacije.
RIM, 3. (Izv.) V nedeljo ob 6. uri popoldne bo podal finančni minister Volpi za rimsko radiotelefonično postajo velik govor o liktorskem posojilu, katerega bo ista predala po celi Italiji.	___
1© novih pokrajin?
RIM, 3. (Izv.) Nekateri rimski listi priobčujejo govorice, po katerih se bo predstoječe zasedanje ministrskega sveta bavilo in sklepalo tudi o ustvaritvi 16 novih pokrajin. «Tribuna« pa pravi, da je ta vest prezgodnja V notranjem ministrstvu se tsicer študira obsežno odredbo, ki bo povečala število pokrajin za 1(? novih in eno obnovljeno staro pokrajino, tako da bo celotno število pokrajin znašalo 90. S to odredbo se hoče zmanjšati nekatere preobsežne pokrajine, da se olajša prefektom onih pokrajin ogromno delo, s katerim se morajo boriti vsled razširjenega delokroga. Do te odredbe pa |e še precej daleč, kajti študiji v notra-n>m ministrstvu še niso dokončani.
Ob tej vesti se nam nehote narinja vprašanje, če se morda ne skriva pod ono staro pokrajino, ki bo obnovljena nekdanja goriška pokrajina? Upravičenost tega vprašanja potrjuje tudi okolnost, da je furlanska pokrajina ena izmed najobsežnejših pokrajin države.	___>,
liji Kakor se doznava iz političnih krogov, se v vrstah opozicije pripravlja dokumentirana interpelacija naj predsednika vlade Uzunoviča in dr. Ninči-ća zaradi jugoslovenske politike na> pram Italiji, posebno z ozirom na zadnji slučaj z Albanijo.
Prcd sejo rafilRalsKgsa KJi&n
Pavla Radić pri Uzunoviča - Radikali in radićevei
1 BEOGRAD, 3. (Izv.) Z odhodom Stjepana Radića v Zagreb je spet nasto-vtisa. «Pet lat ali trideset let, je zame i pilo politično premirje. Pred svojim vse eno», je rekel Zaniboni, «zakaj odhodom je Radić sinoči dal novmer-moja usoda je tesno spojena z usodo jem nekatere daljše izjave, ki jih listi: fašizma*. Ta fraza dokazuje, da jet-jdanes označujejo vrlo pomirjeval-nik še vedno misli na zrušenje fa-jne. V razgovoru z novinarji pa je pred-šistovskega režima .	] sednik vlade Uzunović
vedno bolj živahne. Jutri se v Mostarju vrši veliko zborovanje radikalov. Zanimiv je nastop Nemcev in Madžarom v jugoslovenski /držajvi. Glavni ovkx>« nemške stranke je sklenil, da bodo Nemci sodelovali pri razpisanih volfr tvah v oblastne skupščine ter postavili po možnosti povsod svoje kandidate. Nadalje, kakor se poroča iz Vojvodine, se bodo tudi Madžari aktivno udeležili volitev v oblastne skupščine. TNe bodo pa nastopili samostojno, ampak v zvezi s kako drugo stranko, najbrž skupno z radikalsko stranko.
Jugoslavija In Rusija
Ruski listi za zbltžanje med obema državama
_______________________ _____ ______ da-nes'zjutraj» BEOGRAD, 3. Že nekaj dni se ruski
vlofefcte ~Gibison, ki ne »dopušča, da i izjavil, da so Radićeve izjave p&m\r	z veliko vnemo zavzemajo za zbli-
bi se ji kaj omenilo o njenem zločinu,j jevalne le navidez, da zatorej kritično £anj ei ped Jugoslavijo m Rusijo. Med o njenem procesu ali o njenem polo-j razmerje še vedno ni ublaženo. Danes	listi je tudi poluradm «Izvcstja»,
žaju, se razgovarja po več časa z nje-!zvečer je bil dolgo časa Pavle Radić,da je bila Rusija zmerom nimi zagovorniki, filozofira, toda čim j prt Uzunoviću. Novinarjem je Uzuno- .pokroviteljica ^ Srmje m balkanskih se kdo dotakne njenega zločina ali palvić dejal, da sta razpravljala o delu Slovanov sploh In pri tem ni zasledo-procesa se pogrezne v trdovraten molk.|anketnega odbora in posebno o vpra-^aia nikoh sebičnih namenov. Dejstvo,
^^--šanju ali naj anketni odbor še nadalje ^ se je režim na Ruskem izprememl,
- Italijanska delegacija za Ženevo (razpravlja o aferah Pašićevega sinasme tvoriti mkaJtih ovu-, kajti na, RIM, 3 (Izv.) Jutii zvečer odootujej Radomirja, ker je že potekel njegov solidarnosti človeštva niso v naj-
v Ženevo italijanska delegacija obstoječa iz 5 članov, da so udeleži predsto-ječega decemberskega zasedanja Sveta Družbe narodov. Delegaciji bo predsedoval on. Scialoja
i i
Strojne polke «Bnda» za armado
RIM, 3. (Izv.) Kakor poroča agencija Roma., je naročilo vojno ministrstvo nekoliko stotin strojnih pušk «Breda», ki bodo razdeljene med armajdo. Te vrste strojnih pušk so se že skoro dve leti preizkuševale v osrednji nehotni šoli in so se izkazale za zelo dobre ter se jih lahko smatra za najlažje orožje te vrste, zakaj njih teža ne dosega niti 9 kg.	__
Liktorsko posojilo
Najvažnejši dosedanji prispevki
RIM, 3. Iz uradnega seznama, ki je objavljen^ te dni, posnemamo naslednje podatke o najvažnejših prispevkih za liktorsko posojilo: t «Ba3rca dTtaiia» v Rimu je podpisala 50 milijonov lir.
Po deset milijonov so podpisali: «Baneo di Roma* v Rimu, «Banca Ita-lo-Britannica» v Milanu m «Baaco di 5*apoli» v.Neaplju.
Pet milijonov: Zavod oCassa d i Ri-sparmioi* v Tuiinu. Štiri milijone in *800 tisoč: Občina Foligno. Tri milijone je podpisala «Banca Mutua Popo-lare» v Veronl «Banca Popolare Agri-cola Gommerciale» v Paviji je prispevala za posojilo z 2,161.700 lirami. Po kdva milijona so podpisali: «Opera Pia San Paolo* v Turinu; «Cassa di Ri-sparmio» v Firencah, «Banca Popolare vCooperativa» v Novari. Znesek 1.500 .tisoč je podpisala «Cassa dt Risparmio» v Pisto ji. Isto svoto sta podpisali tudi «Societa Anonima Nafta» v Genovi in «Societa Italo-Americana> za petrolej .t Genovi.
Po en milijon so podpisali: «Opera Nazionale Combattenti> v Rimu, «Isti-
6-mesečni mandat. Vprašanje nadalj-| spro^u z naceU slovanske vzajemno-niega delovania anketnega odbora je'.f11- Ce se je vlada izpremenila, se m glavno in se okrog njega vrti vsa kri^premenilo srce Rusov napram lovan-
^	_	f	m—	. m	alriw\ Kf»A + nvM	rlmi/viVk rln-tn**/1« r* Hf/sifi
za vlade. Danes dopoldne je bila seja anketnega odbora edini dogodek v narodni skupščini in je na njen predsednik odbora Ilija Mihajlović zavračal mreenje opozicije, Ha bi lodbor lahko nadaljeval svoje delo, ter je od«rodil
skim bratom v drugih državah. Moskovska «Pravda» pravi: «Ge so ruski emigranti do sedaj zavlačevali zbližali je med Jugoslavijo in Rusijo, je pač sedaj že napočil čas, da pride do tega ,zbližanja». «Trud» pa opozarja: «Jugo-
seje z navedbo, da bo prihodnjo seio f^ija naj se odloči dokler je še čas, sklical ipismenim pdtom. Nadalie sta	sicer bi se znalo zgoditi, da bi se
r	A A Irnnnl ah
kai- je danes tako jasno zanikano odjtuto Italiano di Credito Fondiario» v dejstev.	URimu, banka Ugo Natali v Rimu, «Ban-
Kar se pa komentarjev «Journala»|^a ^ LegT1ano»>, atnon. družba «Rer-tiče, po katerih „Italija zavzema posto-1 ^ocrtii* v Legnanu; tvrdka de Angeli-janke na Balkanu", se nam zdi, da^p^,^ banka Belinzagii in »Societa an:.
se nam
prehaja list v gorostasnost. Se ne zavzemajo postojanke v eni državi, kadar se podpisuje z njo pogodbo, ki ji ravno nasprotno zajamčuje njeno popolno neodvisnost. V ostalem pa ne odgovarjajo morda italijanski politiki pogodbe one Francije, ki proglašujoč svoje mirovno poslanstvo v Evropi, sklepa povsod politične pogodbe, katerih dalekosežnost in naloge zdoleka presegajo ono nadvse jasno in miroljubno nalogo italijansko-albanske pogodbe.	_
Obnašanje atentatorjev
proti on, Mussolini j n
RIM, 3. (Izv.) Turinska «Gazzetta del Popolo» prinaša sledeče zanimive podatke o obnašanju treh atentatorjev na življenje on. Mussolinija v ječi:
Gino Lucettija je obiskal v ječi njegov uradni zagovornik, odv. Emilio Tommasi. Ker se vrši proti Lucettiju še vedno preiskava je bil navzoč tudi sodnik.
«Jaz sem bil imenovan za vaSega za-govornika», je rekel Lucettiju odvetnik Tommasi, «in sem tu, da izpolnim svojo (dolžnost. Zaito se Vam stavim «n$ razpolago, ker je potrebno, da se pomeniva».
«Hvala», je todgovoril hladno zloči- nakar je dal nec, «sem vam zelo hvaležen, toda jazi kratko informacijo: «Pri nas se o stvari
.Golombo Abramo» v Milanu; «Banca ^BieHese» in «Credito B&ellese» v Bielli, «Banca Cooperativa Popolare« v Padovi, «Cassa di Rispaa\nio» v Perugi, di Pieta>» v Ritmi in še mnogo r drugi h tvrdk in zavodov.
Včeraj je agencija «Štefani* prinesla tudi popolen seznam vseh onih, ki so podpisali več kot 25.000 lir. 'Tega seznama radi tehničnih težkoč ne moremo objaviti. Op. ur.)
Listi b«do lahko Ishafali
, trikrat na teden na onih straneh?
RIM, 3. «Impero» poroča: Na pri-.hodnji seji ministrskega sveta bo vlada odredila, da bodo listi pričenši s decembra lahko izhajali trikrat na teden na osmih straneh. S to odredbo red;
danes zvečer Uzunović in Ilija Mihajlović dolgo časa kčmferirala o seji ra-dikalskega kluba., ki se skliče 7. t. m. Kakor je soditi po TTzunovičevih izjavah, polagn mno?o nade na sestanek radikalskega kluba
še kesala».
Znano je, da je tudi javno mnenje v Jugoslaviji več kot naklonjeno zbliža-nju z veliko slovansko državo. Vlada pa še odlaša, ker se baje boji, da ne bi sovjeti pričeli širiti boljševiško propagando tudi po Jugoslaviji; tako vsaj zatrjujejo v beograjskih političnih
Jugoslavenski državni preračun
BEOGRADA, 3. (Izv.) Šefi ožje opo->kr<^h- O^nem pa zatrjujejo da ni
več daleč čas, ko se bodo pričela pogajanja z moskovsko vlado.
Rici je so se danes sestali in poslali predsedniku Jiar. sku^l^ne dopis, \v katerem opozarjajo, da bi bilo potrebno, da finančni odbor že začne prere-šetavati proračun, ki ga bo treba vrlo prerešetati z ozirom na teško gospo-, darsko in finančno
CehosSovaki in Neiftrf
Masaxyk o sodelovanja z Nemci
PRAGA, 3. Predsednik republike Maštanje v državi, iksaryk je izjavil uredniku lista «Deut-——-	Ische Presse», da pripisuje velik pomen
Zaposlitev inozemcev v Jugoslaviji vstopu nemških krščanskih socijalcev BEOGRAD, 3. (Izv.) V nekaj dneh sej v vlado. Povdaril je, da je nemško bo v ministrstvu za socijalno politiko'„vprašanje eno izmed najvažnejših, kar sestala komisija, ki bo ponovno pre-jje glede na geografsko lego Čehoslo-tresala vse pravilnike o zaposlitvi ino-|kvaške, kakor tudi z ozirom na odno-
zemcev pri podjetjih v jugoslovenski državi Izvedla se bo revizija teh odredb v tem smislu, da se čim bolj prepreči prihod inozemcev in da se tudi omeji čas trajanja njihove zaposlitve v jugoslovenski državi.
Finančna stran oblastnih volitev
BEOGRAD, 3. (Izv.) Ministrski svet se že delj časa posvetuje od kod naj'se dobi denarja za tehnično izvedbo oblastnih volitev. Določeno je, da se onih 15 do 35 milijonov Din, ki jih je treba za te volitve, dvigne pri finančnem ministrstvu iz raznih proračunskih postavk, s tem, da to svoto pozneje oblasti vrnejo finančnemu ministrstvu.
Nemci in Madžari v Jugoslaviji se pripravljajo oblastne volitve
BEOGRAD, 3. (Izv.) Priprave za volitve v oblastne skupščine postajajo
jsaje do Nemčije in Avstrije popolnoma jasno. Masaryk je v razgovoru izjavil, da se zaveda težkoč, ki se bodo ^pojavljale pri urejevanju spornih za-^dev, vendar je globoko uverjen, da se bo z obojestranskim razumevanjem in ,z dobro voljo doseglo gospodarsko sodelovanje, kakor tudi plodonosno kulturno udejstvovanje. Vlada bo v vseh resortih uprave upeljala nekak avtonomen sistem, kar bo znatno pripomoglo k rešitvi vprašanja.
Vladna kriza na Danskem
KOPENHAGEN, 3. (Izv.) Prvi danski ministrski predsednik je sklenil podati ostavko celega kabineta. Kabinet je bil povečini sestavljen iz socijalistov. Ta sklep je posledica včerajšnjih političnih volitev, pri katerih sta odnesli zmago konservativna in kmetska stranka.
0#3K g ZiM u
O zaplembi četrtkove «Edinosti» smo prejeli včeraj sledeči odlok:
Prelekt tržaške pokrajine,
stropje (telefon 27-58), kjer dobijo tudi potrdilo o predložitvi.
Obenem z dovoljenjem naj predložijo vsi tudi izjavo vsebujočo podatke o najemni pogodbi za lokal. Prizadeti dobijo za to izjavo potrebne vzorce pri gori omenjeni videvši slovenski list «Edinost» od sekciji. Tisti, ki imajo tudi posebno dovo-2. decembra 1926, št.. 287;	ljenje za točenje močnih alkoholnih pijač,
pomislivši, da članek jpod rubriko morajo predložiti tudi to dovoljenje. «Znanost in umetnost« in pod naslovom P* predloptvi plačajo imejitelji dovo-
«Pn Trnovskem ffozdu» vsebuie ten- IJenJ P° tri lire za vsak? dovoljenje. Za po-* imovsKem gozuu>> vseuuje teu jsebna dovoijenja za točenje močnih aiko-
denciozne elemente, ki bi lahko iaz-(ho]nih pijač se plača ge za Vi>ako tako do_ dražili duhove z nevarnostjo za javni!voljenje-35 lir pristojbine, če se nahaja o
hoče vlada tudi omogočiti listom, da objavijo popolne liste prispevkov za 4liktorsko posojilo._
italUansko-aRniskfl pogodba
Vtisi ▼ Beograd«
BEOGRAD, 3. (Izv.) V beograjskih političnih krogih tvori Še vedno predmet naj živahnejših komentarjev, sklenjeni pakt prijateljstva med Italijo in Albanijo. Zvečer je bil dr. NinČić na dvoru, novinarjem naslednjo
ne potrebujem nikakega zagovornika. Se bom sam zagovarjal«. In ni ga bilo mogoče prepričati.
V bistvu je obnašanje Lucettija, ki ima v sebi precej ponosa sledeče: «Sem naredil, kar sem naredil, ker se mi je tako zdelo prav. Prevzemam nase vso odgovornost. Vdajam se v svojo usodo«.
Precej različno pa je obnašanje ob-
razpravlja zelo resno.^Zato sem poklical v Beograd našega poslanika v Tirani Jeftiča, ki bo najbrž prišel že jutri zvečer, nakar vam bom dal potrebno obvestilo«. Dr. Korošec se je d }{\cs izrazil napram novinarjem, da se nadeja, da bo celokupna narodna skupščina odobrila zahtevo opozicije, da naj dr. Ninčić tekom prihodnjih dni objavi smeri svoje bodoče zunanje po-
videvši veljavne določbe o tisku in čl. 3. občinskega in pokrajinskega zakona od 4. februarja 1915, št. 148 odreja:
Slovenski list «Edinost« od 2. decembra 1926, št. 287 se zapleni radi članka «Po Trnovskem gozdu«.
Izvršitev te odredbe je naložena kr. kvesturi v Trstu.
V Trstu, 2. decembra 1926. Prefekt: __Gasti.
Obnivitev obrtan dovoljen]
Prefekturni komisar tržaške občine opozarja, da se morajo vsa obrtna dovoljenja (licence) za hotele, restavracije, gostilne, krčme, bufete, točilnice, kavarne, mlekarne, sladolednice, igralnice, kopališča itd. kakor tudi posebna dovoljenja za točenje močnih alkoholnih pijač predložiti v potrditev, ki se mora dobiti do 31. decembra t. L V sporazumu s tukajšnjo kvesturo se pozivajo prizadeti, da predložijo dovoljenja najkasneje do 15. decembra tržaški po-
brat v mestu, in 18 lir ,če se nahaja obrat v okolici.
Do gori omenjenega roka se morajo vrniti tudi dovoljenja za one obrate, ki so bili začasno ali trajno zaprti.
Opozarjajo se vsi prizadeti, da je zakon zelo strog in da predvideva takojšnje zh-pretje lokala, če gospodar ni prosil ali dobil obnovitve dovoljenja.
HIMEN
«Ta ledih -stan je zanič'vao...*
Dane9 se poroči g. dr. Ivo M. Pertot, na5 dosedanji urednik, z gospodično Slavico iz ugledne slovenske družine Košutovih iz Sv. Križa pri Trstu.
Mlademu paru, ki se pripravlja na novo pot življenja, prav od srca želimo, da bi bila ta pot gladka in s cvetjem posejana; nič trnja naj ne bo na njej.
Našemu tovarišu, profesorju Ivotu, pa šo posebej: obilo sreče v novi službi!
KOLIKO DAVKA PRIDE NA OSEBO?
Po podatkih, ki jih je zbrala angleška državna zakladnica, je narastlo davčno
tožencev radi atentata v novembru le- litike, osobito % raemerjbi napram I ta-
lila uajatuiiEjc «v iu.	—------ k	----r ---------	,	n
krajinski sekciji fašistovske trgovske zve- i breme, ki pade na posamezno osebo v /.e-ze, Corso Vittorio Emanuele III. št. 41. nad- : dinjenih državah, Angliji, Nemčiji, Italiji
> €L
In Eranciji od 1.1918. do 1925. v sledeči me-
j^edin
ijene države od 6.8 na 29.6 dolarjev, Hnglija od 3.11 na 4.26 šterlingov, Nemčija tod SI3 na 108.4 mark, Italija od 53.8 na 1*9.1 lir, Francija od 84.5 na 702.4 frankov.
BLAGOVNI S. 11.192«.
TrtM dan je bil razmeroma slab. To kar •e tiče kupčij in tudi kar se tiče količin prtvočenega blaga. Se vedno je najbolje zastopan krompir.
Tudi izredne količine zelja skoro presenečajo. Toda ta dva pridelka sta skoro edina na trgu. Drugo se zdi v razprodaji na drobno.
Spodnje cene brutto per netto franko na dom:
Cene so sledeče:
Zelenjava: Radič zeleni veliki in mali 80 do 35u; radič rudeči 300—360; malancane 240—300; buče —.—; paprika zelena in ru-deča 180—250; zelje belo 70—10; zelje zeleno veliko («Bruxelles») 60—100; vrzote 40 do 60; karfijoli 100—120; «topinamubour» 60—70; krompir 55—80; korenje 80—100; fižol v stročju mali 400—800; spinača 200 do 450; čebula 40—60; paradižnik 180—250: fesen 150—160.
Sadiec Jabolka, 100—360; hruške 120—460; kostanj «cmaroni» 100—200; grozdje —.—; pomaranče 100—180 lir za kvintal oziroma 38—40 lir za zaboj; limone —.—.
Is tržaškega življenja
Samomor tujca v hotelu.
Pred par dnevi se je nastanil v hotelu «Savoia» na nabrežju Nazario Sauro gospod srednje starosti, ki se je izkazal za 46-letne?a Ludvika Pretoriusa, doma iz Hamburga v Nemčiji. Odkazana mu je bila soba št. 341. čeprav je dejal, da je prišel v naše mesto po kupčijskih opravkih, se je tujec le malokdaj oddaljil iz hotela; sploh je bil videti nenavadno zamišljen, kakor da bi ga trle težke skrbi. Včeraj ni bilo Pretoriusa nenavadno dolgo na spregled. Uslužbenci v hotelu so že začeli ugibati, kaj bi neki to pomenilo, ko je okoli poldne nenadoma zadonel v njego1 -obi oster pok. Tedaj so uslužbenci, prepričani, da se je zgodilo nekaj nenavadnega, vlomili v tujčevo sobo. Ko so vstopili, so uzrli žalosten prizor: Pretorius je ležal na postelji nezavesten; iz majhne rane na desnem sen-,cu mu je lil curek krvi, v otrpli desnici pa je tiščal majhen revolver. Na lice mesta je bil nemudoma poklican zdravnik rešilne postaje, ki pa je mogel samo ugotoviti, da je nesrečni mož že mrtev; smrt je morala brti skoro hipna, kajti krogla je prodrla globoko v možgane.
O dogodku so bili takoj obveščeni politi jski organi iz komisarijata v ulici Sanita, ki so pri izvidu na lice mesta zaplenili razne samomoriIPe- listine in prevzeli njegove predmete. .Nato je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. Ni znano, kaj je nesrečnega moža privedlo do obupnega koraka.
Bude posledice ponesrečenega skoka na tramvaj.
Včeraj popoldne okoli 17. ure se je dogodila pred predorom Montuzza v uiici Silvio Pellico huda nezgoda, katere je bil žrtev dr. Anton Kabler, načelnik mestnega ana-grafičnega urada, stanujoč v ulici Pieta št. 27. G. Kabler je hotel na tamošnji postaji stopiti na tramvaj, da bi se odpeljal proti Sv. Soboti. Toda ker se je tramvaj že začel premikati, je g. Kabler pri skoku padel in sicer tako nesrečno, da je prišel pod stopnjišče pri vhodu. Na vpitje navzo-nih je tramvajski uslužbenec sicer takoj u-stavil, pa vendar prepozno, da bi preprečil nesrečo. G. Kabler je obležal težko poškodovan. Navzočni so mu priskočili na pomoč in ga posadili v neki avtomobil, s katerim je bil prepeljfi meslno bolnišnico. Tam je zdravnik dognal, da si je Kabler poškodoval prsni koš in si hudo pretresel drobovje; bržkone je zadobil tudi notranje poškodbe. Stanje ponesrečenca, ki je bil sprejet v kirurgi&ni oddelek, je nevarno, a vendar imajo zdravniki dobro upanje, da bo mož okreval.
Tržaška porota
Tržaško sodišče
Proces blagajničarke Trudnove končan.
Viktorija Bradaschia oproščena obeh obtožb.
Včeraj so na tej razpravi prišli na vrsto tožeče stranke in brambe. Obema govoroma je prisostvovalo veliko število občinstva, ki ni našlo dovolj prostora v mali sobi.
Začenja odvetnik Melone, zastopnik g. Trudna. Govori točno pol ure. Njegov obte-žilni govor je večkrat pretrgan od vzklikov občinstva. Zahteva obsodbo Bradaschijeve, ker smatra, da je njena krivda dokazana. Predočuje rafiniranost s katero je po njegovem mnenju Bradaschijeva dovršila zločin. Poudarja v prvi vrsti moralni moment ter prihaja večkrat do zaključkov, da svota 50.000 lir nima za veletrgovca Trudna nikakega pomena. Dve so možnosti — Bradaschijeva ali Pichler — ako bi bila tretja možnost na vidiku bi sam predlagal oprostilno razsodbo. Pichler je — po njegovem mnenju — nedolžen. Torei je obsodba logična.
Zatem izvaja iz obravnave svoje zaključke državni pravdnik odvetnik Arbanasich, ki smatra zadevo istotako za jasno in predlaga za obtoženko zapor 2 let in 1 meseca ter 1200 lir globe. — Branitelj, odvetnik Zennaro, začenja potem svoj že naznanjeni brambni govor, ki traja nad dve uri in pol. Predočeval je sodišču, da obtežujejo obtoženko samo sumi in hipoteze, kar se tiče 43.000 lir, o dvanajstih tisočih pa pravi, da dejanje ne tvori zločina in se čudi, da je Truden za to postopal sodnijsko. Šiba vsiljujoči se vpliv socijalnih razlik in končuje z vzklikom: «Vi gospodje sodniki, ste že pogledali v dušo te nesrečnice, ki je petnajst let služila zvesto gospodu Aleksandru Truden in ima to kot plačilo. Doznali ste, da je ta ženska posvetila vse svoje sile družini in tvrdki ter se izživela pri tisti nesrečni blagajni. In slišali ste tudi krik te Čiste duše, krik ki Vam pravi: «Ne nisem grešila, nisem vzela, nisem kradla! Rešite me te obsodbe!»
Sodni dvor je sklepal 18 minut in naposled razglasil razsodbo, glasom katere oprošča Bradaschijevo poneverbe svote 12.000 lir, ker dejanje ne trpi zločina, poneverbe v svoti 43.000 lir in 1000 dinarjev pa, ker ni za obsodbo zadostnih dokazov.
Monternbianesi m nadaljuje Zasliševanje prič.
Včeraj zjutraj se je nadaljevalo zasliševanje priče Pattiera Antoniete, vedno pri zaprtih vratih. Šele okolu poldvanajstih dovoli predsednik občinstvu zopet v dvorano in sicer baš v trenotku, ko so se dala porotnikom v pregled oblačila umorjenega, samokrese in ena pištola sistema Brow-ning. Predsednik je pokazni tudi razno orodje, s pomočjo katere g, Cataldi, mož morilke, udri v sobo, kjer j-e mislil najti soprogo «in flagranti». Tudi precejšnji kup ljubavne korespondence je prišel pred oči porotnikov m več zavofčkov kokaine.
Zasliši se orožar ljubic Bruno, ki je prodal Cataldi je vi usodno pištolo. Pove, da je tudi prišel nekdo kupiti -ri nabojev za račun Caiaidij^. Gospa se je usodnega dne vrnila s pištolo ter zahtevala prave naboje zanjo. Onoftar jih je dal. Bili so kalibra 6.35.
Pride na vrsto karaJbinirski kapetanHek-tor Paga ki izjavlja:
Poznal sem dtje časa gospo Manterubia-nesijevo. Tudi soproga se poznal a se mi je zdel vedno prezaposlen in proti koncu zamišljen. Ko sem ga vprašal po vzroku, mi je povedal, da sumi zelo, da ga žena vara. Dobil je baje celo anonimno pismo, v katerem-se mu to naznanja. Kmalu mi je zaupal, da £ma za svoj sum dokaze, in dejal, da je že vse pripravil z natakarico Pattiera, da ženo razkrinka. Govoril mi je tudi o tem, da je bila njegova žena zapeljana s pomočjo kokaine. Skušal sem ga pomiriti. Izprašal sem Pattiero, a se mi je zdelo, da ne govori resnice ali da ji vsaj izbegava. Po dovršenem zJoČinu sem slišal, da je Pattiera vzkliknila: «Ubogi Julij, saj sem ti dejala, da ne hodi v tisto sobo!» Tako j sem vprašal Pattiero po zločinu, ali je kaj vedela o kokaini in ona mi je povedala, da je o tem večkrat vprašala Hirschmanna, ki ji je odgovarjal navadno z ironičnim pri-trjevalnim nasmehom. Mrtveca smo na£H v slabo razsvetljeni sobi tik pri vratih. Dal sem zastražiti vhod.
Drž. pravdnik: «Kako je bila dana gospe kokaina.
Priča: V kavi, kakor sem izvedel!« Branitelj: Kakšen je položaj družine Cataldi v Zadru?«
Priča: Jih nimajo posebno radi Zadrčani. Konkurenca....
Priča dr. Guadagnl Nlcold, komisar javne varnosti, pove v glavnem, kar je slišal od navedenih prič in da je aretiral razen Monterubianijeve Še nekega Susicb, Pattiero in služabnika Miotta. Cataldi je po njegovih poizvedbah očital soprogi nezvestoba ob 3 ponoči pred zločinom.
Državni pravdnik: Je res, da je Cataldi-jeva odgovorila možu, ko je to v prepiru grozil Hirsthmannu: «Pusti, bom že sama obračunala z njim.
Odgovori obtoženka: Tega nisem nikdar rekla!»
Državni pravdnik: Je bil Hirsciiauton lep
človek?»
Priča: Da — visok in močan.
Incident.
De Franceschi Romeo,	Cataldija
popravlja svoj' " ovedbe pix preiskovalnim sodnikom * oliko, da m nikdar govoril, da je imela gospa Monterubianesi v Rimu ljubimca, pač pa da je imel Cataldi v Rimu ljubimko, kateri je Monterubianesi-jeva pred časom v Rimu razparala obraz s čistilcem za nohte. O tem govore tudi akti.
Priča cav. Bali era Firminij pove le svoje svoje dobro mnenje o gospe. Nekoliko važnejše je pričanje Markiza Rossi - Vergalla Josipa, slikarja - umetnika, kateremu je Kirschmann o priliki dejal; kar delam z bicikljem gospoda Cataldija «delam tudi z njegovo soprogo!« Imel je namreč pri sebi bicikelj. Odvetnik Radogna: Je li bil Hirschmann lep Človek?
Priča: Nikakor: Morda nasprotno! Bil je tudi vedno umazan in slabo oblečen.
De Carlo Cezar (jetniški paznik) pove, da je slišal od neke jetnice, da je ista poznala Hirschmanna, ki ji je o priliki dejal: «To delam s kokaino in vem, da bom moral umreti s čevlji na nogah.«
Priča ne ve povedati imena te jetnice.
Lazza Frj-^e, tenente, pove, da je bil Hirschmann despotičen, nasilen. Nekdaj je videl Hirschmanna vzeti večjo svoto denarja in jo deti v žep. Gospa Cataldije-va je to videla, njen obraz se je bolestno skrčil in priči se zdi, da ona ni imela poguma, očitati Hirschmannu tega dejanja. Drugega priča ne vr Kot zadnji je bil včeraj zaslišan odvet. Vincenc Camaciolo dl S. Vito D'Acquara. Ta je intimen prijatelj družine Cataldi in pozna življenje obto-ženke do pičice. Najboljša mati, skrbna žena — ljubosumna do skrajnosti. Odgojila je hčerko vzorno in bila nad vse skrajno presenetila.
Predseduj asa še Pattiero, ve li ona j kaj o govorjen,^ v zaporu o kokaini — kar je omenil De Carl Cezar, kar Pattiera pritrdi v vsem obsegu.
Danes se razprava nadaljuje.
Barkorlje	1 — — 1 l 2 0
Primorje	1 — — 112 0
T. — igrane tekme; D. T. — dobljene tekme; N. T. — neodločene tekme; Z. T. — zgubljene tekme; N. G. — napravljeni goali; D. G. — dobljeni goali; T. — točke.
T. V. N.
SAVEZ SODNIKOV
(Uradno poročilo)
Sodniki za nedeljske tekme: (Nedelja 5. 12. 1926} /vrtu pet in trideset tobačnih rastlin.
Proisveta
Sparta
Roco!
Adria
Primorje
Prosveta-Concordia, g. R. Smrdel j; Sparta-Tom-roaseo, g. Kras; Zora-Obzor, g. Bertoncelj; Rocol-Sv. Ivan, g. Bernetič; Bazovica-Jadran, g. Pertot; Barko vi je-Primorje, g. Novak.
Redni sestanki: se vrše vsak torek ob 20. uri. Pozivljemo gg. sodnike, da se sestanka udeleže in izroče T. V. N. sod niska poročila, ker je brez teh nemogoče sklepati o prvenstvenih tekmah.
Tečaj za nogo—tne sodnike; prične v torek 7. t. m. točno ob 19. ari v prostorih S. U. Gospodje, ki se mislijo udeležiti omenjenega tečaja, naj se predstavijo točno ob določeni uri v društvenih prostorih.	S. S.
TEHNIČKO VODSTVO BAZENE Turah- za »Spominsko ploičo S. U.» Odobrena tekmae Rocol-Prosveta 4:3. Prenesena tekma: Sparta - Primorje se prenese na konec turnirja in se odigra na igriSču Primorja.
Nedeljske tekme: Igrišče Adrije: Sparta-Rocol ob 13.30; igriftče Primorje: Primorje-Adria ob 13.30.
radmrnje:
1—19 4 1 — — 6 — 1 — — 4 3 - — 1 — 6
T. V. H.: Komisar. Sodnikov
Tekma Sparta-Rocol, g. Kjuder; Primorje-Adria, g. Pavlovič.	S. S.
Športno društvo «Adria» Vsi igralci I. čete naj bodo ▼ nedeljo zjutraj točno ob 8.30 na igrišč«. Igrala se bo trenažna nogometna tekma s Četo U. «01impionica». Druga četa pa igra ob 9.30 proti «Romagnt F. C.». Formacija sledeča: Kreševič, Košič, Štolfa, Počkaj, Vriovec II. Družina, Vodopivec, Tavčar, Vrtovec I, Budihna, Mahne in drugi.	T. V. N.
F. O. - GORICA
Uradno poroČflo. Nedeljska tekma
za kupo gospoda Jak. Šuligoj odigrana med S. K. Jadran in S. K. Ipava (1:0) se na podlagj priziva razveljavi radi nedostatkov igrišča, ki ne dopušča razvijanja pravilne igre.
Strogi ukor: S. K. Solkan, ker je brez dovoljenja T. K. N. odigra! v nedeljo 30. p. m. tekmo z nečlanico.
V nedeljo 5. L n. ob 2. uri točno se srečata na. igrišču S. K. Sparte (Velodrom) četi S. K. Jadran in S. K. Ipava v poacvijalni tekmi. Sodnik bo določen pravočasno. S. K. Sparta naj preskrbi točno markacijo igrišča.
_ T. K.: Terpin.
J&manuele in ji odpesli sadja in zelenjave .v približni vrednosti 300 L. Prva dva sta dobila en mesec in pet in dvajset dni, Sbo-gar pa en mesec in deset dni; vsem trem se je dovolil popust z dostavkom, da se kazen ne vpiše v kazenski seznam.
Furlan Josip iz Po drage mora plačati 600 L globe, ker se je dobilo na njegovem
Kolati! Jutri, 5. decembra, redna pevska vaja ob navadni uri. Priporoča se točnost.
Vesti z GorKSkega
Goriške mestne vesti
SEJMARJEM SV. ANDREJA!
Kako prUteŠ letos najlažje de knjig Goriške Matice, katere si f**"1 naročiti? Stopi v Narodno knjigarno v Gosposki ulici is takoj Jih dobiš za par Ur.
Kjer se lahko naročiš na knjige Goriške Matice za prihodnje leto, da ne feoš kot le-tes ostal v zadregi?
V upravi Goriške Matice v ni. sv. Ivana Si. 6 ,1. nadstropje v prostorih Kmetijskega društva te gospodična vpiše kot naročnika Goriške Matice za prihodnje lete za samo 5 lir vpisnine.
Radi pomanjkanja dokazov je bil oproščen Eržen Jernej iz Cerknega. Obtožen je bil, da je sprejel od tihotapcev dva kilogram ma in pol kave in pet in sedemdeset gramov saharina seveda tihotapskega izvora.
Knezu Alojziju, peku iz Gorice, se je očitalo, da je v prepiru zamahnil z železnim predmetom po svojem tovarišu Josipu Roji, in mu povzročil rane, oszdravljive v petdesetih dneh. Med razpravo se je pa izkazalo, da je Reja začel ves prepir, da je hotel tudi dejanski napasti svojega nasprotnika in da se je Knez le branil. Ce je torej ranil Rejo, se je to zgodilo v silobranu. Knez je kril na to oproščen.
Oblak Leopohi, črevljar iz Gorice, se j« moral zagovarjati, da je ranil učiteljico Marjeto Koraičevo in sicer dvakrat, prvič je morala radi ran ostati štirinajst dm, drugič deset dni doma. Plačati mora sto ttr globe.
Zagovarjati so se morali nadalje trije komunisti in sicer Culot Evgen, Bres san Hijacint in Čeme Marij, obtoženi, da so skušali sejati sovraštvo s pomočjo tiska. Pred par dnevi so ||h zasledili karabinirji v krčmi Kocjančič v ulici Rabatta, ko so se bili zbrali k nekakemu posvetovanju. Pri ©jih so dobili prepovedane letake. Vsi trije so obsojeni na štiri mesece in petnajst dni ječe in plačati bodo morali tri sto pet in sedemdeset lir globe, povrniti stroške, pristojbine in škodo.
.	SEZNAMI.
V uradu trgovsko-obrtne zbornice v Gorici so razpostavljeni j pogled seznami izžrebanih nagrad pripadajočih lastnikom državnih papirjev «Buoni novennali.»
VIPAVA Redka lovska sreča
Za nanoške lovce redka lovska sreča je doletela mladega barona Lowetzova. Posrečilo se mu je ustreliti na njegovem lovišču postavnega gamsa, pravo redkost .nanoške planote. Morda je pribežal iz neizmernih gozdov tam preko meje.
VIŠNJEVIK V BRDIH. Poroke. (Zakasnelo).
Dne 17. novembra se je poročila gdč. Jo-sipina Erzetič iz ugledne družine »Martinove* z g. Josipom Prinčičem iz Vipolž. Isti dan se je poročil tudi njen brat Mihael z gd£. Katarino Mišigoj iz Višnjevika. Oba sta bila skozi ves čas vrta in zvesta člana tukajšnjega društva, katero jima želi obilo boftjega blagoslova v novem stanu.
POSESTVO, 10 minut oddaljeno od mesta IdHJe, obstoječe iz hiše z 2 stanovanji, hlevom za 3 tfjav živine, kozolca ter 85 oralov zemljiiča se prod* po zelo ugodni ceni Pojasnila daje poeestnic* Erjavec Marija v Idriji h. it. 39&	1826
MLEKARNA s prodajo sadja se radi bolezni po ugodni ceni proda. Kavama Trenta CHtobre. Mahnič.	jg25
PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhijalnim afekcijam. Steklenica za odrasle L 7.50, za otroke L 5,—. Dobiva se samo v leluum Castelanovich, Trst, Via Giuliani 42. 1481
BABICA, avtorizirana, sprejema no*e£e. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. Telefon 33-14
1517
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni oče, stari oče, gospod
Franc Pahor
v dobi 76. let, včeraj ob 5. uri zjutraj, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil danes, v soboto ob 1430, iz hiše žalosti via G. Rossi ni Št. tO. TRST, dne 4. decembra 1926. Fmuc, Alojzij. Karolina, otroci. Marija, Ema, smahe, vnuki in vnukinje. Odi. Novo pogr. podjetje N. Impresa Corso V. E. III 47
zemljiščih
in po toči
Fre5n$e za odpis davkov na peškodavanih po povodnjih
Goriški okrožni davčni urad je izdal sledečo okrožnico, Id velja za vsa druga dav-čua. okrožja.
V smislu bivše avstrijske odredbe z dne 26. decembra 1917 dr. z. št. 516, ki je še sedaj v veljavi morajo vsi oni davkoplačevalci, ki so prijavili davčnemu uradu takoj po toči aH pa povodnji svojo škodo na poljih, najkasneje do 31. decembra vložiti na ravno isti urad prošnjo za odpis na .davke na navadnem papirju. V prošnji se mora označiti Številke posestnih pol, koliko se je pridelalo in koliko bi se pridelalo ako bi ne bilo toče ali pa povodnij.
Opozarjamo vse naše prizadete posestnike, da je razlika med prvotno prif-' v^ škode med sedanjo prošnjo za odpis, ru toči in po povodnji 00 le prijavili ftodo, sedaj je treba Se napraviti prošnjo za odpis.
BORZNA POROČILA
Amsterdam 930-940, Belgija 320-330, Francija «8-89, London 112.15-113.15, New York 23.20-23.40, Španija 350-360, Švica 445-455, Atene 29.50-30.50, Berlin 550-5^0, Bukarešt 11.50-12.50, Praga 68.75-69.50, O-grska 0.0320-0.0335, Dunaj 325-340, Zagreb 41.— 41.75.
Uradna cena zlata (2. 12.) 451,37.
Vojnoodškodninske obveznice 63.10.
Slavica Košuta Dr. Ivo M. Pertot
profesor
poročena
Sv. Križ-Kontovel - 4. dec. 1926 - Trst
MALI OGLASI
Za
se nadaljuje
na stalnih cenah, ki so najnižje
in označene na vsakem predmetu. ♦ ♦

PODPISANA te priperot* t. duhovščini za napravo lartav, prtov, plaftčav itd. Poučuje tudi vezenj« na stroj m vezeni« perila. F. Rooadina, Ilirska Bistrica.	1824
Predno prodate
KRONE, GOLDINARJE ZLATO in SREBRO
obiščite zlatarno
STEHMBN Via Mazsinl it. 43
kjer dobite najvišje cene. — Kuoujem listke
mestne zastavljalnice. 1220
KRONE! KRONE!
Mllnti Blatit 2Q-kreasks zlate kunale
zlaftO plačuje po višjih conah neg© vsak drugi Albert Povh — uram«
Trat« Vla Mazsinl o« 1:19
TELESNA VZGOJA
SPORT
TEHNIČNO VODSTVO NOGOMETA
(Uradno poročilo)
Odobrene tekme: Adria-Tommaseo 5:1; Obzor-Prosveta 3:2; Cancordia-Zora 1:0; Bazovica-Bar-kovlje 2:1; Sv. Ivan-Primorje 2:1; Jadran-Roccl 3:2.
Opomin igralcem: C jak (Tommaseo) radi nekorektnega vedenja.
Nedeljske tekme: I. divizija: igr. Adria: Prosveta-Concordia; igr. Obzor: Sparta-Tommaseo; igrišče Trstenik: Zora-Obzor.
— II. divizija: igr. Bazovica: Bazovica-Jadran; igr. Prosek: Primorje:Barkovlje; igr. Obzor: Rocol-Sv. Ivan.
Tekma Rocol-Sv. Ivan začne ob 10.30 zj% ostale točno ob 14.30.
Poziv članicam: Opozarjamo članice na člen 19. in 23. pravilnika prvenstvenih tekem.
Člasicam na znanje: Vsaka članica mora imeti svojo lastno žogo na igrišču, V slučaju, da se ena žoga pokvari, se mora nporabiti drttga nasprotne čete.
Uradno red ovan je L divizije:
Adria	1 1 — — 5 1 2
Sparta	11 — — 2 0 2
Obzor	1 1 — — 3 2 2
Concordia	11 — — 10 2
Zora	1 — — 1 0 1 0
Tommaseo	1 — — 1 15 0
Prosveta	2 — — 2 2 5 0
Uradno redhrranje n. divizije: Bazovica	1 1 — — 2 1 2
Sv. Ivan	1 1 — — 2 1 2
Jadran	1 1 — — 3 2 2
Rocol	1 — — 1 2 3 0
Videm&ka prefektura ja sporočila trgovski zbornici t Gorici, da ae bo sme prodar joti moka, ki je bila zmleta in sejana pod 82%. Iz tega sledi tudi, pravi prefektura, da se ne sme prodajati gres (zdrob).
O—lni» vest.
Odpustno postopanje je uvedeno tudi proti gdč. učiteljici Uršič Pavli na Slapu ob Idriji.
I: " goriškega tribanala.
Maurič Viktor in Dornik Franc, oba iz Gorice, sta odnesla na Silvetrovo lanskega j leta železno mrežo iz okna neke hiše v ulici ! Dante. Ukradem predmet sta prodala starinarici v ulici Ascoli. Pred sodniki sta ! se morala zagovarjati radi tatvine, stari- | narica pa radi nakupa ukradenega pred-meta. Sodni dvor je razsodil: Maurič in Dornik dobil po dvanajst dni s popustom, starinarica pa "en mesec in pet in dvajset dni ječe.
Visintin Florindo, Šanson Josip in Sbo-gar Edvard, vsi trije iz Gorice, so vdrli v oktobru lanskega leta v vrt g. Pauletič
CEVLJAftNICA FORCESSIlf
Trst - Via Gius. Caprin - Sv. Jakob
ilo za maske, žensfee, derfte In deklice
Slovenci l
Kupujte obuvalo pri
FORCESSINU
□□□□□□
Specijaliteta za
OTROKE
□□□□□□
PODLISTEK
JULES VERNE:
( 178)
Skrivnostni otok
— Torej naprej!» je odgovoril Ayrton, ki je vnovič zaveslal in pognal doli. dalje v notranjost jame.
Čez dvajset minut je čoln priSet do stene na koncu jame in obstal. Cir Smath je vstal in preiskoval z bakljo na raznih mestih stene, ki so ločile jamo od osrednjega ognjeniškega kamina. Kako debela je bila ta stena? Sto čevljev ali samo deset? Nihče ni mogel tega vedeti, toda podzemsko Šumenje je bilo preglasno, da ti mogla biti velike debelosti.
Ko je inženir p>reiskal steno v vodoravni črti, je privezal bakljo na veslo in svetil z njo na visoko ob bazaltni steni.
Tam je sika! skozi komaj vidne Špranje, skozi razpokane prizme, oster dim, ki je
je zamr-
okuževal ozračje jame. V steni so bile tudi nekatere razpoke, med katerimi Je največja segala celo dva do tri čevlje nad vodo.
_ Cir Smith se je zamislil. Nato mral:
«Da, kapitan je prav govoril! Tu je nevarnost, strašna nevarnost!»
Ayrton ni nič rekel; toda na migljaj Čira Smitha je prijel za vesli in čez pol ure sta z inženirjem zapustila Dakkarjevo grobnico.
Devetnajsto poglavje.
Naslednjega jutra, 8. januarja, sta se Cir Smith in Ayrton, potem ko sta bila odsotna en dan in eno noč, in ko sta izvršila vsa potrebna dela v staji, vrnila v granitno hišo.
Takoj je inženir sklical svoje tovariše in jim sporočil, da se otok Lincoln nahaja v velikanski nevarnosti, ki je ne more člove-,&ka roka odvrniti.
(Prijatelji, je rekel z ginjenim glasom,
otok Lincoln ne spada k onim tvorbam, premaknejo.
ai trajajo večno. Prej ali slej bo deloma ali ves razdejan. Vzrok leži v otoku samem „in ni ga mogoče odstraniti.» , Naseljenci so se začudeno spogledovali. Niso razumeli.
Razložite nam to, dragi Cir, je rekel Ge-deon Spilett.
—	Takoj vam razložim, je rekel Cir Smith, ali pravzaprav vam povem to, • i* mi je kapitan Nemo na štiri oči odkril.
—	Kapitan Nemo! so vzkliknili ostali.
—	Da, to je zadnja usluga, ki nam jo je hotel izkazati pred svojo smrtjo.
Zvedeli boste, da nam je izkazal še druge „dobrote, dasi je že mrtev.
—	Kaj pa je rekel tedaj kapitan Nemo? je vprašal poročevalec.
—	Poslušajte torej, prijatelji, je odgovoril inženir. Otok Lincoln ni v tistem položaju kakor ostali otoki Tihega oceana, in posebna zgradba njegovega ogrodja, o kateri me je poučil kapitan Nemo, mora privezi« do tega, da se njegovi podmorski temelji