ŠTEV. 32.
Poštnina plaiana t
LJUBLJANA, d ho 38. julija 1925.
LETO Vil.
Kniai, delavec !n cferirik r.ai bedo narodu vodnik 1
Izhaja vsako sredo. Meročnira:
za ceio leto Din 50'— za pol !eta » 15'— za inozemstvo za ceio leto Din 50'— Inseiati po tarifu. - Pismenim vprašanjem naj se priloži znamko za odgovor. • Nefrankirana pisma se nc sprejemajo.
Ussbdo uživaj vse sedova svo**ga dela in marljivosti!
Glasilo »Zveze slovenskega kmetskega Hudstva".
Rokopisi se ne vračajo. — Plača in toži se v Ljubljani. — Uredništvo in uprava ie v Ljublfani v Kolodvorski ulici štev. 7. — Telefon inter. št. 506. — Račun pri pošt. čekovnem zavodu št. 11.368.
»Slovenski berat".
Tako je zapisal i Slovenec«, dne 17. julija kot odgovor na naš članek o novem položaju:	^ j
»Mi vsaj se bojimo, da bi naši čita- j telji bili užaljeni, ako bi jim hoteli še razlagati to, kar je tu g. Pucelj na usta svojega lista izpovedal. Odveč je vsak komentar: vsaka beseda govori zase dovolj jasno in razumeval jo bo zadnji pastir. Razumel in doumel bo vse to brezmejno politično uboštvo, vso to strahovito moralno nagoto, vse to klavrno samozaničevanje in vso to goro-stasno brutalnost, ki udarja iz tega članka »Kmetskega lista«. Razumel bo in doumel zadnji slovenski človek, da je to, kar je tu zapisal »Kmetski , list«, za Slovence sramota, da je večje biti ne more.
Na eksistenco berača torej priprav- j lja g. Pucelj slovenski narod pod vla- j do RR, ki bo moral biti zadovoljen, če odpade zanj vsaj tu ali tam kaka drobtinica! Mi mu imamo na to samo tole odgovoriti: Če se on zadovoljuje s to eksistenco berača in pa ljudje, ki jih imajo on in gg. Prepeluh in Kele-mina v svoji »Zvezi«, prosto jim; toda slovenski narod, ki ga zastopa SLS, , se s tako eksistenco ne bo zadovoljil, j Slovenski narod dobro ve, kaj svoji j državi daje, in ve, kaj mu je ta država j dolžna; on dobro ve, kaj je njegova i pravica, in si bo to svojo pravico tudi znal izvojevati. Momentano tako pro-tivno izgledajoča situacija ga v tem niti najmanje ne more in ne srne strašiti.
Geslo g. Puclja »za drobtine« izraženo v tem članku »Kmetskega lista«, pa je geslo političnega berača; če ga je volja s tem poizkusiti svojo srečo pri vladi RR, mu tega ne moremo za-braniti; obžalovati pa moramo, da javno s svojim tiskom zastopa geslo, ki lahke Slovencem politično veliko škoduje.«
Tako »Slovenec«. Naj dobi odgovor, kakor ga zasluži.
Kar smo mi zapisali v zadnji številki našega lista je gola ugotovitev dejanjskega stanja, povedana brez olepšavanja, brez praznih in puhlih fraz in kar je glavno, tudi brez praznih, na politično sleparstvo in demagogijo preračunanih političnih obljub. Mi se nikakor ne sramujemo, da smo enkrat povedali ljudem resnico, žalostno resnico sicer in zelo bridko, ampak resnico, da smo danes Slovenci — politični berači!
Kakor pa se mi ne sramujemo, da smo to bridko resnico javno in jasno povedali ne samo svojim pristašem, ampak tudi demokratskim in predvsem klerikalnim zaslepljencem, tako se tudi našemu ljudstvu ni treba sramovati svojega političnega bera-štva. Sram pa naj bo v dno duše tiste ljudi, ki so slovenski narod s svojo bedasto politiko spravili na beraško palico in ki so današnje naše politično beraštvo ustvarili in to so klerikalci!
Nam vsem je predobro znano, kako veliko vlogo so igrali klerikalci pod Avstrijo. Oni so imeli na Dunaju važno besedo, na Kranjskem pa so bili neomejeni gospodarji. Kljub svoji moči in ogromni zaslombi, ki so jo imeli v ljudskem zaupanju, pa se niso nikdar povzpeli tako visoko, da bi bili postavili Slovencem vsaj skromen političen cilj po vzorcu Čehov, Poljakov-ali Ogrov, ampak so se v brezmejni udanosti in ponižnosti priklanjali presvitlimu« cesarju do tal in niso nikdar poznali druge politike kakor tisto nesrečno politiko drobtin, ki je slovensko ljudstvo politično popolnoma ubila in ki še danes mori in tlači slovenskega kmeta kakor podedovan greh. S svojo nesrečno politiko drobtin, ki so jo desetletja uganjali na Dunaju, so klerikalci zamorili med Slovenci vsako politično narodno zavest, ker slovenskemu narodu nikdar niso prižgali luči, ki bi mu bila vodnica za bodočnost! S svojo politiko drobtin so klerikalci spravili Slovence na politično beraško palico in nam, ki smo si postavili za svoj cilj to politiko odpraviti in zatreti, trenutno ne preostaja drugega, kakor da to spo-
Onemogla jeza.
znamo in priznamo. Kmečki fant, ki prevzame zanemarjeno posestvo, ne more v par dneh popraviti, kar so zagrešili drugi, ampak more le počasi in s težavo zanemarjeno posestvo izboljšati.
bridka resnica je, in za to bridkost j so odgovorni klerikalci, da mi tudi danes ne moremo nikamor naprej, ampak se moramo še danes zadovoljiti z drobiinami. Od klerikalcev je sicer prav lepo, da se ponosno trkajo po prsih, češ mi pa »drobtin«, ne maramo, ampak hočemo vse! O, tudi mi bi i*adi vse i Vpašamo pa g. Korošca: Kako pa naj pridemo do vsega naenkrat? Ali hoče on Slovencem izvojevati njihove pravice s krvavo revolucijo? Ali ima topove in aeroplane in municijo? Ali pa hoče morebiti čakati na novo vojno in na povratek 1. 1918., da bo še enkrat tako zavo-zil slovensko politiko kakor jo je takrat? Radi verjamemo, da on s svojimi tovariši lahko čaka. Ti ne bodo lačni. Drugo vprašanje pa je, če lahko čaka tudi slovenski kmet, slovenski obrtnik in delavec! Ti hočejo živeti, in ker jim klerikalni kolovodje niso znali pripraviti pečenke, se morajo še danes vsi skupaj po zaslugi klerikalne brezglavosti zadovoljiti z drobtinicami in peti čast in slavo Bogu, če jih kaj odleti tudi za nas. Klerikalci naj bodo kar lepo odkritosrčni in naj lepo priznajo, da bi tudi oni radi lovili drobtine in jih delili svojim ljudem, pa jih ne morejo, ker so potisnjeni popolnoma v kot. Tudi to je resnica in zato tako javkanje v klerikalnem taboru! Ni še dve leti tega, ko je tudi dr. Korošec v ljubljanskem »Rokodelskem domu« svojim zaupnikom svečano zatrjeval, »da brez avtonomije ne gre v vlado«. Ko so se mu pa pod Davidovičem odprla vladna vrata, je popolnoma pozabil na avtonomijo in šel v vlado — brez nje! \ Razlika med nami in klerikalci glede politike drobtin je ta, da je bila klerikalcem politika drobtin od nekdaj začetek in konec vse njihove politike, in takorekoč njihov politični cilj, ker so se od same pasje ponižnosti pred »presvitlim« cesarjem na-• ravnost bali izreči vsako besedo o slovenski neodvisnosti, nam pa je politika drobtin samo sredstvo, da se ohranimo pri življenju, dočim je naš politični cilj vsem dobro znan! Ta cilj pa smo postavili Slovencem mi in ne klerikalci.
Če bi imeli klerikalci kdaj kakšen političen cilj pred očmi, bi bila njihova politika 1. 1918. vse drugačna kakor je bila. Takrat je bila dana priložnost tudi za Slovence rešiti velik kos lastnega kruha. V svoji stari drobtinčarski politiki pa so klerikalci ta velevažni trenutek popolnoma - prezrli in so v svoji brezglavosti in strankarski zaslepljenosti zapravili še tisti skromni košček nekdanje deželne avtonomije, ki smo jo uživali pod Avstrijo. Če bi bili klerikalci pod Korošec—Brejčevo vlado sklicali pokrajinski zbor, kateremu se niti veliki centralist Pribičevič ni protivil, ampak ga je kot minister za notranje zadeve dovolil, kar je tudi zgodovinska resnica, bi bila Slovenija vsaj kolikor toliko avtonomna. Nesrečna klerikalna politika pa je zafurala tudi to, ker se je dr. Brejc bržkone ustrašil kontrole deželnega zbora in tako smo danes po krivdi klerikalcev obsojeni vsi skupaj — na drobtine ...
To so bridke resnice in nas ni sram resnice povedati. Mi smo danes politični berači, na beraško palico pa so nas spravili klerikalci. To bodi povedano javno in brez strahu, da bi nam ta ugotovitev mogla kaj škodovati, ker resnica še nikdar ni nikomur škodovala. Prazno bahaštvo in samozavestno sklicevanje na svoje pravice brez moči, te pravice tudi uveljaviti, to pa radi prepuščamo klerikalnim političnim bahačem. Nam pa prazne baharije ni treba, ker si upamo tudi še tako žalostni resnici možato pogledati v oči in se ravnati po tem, kar je.
Pretekli teden je vlada PP odstopila in nastopila je nova vlada RR (radikali in radičevci).
Novi položaj v državi ima za Slovenijo posledico, da so morali na izreč-no zahtevo radičevcev samostojni de-mokratje (Žerjav) iz vlade, Korošce-vih klerikalcev pa sploh nihče ni niti vprašal, kaj hočejo ali kaj nočejo. Slovenski demokratje in klerikalci so potemtakem potisnjeni popolnoma v politično onemoglost in bodo morali jesti po vsi verjetnosti zelo dolgo grenki kruh opozicije. V Sloveniji se bodo uveljavljali samo maloštevilni radikali preko svoje racfikalske centrale v Beogradu, a brez slovenskega ljudskega zastopstva v parlamentu, uveljaviti pa se bo znala tudi naša Zveza ne samo vsled svojih ozkih stikov s Hrvati, ampak tudi s pomočjo svojih slovenskih ljudskih zastopnikov, ki sicer niso mnogoštevilni, ampak so. Tak je današnji položaj v resnici in te zlasti za žerjavovce in klerikalce jako neprijetne in bridke resnice ne spravi s sveta nobeno zavijanje, nobene laži in nobeni osebni napadi.
Kaj sledi iz tega dejanskega položaja? Pač samo to, da ima danes naša Zveza še največ zmožnosti, da doseže tudi za Slovenijo to, kar je v danih okolnostih dosegljivo. Na opozicijo se vlade ozirajo navadno bolj malo, pač pa se ozirajo na želje vladne večine, Ker pa Hrvati niso edina vladna stranka, ampak so prevzeli vlado skupaj z radikali, je jasno, da oni ne morejo doseči vsega, kar sami žele, ampak se morajo ozirati tudi na želje in
zahteve radikalov. Na podlagi teh ne-pobitnih dejstev smo že zadnjič pošteno in brez ovinkov svoje pristaše opozorili, naj ne zahtevajo izpolnitve svojega programa in svojih ciljev takoj, ker je to nemogoče, in smo tudi povedali, da se bodo morali v najslabšem slučaju zadovoljiti magari le z drobtinami, ki so še vedno boljše kakor nič, kajti politika je umetnost dosegljivega. Velike politične skoke omogočajo le izredni dogodki, kakor smo jih doživeli 1. 1918., v normalnih razmerah pa so skoki nemogoči, ampak je treba korakati do svojega cilja polagoma, stopinjo za stopinjo.
Z Ozirom na izpremenjen politični položaj v državi, bi bili mi prav lahko stresli pi^ed svoje somišljenike cel koš raznih obljub po starem klerikalnem in demokratskem receptu. Mi tega nismo storili, čeprav vemo, da bo tudi naša beseda v Beogradu nekaj zalegla. V obljube se pa nismo spustili zato, ker vemo, da obljuba dolg dela, in zato, ker nismo preroki. Mi smo mirno rekli, da bomo storili za Slovenijo vse, kar bo mogoče. To je naša edina obljuba in to bomo tudi j izvršili. Mi bi bili pred naše so-! mišljenike stresli lahko cel koš ob-! ljub. Sedaj pa vprašamo svoje prista-| še: Kaj je bolj pošteno, ali obljubo-i vati in pozneje žalostno priznati, da j svojih obljub ne moremo izpolniti ta-| koj, ali pa odkrito in jasno povedali, ! da bomo izpolnili le to, kar je v da-' nih razmerah mogoče? Mislim, da je j odgovor na to vprašanje za vsakega poštenjaka jasen.
Tedenski koledar.
26.	julij, nedelja, Ana.
27.	julij, pondeljek, Pantaleon.
28.	julij, torek, Viktor.
29.	julij, sreda, Marta. SO.	julij, četrtek, Abdon. 31.	julij, petek, Ignacij L.
1. avgust, sobota, Vezi sv. Petra.
26.
27.
8 30.
s?
s 0l-
Rezolucija,
sprejeta dne 19. julija 1925 na seji Zveze slovenskega kmetskega ljudstva« v Zidanem mostu.
«Zveza slov. kmetskega ljudstva« je politična organizacija dveh dosedanjih strank SKS in SRS, ki se je ustanovila v ta namen, da se bori skupno z ostalim kmetskim ljudstvom v državi za narodno-politične in gospodarsko-socijalne težnje Slovencev. Pri zadnjih volitvah sta omenjeni stranki združili 32.753 glasov in si priborili 4 mandate. Po njijunem združenju sta postali po številu volilcev druga najmočnejša stranka v Sloveniji.
Pozdravljamo parlamentarni sporazum med Srbi in Hrvati v upanju, da bo ta sporazum začetek velikega gospodarsko-socijalnega reformnega dela, ki ga naše ljudstvo zahteva in potrebuje, na podlagi stroge zakonitosti in reda.
Pri sedanjem parlamentarnem sporazumu se slovenski narod ni vpošte-val, kar je posledica najbolj žalostne
perijede dosedanje slovenske politike, to je od leta 1918 dalje. Ta poli- j tika — klerikalna in demokratska — ; je prinesla Slovencem zgolj škodo in j jim tudi v bodoče ne more več koristiti. Klerikalizem v naši državi in v današnji dobi nima nobene bodočnosti več in je tudi Slovencem samo v škodo.
V zadnjih političnih dogodkih gledamo začetek nove dobe tudi za Slovenijo ter hočemo tako iskreno in pošteno, kot do sedaj, delati na to, da se sedanji parlamentarni sporazum poglobi in razširi s pomočjo naše Zveze in da končno tudi Slovenci pristopimo k Srbom in Hrvatom kot enakopravni in enaki.«
Končno izrekamo popolno zaupnico parlamentarnim zastopnikom naše Zveze.«
Sejmi:
julij: Leskovec pri podružnici sv. Ane, Višnja gora, Domžale, Radovljica (za blago), Bitnje, Bohinj, Cerknica, Fram, Sv. Križ pri Ljutomeru, Tinje, Teharji. julij: Kostanjevica pri Krškem, Lukovec, Šmartno pri Litiji, Telče, Toplice, Ormož, julij: Kostrivnica. julij: Konjice, Dob pni Hrastniku. I 1. avgust: Kranj, Vinica, Osilnica, Pišece, Ponikva.
Važne prireditve:
| 15. avgusta: Veliki kmečki tabor na ^ Krškem polju.
8. septembra: Kongres Zveze dru-" štev kmetskih fantov in deklet na Bledu in kmečki praznik istotam.
Vrednost dinarja.
Za 1 dolar . . . 55.50—56.50 Din. Za 1 funt šterling . . 276—279 Din. Za 100 franc. frankov 263—268 Din. Za 100 češkoslov, kron 167—170. Din. Za 100 lir ... . 210—212 Din.
Za 1 dinar se dobi 8 avstrijskih šilingov, a v Curihu plačajo za 100 dinarjev 9 švicarskih frankov.
Pa si misli.oče: »Tale France, ta bo pa dom imel. Za u-oenje ne bo, za rokodelstvo bo tudi slab — in slab rokodelec ne dobi dela in ne more izhajati — zato mu bom dal doma čez. Orati in sejati in živino opravljati ga bom že naučil, drugega pa kmetu itak ni treba.«
0 Janezu, Tonetu in Francetu.
Kmetijske šole v Sloveniji so v zadnjih dneh objavile razpis, v katerem vabijo kmetske sinove, da vstopijo vanje in si nabero zlatih naukov za svoj | bodoči poklic.
j Da ni nihče od čitateljev tega razpi-1 sa prezrl, smo prepričani: še bolj smo | prepričani, da je vsak oče, ki ima iz-> branega sina za svojega naslednika, ? v gospodarstvu sklenil, da ga bo za te i mesece že pogrešil, četudi bo moral j delavca najeti ali hlapca vdinjati. : Kajti tudi naš kmetski oče se je doko-
* pal do prepričanja, da je boljša dota od denarja, ki bi ga s krvavimi žulji j nahranil in naskoparil, strokovna j kmetijska izobrazba, ki bo nekoč rodila bogat sad. O tem smo torej pre-^ pričani, da bodo naši kmetje poslali i svoje sinove-gospodarje v kmetijsko ; šolo.
Ali na nekaj smo se spomnili, ko \ smo brali gori imenovani razpis. Ta-i kole si namreč misli naš dobri kmetič.
ko vidi svoje sinčke, ki še platno pro-! dajajo, brodijo po prahu in blatu in urijo svoje mlade mišice, postavljajoč hišice in cerkvice in možičke iz blata. Za Janeza ve, da je hudo brihtne glavice in sklene: Janez se bo dobro učil;
saj si kar gredoč vsako stvar zapomni in zna že začuda veliko molitvic iz glave. O, Janezek ni kar tako! Zato pa bo že letos izkupiček za teleta djal na stran in zanaprej vsako leto, in če bo božja volja, bo zapel Janez nekoč novo mašo.
Tone je sicer še majhen, pa ima vseeno kar naprej v rokah žago pa oblič in se na vso moč trudi, kako bi napravil »klepetec«. Na staro tepko ga bo privezal in kladveci bode* bili na staro koso in se bo čulo daleč naokrog, da je Tone umetnik. Tone bo torej moral biti mizar, če ga še kakšne posebne muhe ne popadejo. Kam ga bo dal učit mizarstva in še drugo, to in ono se bo pač uredilo pozneje.
France je pa zagledal nekaj tednov prehitro luč sveta. Zato se ne more v njegovi glavici vse tako dobro urediti, da bi kako stvar lahko in hitro obdržal v njej, dasi je krepke postave in okroglih lic, da je veselje. Vedno se drži svojih dveh bratcev in ju gleda in se ž njima igra, a hišice in cerkvice iz blata mu ne gredo prav nič dobro od rok, o molitvicah na pamet in o klepetcu pa sploh ne more biti govora.
Ljudje božji, nikar tako! Ne Franceta, tudi ne Toneta, temveč Janeza, ki je brihtne glave in razumen dečko, izberite za gospodarja! Čemu bi Vaš najboljši sin, ko bo doštudiral, trgal hlače po pisarnah — vi se boste pa na stari dan bali, kdaj vam sin vpropasti z Vašimi trdimi žulji pridobljeni dom. Zakaj naj bodo bistrega razuma in učeni le tisti kmetski sinovi, ki zapu-ste svojo rodno grudo in se drugje ponašajo z njihovimi zmožnostmi, a njihov dom nima ničesar od njihove izobrazbe? Kaj ni naša zemlja stokrat posvečena z znojem kmeta-trpina in vredna brezkončne ljubezni, pa se tako prezira? In ali kmet mora biti zabit in neveden?
O tem sodite in o Janezu, in Francetu, tedaj boste spoznali, da naš kmet doslej ni prav ravnal. Odberite za gospodarje vsi Janeze z brihtno glavo, ne zabranite jim prilike, da si v kmetijskih šolah nabero dosti koristnih strokovnih naukov, pa boste na stari dan z zadovoljstvom ugotovili, ko boste videli gospodarstvo v blagostanju, da ste prav ravnali, ko ste najboljšega sina posvetili svoji blagoslovljeni domači grudi.
Razne politične vesti.
Nova vlada je sestavljena sledeče: Pašič, predsednik; Gjuričič, pravosodje; Ninčič, zunanje zadeve; Trifu-novič, vere; Slavko Miletič, zdravje; Uzunovič, javna dela; Krsta Miletič, kmetijstvo; Vukičevič, prosveta; Sr-skič, izenačenje zakonov; Stojadino-vič, finance; Simonovič, socijalna politika, Trifunovič, vojna; Maksimovič, notranje zadeve; Radojevič, promet; Pavle Radič, agr. reforma; Šuperina, pošta in brzojav; Krajač, trgovina in industrija; Nikič, šume in rude. Zadnji štirji so radičevci. Imenovanih bo tudi več podtajnikov. — V Sloveniji se za ta mesta posebno pulijo in grizejo ljudje, ki so iz koristolovstva postali radikali.
IUCM
N»beaa iieja ia nabeia Misei si magaia brc« inev.
KK»aas&nB>WMumaKMw i MBam^m
Kaj lahk® pričakuj*® »* t* 19 vlade? Zaenkrat ne moremo pričakovati več, kakor da pride do svoje veljav® zopet zakonitost v javni upravi in pravičnost. Nesrečni vpliv samostojnih demokratov je oboje iz naše uprave odstranil in postavil kot merilo za upravo strankarsko pripadnost. Občinam se mora vrniti njihova avtonomija in na mesto gerentov morajo stopiti zopet avtonomni občinski zastopi. Pravična razdelitev davkov pride še le z izenačenjem davčnega zakona, dala pa se bo morebiti omiliti dosedanja kruta davčna praksa v Sloveniji. Tudi pri razdelitvi cenenih kreditov od Narodne banke bo mogoče dosegljiva kakšna ugodnost. Temeljite izpremembe v carinski in trgovski politiki pa bomo težko dosegli v do-glednem času, ker so to jako zavožena vprašanja. Zavedati se moramo vselej in povsod, da nismo vsegamo-gočni, da imajo prvo besedo še vedno srbski radikali in zato moramo računati le s tem, kar je v danih razmerah dosegljivo. Če se bo dalo pa doseči kaj več, bo toliko bolje. Toda obljub-karji nočemo biti. To lepo prepustimo demokratarjem in klerikalcem.
Strahovito so učinkovala na mlade demokrate in klerikalce poročila iz Beograda, da je sporazum med radikali in radičevci že podpisan. Klerikalci, ki so že prej poročali o pogajanjih, so'poročila, da dr. Korošec pri sestavi nove vlade ne pride v poštev, še nekoliko lažje prenesli, ker so bili na svojo usodo vsaj kolikor toliko pripravljeni, polom pa je bil v Žerja-vovih vrstah. To je zakrivilo mladinsko časopisje, ki je dosledno tajilo, da se sploh vrše kaka pogajanja, kasneje pa trdovratno tolažilo svoje pristaše, da brez samostojnih demokratov r>i mogoča nobena vlada. Za te vrste poročanje, ki je zelo podobno znanemu avstrijskemu brzojavu »da je Lvov še v naši posesti«, »Jutrovi« bralci »Jutru« ne bodo hvaležni. Je že bolje vedno pravočasno povedati to, kar je.
Sumljiva molčečnost. »Slovenec« je gostobeseden list, a »Domoljub« prava klepetulja. Vendar se ti očitki ne morejo nanašati na vse njihove registre. So stvari, v katerih so klerikalci pravi mutci! Mi smo namreč pisali, s kako grdimi in nezakonitimi sredstvi so sedanji voditelji SLS držali dr. Šu-šteršiča za mejo polna tri leta iz samega strahu, da bi jim ne navil ušes zaradi njihove nesposobnosti. Potem smo prav z vidnimi črkami natisnili, kako se je ponašal v Protičevi vladi g. Korošec, ko so dobili v ječo na nezakonit način zaprtega St. Radiča. Zadnjič smo to ponovili in dodali, da nam je znan nasvet, ki ga je bil povodom lanske krize dal g. Korošec kralju in ki ni bil v skladu s tedanjo javno politiko SLS. Na vse to ti tako zgovorni ljudje molče! Mi smatramo to molčanje za veliko, veliko čudo!
Slovenska bol. »Jutrovce« in »Slo-venčevce« povodom njihove zadnje katastrofe najbolj boli, da ni v novi vladi nobenega Slovenca in če smemo globoke vzdihe vzeti za pristno blago, je »Jutru« in »Slovencu« še posebno težko, da ni tov. Pucelj zasedel ministrske klopi. Verjetno je to razočaranje pri najnovejših bratcih iz sledečih simptomov. G. Žerjav je lani več mesecev moledoval po Beo-
gradu km Ministrskim položajem, razcepil v ta namen stranko in brez mandata in vednosti kateregakoli foruma lastne stranke vstopil v volivno vlado. Korošec pa je bil dosedaj že štirikrat minister — vselej kot ekstra-možat še s titulo kot podpredsednik — ter je imel s seboj vsega skupaj še 7 klerikalnih ministrov. Iz teh znakov je jasno, da ima gospoda obeh »prija-teljskih« strank enak okus, apetit in »programatično« nazivanje na politiko. Ministrski položaj jim je začetek in konec političnih računov in zato jim ni zameriti, če so se našli tudi na tej točki v skupnem objemu. Pri naši stranki pa tega ni in zato se oboji kislo drže, ker jim je odpadlo prijetno orožje, da je Pucelj za ministrski stolček »izdale bog ve kakšne interese. Naj jih nebo potolaži tudi v tej nesreči!
Korošec - Žerjavova zveza. Dokler smo mi proti žerjavščini nastopali kot se proti tako veliki narodni nesreči spodobi, niso imeli mladini za »Jutro« in »Domovino« hujšega »šlager-ja« kakor, da delamo klerikalno politiko. Vsaka črka našega lista, vsaka beseda tov. Puclja, vsak korak naših somišljenikov, vse je bilo po mnenju Žerjavovih podrepnikov pravo, čisto in pristno klerikalno maslo. Zdaj — hvala bogu! — to »strašno« očitanje odpade. Ali se — čudo golemo! — istočasno izpreminja, kakor Bileaino-va kletev, v pravi božji blagoslov. Doživeli smo namreč med tem, da je mesto nas prirastel klerikalcem na srce sam g. Žerjav. V nesreči je že tako, da človek doživi pomilovanje. G. Korošcu ^e namreč iz vlade izbrcani dr. Žerjav silno smili. In v beograjsko »Politiko« in v »Slovenca« je napisal članek »kako grdo, nemoralno in ne-značajno so g. Pašic nagnali lojalne Pribičevičijance in Žerjavovce.« Toliko, da ne gre na solze ob tej priliki ubogemu Korošcu. Mi te resnično potrebne utehe g. Žerjavu in njegovim užaloščenim apostolom nismo nevoščljivi in smo te vrstice napisali le kot kronisti, da se otme pozabljenju rojstvo Žerjav-Koroščeve zveze. Da se bodo škrici znašli v skupnem objemu ob prvi priliki, pa smo tako vedeli že davno.	;
»Domovina« pravi, da prodira med ljudske množice vedno bolj prepričanje, da je edino samostojna demokratska stranka izvajala pošteno svoj program. To ji bo gotovo vsak potrdil, kajti pošteno je država osleparjena za eno milijardo dinarjev s posestvom Thurn-Taxis, trboveljska družba ima 160 milijonov kron poštenega profita. Afera koroškega svinca je nesla samostojnim demokratom mnogo milijonov kron itd. Nič drugega, kot sam pošten program samostojnih demokratov. — Živijo demokratska poštenost!
Zbodlo jih je. Zadnjič smo se dotaknili tudi žalostne vloge, ki jo igra del slovenske inteligence v politiki, in smo pribili dejstvo, da stoji velik del slovenske inteligence v Žerjavo-vem taboru, če pa dr. Žerjavova ministrska moč pade, ta inteligenca ne bo vedela kako, ne kam. Priznamo, da je ta naša ugotovitev marsikoga
ži-
vo zadela, toda resnična je! Moralno odgovorna pa za svoje politično dr-žanje ni le ona uboga inteligenca, ki se mora težko boriti za svoj vsakdanji
kruh, ampak odgovornost za politično
--------------------
vetrnjaitvo velikega dela slovenske inteligence, nosijo mladinski iaai-na-prednjaki, ki so pod krinko demokratičnosti (!) in svobodoljubja (!) postavili slovensko uradništvo pred izbiro: ali brezpogojno pred Žerjavom na kolena, ali pa brezpogojno z ženami in otroci na cesto! To je največji greh, ki so ga zagrešili žerjavovci nad ono slovensko inteligenco, ki je vsled žalostnih svojim materijelnih razmer prisiljena, da si išče svoj kruh v javnih službah. Zagroziti komu, da mu bo piskal želodec, če se političnemu nasilju ene ali druge stranke ne bo pokoril, in tako zagroziti celo domačinu človeku, ki je obvezan služiti državi in javnosti, ne pa tej ali oni politični stranki, je prvovrstna lopovščina! Mi kot pravi naprednjaki ali svobodnjaki se prav nič ne pulimo za slovenske uradniške glasove pri volitvah, ker priznavamo tudi uradnikom pravico, da kot državljani glasujejo za kogar hočejo po svoji svobodni vesti in po svojem prepričanju trudi
veznikov. V prvi vrsti računajo na pomoč Japoncev, ki so Kitajcem najbližji sosedje. Pomočnike in zaveznike pa iščejo tudi v Evropi. Najbolj si prizadevajo pridobiti na svojo stran Nemčijo in odtod izvira tudi silna popustljivost Angležev napram Nemčiji, samo da bi jih pridobili na svojo stran. Tudi^ v drugih državah poskušajo Angleži svojo srečo in prav verjetno je, da je angleški želji po konsolidaciji raznih držav pripisovati tudi razne notranje politične izpremembe pri nas. Francozi pa bojujejo krvav boj za svojo kolonijalno posest v severni Afriki, in če nas ne varajo
naše oči, se bo zadeva za Franeoa® v severni Afriki končalo bolj neugodn® kot srečno. Moralni in morebitni vojni poraz Francozov v severni Afriki pa je za Nemce novo bodrilo m njihovo samozavest. Pomembno je, da danes že vsa nemška javnost nič vež n® računa na trajnost znanih mirovnik pogodb, in vse kaže, da Nemci no računajo napačno. To pa ja važno tudi za našo državo, ki temelji na mirovnih pogodbah. Vse kaže, da se bližamo zopet zelo resnim in kritičnim časom in stvar nas samih je, da na« kakšni dogodki ne najdejo nepripravljenih.
Shodi in razne prireditve.
Selca. V nedeljo dne 26. julija bo sestanek kraj. org. »Zveze slovenskega kmetskega ljudstva« takoj po prvi maši. Vsi tovariši vabljeni. — Matevž Dolenc, predsednik.
, - - - „----------------Seja odbora »Zveze slov. kraetske-
ti pa se bomo, da iz naših uradov izgi-	~ ga ljudstva«, ki jo je vodil tov. posl.
ne strankarija, ker hočemo, da v na-	Kelemina v nedeljo v Zidanem mo-
, •>avnih u™dlh 0dl0ca edinole za-	stu, je izzvenela v enodušni slogi vse-
kon in ne politična pripadnost. Če so	| ga kmetskega delavskega ljudstva
mladinski generali res naprednjaki, kakor se hvalijo, naj najprej vrnejo slovenski inteligenci njeno politično svobodo in naj ji ne groze s pretisnje-nim želodcem, če slučajno ne odobravajo mladinske laži-naprednosti.
Politični avgijev hlev. Tako bi lehko imenovali razmere pri Trboveljski premogokopni družbi v Ljubljani. Tam izgleda, kakor v pol. tajništvu SDS. Celo tako daleč gre ta reč, da morajo posamezni uslužbenci kandidirati pri raznih volitvah, tako n. pr. pri občinskih na deželi, na listi SDS, sicer izgube službo. Mi tega nočemo in ne bomo več trpeli, kajti političnega udejstvovanja ljubljanskih uradov T. P. D. v Ljubljani nam je že dovolj. Imamo priliko in moč napraviti red v tem pogledu. Tudi nam iz ljubljanskih trgovskih krogov neprestano prihajajo pritožbe, da so liferanti trboveljske družbe za najrazličnejše potrebščine bojda razni uslužbenci potom raznih zakotnih tvrdk, katerih soimejitelji so sami. Naj bodo razni gospodje prepričani, da bomo napravili energično red kljub temu, da se hočejo sedaj zavarovati s hrbti raznih radikalnih gospodov. Naj gotovi gospodje kar pospravijo svoje miznice, ker nam je teh neznanskih packarij več kot preveč!
Važni svetovni dogodki. Na Kitajskem se pripravljajo po poročilih angleških in ruskih listov velike reči. Odpor kitajskih domačinov proti izkoriščanju od strani Evropejcev stalno raste, velesile pa si ne vedo pomagati. Angleški listi poročajo, da je prišlo na Kitajsko veliko število ruskih oficirjev, ki organizirajo kitajsko armado in vežbajo kitajske vojake. Tudi ogromne količine orožja in
drugega najmodernejšega vojnega j ja so izletniki razgledali Ljubljano in materijala pošiljajo Rusi na Kitajsko, j okolico raz grad, popoldne smo se
ga
Soglasno je bil sprejet pravilnik »Zveze«, nakar se je »Zveza« konstituirala. Nato je podal tov. posl. Pucelj izčrpno politično poročilo o položaju, ki je nastal z imenovanjem nove vlade v celi državi, zlasti pa položaj Slovenije. Iz poročila je bilo razvidno, da so za večno končali samostojni de-mokratje, a ista usoda je zadela tudi lažnjivo politiko klerikalne stranke. Dasi najmočnejša slov. politična stranka, ki ima ljudsko pooblastilo, da zastopa v vladi Slovenijo, vendar tega na škodo Slovencev ne stori. Tako je nesrečna klerikalna politika spravila Slovence ob vsak vpliv pri vodstvu državnih poslov in zakrivila s tem neizmerno škodo Slovencem na vseh poljih našega življenja. Naša »Zveza slov. kmetskega ljudstva« ima sedaj nalogo, da .pridobi Slovencem v državi oni ugled, vpliv in moč nazaj, ki so ga nam demokrati in klerikalci zapravili, kar bo mogla doseči le v tej meri, kolikor ji bo ljudstvo dalo zaupanja. Po njegovem govoru je bila sprejeta z velikim odobravanjem tozadevna resolucija, ki jo prinašamo na drugem mestu. Tudi je bilo sklenjeno, da se morajo vse prošnje na poslance za intervencije pošiljati na tajništva Ljubljana, Kolodvorska ul. 7 ali Maribor, Narodni dom.
Društva kmečkih fantov in deklet iz ljubljanske okolice so priredila v nedeljo 19. t. m. skupen ogled muzeja v Ljubljani. Zanimanje za ta ogled kaže udeležba 60 fantov in deklet, ki so si pritrgali nedeljski počitek za časa najtežjega dela, ko se jim je nudila prilika, da se nekaj nauče. Ogled je vodil g. ravnatelj muzeja z zanimivim pojasnjevanjem, za kar smo mu vsi udeleženci hvaležni. Po obisku muze-
tako, da vse kaže na izbruh vojne med Kitajsko in Rusijo na eni ter Anglijo in njenimi zavezniki na drugi strani. Z izbruhom vojne računa tudi sovjetsko časopisje, ki samozavestno naglaša nepremagljivo moč zveze »med ruskim medvedom in kijaskim zmajem«. Angleži se pripravljajo na novo vojno pred vsem z iskanjem za-
zbrali pri Lloydu na razgovor o delovanju po posameznih društvih. Temeljni namen celega kmetskega mladinskega gibanja je, proučevati odno-šaje kmetskega življa do svoje zemlje, s katero je v tako ozki zvezi, zavzeti se za izrabo vseh pridobitev poljedelske vede in izkustev umnega kmetovanja, kar naj omogoči gospodarsko
t:
fc

K:.
ečka povest iz predvojne dobs
Spisal Metod Dolenc.
(Nadaljevan]«.)
Martin Banič je bil zadovoljen, da se napravi odškodninska tožba, ali k dr. Kropivniku iti, mu ni dišalo. Pa žena ga je opozorila, da mu je prvo veliko pravdo z Andrejčičem dobil, bo pač tudi to! Možu se je obraz razjasnil in sklenil je, da pojde.
Drugi dan je bil že v mestu. Odvetnik ga je sprejel kakor starega znanca. O sporu med njima ni črhnil. Baniču se je jezik razvezlal in razlagal je odvetniku, zakaj misli, da je moral Andrejčič zažgati. Odvetnik pa mu je namignil, da je po pogovoru z ženo pregledal kazenske spise pri preiskovalnem sodniku, in mu pojasnil, kaj je pisal Andrejčič — Žabkarjevi ženi! Če bi ona tisto, kar je v pismu, potrdila pod prisego za resnično, onda Bog znaj, ali bo tožba držala ...
Banič je postal hud: »Že spet ta Žabkarica! Ona ne more in ne sme drugega pričati, nego kar se sklada s tem, da je bil Andrejčič pri podu in zažgal!«
Odvetnik je svaril k previdnosti. Banič pa je tožbo zahteval.
Tožba je bila vložena v treh dneh, ali tekla je silno počasi. Andrejčičev naslov je povedal doktor Oražen. Dostaviti je bilo treba tožbeni spis v Ameriko!
Še predno je bila razprava, so stopili skupaj dr. Oražen, dr. Rant in dr. Kropivnik, da se uredi vse razmerje med Baničem, Žabkarjem in Andrej-
čičem. Stvar je bila zamotana, ali slednjič se je sklenila poravnava: Oba zakonca Banič sta izjavila, da dolgujeta Žabkarju 500 K, dr. Rantu 150 K, dr. Kropivniku 500 K, koliko sta dr. Oražnu dolžna, je določilo itak sodišče. Andrejčičev dolg pri Baniču, je bil prenešen na Žabkarja. Dr. Kropivnik je izjavil, da poišče stroške Baničeve pravde z Andrejčičem zaradi vina pri Andrejčiču samem. Banič je upal, da spravi kmalu vino v denar in da bo vsaj glavne sitnosti, preteče dražbe, prost, in je podpisal poravnavo zase in za ženo.
Pa glej! nekaj dni za tem dobi od dr. Oražna pismo: Pregledal, je zemljiško knjigo in opazil, da je intabuliran Klemenčičev dolg za 2000 K. Pozval je Baniča in Klemenčiča na prihodnji semanji dan k sebi. Če je dolg izmišljen, napravi kar ovadbo na državno pravništvo zaradi očividne goljufije!
Kakor strela iz jasnega je učinkovalo to pismo na Mico, še bolj pa, kar ji je Martin doma povedal o »Klemenčičevem dolgu«. Komaj je prebolela dva strašna udarca, požar in pa smrt ljubljenega otro-čička, že pride preteča nevarnost, da zaprejo moža, morda celo njo! Ni se mogla držati po koncu, vleči se je morala.
»Kaj napraviš?« reče možu drugi dan zjutraj.
Banič vstane, pa ne odgovori ničesar.
»Saj ni toliko dolga! Po pravici povej! Jaz ne bom nikjer drugače govorila, kot resnico!« Mica je govorila s povdarkom in iskala z očmi moževih, ali ta je vpiral pogled v tla.
»Zakaj ne odgovoriš?« — Micine besede so bile ostre, očitajoče.
»Kaj naj rečem? ... Saj vidim, da meni ni več obstanka. Ti me boš pokopala!« reče malodušno mož.
Mica je vzdihnila.
»Jaz te že ne bom pokopala! Ampak ti glej, da se sam ne pokoplješ .. .< Mica obmolkne.
Ta dan nista več govorila o tej stvari. Mož je vprašal, ali naj ji gre po zdravila. Žena mu odvrne, da ji odleže le, če bo vse po pravici povedal, — pa naj bo, kar hoče ...
Banič je bil v nedeljo popoldne pri Klemen-čiču. Dobil ga ni doma, pač pa njegovo ženo. Ona je bila huda, da mora mož sedaj v mesto, za stvar samo je pa ni bila skrb. Mož ne bo zahteval ne vinarja več, nego sta mu dolžna Baničeva, in s tem je vse rešeno.
»Če je tako,« deje Banič »pa opravim jutri pri dr. Oražnu sam. Bom povedal doktorju to, kar praviš ti, Meta.«
Bilo je tako prav, zakaj drugi dan sta bila naročena delavca za delo v vinogradu.
Drugi dan se zglasi Banič v pisarni dr. Oražna. Odvetnika samega ni bilo doma, govoril je z njegovim pisarniškim uradnikom. To je bilo Baniču prav. Dejal je, da je dolg resničen in da se grožnje z ovadbo nič ne boji.
Z doktorjem Oražnom samim pa sta se sešla pri ustni razpravi o tožbi zoper Andrejčiča zaradi odškodnine. Odvetnik je poklical Baniča in dr. Kropivnika na stran.
»Kolega! dopovejte Baniču, naj takoj izbriše Klemenčičev dolg, če ne moram napraviti ovadbo!« reče dr. Oražen dr. Kropivniku. Ta osupne. Banič je to videl in bilo mu je mučno.
»Kaj bi tisto govorili!« reče v zadregi Banič. »Klemenčič nam je posodil nekaj, pa bi ravno on izgubil, ako pride do prodaje!«
»Pa koliko vam je posodil?« vpraša dr. Kropivnik.
»Meni ni vsega posodil, nekaj je ženi posodil,« se izvija Banič.
»Vsoto povejte po številki!« vsklikne doktor Oražen.
(Dalje sledi.)
povzdigo vasi, zraven pa z gojitvijo uma in plemenitvijo srca in značaja dvigati celotno življenjsko stopnjo kmetskega delovnega človeka. Ne več človek človeku volk, temveč tovariš in pomočnik. — Za letošnje poletje in jesen so odločila posamezna društva hoditi to pot pouka in razvedrila s prirejanjem nedeljskih izletov v bližnjo okolico, združenih z ogledom boljših gospodarstev, delavnic in podjetij, ki so- v zvezi s poljedelstvom, skupen program za celo Zvezo se pa pripravlja za dneve našega kongresa na Bledu. Svestni, da nas nihče več ne pregazi in voljni, da z vsemi močmi sodelujemo pri jačanju naših vrst, smo se razšli s pozdravom: Na svidenje na Bledu! — Udeleženec.
Petdesetletnica Kola jahača in vozača v Ljutomeru. V Ljutomeru, središču Murskega polja, ki je znano po svoji stari kmetski konjereji, slavi Kolo jahača in vozača dne 15. in 16. ; avgusta svojo petdesetletnico. Na pro-i gramu prvega dne je razstava prvo-i vrstnih kasačev-amerikancev in toplo-j krvnih konj, potem uporabnostna izkušnja kasačev (na dirkališču, pred : plugom, težkim vozom in pod sedlom) ter dve dirki. Dne 16. se vršo I popoldne 4 dirke, vse na dirkališču i na Cvenu. Opozarjamo vse ljubitelje konj na to prireditev, posebno zaradi ! tega, ker se bo ta dva dni videlo na razstavi in dirkališču veliko število prvovrstnih konj. Letošnja zmagovalka v jugoslovenskem derbyju (Nadina) izhaja iz ljutomerske reje. .................-.......- —---——-———
Dopisi.
ŠTAJERSKO.
Sv. Andraž v Halozah. V poletnem
času smo na kmetih tako zaposleni, da nam ne preostaja časa se dovolj zanimati za važne gospodarsko-poli-tične zadeve, kakor so to n. pr. izvoe vina, nova carinska tarifa, različni novi zakoni itd. — Časopise citata (kdor izmed nas je sploh naročen!) tudi ne utegnemo, kakor srečni mestjani; kajti slednjim daje 4—8 urni delavnik vsak dan dovolj časa za izobrazbo in zabavo. Tako pride, da smo v gospo-darsko-političnih stvareh, seveda ne po lastni krivdi — precej zaostali. Baš skozi to neudeleževanje smo prišli tako daleč, da se tudi kmetijski zakoni sklepajo brez — kmetov in zato proti koristim kmetov, delavcev in obrtnikov, oziroma proti onemu stanu, ki tvori ogromno večino od 85% vsega prebivalstva. Koristi naše današnje zakonodaje uživa izključno le preostalih 15 %, gotova maloštevilna- družbi-ca industrijcev, bankirjev in visokih koritarjev. Ti, podeželsko ljudstvo pa, ki daješ v potu svojega obraza naš vsakdanji kruh vsem in vsakomur, si danes na tako slabem gospodarskem stališču, da bode kmalu marsikateri izmed vas s palico v roki in torbo na rami prisiljen zapustiti to, kar mu je najdražje, svojo in z znojem svojih prednikov prepojeno rojstno haloško grudo. — V nedeljo 5. t. m. smo po rani sv. maši zborovali v gostilni g. Vindiša farani vseh strank. Domačin tov. E. Stoklas nam je raztolmačil stvari, ki zanimajo vse podeželsko ljudstvo. Odpirajo se nam oči in spregledujemo, če tudi počasi, da propademo gospodarsko popolnoma, ako se ne začnemo kmetje vseh strank složno zanimati za vse, kar se godi v parlamentu. Mi ne smemo za naprej pre-križanih rok stati ob strani in samo javkati, kako nam zakone jn postave krojijo drugi. Ako hočemo, da se v bodoče ne bo delalo, kakor dosedaj, brea nas in proti nam, se moramo začeti bolj gibati in moramo sami poseči v kolesje državne mašine. Posebno se zanimajmo za predavanja, čitajmo časopise in organizirajmo se. Vsak mora biti prožet duha stanovskega, duha skupnosti, složnosti in borbenosti za pravice podeželskega ljudstva. — Tovariš Stoklas nam je orisal podrobno naše današnje gospodarsko-politično stanje ter nam pokazal pota in smernice za bodočnost, po katerih nam je mogoč izhod ter je ob splošnem pritrjevanju završil svoja izvajanja. Vsem
j«	WLT»*t t *« trebi k»»t»k> ptitiki aanaataja«a«i.
tovarišem pa kličemo: vsi sms enega, eden za vse, složno kot en mož n« noge, v boj za naše pravice!
Sv. Trojica v Halozah. Dne t> t. m. je tov. Stoklas iz Sv. Andraža v Halozah sklical gospodarsko-politični sestanek, ki se je ob lepi udeležbi vršil v gostilni tov. Penna v Jurovcah. Zborovanja so se udeležili naši najboljši in najrazumnejši kmetje, delavci in obrtniki različnih strank. Poročilo tovariša Stoklasa je bilo od vseh navzočih sprejeto z odobravanjem. Obravnavala so se vsa najvažnejša gospodar-sko-poli lična vprašanja.
Sv. Bofenk pri Središču. Zadnji čas se je pojavila pri nas v naših vinogradih peronospora, ki je povzročila ponekod dosti škode. Zato moramo gledati,'da jo preprečimo, kajti drugače bo spet nas up splaval po vodi. Davki vedao večji, draginja gospodarskih potrebščin raste, cena pridelkov in živine pada. Torej nas čaka žalostna bodočnost. Ni čudno, da padamo v dolgove. V Mariboru je bil zadnjič občni zbor Pokrajinskega saveza slovenskih vinogradnikov in je za načelnika bil izvoljen g. R. Košar, predsednik kletarske zadruge »Ljutomer-čan«. Ses je g. Košar dober strokovnjak, toda žalibog je slab izvršitelj dolžnosti. Vinograde ima v slabem stanju, poleg tega je izkrpal svoj vinograd z šmarnico, o kateri tudi on pravi, da ima slab okus (Francozi mu pravijo »Fokse«). Namesto, da bi ljudi odvračal od tega kot strokovnjak, pa še daje slab zgled. In kot tak bo že dobro zastopal kot načelnik pri Savezu. — Nadalje bi prosili našega »resnicoljubo«, naj poroča v »Slov. Gospodarju« n. pr. tudi to resnico: G. župnik je računal za pogreb z doma za pok. Flegerič 2250 Din, za pok. Miškovo 200 Din, toda z doma samo do cerkve. Pri cerkvi je prosil sin župnika, da sprevodi pokojnico na pokopališče in je računal še od cerkve 654 Din, a posestvo je dotični prevzel za 700 Din. Naša fara je kupila zvonove, za katere smo vsi prispevali in so bili tudi za prispevke kupljeni. A kadar kdo umrje in greš po račun, pa se moraš prijeti za glavo. 70 Din od ure! Nismo proti temu, da se računa, kajti zvoničar ne more biti zastonj, toda, toliko je pa vendar preveč, Vem tudi, da »resnicoljub« ve naše razmere in če bo vedno tako, bomo morali opustiti pogrebe in zvonenje in bomo kar tako pokopavali. Ker je to resnica, še enkrat prosimo, da »resnicoljub« to obelodani v »Slov. Gosp.«. — Bolfen-ski vedež.
Iz kozjanskega okraja. V odgovor »Slov. Gosp.« o nekih samostojnih, da so podobni komunistom. Tisti klerikalec, ki je priobčil ta dopis, naj se za nos prime. Poglejmo malo, kaki so naši klerikalci. Farna cerkev Sv. Mihaela na Pilštanju ima dva klerikalna cerkvena ključarja. Prvi je hodil okoli farovškega marofa in našel, da je farovško poslopje v silno slabem stanju. Po svojih dolžnih opravkih pa se zglasi v farovžu, seveda v kuhinji, da se tam javi in obljubi, da bo vse kmalu popravljeno. Samoumevno je, da je vselej pri takem zglasilu dobil tečen zajuterk. Vkljub temu se ni nič pričelo s„popravilom. Farani vsako nedeljo kimajo z glavami, ko gledajo to poslopje. K letu bomo imeli sv. birmo. Bo pač prezvišeni knez in škof pohvalil tako vzorno gospodarstvo. — Poglejmo še k podružnici Sv. Trojici v Deležičah. Tam je lansko leto strela vdarila v zvonik, ravno med službo božjo. Zvonik se je od strele vnel in je pričel goreti. Ko bi ne bilo tako hitro na pomoč spretnih fantov in mož, bi vse zgorelo. G. Fr. Sazlah, posestnik, je dal deske, da se za največjo silo pokrije odprtina. A minulo je celo leto, ko se ne zmenijo za popravilo stolpa ne g. župnik, veliko manj še klerikalni backi. Sedaj se sliši, da bodo klerikalni ključarji odklonili to čast. Kadar se vrši kaka svečanost, morajo dati ključarji seveda kosilo. Od ljudi se je slišalo, da bodo samo zato odklonili ključarsko čast, ker pri takem i obisku gospodje in pevke baje preveč zaužijejo. Dokler je bil cerkovni kiju- ' čar Kopinski, se je vse v najlepšem redu vršilo. Čez trideset let! Klerikalni magnati so se pa kar v par letih vsega naveličali. Tu se vidi, da nobeden klerikalec ne da nič za cerkev in ne za božjo čast. Dobro mi je znan klerikalni bacek, ki je obenem žalostna figura, ker je priobčil dotični čla- l nek v »Slov. Gosp.« o nekem posoji- i lu SKS pristaša pri SLS pristašu. Da so klerikalci nič vredni, je samoob- j sebi razvidno. Neki plemenitaš je ] iskal pri svojih zaveznikih iz SLS po- ! sojilo s celim generalnim štabom kot i poroki, pa ni dobil, a pri SKS je dobil j posojilo, seveda ne dotični plemeni- j taš, ampak njegov porok. Sedaj pa j se primite hinavci za svoje nosove! — I Valentin Riba.
KRANJSKO.
V Mošnjah so se vršile dne 12. t. m.
občinske volitve. Udeležilo se je 75 % volilcev. Za agitacijo so poskrbeli najbolj Žerjavovci, a odrezali so jo najslabše. G. Pohar bi najraje volitve razveljavil, ker ima samo g. Anker-sta za seboj. Tudi dopisov iz Mošenj je bilo vsak dan kaj, a kmetje teh časopisov ne berejo. Skrinjic smo imeli kar 5. Izvoljeni so sledeči: SKS 3, SLS I. 5, SLS II. 2, SDS 4, SLS III. 3. V tem odboru jamčijo možje, da jim ni toliko za strankarstvo, pač pa za gospodarstvo. Izjema sta le 2 demokrata in par klerikalnih zagrizencev. Dne 27. t. m. se bo volil novim županom g. Silvester Pangerc, mož prave kmečke korenine in nestrankar. G. Pohar poskuša z zvijačo, da bi župa-noval na Brezjah, a mu nobeden več ne zaupa. Edino Rešov Tone pravi, da »ako Broščar ne bo, je bolje, da je Maček še 10 let župan, kakor pa, da bi bil kdo od kmečke stranke«. Ta mož veliko govori in hoče biti tudi za župana, pa to ni dosegel dozdaj pri štirih strankah. Ako mu zdaj ne »po-mede«, bo zapustil četrto ter zagodel pri peti kakšno novo svojo »Ameri-kansko«. — Dober tek!
SRBIJA.
Iz Knjaževca v Srbiji. Vem, da se čudite, ko prejmete to moje vrstice; toda napisal sem jih Vam, da tudi Vi znate, kako živim tu in z menoj vred kakšnih 300 kranjskih fantov pri našem polku »Prestolonaslednika Petra«. Dobri so ti naši dečki in narod-no-zavedni. Pridno vežbajo sokolske vaje in smo tudi že dvakrat javno nastopili. Imamo tudi pevski zbor in kako veselo in mogočno se razlega naša
ve« «e»ta ia na« naprosili, da jim ra- blago uroaničarji, branjevci in trro-pojemo kako našo lepo; — in vsako- , vine. V teh jutranjih urah imej pravi-
rlnivi	I r. * ~ ^ _____.1 _ ' i » i l • i	, .
krat se divijo ubranim akordom in lepemu petju. Tudi smo vprizorili žo dve igri: eno slovensko in eno srbsko
oo prodajati tudi kmet na drobno na branjevskem trgu. Uredba mariborskega tržišča je od
il llrorvo r.r»l	« _____ 1	i
na veliko veselje in radost celega S velikega splošno gospodarskega po-
Dolka. Rekel sem že Ha sr> naši fantie I mana 7« —±_____ i
polka. Rekel sem že, da so naši fantje v vsakem pogledu na svojem mestu; so pa tako »štram« da kar »poka«, kadar gredo in vsi oficirji brez razlik
mena. Za pospešitev trgovskega pro-I meta s sadjem in zelenjavo bi se mo-j rala zavzeti vsa oblastva in gospodar-
~ .	---------- ; ske korporacije. Zakaj bi ne bil tu
ke jih imajo radi ter jih zelo spostu- ■ mogoč živahen izvoz posebno v Av-jejo. — Rekrutirajo se iz novomeške- j strijo? Združena mariborska oblastva ga, kočevskega in logaškega okraja • z vsemi gospodarskimi orgdnizaciiami so po večini pristaši Vaše stranke. ; bi morala in bi lahko dosegla od naše Zdravi smo vsi, le tu pa tam nas po- ; vlade vse mogoče olajšave za izvoz v grabi domotožje; no, in tedaj pa za- i zvezi s trgovskimi pogodbami z Av-pojemo eno — in zopet je vse dobro, ; strijo, Nemčijo in Češkoslovaško. Da-
j nes je v tem oziru mariborski trg po-j polnoma mrtev. Na kolodvoru zeha j prometno osobje od dolgega časa. | Med tem pa vidimo drčati mimo po ce-j le vlake sadja in sočivja iz Italije. Tu-: di trgi v Jugoslaviji so prenapolnjeni | italijanskega blaga (kakor da bi mi ne imeli'zemlje). Mi pa prodajamo na-
CA 7olnni'niTA	--, J • ___ i	v ,
Podnebje je tu zelo zdravo, le vroči-: na je velika. Ljudje so prijazni, zlasti onj iz okolice.
•.■».^AztLjiMucm i	^k- AimeahateBCv- &&UM.IUMMHMKO.
»RADIO-BALSAMICA«
i zahvala poštovanom gosp. dr. Ivanu Raklejevu.
Ja dole potpdsani Mihajlo Kovačevič bia-godarim Vam najtoplije na izJečenju od reu-matizma u rukarna, nogama i u svima teles-; nim zglobovima, zbog čega nišam mogao kre-tati ni nogama ni rukama, več bio sam zar | višati od tudje pomoči, čak nišam mogao da jedem ni da pijem, jer sam imao renmatizam , v	. , ,.., . .
u vratu i zglobovima. Nikakvo mi sredstvo j . nePosrectni bližini imamo avstrij-nije pomoglo do sada, aii Vi sa Vašim leiom i Gradec, nekam tako daleč, kakor Radio. Haisamina ,1 tratknm mk, K«. I naše Celje. Gradec je sam na sebi ve
so zelenjavo in sadje na kupček in litre po srednjeveško, kakor bi še ne bilo vage, samim Mariborčanom, izpostavljenim šikanam policije in domačih branjevcev. V neposredni bližini imamo avstrij-
Radio- Balsamica u kratkom roku meni bo-lovi olakšali. Prvi put kada sam se namazao Vašim lekom Radio - Balsamica, bilo mi je mnogo teže i to bolovi su trajali posle mazanja jedan sat još jače i potom su popustili
pesem daleč na okoli tako, da človek i	/p , °pš'in®ki ®u?! l>otyrdjuje istinitost
f__. „ , .	' . , .	(Pečat) Predsednik suda M. L. Diokič, s. r.
trenutno pozabi na vse ono gorie, ki	* '
■ — ' —	-	Lek protiv reumatizma Radio-Balsamica
liko potrošno mesto. Poleg tega pa je Gradec trgovsko središče za Gornje-
"""j"	x jjuiuui su ^upuauii
j štajersko, ki je bogata rudokopov in
te mi posle svakog mazanja bilo sve lakše. i tovarn; to je delavskih revirjev ki
Sada mi je sasvi dobro, i zato Vam još jed- j trosijo (konsumiraio) velike množine nom najtoplije blagodanm i svakom ču Vas i____'	množine
bolesmku najtoplije preporučiti. Ja sam do | sada utrosio četire flašice, a ova što mi ša- i ljete sada to je peta. Sa odličnim, poštova- S njem i opet blagodarim
Mihajlo Kovačevič s. r., Selo Ravnj z. p. Bogatič, Okr. Šabac.
Opštinski sud potvrdjuje istinitost
ga tare in teži. — Dostikrat se je že zgodilo, da so prišli knjaževački meščani do kasarne, ki stoji nekoliko iz-
posebno sočivja. Tudi Dunaj ni tako daleč. Ob dobri volji in redu bi zvečer naloženo blago moralo biti zjutraj pravočasno na dunajskem trgu. Sedanji blagovni brzovlak, ki bi moral biti ob 5. uri zjutraj na Dunaju, prihaja največkrat z zamudo ob 8. uri. Ob 8. uri pa mora biti pofeebno zgodnjo sadje že prodano, drugače ostane za dru-
. T. .r-----, .—. " , .---r	^luuaiiu, uiugaut: l
izradjuje, prodaje i salje uz doplatu Labora- t g i dan in se Že pokvari
mrlln RnHrn-RnlanniTcti H.- Ivm.	„.-. .	1 .v , ^w
torija Radio-Balsamica dr. Ivana Rahlejeva, Beograd, Kosovska ulica br. 43.
Možice In razno.
Veliki živinski in trgovski sejem se vrši dne 25. julija pri Sv. Urbanu nad Ptujem. — Mih. Rašl, župan.
Anton Skube — mrtev. Poročajo nam, da je dne 3. junija 1925 umrl v Pittsburghu, Pa., U. S. A. naš zvesti naročnik in somišljenik Anton Skube. Naj mu bo lahka tuja zemlja!
Dopisniku iz Središča ob Dravi sporočamo, da resolucij, ki jih je sprejela
še naslednji dan zjutraj, dopoldne in ! zvečer. — Prebivalci Brežic in okolice so se silno prestrašili, ker so misli- j li, da se ponovi potres, kakršen je bil | v letu 1917. K sreči ni bilo nič huj- 5 šega.
Strela je udarila. 16. t. m. v delav- ! nico strojarja g. Ivana Jegliča na Gro- j supljem. V delavnici sta se nahajala ■ podjetnikov sin Bruno in pomočnik J
--- ----------•>---J	.	LLllU 1U pUlllUUllitt. O.
Zveza jugoslovanskih vinogradnikov i Markovič, vendar se njima ni zgodilo
za Slovenijo na svojem občnem zboru dne 27. junija 1925 nismo priobčili, ker nam jih ni nihče doposlal.
Posledice nezakonite priselitve v Ameriko. Vsem čitateljem je znana odredba, ki prepoveduje vseljevanje tujcev v Ameriko preko določenega števila. Razni agenti pa so proti mastnemu plačilu pomagali mnogim, da so se nezakonito vtihotapili v Ameriko. Vlada Zedinjenih držav je sedaj zasledila 700 takih tujcev in jih brez obzira izgnala. Vsi izgnanci so vrženi v največje trpljenje in bedo. — Vedno svarimo, bodite previdni in ne nasedajte goljufivim agentom, ki vas spravljajo v nesrečo.
Samomor v Kranjski gori. -r Pred kratkim je prišel na dopust orožnik Franc Zupan. Dan pred usodnim dogodkom je bil še vesel, v petek, dne 10. julija ponoči pa se je v svoji sobi ustrelil in bil takoj mrtev. Kaj je nesrečneža pognalo v smrt, še ni znano.
Neurje. Mariborska okolica trpi letos močno od neurja. Že v dveh okrajih je napravila toča mnogo škode v preteklem mesecu, pred par dnevi pa je obiskala med silnim nalivom okolico Sv. Petra in Kamnice, kjer je tudi zelo škodovala našim poljem.
Potres v Brežicah. V noči od 16. na 17. t. m. so v Brežicah čutili več potresnih sunkov, ki so trajali 2 do 3 sekunde'. Manjši sunki so se ponavljali
nič hudega, dasiravno je strela šviga-I la po prostoru in končno udarila v tla i od betona, a od tam pri vratih zopet | ven.
j Požar. V Rožičkem vrhu pri Radencih je izbruhnil ogenj pri posestniku Martinu Slugi. Požar se je hitro razširil na viničarijo posestnika Jožefa Mi-ra. Če ne bi prihiteli v odločilnem trenutku marljivi gasilci iz Hrastja-Mote, bi se požar prav gotovo razširil še na j sosednja poslopja. Tako se je posrečilo ogenj omejiti, oba posestnika	— &«^i/uaisfce puireusone. i imata občutno škodo, a zavarovana sta Krivično pa je, da se ravno kmetij-; bila le za malenkostne vsote. j skim pridelkom prvo znižajo cene. 1 Smrtna obsodba. Vojaško divizijsko ; vs? druge pa ostanejo ali se še zvi-sodišče v Zagrebu je obsodilo orožni- , N?- Kakor n. pr. zvišanje carinske ka Stamenkoviča na smrt in orožnika ' tarife bo najbrže blagodejno vplivalo,
Mi imamo blaga veliko in prvovrstnega, treba je le uredbe trga; po eni strani prave odbire blaga in pravilnega pakovanja, po drugi pa uredbe vlade in oblastev za odpravo carinskih in prometnih ovir ter sklepanja temu primernih trgovskih pogodb. V tem se je treba zganiti, drugače pri polni skledi blaga vsi skup gospodarsko poginemo. Ivan Mrmolja. * * *
»JUTRO« IN CENE KMETIJSKIH PRIDELKOV.
(Dopis s kmetov.)
Prva skrb meščanstva je, da se znižajo cene kmetskim pridelkom. »Jutro« prinaša v svoji 148. številki članek, v katerem poživlja mestno tržno nadzorstvo in ljubljanske gospodinje, da se naj predvsem znatno znižajo cene kmetijskim pridelkom. Razlog za to je seveda porast dinarja (ali da bi se mestna gospoda na lep način preživljala).
Razsodnost človeka kojega koli sloja da vsakomur pametno misel in ni-kdo nima nič proti temu, da se znižajo cene in urede enakomerno za vse živ-ljenske in gospodarske potrebščine.
Radičeviča na 20 let težke ječe. — 24 aprila lanskega leta sta prišla oba obsojenca v pijanem stanju na dvorišče seljaka Dragotina Fajnika v Hrženiku ter tam razgrajala. Prišlo je do prepira, v katerem je Radičevič smrtno obstrelil vaškega župana, ki je podlegel rani, Stamenkovič pa je ustrelil orožniškega narednika Jeleniča.
Samomor na smrt obsojenega. V Li-beku V Nemčiji bi se imela izvršiti smrtna kazen na morilcu Tidemanu. Ko so pazniki zjutraj odprli celico, da ga odvedejo na morišče, je kaznjenec skočil iz celice na stopnice in gori v i
toda ne na nas kmete, temveč na ve-leindustrijo in kapital, ker jim bo omogočeno dvigniti cene svojim izdelkom. Kje so gospodje, da bi našli pri dobrodelnem »Jutru« primerno mesto« in pisali članke za splošno izenačenje cen, tudi onih, katere so odvisno od tvornic in velekapitala? Kakor rečeno: nismo proti znižanju cen, odločno smo pa proti temu, da se mora ravno kmeta prvo'stisniti za vrat in njegovim pridelkom prvo in največ znižati ceno.
Najprvo navaja »Jutro« cene mesu; padle so 2—6 Din. Kmet pa gleda de-
vvnvv «u oivrj^ni^c iii gvii v i i----— ^	žilici pa gicua lic-
drugo nadstropje, kjer se skozi okno j bel° ^ se čudi, kdo ima dobiček od skočil na dvorišče in se ubil.	? narlania n^n ^ ^ -----,i„;------
Gospodarstvo,
MARIBORSKI SADNI IN ZELE-NJADNI TRG.
Maribor bi moral biti urejeno tržišče za sadje in zelenjavo. To je trg, ki bi odgovarjal potrebi preskrbe mesta in za izvoz na debelo.
Mestni magistrat urejuje mariborski trg samo iz vidika preskrbe prehrane lastnemu prebivalstvu. Ako pomislimo, da je Maribor prometno središče plodonosne okolice z bogatim zaledjem, mora mestna uprava imeti to v vidiku. Skrbeti mora za tržno uredbo, ki odgovarja tem potrebam okraja v povzdigo obče trgovine in s tem mesta samega. Do sedaj se samo gnjavi kmeta producenta, ki pripelje blago v mesto, kot nebogljeno paro, ki nima v mestu nikakega prava. Do 10. ure ne sme prodajati pridelkov na debelo, marveč deliti na kupčke ali
pa meriti na drobno. Sedaj so napravile mariborske tržne branjevke vlogo na magistrat, da bi kmetje ne smeli niti na drobno prodajati na trgu. Torej še večja kolobocija.
Maribor lahko povsem primerjamo mestu Gorica (sedaj v Italiji) kot izvoznemu mestu sadja, zelenjave in sočivja. Vse, kar ima Gorica, bi lahko imel in ima tudi Maribor. Gorica je bila in že zopet je živahno trgovsko izvozno mesto, Maribor pa je v tem oziru popolno mrtvilo.
Mariborski trg bi se moral tako, urediti kakor je v Gorici. Poleg tega, kjer se na drobno prodaja, bi moral biti trg v bližini kolodvora za prodajo na debelo. Trg na veliko se otvori zjutraj ob 5. ali 6. uri in traja navadno da 8. ali tudi do 10. ure. Na trgu na veliko si v jutranjih urah nakupijo
padanja cen, ker živino prodaja za eno tretjino nižje, to je 5—10 Din ceneje! Tako navaja nadalje »Jutro« vse ce-[ ne; koliko se imajo znižati. Vedno in ; največ da misliti »Jutrovcem« mlečna j cena. Ta jim je vedno previsoka. Po- ž s udarja se: Cena sena je znatno padla s in zato se mora takoj znižati cena mle-j ku. Tu se jasno kaže, da »Jutro« in mestno tržno nadzorstvo niti pojma nimata o kmetijstvu in da urejujejo cene na ljubljanskem trgu taki ljudje, katerim je obstanek in razvoj kmetijstva deveta briga. Če je padla cena senu, ali ima kmet kaj od tega? Delavca mora plačati po isti ceni in vse drugo je tudi obdržalo ceno ali ima še višjo (sol). Seno ima smešno ceno, toda stroški za pridelovanje sena niso manjši! Nadalje se vidi vsa bedarija ' »Jutrovih« gospodov .v tem, ker ne ve, da naši kmetje ne kupujejo sena za molzne krave, temveč se prodaja seno vedno za vprežno živino, največ v mesta. Cene močnim krmilom so pa še vedno visoke, a brez močnih krmil krava daje malo mleka!
Naj služi lep nasvet mestni gospodi, da se posluži nizke cene sena. Nabavite krmo, kupite kravo, hišni posestniki, sezidajte hlev ali ga vzemite v najem in takoj se bodo mestne družine lahko preživljale z mlekom napol zastonj. Kmalu bo vsakdo imel dovolj te dobrote in bo videl, kaka cena spada mleku!
Res, čuditi se je tem visoko učenim gospodom okoli »Jutra«, da se jim da tako lepo logično misliti. Dinar raste, cene raznim industrijskim izdelkom rastejo, zlasti monopolskim predmetom, davek pritiska zlasti kmeta na vseh koncih in krajih, poleg tega razne vremenske nezgode; vse žene kmeta v pogubo, kljub temu, da se vse tako »boljša«, se morajo kmetijski pridelki prvo potisniti s ceno nazaj. To je prva in glavna skrb teh gospodov in tej regulaciji cen se ima prvo posvetiti »Jutro«!
Nikogar pa ni, da bi se brigal in urejeval cene, pristojbine in plače raznim višjim uradnikom in doktorjem. Nič niso previsoke cene po raznih kavarnah, gledališčih, barih, veselicah in zabavah, nič ni škoda ogromnih milijonov za ves blesk in sijaj potratnega življenja v mestih, temveč le kilogram krompirja in liter mleka ima"ta previsoko ceno sedaj, ko kmetu samo raste brez stroškov, ker dinar tako raste! Nič ni škoda denarja,in ne omenja poročevalec »Jutra«, koliko stane steklenica šampanjca, razne buteljke in likerji, ko samo ena steklenica često stane isto ceno kot tedenska molža ene krave. To vse ni predrago, temveč le mleko, ko se da z enim ali dvema litroma nasititi cela družina.
Lepi časi so nastopili za kmeta in skoro mu bo zopet počela padati mana z neba, ko se mu odpira tako sijajna bodočnost, zlasti ko prevzema kmetski sin posestvo, ko plačuje visoke pristojbine in koleke, kar skupno znaša strašne vsote. Vseh teh in mnogo enakih dobrot je deležen kmet, zato je »Jutrovim« gospodom prva skrb, da ga potisnejo nazaj. Žalostno dejstvo je, da je med našim kmetskim ljudstvom 80% nezavednih, ki ne vedo, odkod jim pridejo vse te dobrote. Vedite, vi meščanski mogotci, da ste tudi vi tega krivi, ker že sto in sto let niste dali nižjemu ljudstvu istih pravic, kot mu po človeškem in naravnem zakonu pripadajo, temveč ste ga in ga še vedno tirate pred sabo kot ubogega sužnja.
Vseeno je, ali se ti gospodje borijo proti klerikalizmu ali za njega. Kadar je treba kmeta guliti, so vedno lepo složni.
Kmet, kdaj boš spregledal?! * * *
DIRKA V ŠT. JERNEJU NA DOLENJSKEM.
Ker je bilo vreme na Vidov dan in naslednji prazniik, to je 28. junija in 29. junija deževno, ter je bilo dirkališče vsled obilne vlage preveč razmočeno, se je konjska dirka po javljenem programu izvršila dne 5. julija 1925. Udeležba dirkačev zelo dobra. Vsi konkurenti so iz srezov Krško in Novo mesto. Rezultati sledeči: K dirki 3—41etnih konj prijavljeno 12 konj: tri darila, proga 1640 m. Dobili so: 1. Jože Kocjan, Zaboršt (Bučka) »Prama« 4.42. 2. Janez Bobič, G. Gradišče (Št. Jernej) »Zora«, 4.45. 3. Jože Škof, G. Stara vas (Orehovica) »Balkana«, 4.48. K dirki 51etnih in starejših konj prijavljeno 7 dirkačev. Proga 2520 m. 3 darila. Dobili so: 1. Alojz Pungerčič, Škocijan »Ričkac 6.5. 2. Ignac Fiirer, Šmalčja vas (Št. Jernej) >Gi-dran« 6.35. 3. Ivan Selak, Dobrova (Škocijan) »Furioso« 6.44. Dirke amerikanskih dirkačev sta se udeležila le dva konja. Vsled tega le eno darilo. Proga 2520 m. Zmagal g. Franc Ivane s Krškega s »Helios« v času 5.44 za dobro konjsko glavo pred konkurentom. Dvevprežne dirke so se udeležili 4 pari. Darila 3. Proga 2520 m. Dobili.: 1. Z lepo vožnjo daleč pred drugimi Ignac Fiirer iz Šmalč-je vasi (Št. Jernej) »Gidran« in »Pubi« v času 6.30. 2. Franc Martinčič, Drama (Št. Jernej) «Mrzuk« in »Črna« 7.13. 3. Franc Lu-zar, Groblje (Št. Jernej) »Furioso« in »Sirka« 7.10. Jahalne dirke so se udeležili 4 dirkači. 3 darila. Proga 2520 m. Dobili: 1. Jože Blažič iz Kamenvrha (Št. Peter) »Dora«, bivša vojaška že v četrtič prvo darilo. 2. Jože Strojin, Ostrog (Št. Jernej) »Nonius« bi pri malo več paznosti in vaje sigurno porazil zmagovalca. 3. Alojz Vidmar, Drama (Št. Jernej) »Mrzluk«. štetje časa se je vršilo na ruski način, to je z mesta, pa so vsled tega doseženi časi nekoliko večji, kakor 1924. Vendar ako se upošteva 90 m oddaljenosti postavišča od starta, rezultirajo izboljšanja pri vseh zmagovalcih. Društvo je razdelilo na nagradah 4125 Din. Vrhu tega je vezana s prvim darilom diploma, a s vsakim darilom pa tudi certifikat.
* * *
Vsem srenjam in soseskam radovljiškega okraja. Planinski odbor za radovljiški okraj je v seji 13. junija 1925 sklenil, da obdaruje v tem letu vse pridne in vestne pastirje, ki se odlikujejo v pastirski službi bodisi z dobro pašo, opravljanjem zboljševalnih del na planinah in dolinskih pašnikih, z izsekavanjem grmovja, pobiranja kamenja, sploh čiščenja paši škodljivega dračja. V to svrho ima podpisani odbor za to leto sledeče vsote na razpolago: I. za kranjskogorski sodni okraj 2300 Din; II. za radovljiški sodni okraj 4700 Din; skupaj 7000 Din. — Vsled tega se naproša naslovno nave-' dene, da priglasijo svoje pastirje, ki
Opr. št. E 422/25-1
Dražbeni oklic.
Vsled sklepa od 15. julija 1925 opr. št. E 422/25-1 na predlog kcnkurznega upravitelja dr. Luce Treo-ta, odvetnika v Kranju, pridejo
| dne 25., 27., 28. in 29. julija 1925, 1 vsakokrat dopoldne od 9. ure dalje v Kranju v obeh trgovinah Franceta Majdiča, po domače Puščavnika, na
osrednja gospodarska zadruga
Meljska ulica 12 (na dusrišču)
nudi svojim članom:
tobačni izvleček v sodčkih — galico žveplo — rafijo — cement — koruzo. — V zalogi ima ludi krajnike za ograje. — Preskrbuje ludi vse gospodarske in gospodinjske potrebščine.
dreto in vse vrste vrvar-ikih izdelkov ter v to
stroko spadajoče blago dobite v skladišču
,,Kl>NUPjtiilr s/ (.jubilant Gosposvetska S.
Otroške uiajce, kopalne hlače, nogavice v vseh barvah, uzor-časle flor in patent žepni robci, brisalke, kloF i v vseh barvah, piatno, i sifon, kravate, jedilno orodje, vilice, nože, žlice zajemalke, alpaka, aluminium in pocinkane, palice, nahrbtnike, sukance, parfume, razna mila. PotrebšcI-ne za šivilje, čev-| Ijarje. krojače in sedlarje. — Cepilne nože, škarje za trte, britve
najcenejše edinole prt
uiiiNiijfiiiiMuuR i^fsrsjm trgr.stev. S uiiiiiiniHiiHiiuni
sprejema hranilne vloge In vloge na tekočI račun ter jih obrestuje najugodnefe. Vezane vloge obrestuje po
dogovoru. — Podeljuje proti dobremu poroštvu osebne, trgovske in obrtne, posebno kratkoročne kredite.
Najcenejše strešno kritje ?
Zaščitni znok. S Skladlšie o IJekarnama I droguerljama
111 iiravno i« tvornice i Blavnoo skladiSta
MihRNJAlSC
Ijekarnllr
SISASi.
godeno in negodeno
kupuje v vraki množini =TERItKICA=
Hnton Šinkovec,S:
Grosuplje.
ječmen in rž
v vsaki množini kupuje po najvišjih cenah Ivrdka
IVAN PESTOTNIK IN DRUG, LJUBLJANA
Resljeva cesta štev. 3. — Telefon štev. 949.
Združene opekarne d. d.
Ljubljana. Miklošičeva cesta 13.
preje
VIDIC - KNEZ TOVARNE NA VIČU IN BRDU
nudijo v poljubni množini —- takoj dobavno — aajboljše preizkušene modele strešnikov z eno ali dvema zarezama kakor tudi bobrovcev (bi-ber) in »idno opeko. — Na željo »e pošlje takoj popis in ponudba I

(siva In c:reiai>
kakor ludi rudninski superfosfat vedno v zalogi pri
Agrarni biro
poleg Prešernovega spomenika ob vodi
Ljubljana
Teleton 9S3.
Tiska knjige, časopise, letake, poset-nice, razglednice, kuverte, brošure, račune, pravila, cenike, lepake, vse trgovske in uradne tiskovine v eni ali :-: več barvah. :-: LASTNA KKJiGOVEZNICR.
Šelenburgova ulica 7, I. nadstropje (v hiši Jadransko-Podunavske banke).
Strokovni nasveti, preskrbovanje vseh kmetijskih potrebščin, strojev, gnojil itd. najbolj in edino varno zajamčeno glede dobrote ter izvirnosti in brezpogojno ceneje kot kjerkoli (po tovarniških cenah), pomoč pri vnovčevanju kmetijskih proizvodov. — Posredovanje pri nakupu in prodaji zemljišč in pri iskanju posojil. Pouk v kmetijskih davčnih zadevah. Strokovnim vprašanjem je za odgovor priložiti 22 Din (8 lir), če kdo želi kaj kupiti potom Agrarnega biro-ja, priloži pismu za odgovor 2 dinarja.
Edino najboijii
Ak Fižol
vseh vrst,
MM gobe,
repno seme, kumno, mrav Ijinčna jajca in druge pridelke kupuje
SEVER & KOMP.,
LJUBLJANA.
Cene sporočimo na zahtevo.
E|uMJana
(blizu PreS«rnovega spomenika ob vodi)
¥ftjrečje vrtm&rako podjetje » Jugoslaviji
,V8T", Džamonja in drugo vi, družba as omej. zav., Maribor.
Majveiji likir rame vrstnih plemenitih sadnih dre-im (čepov) ▼ najplemenitejiih vrstah ia v račk eblikah. Plemenite vinske trte na amerikanskik »odlogih, kakor t«di eepe ia podloge istih. Seme selenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje v !«aeih in raino nkrasn« grmovje in drevje imsp>» Zahtevajte senike I eelo let«. Zahtevajte ceaikt.'
znamke tamiHgi, rmtm i si m^m
za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. Pouk v vezenju in krpanju brezplačen. Večletna garancija.	Delavnica na razpolago
osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani, r. z. z o. z.
DUNAJSKA CESTI STEtf 4 (tf LASTNI STAVBI)
Kapital in rezerve preko Din 19,000,000'—
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje
EKSPOZITURA: PREVALJE Brzojavke: Trgovska Telefoni: 139, 146, 458
MARiBGR, KAMNIK, NOVO MESTO, PTUJ, RAKEK, KOUiCE, SLOUEHJGRAliEC
Odgovorni nrednik: KILAN MRAVLJE.
Natisnila tiskarna »Merkur«, trg.-ind. d. d. v Ljubljani.