DO TRGOVINA LJUBLJANA	4*
DO ISTRA-BENZ KOPER	n
DO ZEMELJSKI PLIN LJUBLJANA	H
DO TRANSPORT ILIRSKA BISTRICA	tl
DO RAFINERIJA MARIBOR	September
DO GOSTINSTVO LJUBLJANA	
DO OLMA	1984
DSSS	Leto XXIII
GLASILO DELAVCEV SOZD PETROL	
Nova članica naše SOZD
Predsednik PO SOZD Petrol ing. Lojze Blenkuš o možnostih za priključitev raziskave in proizvodnje nafte in zemeljskega plina INE Nafta Lendava k naši sestavljeni organizaciji.
Naftno-plinsko gospodarstvo je tisti del energetike, v katerem smo v Sloveniji najbolj odvisni od drugih, saj nimamo niti lastne nafte, niti lastnega zemeljskega plina. Zato je položaj in odgovornost Petrola, ki je zadolžen za oskrbo, toliko težji, ker odvisnost v kritičnih obdobjih kot je sedanje, močno ovira razreševanje vseh ostalih problemov. V Sloveniji smo že več let poskušali vlagati v raziskave in ugotoviti, ali res nimamo nobenih zalog zemeljskega plina ali nafte. Upanje nam je zbujala geološka sestava tal in nahajališča na Hrvaškem, pa tudi v sosednji Madžarski, ki niso daleč od naše meje in ne na koncu tudi nekdanja proizvodnja surove nafte in zemeljskega plina na odkritih nahajališčih tega geografskega območja, ki so bila medtem že izčrpana. Seveda smo polagali v vsem dosedanjem času tem raziskavam premalo pozornosti oziroma lahko rečem, da se je celotna družba v zvezi z njimi premalo angažirala. Vedno smo bili odvisni od drugih in sprejeli kot dejstvo, da ne more biti drugače kot je.
Nekateri strokovnjaki, ki živijo na lendavskem območju, so se sicer angažirali ter tudi nekaj dosegli, in najbrž botruje uspehom več individualne zagnanosti kot družbenega angažiranja. Seveda pa za resničen uspeh to ne zadošča.
Lani, ko smo veliko govorili o INI Nafta Lendava, o njeni sanaciji in bodočnosti, smo ugotavljali, da spada ta delovna organizacija k dejavnostim, ki so združene v sestavljeni organizaciji Petrol. Seveda so se pojavljala tudi vprašanja, kdo bo sanator, kdo bo poravnal izgube in tako dalje.
Ko smo pozneje razčistili dileme okrog bodoče proizvodnje metanola oziroma dobave zemeljskega plina iz Zebanca, je postalo jasno, da je v danih okoliščinah mesto Nafte Lendava v INI.
Raziskave, ki jih je v tem času opravljala delovna organizacija v izgradnji, so predstavljale specifično dejavnost. Ko smo lani ob pripravah na referendum kreirali nov samoupravni sporazum, smo se tega zavedali in smo kot enega bistvenih ciljev zapisali vanj tudi v zvezi s tem področjem nekaj, kar bi bilo pomembno za premik položaja. Rekli smo, da je cilj tudi razširitev dejavnosti na področju raziskav ter pridobivanje surove nafte in zemeljskega plina, pri čemer nismo mislili samo slovenskega, ampak jugoslovanski prostor, pa celo izven državnih meja. V teh razpravah se je lani porodila ideja, da bi delovna organizacija Nafta Lendava stopila med članice SOZD Petrol. Kasneje smo se o tem še precej pogovarjali, tako da se je letos izkristalizirala neka oblika, o kateri smo spregovorili že v ISNAP in jo bomo zdaj lahko že tudi realizirali. To pomeni, da bodo raziskave in proizvodnjo nafte in zemeljskega plina na lendavskem področju organizirali kot temeljno organizacijo v okviru DO INA Nafta Lendava, ta delovna organizacija pa se bo s svojo dejavnostjo vključila v našo sestavljeno organizacijo. Naša zakonodaja dovoljuje, da se delovna organizacija vključi v več sestavljenih organizacij, vendar ne v dve z isto dejavnostjo. Tako se bo Nafta Lendava lahko vključila z raziskavami in proizvodnjo v SOZD Petrol, ostala dejavnost pa bo še naprej pri INI. Temeljna organizacija, ki bo v naši SOZD, bo nosilec operativnih raziskav in eventualnega pridobivanja nafte in zemeljskega plina le na področju Slovenije, SOZD Petrol pa bo nosilec politike razvoja teh dveh dejavnosti ne samo v Sloveniji, ampak v vsakem prostoru, s katerega bo pridobival za slovenske potrebe. To pomeni prevzem odgovornosti in tudi novo organiziranost. Do-
kler ne bo močnejših sprememb na tem področju, bomo imeli v razvojno-planskem sektorju delavce, ki bodo zadolženi za to delo. Sicer pa v sodelovanju s poslovodnim odborom že danes kreirajo nekatere stvari, ki so jih imenovali »planiranje — razvoj«, poskrbeti pa bodo morali tudi za to, da bodo imela tehnična dela, potrebna za spremljanje raziskav, svoje strokovno mesto v razvojno-planskem sektorju.
S predstavniki Nafte Lendava smo se dogovorili, da bomo pripravili akte in dopolnili samoupravni sporazum o vključitvi Nafte Lendava v SOZD Petrol, poleg tega pa smo vsi skupaj prepričani, da je potrebno sedanjo raziskovalno dejav-
nost, ki ima še majhen obseg, toliko razviti, da bomo kos zastavljeni nalogi in da bomo dosegli želene rezultate.
Seveda pa bomo morali v ta namen sistemsko in v večjem obsegu zbirati sredstva, ki so se do zdaj stekala samo preko ISNAP. To pomeni, da bo moral denar redno dotekati in da ne bi smeli vsako leto znova razmišljati, od kod ga bomo dobili. Osnova bi bil lahko bencinski dinar, kot se že nekaj časa oblikuje v strukturi maloprodajne cene za raziskave premoga in izkoriščati bi ga morali smotrno in racionalno.
Do konca leta bi morali torej izpeljati celotno organizacijo in ji obenem zagotoviti materialno osnovo.
Domača oprema
na slovenskem plinovodnem omrežju
Izdelava* priključnega plinovoda P 292 za Tržič
Slovensko plinovodno omrežje obratuje že šest let in v tem času smo uspevali zameljski plin brez zastojev uvažati in dobavljati potrošnikom.
Zdaj deluje 560 km magistralnih plinovodov in 90 km primarnih mestnih plinovodov ter 82 merilno-regulacijskih postaj, od katerih jih je 44 na visokem tlaku z dvostopenjsko regulacijo tlaka in 38 na primarnih mestnih mrežah z enostopenjsko regulacijo tlaka.
Na podlagi pridobljenih izkušenj smo ugotovili, da plinovodno omrežje in merilno-re-gulacijske postaje dovolj dobro delujejo, pa tudi to, da bomo morali nekatere podrobnosti — predvsem v merilno-regulacijskih postajah — spremeniti. K temu so nas prisilile nove razmere pri uvozu opreme in rezervnih delov, spremembe pi-salnikov, ker takih, kot jih uporabljamo zdaj, ne izdelujejo več in pa praktične izkušnje, ki smo jih pridobili z mehanskim, gradbenim in elektro vzdrževanjem merilno-regulacijskih postaj.
V mehanskem vzdrževanju se je vse pogosteje pojavljala želja, da bi imeli tipsko opremo in armature, kar bi zmanjšalo potrebno število razervnih delov in postopkov za vzdrževanje in uravnavanje. Odločilno prednost pri izbiri smo dali domači opremi in armaturi, ki jo izdelujejo v Sloveniji ali drugod v Jugoslaviji.
Na tej osnovi smo v DO Zemeljski plin v sodelovanju z Republiškim komitejem za energetiko, Inšpektoratom parnih kotlov že v letu 1982 pričeli in lani dokončno pripravili Priporočila za projektiranje, izgradnjo in obratovanje merilno-regulacijskih postaj na slovenskem plinovodnem omrežju, v letu 1984 pa bomo pripravili tudi Smernice za merilno-regu-lacijske postaje. Pri izgradnji dela plinovodnega omrežja Slovenije za preskrbo porabnikov v Tržiču smo lani praktično izvedli navedene zamisli.
Gradnja tega dela plinovodnega omrežja je obsegala:
priključeni plinovod P 292 od odcepa na že v II. fazi zgrajenem razdelilnem plinovodu R 29 pri Dupljah, do merilno regulacijske postaje na visokem tlaku Tržič na Pristavi pri Tržiču, nazivnega premera NP 100 (4 1/2"), dolžine 5300 m in dopustnim tlakom 50 barov,
merilno-regulacijsko postajo Tržič na visokem tlaku z dvo-
stopenjsko regulacijo s 50 na 5 barov in z zmogljivostjo 2350 N m3/h,
primarno mestno plinsko mrežo od MRP Tržič na Pristavi do merilno regulacijske postaje BPT na nizkem tlaku z enostopenjsko regulacijo, nazivnega premera NP 100 (4 1/2"), dolžine 1670 m in dopustnim tlakom 6 barov,
merilno-regulacijsko postajo iBZT ob Bistrici pri Peku na nizkem tlaku z enostopenjsko regulacijo s 5 na 1 bar, z zmogljivostjo 1855 Nm3/h za potrošnike BPT in Peko in bodočega potrošnika TOKOS,
plinovode do porabnikov Peko, nazivnega premera NP 100 (4 1/2"), dolžine 65 m in dopustnim tlakom 1 bar ter BPT nazivnega premera NP 150 (6"), dolžine 240 m in dopustnim tlakom 1 bar.
Pred izgradnjo smo izdelali priporočilo za izgradnjo MRP in opremo plinovodov, po predhodnem dogovoru s proizvajalci opreme in armature ter njenem praktičnem preskusu na obstoječih MRP slovenskega plinovodnega omrežja.
Strokovnjaki Kovinarske iz Krškega so ob pomoči delavcev DO Zemeljski plin projektirali in tudi naredili visokotlačno
merilno-regulacijsko postajo v Tržiču, vredno 6,086.000 din. Poudariti je treba, da je bil delež uvozne opreme pri tem
1,201.000	din (pisalnik, merilnik plina s korektorjem, izolacijske prirobnice ter kolena in T-kosi) in sicer za materiale, opremo in armaturo, za katere še nismo našli domačega nadomestila in je bila kompletna oprema za merilno-regulacijsko postajo plačana izvajalcu v dinarjih.
Namesto dragih uvoznih ventilov, regulatorjev in varnostnih ventilov so bili uporabljeni domači, ki so jih izdelali delavci POZD Regulator Brežice ob pomoči livarjev ravenske železarne. Grelnik plina in filter je izdelala Kovinarska Krško. Regulacijski del za ogrevanje plina je izdelek INA Projekta iz Zagreba, kotli za ogrevanje pa EMA iz Celja. Toplovodna instalacija je domače izdelave proizvajalca IMP, manjša ar-
matura na nizkem tlaku pa proizvajalca Kovine iz Šmartna.
Kljub nekaterim težavam pri izdelavi prve opreme za visokotlačno merilno-regulacijsko postajo so se delavci Kovinarske Krško odločili za še nadaljnje vključevanje v proizvodnjo opreme za merilno-re-gulacijske postaje na slovenskem plinovodnem omrežju. To je plod dolgoletnega sodelovanja in dogovarjanja med našo in njihovo delovno organizacijo.
Strokovnjaki R.O. Montmon-taža OUR za montažu naftnih i| petrohemijskih postrojenja iz Zagreba pa so naredili nizkotlačno merilno- regulacijsko postajo za BPT in Peko, vredno
4,387.000	din, pri kateri je bil delež uvozne opreme 2,346.000 dinarjev (pisalniki, merilniki plina s korektorji in izolacijske prirobnice) in sicer za opremo in armaturo, za katero še nismo našli domačega nadomestila, .oprema pa je bila v celoti plačana v dinarjih.
Namesto dragih in uvoznih ventilov, regulatorjev in varnostnih ventilov so bili uporabljeni domači in sicer so bile to zaporne lopute, izdelek IMP Livar Ivančna gorica, regulatorji in varnostni ventili izdelek INA Projekta iz Zagreba. Filtri so iz proizvodnega programa Montmontaže iz Zagreba, enako tudi manjša armatura.
Vgrajena armatura in oprema sta v obratovanju že pol leta, razen začetnih težav deluje trenutno brez večjih napak, vsekakor pa to niso dokončni rezultati in bo treba počakati še določen čas in ina podlagi izkušenj in spoznanj posamezne armature in opremo izpopolniti ali celo zamenjati z novo opremo domače industrije. Se bolj realno sliko bi imeli, če bi bili v pogonu tudi novi pisalniki, ki pa žal še ne obratujejo.
Kakorkoli že, oprema se je zaenkrat dobro izkazala. O vseh spremembah, tako pri izdelavi priporočil in smernic, kakor tudi pri opremi, bomo sproti obveščali vse zainteresirane.
B. Hrabar
Oprema merilno regulacijske postaje Tržič na visokem tlaku z dvostopenjsko regulacijo s 50 na 5 barov, izdelek Kovinarske Krško
IN RAZISKAVE V TUJINI?
Možnosti za raziskovanje v tujini vsekakor so, največje v tretjem svetu, s katerim nas povezujejo tudi politični odnosi in te možnosti bi morali izkoristiti. Iz naše države sta se v raziskovalno delo vključila že INA Nafta-plin in novosadski Naftagas, ki sta kot člana konzorcija skupaj z večjimi svetovnimi naftnimi družbami sodelovala pri raziskavah v Angoli, kjer so v priobalnem območju že odkrili komercialne količine nafte, zaradi katere se je konzorcij odločil, da bodo najdišče pripravili za pridobivanje tekočega zlata.
Problem pa je v tem, da pri nas občasno zmanjka deviznih sredstev. V aktih Združenja imamo za raziskave v tujini sicer zagotovljen del združenih deviz, a ker jih je na splošno premalo, jih zmanjka tudi za te namene.
stroške; previsoki stroški nastanejo tudi kasneje med izvajanjem zaradi potrebnega dodatnega razvojnega dela ter odpravljanje napak.
Pri uporabi računalnika, uvajanju oziroma spreminjanju računalniško zasnovanega informacijskega sistema, moramo upoštevati tudi človeške dejavnike. Delavci, uporabniki želijo biti o vsakršni spremembi pravočasno obveščeni in poučeni o tem, kako bodo lahko zadovoljili svoja pričakovanja, sicer se lahko pojavijo težave in odpori ter zavračanje sprememb.
Zato je pri vsem skupaj treba najprej ustvariti ugodno klimo in je zato funkcija vodenja tista, ki opredeli cilje in poišče poti, pristope, s pomočjo katerih bi dosegli želene rezultate.
Kakorkoli že, če hočemo to nalogo izpeljati tako, da bomo z rezultati zadovoljni vsi, moramo tudi vsi skupaj sodelovati pri izgradnji Petrolovega informacijskega sistema in končno, iti moramo v korak s časom in spremljati dogajanja na področju računalništva ter se tudi tako po svojih močeh usposabljati kot bodoči uporabniki računalniške opreme.
M. B.
Kako naprej?
Smo v obdobju, ko intenzivno zbiramo podatke za sestavo dolgoročnih planskih dokumentov. Na vseh »okroglih mizah«, ki jih je organiziral razvojno planski sektor, da bi osvetlili razvoj vseh dejavnosti v okviru SOZD Petrol do leta 2000, je bila pravzaprav najbolj poudarjena potreba po razvijanju informacijskega sistema, ki je predpogoj za kvalitetno poslovanje in strokovno delovanje na vseh področjih, kajti šele na takšni osnovi lahko gradimo bodoči razvoj.
Prav v tem času nastajajo bistveni premiki na področju računalniške opreme — v Me-hanografskem centru, kjer računalniško obdelujejo podatke tudi za SOZD Petrol, bodo kmalu nabavili dodatno, sodobnejšo opremo, ki bo omogočala bolj kvalitetne paketne (batch) obdelave in hkrati razvijanje interaktivnega načina obdelav z organizirano terminalno mrežo. To pa je seveda enkratna priložnost, da začnemo čimprej graditi celovit informacijski sistem. Da bi to dosegli, moramo imeti najprej v strokovnih službah tako dodelan sistem poslovanja, da bi ga lahko v
Posledice novega zakona
Konec maja je izšel nov zakon o investicijah, ki drastično omejuje vse naložbe. V skladu s tem novim zakonom so v vseh temeljnih organizacijah DO Trgovina z naftnimi derivati, pa tudi v vseh ostalih delovnih organizacijah naše SOZD zmanjšali investicijski program. Upajo le to, da bodo dogovorjeni zmanjšani obseg programa lahko realizirali, saj bi nadaljnje zmanjšanje gradenj pomenilo zaostajanje v razvoju in otež-kočalo poslovanje posameznih temeljnih in delovnih organizacij.
sodelovanju s sektorjem AOP računalniško podprli in tako sčasoma prišli do enotnega skupnega informacijskega sistema.
Obstoječe stanje na tem področju je pravzaprav precej kritično. Večina vseh podatkov in informacij, ki so računalniško obdelani, je prilagojena zgolj računovodskim in podobnim zahtevam. Podrobnih analiz ali iz njih izvedenih primerjav na tej osnovi praktično ni mogoče izdelovati in je vsekakor več kot potrebno prilagoditi računalniške obdelave podatkov tudi analitskim in drugim namenom — da ne bi s pomočjo 'računalnika le olajševali in skrajševali dolgih papirnatih poti, ampak bi ga uporabili tudi za miselne operacije s konkretnimi učinki.
Dejstvo, da pomeni računalniška oprema možnost za smotrnejše poslovanje, je neizpodbitno. Vendar pa je treba pri tem upoštevati potrebe vseh članic SOZD Petrol, kar pa zahteva sistematičen in odgovoren pristop vseh članic k temu delu. Pri razvijanju informacijskega sitema je treba najprej analizirati stanje računalniško zasnovanega poslovanja (kje smo in kaj zmoremo), temu sledi opredelitev ciljev uporabe računalnika glede na možnosti (kaj želimo doseči) in končno opredelitev strategij za uresničevanje teh ciljev (kako). V zadnji fazi se izdelajo programi, ki podrobno določajo razvoj računalniških rešitev, oblikovanje organov in sistema upravljanja računalniško zasnovanega poslovanja, razvoj računalniške organizacije (oblikovanje organizacijskih enot, kadri), nabavo opreme, razvoj in vključevanje uporabnikov računalniško zasnovanega poslovanja.
Vedeti pa je treba tudi to, da imajo pomanjkljivo planiranje ob začetku del na takem projektu ter pomanjkljiva sistematika postopka in pomanjkljive predpriprave pri realizaciji često za posledice previsoke
Sejem bil je živ
Na letošnjem kranjskem sejmu je imel Petrol spet svoj prostor. Poleg temeljne organizacije drobne prodaje iz Kranja je razstavila na njem nekaj proizvodov mariborska Rafinerija mineralnih olj, s slikami pa se je predstavila tudi delovna organizacija Gostinstvo.
Zanimanje kupcev za vse razstavljeno blago je bilo zelo veliko, najbolj pa so povpraševali po artiklih, ki jih na tržišču primanjkuje, pa jih na žalost tudi »pri Petrolu« niso imeli.
1
PETROL
V pasjih
Gostinci ob cestah doživljamo v tem času pasje dneve na dva načina. Čim bolj je vroče, tem bolj moramo delati, kar je za sezonsko gostinstvo normalno in smo to (razen posameznikov) tudi sprejeli, saj se zavedamo, da je to čas naše glavne »žetve«. Še bolj pa nas pogre-jejo razne kritike in »kritike«, ki niso vedno najbolj na mestu in nepoznavalcu razmer izvabijo na obraz ciničen nasmeh z vprašanjem — »... saj res, ti delaš v gostinstvu, kaj pa je s tistim člankom ...« Največ takih in podobnih vprašanj se nanaša na Motel Lom, zato bi o tem rad napisal nekaj besed.
bralci morda iz lastne prakse, prav gotovo pa je jasno to skoraj dva tisoč prodajalcem v SOZD Petrol.
Po odhodu tako velikega števila gostov so ti prostori vse prej kot čisti!
Ob vsem tem so tla v sanitarijah na Lomu obložena s klinkerjem, ki daje temačen in umazan videz tudi takrat, ko je čist, napako pa je zagrešil projektant ki je izbral take vrste ploščice.
Od otvoritve dalje je na Lomu problem, kje dobiti snažilke — ne samo zaradi nizkih osebnih dohodkov, ampak tudi zato, ker v okolici Logatca ni delav-
Rak rana na (Lomu so sanitarije in čiščenje okolice. Gostinci že sami vemo, da je sanitarij premalo, zlasti za sezonsko obdobje med junijem in septembrom. Zato smo v projektu za povečanje objektov predvideli trikrat več sanitarnih prostorov, vendar zaradi pomanjkanja denarja celotne razširitve nismo mogli uresničiti. Kaj pomeni majhno število sanitarij za potrebe potnikov dveh ali treh avtobusov hkrati, vedo
in klopi za goste, ki so radi na prostem in uživajo svež zrak in sonce. Letošnji gostje, zlasti tujci, radi posedajo na teh klopeh, veliko manj pa jedi in pijač iz kioska, saj jih najpogo-gosteje privlečejo iz prtljažnikov svojih avtomobilov ali avtobusov. Za njimi ostajajo kupi nesnage in umazane sanitarije, Vse to pa je potrebno počistiti, vendar dela ne morejo vedno opraviti takoj — kritična podoba objektov Motela Lom je tu — restavracija pa prazna!
Struktura gostov se je pač močno spremenila, a za gostince na slabše.
Večji del članov kolektiva se trudi, da bi opravljal svoje naloge tako, da bi odhajali gostje zadovoljni in da bi se še vračali. Je pa tudi nekaj delavcev, ki bi za ugodno počutje gostov lahko storili več, tako pri pravilnem odnosu do njih kot pri vzdrževanju reda in čistoče objektov. Optimalnega uspeha na tem področju pa prav gotovo ne bomo dosegli, dokler ne bo vsakemu posamezniku prišlo v zavest, da mora za ugodnejši ekonomski uspeh storiti vse, kar zmore, ne samo tisto, kar mora.
S. Matjažič
Na pragu zadnjega četrtletja
cev za tako delo. V sezoni poprimejo študentje za vsako delo, le čiščenja sanitarij ne.
Še nekaj besed o gostih. So gostje in »gostje«, o čemer zgovorno pričajo nekajkrat na leto razbite školjke, ogledala in umivalniki. Nekateri ljudje se izživljajo na licu mesta, drugi odnesejo »zadeve« domov.
Na zelenici pred objekti smo postavili lične kioske za prodajo enostavnih jedi in nekaj vrst pijače, ob njih pa še nekaj miz
V celotnem jugoslovanskem prostoru v zadnjem četrtletju leta v zvezi z naftnimi derivati res ne bi smeli imeti večjih problemov kot so bili v tem kvartalu. Ta optimizem utrjuje dejstvo, da je bilo avgusta celo bolje kot smo predvidevali. Zdaj se zastavlja samo vprašanje izvoza INE, ki sme od 15. septembra prodajati naftne derivate v tujino. Ob tem pa še ni dogovorjeno, koga bo ta izvoz prizadel, a najverjetneje slovenski in hrvaški prostor.
Težave lahko pričakujemo pravzaprav pri oskrbi s plinskim oljem, ker je tudi na seznamu za izvoz. Da je prav tako problematičen primarni bencin, že ves čas čutijo kemiki, ki nimajo aromatov in lahko rečem, da je v energetski bilanci to vprašanje najmanj rešeno.
Poleg skrbi za tekočo oskrbo nas čaka v zadnjem četrtletju še druga velika naloga, priprava energetske bilance za prihodnje leto. Najprej se bomo morali dogovoriti, če naj jo oblikujemo klasično, tako kot doslej in v tej obliki poskusimo najti kvalitetnejše spremembe, da se ne bi ponovno srečevali s podobnimi trenji kot letos, ko
smo šele jeseni podpisali samoupravni sporazum.
Pri oblikovanju nove energetske bilance bomo poskušali določiti vsaj take količine kot so bile v letošnji, ki je pa v celoti niti nismo mogli realizirati. Prav realizacija pa je običajno osnova za naprej. Toda če ocenjujemo položaj v Sloveniji, moram reči, da smo dosegli minimum in količin ne moremo več zmanjševati.
S težavami se bomo srečevali tudi pri mazutu, ker se bo njegova poraba povečala, saj gradijo nove objekte, za katere bo potrebno to gorivo. Toda že zdaj je bil delež mazuta v skupni porabi naftnih derivatov v Jugoslaviji več kot 40%, medtem ko v svetu ne doseže poraba več kot 20 %. Razlog za tako visok odstotek porabe moramo iskati tudi v razmeroma nizki ceni, ki v vsem preteklem obdobju ni vplivala na porabnike, da bi uporabljali druga goriva in zmanjševali potrošnjo mazuta.
L. B.
PETROL.
Novo imenovanje
V TOZD TOVORNI PROMET smo dobili s 1. 8. 1984 novega direktorja. Krmilo TOZD je prevzel ing. Jadran MRŠNIK. Za seboj ima večletne delovne izkušnje kot direktor TOZD, nazadnje pa je delal na Skupščini občine kot predsednik Komiteja za gospodarstvo. Poznan je tudi kot aktiven družbenopolitični delavec in občan.
Tov. Jadranu Mršniku želimo uspešno delo in dobro sodelovanje.
Obračun dela
Koordinacijski odbor sindikata je na programsko-volilni seji podal poročilo v svojem delovanju v preteklem mandatnem obdobju ter predlagal usmeritve za nadaljnje delo
Delo Koordinacijskega odbora sindikata je bilo usmerjeno predvsem v krepitev vloge SOZD, v zagotavljanje enakega položaja za vse delavce, ne glede v kateri delovni ali temeljni organizaciji delajo, usklajevanje stališč ter reorganizacijo SOZD v prid uresničevanja zakona o energetiki.
Ob začetku mandata so se člani seznanili z zakonom o energetiki ter z družbenim dogovorom o natančnejši razčlenitvi meril za organiziranje OZD v energetskem gospodarstvu. V skladu z zaključki te seje so organizirali razprave v posameznih delovnih organizacijah, zlasti v Trgovini z naftnimi derivati in Istra-benzu. Pri delu komisije za reorganizacijo koordinacijski odbor ni direktno sodeloval, temveč sta bila vključena vanjo le predstavnika sindikata DO Trgovina z naftnimi derivati in DO Istra-benz.
KOS se je opredelil do izhodišč samoupravnega preoblikovanja SOZD in si začrtal nadaljnje aktivnosti, ki so se konkretno izkazale pri organiziranju razprav o novih aktih SOZD in pri vseh ostalih nalogah sindikata pred referendumom, zato se odraža v uspelem referendumu tudi delo članov koordinacijskega odbora. Aktivno so sodelovali pri pripravah na volitve v organe samoupravljanja, pri oblikovanju predlogov za najodgovornejše funkcije ter podali mnenje o kandidatih za predsednika in člane poslovodnega odbora.
Med pomembnejše naloge sindikata moramo šteti tudi spremljanje in obravnavo rezultatov gospodarjenja, predvsem z vidika samoupravnega odločanja, izboljševanja rezultatov gospodarjenja in s tem povezanega položaja delavcev. Člani KOS so aktivno sodelovali ob sprejemanju zaključnih računov in jih tudi ocenjevali. Najbolj spodbudno je ob tem dejstvo, da dobivajo te razprave v večini delovnih in temeljnih organizacij pravi pomen in ne izzvenijo več kot formalno dvigovanje rok. Tako se vloga delavcev postopoma uveljavlja vsaj pri odločanju o tistem delu dohodka, na katerega lahko vplivajo. Seveda pa bo moral biti delež delavcev pri tem odločanju še večji, če naj se od besed »o dohodku naj odloča delavec« dokopljemo k dejanjem.
V zadnjih dveh letih se je pri odločanju o dohodku izkazala med OZD izredna solidarnost pri oblikovanju sredstev sklada skupne porabe, s čimer bomo morali nadaljevati in tudi na ta način zagotavljati vsem delavcem SOZD enak položaj.
KOS je večkrat naslovil na de lavski svet SOZD zahtevo, da je potrebno pripraviti skupna merila za delitev sredstev sklada skupne porabe, vendar z zahtevo niso prodrli. V tem pogledu se še vedno delimo na »stari« in »novi« Petrol, kar bi morali prav zaradi krepitve SOZD čimprej odpraviti. Pri posameznih izplačilih iz sklada skupne porabe so še vedno prevelike razlike, zato bo moral KOS vztrajno nadaljevati z začetimi aktivnostmi in predvsem pravočasno uskladiti različna stališča pred sprejemanjem letnih planov.
Skupne osnove in merila na ravni SOZD so šibka točka tudi na področju osebnih dohodkov in opredeljevanju pravic iz delovnega razmerja kot na primer letni dopust. Za ureditev teh vprašanj je KOS posredoval delavskemu svetu SOZD že več zahtev in čeprav so bili sprejeti že konkretni sklepi, jih prepočasi uresničujejo.
Usklajevanje OD na ravni SOZD bo še toliko bolj zahtevno, ker bomo morali najti skupni jezik med posameznimi sporazumi dejavnosti, h katerim bomo oziroma smo že pristopili. KOS se je vključeval predvsem v oblikovanje sporazuma dejavnosti Trgovine, ki so ga v večini TOZD trgovinske stroke že sprejeli, medtem ko ga v nekaterih še sprejemajo.
Na področju energetike so predvideni trije sporazumi (elektrika, premogovniki, nafta in plin) in vanje se vključuje oziroma ga pripravljajo tudi v DO Zemeljski plin. V oblikovanje sporazuma transportne dejavnosti se je vključeval TIB, ki ima v tem ROS svojega delegata.
Na ravni sestavljene organizacije smo se vključevali v ROS Trgovine in energetike, koordinacijski odbor sindikata pa se je že močno uveljavil v trgovinski dejavnosti ter v zadnjem času tudi v energetiki in tako se pojavlja problematika Petrola na dnevnih redih obeh ROS in njunih izvršilnih odborih (reorganizacija, planiranje, rezultati poslovanja itd.). Ker je sedež SOZD v občini Ljubljana Beži-
grad, je kodeloval KOS z Občinskim svetom te občine, ob vseh pomembnejših vprašanjih pa tudi z RSZSS, ki predvsem v zadnjem času vključuje v svoje aktivnosti vse koordinacijske odbore SOZD.
Z vprašanji o zagotavljanju socialne varnosti se KOS ni ukvarjal zelo veliko, saj ni dala nobena osnovna organizacija nikakršne tovrstne pobude, ker vse primere rešujejo v okviru osnovnih organizacij. Seveda pa teh vprašanj ne bi smeli popolnoma zanemariti. Že letos je bilo precej negodovanja zaradi višjih cen letovanja v naših počitniških domovih, zato bo potrebno z ustrezno akcijo zagotoviti čim več sredstev za regresiranje počitnikovanja in iskati take rešitve, ki bodo čimbolj ustrezale možnostim večine delavcev in bodo obenem najbolj racionalne.
Koordinacijski odbor sindikata je tudi v drugem mandatnem obdobju še vedno oral le-
dino. Njegovi člani se zavedajo, da niso opravili vseh nalog, vendar so pri uresničevanju posameznih nalog že tolikokrat našli skupni jezik, da je prav to 'lahko zagotovilo, da bo ob ustrezni aktivnosti vseh članov nadaljnje delo uspešno.
Člani KOS so razpravljali na seji tudi o poslovniku o organizaciji in delovanju KOS, nato pa so razrešili dosedanjega predsednika in podpredsednika koordinacijskega odbora ter izvolili novo vodstvo. V novem mandatnem obdobju bo opravljal delo predsednika KOS SOZD Petrol Jože Peterka, vodja elektro oddelka v DO Zemeljski plin, za podpredsednico pa so izvolili Marjeto Kadunc, planerko-analitičarko v DSSS DO Gostinstvo.
Ob koncu so se prisotni zahvalili za delo dosedanji predsednici KOS Bojani Pečko, ki odhaja na novo dolžnost v občinskem sindikalnem svetu občine Ljubljana Bežigrad.
Dobro so se odrezali
Petrol Restavracija Tepanje se je uspešno vključila s svojo razstavo ob »Kmečkem prazniku« v okviru »LOŠKIH« prireditev v Ločah pri Slovenskih Konjicah. Naše sodelavke so razstavile svoje kulinarične izdelke, za kar je TOZD Restavracija Tepanje dobila »priznanje«.
Kristina Stabej, Danica Mernik, Dragica Marinkovič
Svečanost v Transportu
»Današnja slavnostna seja delavskega sveta je kot vsako leto namenjena prazniku šoferjev in avtomehanikov. Prav je, da damo ob tej priložnosti posebno priznanje vsem, ki slavijo svoj jubilej zvestobe temu kolektivu«, je glavni direktor Teo Šircelj obeležil v slavnostnem govoru enega največjih praznikov našega kolektiva.
»Ni moj namen,« je nadaljeval tovariš Šircelj, »da bi ponavljal že tolikokrat izrečeno, povedal bi le to, da je kolektiv, ki je imel ob ustanovitvi leta 1947 štiri tovornjake s skupno nosilnostjo 10 ton in 16 delavcev, zrasel do danes v kolektiv s 156 kompozicijami, nosilnosti 3700 ton in 570 zaposlenimi. V zadnjih letih se kolektiv vedno bolj povezuje v tokove mednarodnega prometa in je tako že dobro znan izven meja naše domovine. Vsekakor smo tako znotraj kot zunaj države dosegli priznanje, ki ga moramo čuvati in gojiti, da zadržimo in razširjamo pozicije, ki temeljijo predvsem na kvaliteti dela. Nato je direktor opozoril na uspehe v lanskem letu, na prizadevanja za stabilizacijo gospodarstva glede na velike obveznosti do tujine ter na nekatere dosežke, ki kažejo, da se premika na bolje. »Če smo še lani ugotavljali, da je zastarel vozni park glavni problem naše dejavnosti, potem smo z nabavo 32 novih vozil in z odpisom najstarejših, za delo nesposobnih vozil znatno izboljšali strukturo voznega parka. To je največja investicija v zadnjih
treh letih v Ilirski Bistrici, vendar življenjsko nujna za razvoj TIB, za oskrbo Slovenije z naftnimi derivati in za prodiranje na mednarodno tržišče.«
Direktor Šircelj je opozoril na pomembne uspehe pri urejanju družbenega standarda, na dosežke na področju požarne varnosti, medtem ko je menil, da ne moremo biti zadovoljni z dosežki pri zmanjševanju stroškov vzdrževanja, goriva, avtoplaščev, porabe rezervnih delov itd.
»Mislim, da je prišel čas in tega se moramo zavedati vsi, da moramo tem nerešenim vprašanjem posvetiti 'glavno skrb v naslednjih letih, to pa zahteva organizacijske in tudi kadrovske spremembe in okrepitve ter drugačen odnos do dela, družbenega premoženja ter delovne discipline vseh zaposlenih.« Na koncu je tovariš Šircelj poudaril pomembnost sodelovanja v SOZD, večjega znanja in strokovnosti ter vpliv in odvisnost našega dela. Zahvalil se je vsem jubilantom za njihovo zvestobo kolektivu, za dosedanje prizadevanje in jim zaželel zdravje in uspeh pri delu, voznikom pa še mnogo kilometrov brez težav in' nezgod.
V imenu poslovodnega odbora je pozdravil in čestital jubilantom ter vsem voznikom in avtomehanikom podpredsednik PO Željko Železnik. Poudaril je, da je naša delovna organizacija dosegla v zadnjih treh letih, od združitve v SOZD Petrol, viden napredek. Med drugim je bilo v
tem obdobju vloženega veliko prizadevanja za pomlajevanje voznega parka, kar je nujno za normalen potek dela v DO. Prav tako bo SOZD tudi vnaprej pripomogla s svojimi sredstvi k napredku Transporta ter omogočila delavcem večjo socialno varnost.
Svečane seje se je udeležil tudi tovariš Teržičnik, sekretar Z§AM Slovenije, izrekel je pozdravne besede in opozoril na pomembnost združenja v naši družbi Pozval je vse prisotne, ki še niso člani združenja, da se vanj čim prej vključijo.
Svečanost je nadaljeval predsednik skupnega delavskega sveta Igor Knez. Čestital je jubilantom za 30-, 25-, 20-, 15- in 10-letno zvestobo kolektivu ter vsem zaslužnim predal nagrade in priznanja.
Čestital je tudi upokojencem, ki so v lanskem letu zapustili našo delovno organizacijo in jim izročil kristalne vaze.
Ob zaključku je Olga Markelj, predstavnica Autocommerca, podelila vsem zaslužnim voznikom za uspešno prevoženih 500 tisoč kilometrov na vozilih mercedes priznanja in zlate značke.
Tovariš Nadarevič, vodja tehnične službe, pa je v imenu FAP Famosa izročil voznikom priznanja in praktična darila za uspešno prevoženih 200 tisoč km.
Svečanost smo zaključili še s krajšimi pomenki in skromno zakusko.
D. Prosen
SEZNAM JUBILANTOV V LETU 1984
30 let
TOZD AVTOSERVIS
1. SMAJLA Dušan
20 let
TOZD TOVORNI PROMET
1. ISKRA Ivan III.
2. LOGAR Milan
3. PIRIH Metod
4. ŠAJN Alojz
5. URBANČIČ Jakob
15 let
TOZD TOVORNI PROMET
1. DOLGAN Rinaldo
2. FIDEL Jože
3. JENKO Darko
4. MARTINOVIČ Tomislav
5. MEZGEC Franc
6. NOVAKOVIČ Nikola
7. OTAŠEVIČ Miloš
8. PRIMOŽIČ Ernest
9. REGVAT Izidor
10. STRLE Jože
11. SURINA Aleksander
12. ŠTEMBERGAR Emil
13. VTCENTIJEVIČ Vlado
14. ZIDAR Jadran
15. ŽBOGAR Manica
TOZD AVTOSERVIS
1. CELIN Jadran
2. DELOST Stanislav
3. OBLAK Bernard
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
1. ZUCCONI Jadranka
10 let
TOZD TOVORNI PROMET
1. ČRV Anton
2. FERFILA Franc
3. FRANK Zdravko
4. KONESTABO Darko
5. KUMŠE Franc
6. MASLO Janko
7. RACE Srečko
8. RAŽEM Roman
9. SKOK Anton I.
10. SKOK Marko
11. ŠAJN Miloš
12. ŠLOSAR Stanko
13. ŠTEFANČIČ Anton
14. ŠTEMBERGAR Stano
15. ŠTRUKELJ Franc
16. TASLAK Ante
17. VIDMAR Janez
18. VUKIČEVIČ Tihomir
19. ZADRAVEC Jože
20. ŽNIDARŠIČ Drago
TOZD AVTOSERVIS
1. BUTINAR Damijana
2. JOVANOVIČ Miroljub
3. TOMŠIČ Jože V.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
1. BOŠTJANČIČ Ljudmila
2. SLAVEC Vazma
3. VODOPIVEC Judita
Vsem slavljencem iskreno čestitamo in želimo še mnogo skupnih uspehov.
Kako z devizami?
Lani je bil s prodajo bencinskih bonov za devize ustvarjen devizni priliv za več kot 300 milijonov dolarjev, ki je pripomogel, da so se turistični devizni prihodki približali milijardi dolarjev.
Po dosedanjih ugotovitvah bo letos prodaja bencina za devize polovico manjša od lanske. Prav to pa je po mnenju predstavnika hrvaškega republiškega komiteja za turizem osnovni razlog, da bo kljub večjemu številu tujih gostov letošnji deviz-
ni priliv manjši od lansko letnega. Vzrokov za zmanjšano glavne pa brez dvoma šteje ob-prodajo je najbrž več, med čutno višja cena bencina in plinskega olja v primerjavi z lanskim letom.
Sredstva, ki bi jih zbrali s ;prodajo bencinskih bonov, naj bi v celoti porabili za uvoz nafte. Ali pomeni zmanjšani devizni priliv zdaj udarec za že tako tenko denarnico, iz katere plačujemo uvoženo nafto?
V spomin
V naš kolektiv je spet posegla smrt in sredi avgusta ;smo izgubili dolgoletnega voznika tov. Borisa MARTINČIČA.
Vse do njegove prerane smrti smo z njim in njegovo družino upali, da bo ozdravel in se vrnil v naš kolektiv. Boris je bil dejansko del nas, saj je v Transport prišel kot petnajstletni šolar in tu odrasel v mladeniča, moža in očeta. Postal je cenjen voznik, ki je svoje delo oprav-jljal z veseljem, pa čeprav je včasih zahtevalo velike napore in daljše odsotnosti od družine. Svoje znanje je rad prenašal na mlajše sodelavce, saj se je zavedal, kako pomembno je izobraževanje mladih ljudi za poklicno življenje. Boris se ni zanimal samo za svoje delo, ampak
tudi za razvoj naše DO in se tako aktivno vključeval v samoupravljanje in s svojimi razpravami prispeval k boljšim poslovnim rešitvam.
Dobrega delavca in tovariša bomo ohranili v trajnem spominu.
Transport Ilirska Bistrica
OB BOLEČI IZGUBI MOJEGA OČETA
TONETA ŠERBELE
SE ZAHVALJUJEM VSEM SODELAVCEM, KI SO GA
SPREMILI NA NJEGOVI ZADNJI POTI, MU DAROVALI CVETJE IN MI IZREKLI SOŽALJE
EGON ŠERBELA
PRODAJALEC tudi priseben gasilec
V slovo
V zadnjih avgustovskih dneh smo se na zagrebškem pokopališču poslovili od našega večletnega sodelavca TONETA ŠERBELE.
V našo organizacijo združenega dela je prišel že kot upokojenec ob koncu leta 1964, ko je nastajal razvojni sektor, da bi nam kot eden najboljših strokovnjakov Jugoslavije na naftnem področju pomagal oblikovati razvojne koncepte. V sedmih letih njegovega aktivnega sodelovanja v Petrolu — starejši sodelavci pa že od prej, ko je služboval na vodilnih mestih v naftnih organizacijah v Zagrebu in Beogradu — smo spoznali moža, ki se je iz trdih razmer delavske družine v predvojni Jugoslaviji prebil samo z vztrajnim in poštenim delom do priznanega naftnega strokovnjaka in odličnega poznavalca poslovnih vzvodov mogočnega svetovnega naftnega gospodarstva. Kljub temu
pa je ostal skromen, delaven, ustvarjalen, do vseh in do sebe strog in hkrati vsem dostopen, ob delu je vzgajal cele rodove priznanih naftnih delavcev v Jugoslaviji.
Tone Šerbela je bil velik človek, od katerega se poslavljamo težko in z žalostjo v srcih.
Nekdanji sodelavci
Na' Šmarski cesti ne daleč od našega bencinskega servisa Šmarje se je vnelo tovomo vozilo, verjetno zaradi okvare na električni instalaciji. Ogenj je v zelo kratkem času zajel celo vozilo. Prodajalec tov. Mingotti Roberto, ki je bil tedaj v službi je takoj, ko je opazil plamen skočil do gasilnih aparatov, jih dal v osebni avto in zdrvel do gorečega vozila. Njegova hitra intervencija pri gašenju in iznajdljivost, ker je takoj vzel s seboj več gasilnih aparatov, je preprečila po vsej verjetnosti tudi eksplozijo, saj so bile na vozilu jeklenke kisika in acetilena.
Vozilo je bilo z njegovo prisebnostjo pogašeno še pred prihodom poklicnih gasilcev.
Tov. Mingotti se je z gašenjem izpostavil veliki nevarnosti, na katero pa ni razmišljal, ko je aktiviral gasilni aparat in zaključil gašenje z uspehom.
Prodajalcu gre posebna zahvala za njegovo hitro pomoč pri reševanju družbene lastnine.
Na šentiljskem bencinskem servisu imajo sicer kar precej dela, vendar bi ga bilo še več, če ne bi bila zaradi gradnje Kompasove restavracije cesta proti meji preusmerjena.
Tuji turisti se najdlje zadržijo ob policah s cigaretami, glasbenimi kasetami in alkoholnimi pijačami, hladilna skrinja, ki jo ob sobotah do vrha napolnijo s sladoledom, je ob nedeljah že prazna in eden od prodajalcev se mora posvečati samo prodaji blaga dodatne ponudbe.
Če sodimo po fotografiji, pa turisti tudi brez naftnih derivatov ne odpotujejo iz naše države.
Bili so bolj disciplinirani
pa tudi bolj pošteni in odnosi so bili pristnejši, pripoveduje FRANC LAUKO, ko obuja spomine na leta, ki jih ie preživel v Petrolu
Ko je izvedel, da bomo predstavili v glasilu tiste naše delavce, ki so dobili letos od vseh na j višja državna odlikovanja
— red dela s srebrnim vencem
— se je sprva branil, češ, da nima o sebi kaj povedati in naj raje obiščem delavce »njegove« temeljne organizacije in se z njimi pogovorim — da bomo dobili na ta način najboljšo sliko in da bomo tako izvedeli tudi za mnenje ljudi, če je njihov direktor »zaslužil« odlikovanje. No, pozneje sem ga le
obiskala in je bil kaj kmalu spet »stari« zgovorni Franc Lauko.
V Petrol je prišel leta 1957 kot »referent dr-pr-tr« (beri drobna prodaja in transport) in več let opravljal to delo, nato je bil upravnik poslovne enote, pa upravnik skladišča — nazivi so bili večkrat spremenjeni, ukvarjal pa se je s prodajo na debelo in drobno — ob reorganizaciji leta 1980, ko sta se prodaja na drobno in debelo razdelili, pa je postal direktor TOZD Trgovina na drobno Maribor. Delo je bilo ob njegovem prihodu v Petrol podobno današnjemu, le bolj lagodno, zvezano z manjšimi problemi kot jih rešujejo zdaj, čeprav marsikdaj
s podobnimi današnjim. Celo suho tankanje so že poznali, le da so odkrili v celem letu morda dva storilca in še ta dva sta si odtočila kakšnih 20, 40, ali največ 60 litrov. Toda čeprav materialna škoda ni bila posebno velika, je bila kazen stroga — vsak je bil »brez milosti« odpuščen, marsikateri je moral celo v zapor in morda je prav ta strogost pripomogla, da je bilo manj nepoštenih kot danes.
Poleg tega je bil nadzor nad delavci zelo natančen — deset ljudi tudi lažje kontroliraš kot 300 — in seveda ne smemo pozabiti, da je bil odnos ljudi do vsega, kar jih je obdajalo, pred petindvajsetimi leti drugačen kot je danes. Čeprav je Franc Lauko v glavnem zadovoljen z odnosi med delavci mariborske temeljne organizacije, se pa le spominja, da je bilo nekoč drugače, da je vladalo večje prijateljstvo ter tudi zaupanje, da so se ljudje o vsem bolj odkrito pogovorili. »Zdaj se najbolj razgovorijo na tistih sestankih samoupravnih skupin, ki jih redno organiziramo pred novim letom — po potrebi pa še kdaj med letom — in na katerih razpravljamo o vseh problemih, ki se pojavljajo v temeljni organizaciji ali tarejo posameznike.« Za odkrit pogovor in zbliževanje med ljudmi izkoristijo v temeljni organizaciji tudi po novoletnih praznikih, ko se ponovno zberejo po samoupravnih skupinah na zapoznelem »silvestrovanju« in ko se po kratkem pogovoru o dogodkih v prazničnih dneh, razplete razprava o delu, problemih, težavah, uspehih... v Petrolu.
In ko sva že začela primerjati »stare čase« z današnostjo, je naštel direktor Lauko še nekaj
podatkov — »Ko sem prišel v Petrol, sta bila v Mariboru dva bencinska servisa, danes jih je 18, v celi temeljni organizaciji pa kar 45 in ena trgovina z av-tomaterialom. Prodajalcev je bilo deset — pet jih še vedno združuje delo v naši TOZD — ob koncu lanskega leta pa 307 in vseh zaposlenih 317. Za razvoz blaga smo imeli eno avto-cisterno in en tovornjak, zdaj prevaža blago po našem območju dvanajst cistern in trije pol-tovorni avtomobili.« Ko je našteval številke, je navedel še en zanimiv podatek. Leta 1966 so prodali 15,125.000 1 bencina in 9,686.000 1 plinskega olja, leta 1977 54,711.0001 bencina in
62,780.000	1 plinskega olja, lani pa spet samo 29,680.000 1 bencina in 23.769.0001 plinskega olja.
Ker pa delo le ni vse v življenju, posvečajo v mariborski temeljni organizaciji precej pozornosti tudi prostemu času. Za
TOZD VZDRŽEVANJE IN INVESTICIJE
SEZONSKE ZAGATE
V temeljni organizaciji Vzdrževanje in investicije imajo poleti velike probleme s kadri, ker so dokaj vezani na sezonsko delo, ki ga je letos še posebno veliko. Poleg vzdrževalnih del opravljajo tehnološke instalacije pri novih napravah in predvsem za zunanje stranke, delo pa je vezano na poletne mesece, ker ga pozimi onemogoča vreme. Za izvršitev vseh naročil pa imajo premalo delavcev. Za nedoločen čas ne bi mogli nikogar sprejeti, ker bi bil pozimi brez dela, honorarcev — če bi strokovno usposobljene sploh dobili — ne smejo imeti, število nadur imajo omejeno in za nameček so poleti še dopusti. Sta-
letovanja imajo najete sobe v Novigradu, Filip Jakovu in na Jelši. Doma pa v prostem času lahko organizirano igrajo nogomet, namizni tenis, kegljajo ali smučajo, a direktor ne zamudi nobene njihove tekme ter vselej vneto navija za »svoje fante«. Tudi sam se ukvarja s športom, še vedno rad smuča, igral pa je še odbojko in bil vnet tabornik.
V Petrolu se Lauko ni izmikal niti sodelovanju v samoupravnih organih in je bil večkrat član delavskega sveta in raznih komisij. Aktiven je bil v mariborskem občinskem sindikalnem svetu ter v republiškem sindikatu storitvenih dejavnosti, »zdaj jim pomagam samo še v krajevni skupnosti«.
Kolikor mu preostane časa, ga porabi za delo na vrtu, za nabiranje gob, kolesarjenje in zvečer, »če prej ne zaspim«, za branje.
J. K.
len problem so tudi kronično bolni delavci, ki niso sposobni za delo na terenu.
Vse to pa za naročnike del niso opravičila, zaradi katerih bi »vzdrževalci« lahko zamujali dogovorjene roke.
POMANJKANJE SUROVIN —
POMANJKANJE
IZDELKOV
Problemi nastajajo tudi pri dobavi rezervoarjev. Proizvajalci imajo težave z nakupom surovin in pogodb enostavno ne morejo pravočasno izpolnjevati. Zato v TOZD kljub vsem dogovorom že nekaj mesecev ne dobivajo novih rezervoarjev in zaradi tega tudi sami ne morejo delati tako kot bi bilo potrebno in so prisiljeni zavlačevati dogovorjene roke.
iz DO Trgovina z naftnimi derivati
POVEDALE SO...
kako je bilo v Miholaščici, kjer so naši delavci letos prvikrat letovali
Eva BLAŽIČ
Bilo je prijetno.
Hiša je dobro urejena in lepo opremljena, le okolica je še »divja«, kar pa je razumljivo, saj so graditelji šele zaključili de'.;. Res je tudi, da je bilo ob našem prihodu bolj čisto kot takrat, ko smo odhajali. Ljudje so pogosto puščali nesnago okrog hiše in okolice.
Trgovino so šele odprli, zato tudi še ni bila najbolje založena, vendar smo dobili vse, kar smo potrebovali. Seveda smo veliko prinesli kar s seboj.
Tudi plaža je še bolj podobna gradbišču, zato bo prihodnje leto najbrž lepše urejena. Voda je čista, le dokaj globoka in zato primerna za odrasle, dopustniki z majhnimi otroki pa se morajo napotiti v bolj oddaljene zalivčke.
Kljub vsem tem pomanjkljivostim, ki so se nam zdele razumljive, pa smo se kar dobro počutili.
Marija GREGORIČ
Nad notranjo opremo sem bila prav presenečena, tako lepa in okusna je. Nekaj malenkosti bo potrebno še popraviti, vendar nič bistvenega. Kuhinja je dobro opremljena in k sreči na senčni strani, tako da je delo v njej kar prijetno. Manj prijetno pa je v vročih nočeh spanje v prvem nadstropju, ker menda vročina tudi ponoči ne popusti. Okolica hiše je še neurejena, kar dokazuje, da je bilo vse skupaj pred nedavnim še gradbišče. Prihodnje leto, ko bo že kaj zasajenega, in bomo lahko posedeli v senci zelenja, bo bolj privlačno.
Plaža za majhne otroke je precej oddaljena, medtem ko se dobri plavalci lahko kopajo zelo blizu stanovanja. Le kakšnih
90 stopnic morajo prehoditi, da pridejo do obale.
Trgovino so sicer šele odprli, vendar je kar dobro založena, in prodajalci se vsak dan bolje znajdejo. Imajo lepo meso in celo sladoled, prvi dan pa je bila na policah tudi kava. Manjka samo še kakšen bife ali restavracija, ki je sicer načrtovana pri trgovini, a še ni zgrajena; pa nekaj zabave ne bi bilo odveč.
Tudi komunala še ni urejena in dopustniki morajo precej daleč nositi smeti.
Julka JUŽNIČ
Na splošno mi je bilo zelo všeč, in ne morem kritizirati. Stanovanjska enota je enkratna, in lokacija zelo lepa. Vse, kar še ni popolno, bo sčasoma lahko urejeno. Da bi morebitne pomanjkljivosti odpravili, je pripravljena knjiga, v katero stanovalci vpisujejo svoje pripombe. Kako bo izgledalo v bodoče, je pa v veliki meri odvisno tudi od nas samih, oziroma od našega odnosa do inventarja. Vsakdo bi ga moral čuvati, kot da je njegov in paziti, da ne bo česa uničil. Bilo bi prav, če bi odgovorni prišel kdaj pogledat, kako ljudje ravnajo z imovino, kajti prebiranje zapiskov ne bo zadoščalo.
Plaža je v glavnem še »naravna«, le del je urejene, zato družine z majhnimi otroki ne morejo povsod.
Za zabavo res še ni poskrbljeno, zato smo se v glavnem samo sprehajali, seveda se je pa mladina sama znašla in ni ji bilo dolgčas.
Pravzaprav imam na vse eno samo pripombo. Dopustniki naj bi se zamenjali ob 9. uri zjutraj, kar je precej prezgodaj. Če bi ta čis nepoliko prestavili, bi odhajajoči lahko veliko bolj v
(miru pospravil za seboj, tistih, ki pridejo, pa to tudi ne bi motilo, saj običajno ne odhajajo od doma sredi noči, da bi se do 9. ure že pripeljali do Miho-laščice.
Majda PREBIL
Zelo dobro smo se počutili. Imamo najlepšo lokacijo in ko bo prostor pred hišo, ki je zelo velik, še zasajen, bo marsikdo rad posedel in gledal na morje. Ker cesta ne pelje blizu hiše, je tudi zelo mirno in človek se res lahko spočije.
Do plaže, ki je primerna za majhne otroke, je pet do deset
DRAŽJE JEKLENKE
V Petrolgasu bodo najmanj za 30 °/o podražili 10-litrske jeklenke butana, ki bodo veljale namesto dosedanjih 2300 dinarjev kar 3000 ali morda celo 3300 dinarjev, medtem ko bo za 2-in 3-litrsko jeklenko potrebno odšteti okrog 2000 dinarjev.
NEIZPOLNJENI NAČRTI V JUGOPETROLU
V Jugopetrolu so načrtovali, da bodo zbrali v prvih šestih mesecih letošnjega leta 3500 ton rabljenega olja, vendar so uresničili načrt le 39 %>, kar je celo za 6 %> manj kot so ga zbrali v enakem obdobju lani.
Količina zbranega rabljenega olja dokazuje, da se v vseh TOZD niso dovolj resno lotili
minut, dobri plavalci pa pridejo na svoj račun že kar takoj pod hišami.
Trgovino so odprli nekako ob našem prihodu in prvega dne se prodajalci še niso prav znašli, potem pa je že steklo tako kot mora.
Do Martinščice je približno 3 km, kar primerna razdalja za jutranji in večerni sprehod, pot pelje ob morju, prometa ni, zato je mladim služila tudi za trim stezo. V glavnem so bili sprehodi naša edina zabava, vendar česa drugega tudi potrebovali nismo in zabavišča niti ne bi bili obiskali, čeprav bi bilo.
naloge. Delni razlog za tako nizek odkup pa moramo iskati tudi v nizki ceni za kilogram [rabljenega olja, o čemer bi morali razmisliti v rafineriji nafte Beograd, kjer ga predelujejo.
DELO SO MORALI USTAVITI
Delavci novosadskega Nafta-gasa so prenehali delati na vrtini Bjeljina I, ki leži nedaleč od mesta. Načrtovali so, da bodo vrtali 4000 m globoko, vendar so pri 2300 m naleteli na sloj, ki ga z razpoložljivo tehnologijo niso mogli obvladati. Poskusili so z novim kanalom, vendar tudi tam uspeh ni bil kdove koliko večji — izvrtana globina je znašala 2500 m. Zaradi očitno nepremagljivih težav bodo vrtino najbrž konzervirali.
'c	jdelitev dohodka kot
igorijivpojo'%'	amoupravnihodnoso
IZ DRUGIH DELOVNIH ORGANIZACIJ..........................
V 66 dneh okoli sveta
INDONEZIJA
ALI VELIKI FINALE
Prepričanje, da je Bangkok eno najbolj kaotičnih mest, kar sva jih kdajkoli videla ter prepletajoči občutki gnusa in občudovanja, ki sva jih vsrkala med desetdnevnim bivanjem v tem človeškem termitnjaku, so naju dobesedno pognali na lov za nečim dobrim, čistim, odmaknjenim od temnih strani življenja. In vse, kar sva si predstavljala, želela videti in doživeti, sva našla na dveh indonezijskih otokih — razviti Javi in biseru arhipelaga, Baliju.
Že po prvih kilometrih vožnje po deželni cesti z letališča v Jakarti proti gorskemu mestecu Bogorju sva spoznala, da sva v povsem drugačnem svetu. Tajsko revščino so zamenjale solidne ceste, zidane hišice, skrbno obdelane bananove plantaže, palmovi gaji in prijazni ljudje. Gorata pokrajina, katere glavna značilnost so veriga preko 3000 m visokih vulkanov, naju je takoj očarala, k temu pa so svoje prispevali tudi sončni žarki, ki so se lovili v krošnjah tropskih dreves in poudarjali stotine zelenih odtenkov otoške vegetacije. Čez vso to čudovito pokrajino pa se je bočilo kristalno modro nebo, ki je človeka skoraj prepričalo, da dež sicer obstaja, vendar v teh krajih ni »v uporabi«.
Ljudje smo dojemljivi za okolje in okolje pogojuje naše razpoloženje. Zato ni nič čudnega, da sva na tem prelepem koščku zemlje oživela kot puščava po nalivu. Vrnila se je energija, ki nama jo je Bangkok skoraj izničil in z novo voljo do vsega lepega sva se lotila raziskovanja otoka. Uživala sva na jugu Jave, v mestnem vrvežu Yogyakarte, se potikala po osrčju otoka, kjer so od civilizacije odmaknjene vasice, se študijsko lotila ene največjih
manifestacij budistične vere, svetišča Borobudurja, se sredi noči v karavani) pešcev in jezdecev povzpela na še tleč vulkan Bromo, se potila po vlakih, za katere se je zdelo, da vozijo v neskončnost ter uživala gostoljubje 20-članske družine v pristaniškem velemestu Sura-baja. A vse, kar sva delala in doživljala na Javi, je bilo prežeto z vedrino in prepleteno z živim stikom z domačini in tujci — nekakšno kratko, a nepozabno poglavje v zgodbi življenja. Prav v Indoneziji so bili vtisi tako zgoščeni, da bi le stežka dal kateremu prednost pred drugim. Spominu na čudovito stopničasto svetišče Bo-robudur s stotinami kipov bud, skritih pod zvonastimi kupolami — dagobami, na svetišče, vsajeno v divjino in mir tropskega gozda, ki ga ne kalijo niti turistični avtobusi, se takoj pridruži spomin na drugo čudo, ki ga niso ustvarile človeške roke, na vulkansko goro Bromo. Morda je bil prav vzpon na .ognjenik najbolj specifično doživetje, zato mu lahko posvetim nekaj besed, ne da bi zmanjšal pomen drugim dogodkom.
Vulkanska gora Bromo leži na vzhodnem delu Jave in pred-stavlja 2400 m visoki člen v verigi ognjenikov, ki se razteza skoraj čez ves hrbet otoka. Izhodišče za vzpon na Bromo je zanimiva gorska vasica Ngadi-sari, do koder se je iz obalnega Probolinga moč pripeljati s kombijem. Ko sva se torej iz Vročega priobalnega pasu povzpela do izhodiščne vasice, sva se počutila približno kot gledalec, ki je iz melodrame preskočil v kriminalko. Ostra klima in vsaj 20° C temperaturne razlike, drugačni ljudje, hiše in rastlinje, so naju zbegali. Pa ne za dolgo! Domačini so naju kmalu zaposlili z vpisovanjem v knjigo obiskovalcev, med katerimi sva bila — po temelji-
tem prelistavanju podatkov za zadnjih 10 let — zagotovo edina Jugoslovana in kljub temu, da takrat še nisva videla pravega smisla vpisovanja, sva najprej pohlevno storila vse, kar so zahtevali ter se šele potem pozanimala, kako bova do noči prispela na rob kraterja. Ponudili so nama konja, nosača in spremljevalca in kot bi trenil smo že natovarjali ubogo žival z najinimi 35 kg prtljage. Potem pa pot pod noge in navkreber! Že po nekaj metrih pa je v naju prevladala ljubezen do živali in lastnika sva s konjem in polovico dogovorjenega zneska plačila poslala domov, sama pa sva si oprtala nahrbtnika in se zagrizla v strmino. Vzpon, ki bi bil doma v Sloveniji primeren za popoldanski trimček, se nama je zdel v ekvatorjalnem okolju enak vzponu na Triglav. A trud je bil poplačan, ko sva ob sončnem zahodu prisopihala do roba kraterja, od koder se je ponujal fantastičen pogled na ravnino pod robom, prekrito z vulkanskim pepelom in posuto z magmatskimi skalami, ter v osrčju na notranji del vulkana, kamor naj bi šla karavana turistov še pred jutranjim svetom. Očarana nad nenavadnim prizorom se skoraj nisva mogla odtrgati od roba kraterja in med zadnjimi obiskovalci sva se prijavila v kraterskem hotelu Bromo Permai, kjer sva komaj še dobila skromno prenočišče.
Spanje je bilo kratko, saj so naju zbudili že ob pol štirih. V nekaj trenutkih sva bila nared in pohitela na dvorišče, od koder je bilo slišati hrzanje konj in razburjeno govorjenje turistov. Večina je bila že v sedlih, ogrnjena z odejami, kot karavana nomadov. Vsak jezdec je imel ob sebi tudi vodiča z baklo in baterijo. Le midva sva se samozavestno odločila, da osvojiva Bromo na svojih nogah. Nisva se dosti menila za pripombe na račun najine hrabrosti (beri: norosti) in se z zadnjimi jezdeci vštric začela spuščati po vratolomno strmi
kamniti poti proti dnu kraterja. Ucvrla sva jo kot za stavo in se prebijala na čelo karavane. Kmalu potem, ko smo pričeli prečkati ravnino, sva že bila pri vodji karavane. Ozirala sva se in opazovala trepetanje lučk, ki so nam skupaj z luno kazale pot k vznožju vulkana. V mesečini je bila vulkanska ravnica vide-iti kot pokrajina na planetu brez življenja in le pritajeni glasovi jezdecev so nas vračali v stvarnost. Prispeli smo do ivznožja, od koder so vodile stopnice na rob žrela.
Radovedna, kaj bova videla na vrhu, sva se pognala navzgor. V temi sva ugledala ognjene odprtine, v katerih je klokotala lava. Smrad po žveplu naju je spominjal na to, da lahko speči orjak prekine svoje spanje, kot ga je leta 1976 in nas, uboge človeške mrvice, pomete z zemeljskega obličja.
Nekoliko tesnoben občutek nama je pregnala dobro volja, ko sva ugotovila, zakaj je bilo potrebno vpisati svoje ime v knjigo uristov.
Podala sva se po robu žrela na drugo stran, kjer sva pričakala sončni vzhod. Igra svetlobe po pobočju kraterja, spreminjajoče barve neba od živo oranžne do svetlo modre, meglice nad vulkansko ravnino in celotna scena se nama je vklesala v spomin. Nisva se mogla dovolj načuditi vulkanskemu žrelu, ki je v jarki svetlobi kazalo svoje ogromne razsežnosti in grozilo z vrelci žveplovih par.
Sele močen veter, ki je vrtinčil vulkanski pepel in ga neusmiljeno tihotapil pod najino obleko, v čevlje in med zobe, naju je zdramil iz zamaknjenosti. Ugotovila sva, da je karavana že zdavnaj odšla. A bilo nama je popolnoma vseeno. Čisto sama sva kot svečenik, ki zbrano meditira v svojem templju, Bromu še enkrat poklonila vse svoje občudovanje in se [ponižno umaknila iz obsega njegovih smrtonosnih vrelcev.
I.	Bajda
NAGRADNA KRIŽANKA
5X\J?W) VfL
N0RS^V(\V b0^vD'i
RVAHbtNtK, K\ \R5A R\KJM\A S VVKAVU
KiHTURnA
RKsrunA,
OTOK 1R.I \RRV\U-\
int m.
RlMiRt
KARAU«.
Us»\
UNlAŠMl
SVIT
AimA
KAAUH
T*WJt
nu/A
V«ARf\
RM>ra-
ARTWIM
11AH1NI
MN
ScMSHM.
KtVTCN
Hej o V AltAN^I
twy>m-
SAM-
MMiTtR
(JJAW ann)
lNAV\VTVt-
NKA,K\
OSJ
KRaTCK.
W\S,
OCpT
Stoski
Swk.ar-si\r
RWNAYltRft
MOTaNT
S>®o?>mA amvms«-ma swe^
iAAt> »b
STRICU.
09.AAM N OH A
NASIOT/
arrutovi
?VW\tW
Slavto-W« A Inka}
IA
MAVRAH
HtSTOR.
Ahrima
RiliRO XtN' SMO \Ml
TOM
TOtZ.
AM5R\c
TVoRbA
V
1AM}U
StaANH.:
MARKO
bws««.\j
šRwm
(JAVAAR)
fKaMAiii
3AR«lKKt
Ml^ARR
Sl-NsmMAR.
-N\ko\.\ M\ m. VUVu*, tA fc\ v Miru 'iu.^vA *javAh\y> J *>7Am& ,
SUN-MAR-WWJ lM\RXo MARS)
OSVbMl
3A\W<.
'HARW.l\
Vsibi
mi fSANl-KN)llVJ-nkA TRAMOVA
MMANO
krasota
-NIKAR Nty>L\ KtR TV^OČt NoU, t>R b\ ?<5RO^\\.|^ 2. M^NO^! S»<5>A it .. .
Jiahtrh
?l\M
WW»\ y\-H9WSWR \rt lATO^
SOAVASNK
N1?RTMA N ttam\
KAN^UA
w
R\*>\i\(A
mmiw
SIRUMK
OM.TATOR
AWN
»NAM T AMR. ASA
HlRAlOVb
V
RAJU
WsR
vritmar,
MCMllA
Wč.bT0 N ^\RU
HtVlšUA
VC^UV-
NKAi
Prišli - odšli
Prišli
DO Trgovina z naftnimi derivati TOZD Trgovina na debelo Poslovna enota Novo mesto — Dragica Becele, servirka-čistilka, Marija Bevc, administratorka, Janez Jordan, gasilec, Srečko Papež, čuvaj
DO Istra-benz Fulvio Jakomin, prodajalec DO Rafinerija mineralnih olj Anton Potrč, dvoriščni delavec DO Transport Ilirska Bistrica TOZD Tovorni promet — Jordan Mršnik, direktor
TOZD Avtoservis — Vilko Novak, avtomehanik
PETROL DO Gostinstvo Ljubljana TOZD Motel Čatež — Marija Andrejaš, sobarica
TOZD Motel Lom — Jasmina Kahrima-novič, snažilka, Viktorija Lah, snažilka
DSSS SOZD — Jana Štajer, referent posebne finančne službe
Odšli
DO Trgovina z naftnimi derivati TOZD Trgovina na debelo Poslovna enota Celje — Justina Požun, administratorka
DO Istra-benz Sime Jukič, poslovodja DO Zemeljski plin Rasima Mahmutovič, snažilka DO Transport Ilirska Bistrica TOZD Tovorni promet — Boris Martinčič,, voznik, smrt
TOZD Avtoservis — Zenon Perovič, čistilec, Alojz Čekada, avtomehanik, smrt
TOZD Motel Čatež — Janko Verstovšek, skladiščni delavec, Anica Ajster, perica
TOZD Motel Lom — Milan Kavčič, šofer, Rada Arsenijevič, natakar
Glasilo delavcev združenih delovnih organizacij v sestavi SOZD Petrol
Ureja uredniški odbor:
Marinka Biček, Minka Demšar, Bojan Marn, Bojana
Pečko, Cvetka Pisar, Ada Valenčič
Odgovorni urednik Egon Šerbela Urednik Jelka Zmuc-Kušar
Naslov uredništva
SOZD Petrol, Ljubljana, Titova 66
Telefon 312155
Dragi reševalci.
Ste se že kdaj vprašali, kako žrebamo vaše rešitve? Najprej se dogovorimo, kdo od članov uredniškega odbora bo vlekel rešitve za prvo, kdo za drugo in kdo za tretjo nagrado. Če-
trti član pa glasno bere pravilno rešitev.
Če je pri rešitvi, ki kandidira na primer za drugo nagrado, napaka, petegne isti član novo rešitev in to ponavlja vse dotlej, dokler ne izvleče pravilno izpolnjene križanke. To pa je včasih že prva, drugikrat morda šele deseta.
Zadnja križanka je bila najbrž zelo lahka, saj je bila od izvlečenih ena sama napačna! In nagrade?
Prispevala jih je TOZD Avto-park, dobili pa so jih:
III. nagrado, elektroorodje, mali komplet — Zofija Berce, DO Zemeljski plin,
II.	nagrada, komplet izvijačev — Nada Žulovec, TOZD Trgovina na drobno Ljubljana, I. nagrada, termos steklenica — Silvana Iskra, Transport Ilirska Bistrica.
Zapisniška duša
Zapisnik vsak biti mora kratek, jasen, jedrnat in bog ne daj na datum pozabiti! pravilo zlato,
ki narekuje ga nam naša zapisniška duša tajnice, tovarišice,
ob nalogi domači moramo se še učiti, če hočemo dober zapisnik storiti saj duša naša nam tako veleva!
Od glave do peta dobre je postave, za šport, da joj, zavzeta in za zabave prav za vse ona se zanima in vse ve
takoj pri stvari vsaki je, če le zastonj v ritko gre pri plačilu pa iz tira vreči se ne da.
Pa kaj bi to, plačale bomo me, saj dragocenih, iz zapisniške te šole, naukov smo se naučile.
Zapisnikar