240. številka. Ljubljana, v petek 19. oktobra. XXVII. leto, 1894. SLOVENSKI MAROD. lakaja vsak dan iaimli nedelje in prazniko, ter velja po poiti prejeman aa nvstro-ogerake dežele »a vae leto 15 gld., aa pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., ta, jedea BaMP i gld, 40 kr. _ Za Ljubljano brea pošiljanja na dom za vae leto 18 gld., aa Četrt leta 3 gld. 80 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pobijanje na dom računa ae po 10 kr. na mesec, po 80 kr. aa četrt leta. — Za tuja dežele toliko več, kolikor poštnina anala. Za omaaila plačajo ae od cetlriatopne petit-vrate po 6 kr., ca ae oznanilo jtdenkrat tiska, po 6 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj ae izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Dredn istvo in npravniatvo ja na Kongreanem trga 6t. VA. Upravniitvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t. j. vse administrativne stvari. Bolni car. Bliza ae konec. Doslej ae je na vse mogoče načine prikrivalo svetu, da je bolezen ruakega carja neozdravljiva, da najmogočnejšemu vladarju aa svetu ni pomoći. Ruski liati so morali molčati, oficijelno glasilo ruske vlade je le dvakrat ali trikrat priobčilo pomirjevalne zdravniške bulletine, kar pa se je pisalo v inozemskih listih, se je vae prerekalo in dosledno dementovalo. Bolezen pa se je v tem čedalje nevarnejše razvijala in sedaj se tudi uradoma priznava, da zoper hiranje ruskega carja ni leka, da ee bliža katastrof*. Nameravano potovanje na otok Krf ae je moralo odpovedati, ker je car preslab za tako dolgo potovanje, izginilo je vse upanje . .. Čudna je usoda ruskih vladarjev. V novejšem času sta samo carica Katarina II. in car Nikolaj umrla naravne smrti. Nikolajev sin, car osvoboditelj, je umrl kot žrtva nihilistov. Koliko je bilo poskusov usmrtiti sedanjega carja, o tem ne ve" svet nič gotovega. Najnevarsejli je bil gotovo nameravani atentat v Borki ju, in le valed nerodnosti kuharjevega pomagača ni bil razBtreljen tesarski vlak. Vsem Številnim atentatom je car srečno utekel, sedaj pa grozi buda bolezen pretrgati nit njegovega življenja in ga pahniti v rani grob. Njegova jaka natura ni v stanu, ubraniti ga smrti. Bl-ža se konec — ta je le Se vpraSanje časa. Ta tragična katastrofa je velikega pomena ne samo za Rusijo, ampak za vso Evropo. Ko je Aleksander 111. po umorjenem svojem očetu zasedel ruski prestol, imel se je odločiti za važen korak. Zvesti sotrudaik očeta njegovega general Loria Me-likov mu je predložil načrt ustave, sestavljen s privoljenjem prejSnjega carja. Aleksander III. je po dolgem premišljevanju in posvetovanju s svojim odgojiteljem Potčiouoscevom ta načrt zavrgel in Lo-risa Meli kova odslovil. Vaebina tega načrta ni točno znana; ve" se samo, da je Melikov predlsgal zakonu dajno zastopstvo po vzoru evropskih parlamentov. Tak parlament bi bil pri posebnih ruskih razmerah ali brez vsega upliva, ali pa bi ae bil prelevil v konvent. Car pa je tudi odklonil osnovanje provincijalnih eastopuv, ter akuSal obnoviti v primerno LISTEK. Lady Hilda. (Roman, anglo&ki apisala Ouida.) X. (DaUe) Solze bo jo zalile, glasba njegovega glasu naSla je glasan odmev v »jenem srcu. Ni imela dosti moči, da bi čakala na besede, za katere je vedela, da morajo sedaj slediti, ko ji je čvrsto objel roke in ko je čutila njegov pogled boječ se njemu gledati v lice. Vatane in pogleda v aolnce, ki je ravno jelo zahajati. — Sulnce zahaja io gine za hribi, — pozno je Ze. Prosim vas, ukažite ljudem, naj mi pripeljejo Salda. Tudi on je vstal, ni se upiral njenemu odhodu. — Na a vojo srečo prijahal sem tudi jaz semkaj, odvrne. Morate mi dovoliti, da vas spremim v Fiorenco, pota so jako slaba in lahko je zablod iti. Pripeljali ao Saida iz velike duhteče lesene staje in on jo molče vzdigne na konja; dal ji je popek duhtečega brezlistnega kalikantusa in dva tri stebelca od mirte, ki je Sele nedavno vzklila, kar modernizovani obliki avtokracijo, kakor je cvetela za časa carja Nikolaja. Ta avtokracija je imela očitno ruakonarodno lice in je bila zategadelj popularna. Car je skrbel za kolikor mogoče vestno upravo, za kulturni aa predek ruskega prebivalstva in aa njega gmotao blagostanje, vrh tega pa obračal vbo skrb na ohranitev miru. Ko je zasedel ruski prestol, se je o sjem pripovedovalo, da je sovražnik Nemčije in da bo pri prvi priliki začel vojsko zoper njo. Prijatelj Nemcev res ni bil in v tem popolno nasprotje svojega očeta. Za čssa Alaksandra II. je bil ruski dvor popolnoma nemSk in jedini carevič si hotel nikdar nemški govoriti. Kot car pa celo ni spregovoril nikdar nemSka besede. Sumil je, da se hoče Nemčiia polastiti pro vincij ob Baltiškem morju in zato ni nikdar verjel nemškim obljubam. Vee vsiljevanje nemškega prijateljstva je hladno odklanjal in le gospodarski interesi ruskega naroda so ga napotili, da je aklenil nemško rusko trgovinsko pogodbo. Razmerje mej njim in Nemčijo je najbolje karakterizoval tisti duhoviti angleSki diplomat, ki je rekel, da je ruaki car podoben možu, katerega se je oklenilo kako dekle in ki prenaSa njene ljubesnivoati z Žaljivo malomarnostjo, nikakor pa ne misli udati se jim. Car Aleksander je tudi v ohranitev evrop sksga miru storil drug velevažen korak, približal se je Franciji. Dasi legitimist v pravem zmislu te besede, se je vender združil s francosko republiko, na odpor zoper agresivne tendence trozveze. Tako je bil car Aleksander v vaakem oziru samosvoj mož. Izneveril se je vsem trsdicijam, po dedovanim po svojih prednikih in stoječ na rusko-narodni podlagi preobrazil svojo državo ter jej pridobil največji upliv ne samo v Evropi, ampak tudi v Aziji. Kdo ve, kaj bi bil Se storil, da ga ai zatekla bolezen, zoper katero ni pomoči. Evropa obrača svoje poglede sa njegovega Bina, na bodočega vladarja mogočne ruske države iu zvedavo se vpraSuje: kakšen bo? Govori se o njem, da je toleranten v verskih stvareh, manj naroden, kakor njegov oče in naklonjen zvezi z Nemčijo. Zatrjuje se, da bi pri svojem nastopu odslovil PotČdonosceva, predstavitelja sedanjega političnega vse je pripela na prsa; bilo je Že malone temno, a on je dobro videl solze v njenih očeh, ki jih ni mogla zadrževati. Vsi trije so se zdaj spustili v dolino ia dospeli v mesto, ko se je bila že popolnoma aoč storila; jahali so prav hitro ia mejpotoma izpregovorila sta della Rocca ia Hdda jedva nekoliko besed. Ko jo je pred njenim hotelom v tmini na pol razsvetljene ulice vzdignil s konja, držal jo je hipno v naročji, tako da je čutiti mogla, kako mu srce burno bije. — A rivederci, Šepnil ji je. Osa se molče poslovi od njega. — Vi tukaj, vojvoda? zasliSi se hkrati glas madame Mila, ko je neka kočija s žolto-zlatimi livrejami io vsa okičena s kamelijami z velikim ropotom se ustavila pred vratmi hotela. — Vi tukaj, ducca ? Jako mi je to drago, imam vam nekaj povedati. Korzo je bil straSansko pust in dolgočasen. GHej, tudi Said je tu. Ste li s Hildo nekam odjahati? — Jaz sem, gospa, vašo sestričino le slučajno Brečal, zablodila je bila namreč, kar se kaj lahko zgodi mej naSimi hribi. — Sreča je vender, da ste jo morali srečati sistema, in s pomočjo svojega strica začel Rusijo reformovati po vzgledu zapadne Evrope. Koliko je na tem resnice, kdo bi to mogel uganiti? Vsekako pa je domnevati, da se bodo razmere premenile. Z Aleksandrom III. izgubi Rusija vladarja, ki se ni klanjal modernim evropskim načelom, ampak skuSal urediti Rusijo na oenovi samostalne rusko-narodne kulture. Takega vladarja ni imela Rusija pred njim; vsi njegovi predniki so presajali zapadno kulturo na ruska tla, zanjo neprimerna, Sele on, ki sedaj umira na obalih Črnega morja, je bil in ostane v zgodovini prvi ruski car. Politični razgled m •> t ran Je dežele. V Ljubljani, 19. oktobra. Celjsko vprašanje* Slovenci imajo torej tudi mej Poljaki Se nekaj prijateljev. To se je pokazalo v včerajšnji seji poljskega kluba. Poslanec Ko py cz i os ki je predlagal: 1.) Načelstvo poljskega kluba naj vpraša načelstvo kluba .združene nemSke levice", kateri klub je jednakovreden član koalicije, ali je res, da kani klub glasovati zo per postavko 150Ogld. za Celjsko gimnazijo, katera poBtavka se nahaja v vladnem proračunu. 2 ) V slučaji, da načelstvo nemške levice to potrdi, naj se načelstvo poljskega kluba dogovori s Hohen-w a r t o v i m klubom in a klubom Mladočebov in naj ž njima skupno glasuje za to postavko, odkloni pa vse postavke, tičoče se dotacije nemSkih gimnazij v jezikovno me S a ni h okrajih. 3.) Ministroma dru. Madey-skemu in dru. Plenerju nuj se izreče zahvala, da sta v zmislu principa o narodni ravnopravnosti popravila napako prejSnjega ministerstva in vsa) deloma ustregla zahtevam Slovencev na Spodnjem Štajerskem. — Načelnik poljskega kluba je izjavil, da se bode posvetovanje o tem predlogu vršilo kadar bode klub razpravljal o dotični postavki državnega proračuna. Pa — čudo golemo! — telo madjarBki „Pešte r Lloyd" se je potegnil za našo zahtevo. VpraSanje o Blovenski gimnaziji v Celju se mu zdi komično malenkostno, a Se bolj malenkostni so tisti, ki glasovanje za tak zavod imenujejo izdajstvo nemškega naroda. V kulturnih drisvah je za ustanovitev učnega zavoda v prvi vrsti merodajna pedagogična potreba; če je kje dovolj učencev, je napraviti tak zavod tam, kamor vodijo komunika- ravuo vi, odvrne madame Mila z zlobnim nasmehom. Če bode tega Saida še nadalje jahala, Bi bode nekega dne vrat zlomila; — mogoče da vas ubugs, Če ji poveste, naj več ne jaha tega konja. Ah, da, kaj sem vam hotela reči — ah, jaz potrebujem jako lepo ložo za Veglione-večer, vi ste tudi v ravnateljstvu opere, kajneda? — Da, gospa. — Jaz sem mislila. Še imam dober spomin, dosti dober za ono pristojno večerno mizo in za Mauricea, ki je okolo nje in da pridete jutri k meni na obed, hočete li? Nina in Olga in navadni gostje. Glej no, kako so ti konji nemirni. To je kaj lepo, da ste baš vi morali srečati našo drago Hildo, ko je zašla s poti. Z Bogom I — ali naravno je, da bodete nocoj pri RubleBkovih, kajneda? Meni bi bilo ljubše, da ni hostuiniranega plesa. Jaz sem nocoj Aogličanka, na meni je vse polno angleških zastavic, na vrhu glave bodem imela brod z razpetimi j'*dri. Uverjam vas, da je sila težavno, biti velevlast na morji; kako bom neki plesala s tem brodom.-- Della Rocca odhaja dalje, ko je v vratih hotela izginila suknja madame Mile, okičena s zlatimi peresi fazana, ki io v plinovi luči blifičali. ci je. Smešno pa je, če trde nacijonalci, da bo nekateri spodnjegimnaziici nevarni Nemcem v Gelji in na celem Spodnjem Štajerskem, ter da bi je kot višjegimnazijci mogli uničiti. To bi bilo interesantno in novo; doslej ne je na srednjih šolah komaj zmagovala učna tvarina, na Spodnjem Štajerskem pa zamore j o slovenski dečki premagati narodno kulturo mogočnega naroda. In tako svedočilo narodne onemoglosti izrekajo nemški možje javno ... Ali so koalirane stranke obBojeae k stagnaciji, h kulturel-nemu in političnemu marazmu in ali se z razvojem in zadoščevanjem opravičenih zahtev res moti posest? Če je tako, potem Avstrija sploh ne more obstati. Volilna reforma. Državni zbor se je v današnji svoji seji bavil k volilno reformo. V prvi seji je namreč poslanec Pernerstorfer stavil nujni predlog gledo volilne reforme in utemeljevanje nujnosti se je postavilo na dnevni red današnje seje. Najbrž bo ministerski predsednik knez Windischgraetz v posebni izjavi formuloval vladno stališče. Sicer pa se nujnost Per-nerstorferjevega predloga gotovo ne vzprejme. Poljski in Uohenwartov klub sta že sklenila odkloniti nujnost in levičarji jim brez dvoma pritegnejo, sej so najbolj interesovani na tem, da se reforma ne doseže. V nanje države. Bolezen rtiskega carja. Sedaj se že oficijelno potrjuje, da je ruski car na smrt bolan in da mu ni več pomoči, postal je neki tako Blab, da je potovanje na Krf nemogoče. Če že oficijelna poročila razširjajo take vesti, potem ni več dvomiti, da je potrkala na vrata carske palače — smrt. Ctr ve menda sam, kako je ž njim, zato h.' delajo priprave, da se prestolonaslednik čim prej poroči. Vsa rodovina nadvojvode bessenBkega je s princezinjo Aliks, prestolonaslednikovo nevesto odpotovala v Psterburg. Združenje iztočnih cerkev s katoliško. Carigrajski patrijarh je v*ern pravos'avnim metropolitom naznanil, da je ekumeoejska sinoda odklonila papeža Leva na zjedmjenje pravoslavne cerkve s katoliško naoašaiočo se encikliko »Prav elarrrj gratulationig" ter Mytimskemu metropolitu Niktforju Glykasu naročila, naj sestavi dotični sp s. Nemčija. Nemško vojno mioisterstvo je odredilo, da se poljski novaki ne bodo več uvrščali v poljske polke, ampak razdelili mej razne nemške polke. To pa glede važnosti ni v nikaki primeri z veBtjo, da je mej kuncelariem Capriviiem in pruskim miaisterskim predsednikom Eulenburgom zaradi Poljakov in zaradi boja zoper socijalista nastal tako oster konti kt, da se pričakuie, da odstopi Ciprivi, tembolj, ker tudi cesar Ž n|im ne sogloš*. Tud druge homatije v Nemčiji so baje cesarja uverile, da je treba delati na novo konstelacijo v parlamentu. Volitve v Belgiji. Najnovejše vesti iz Bruselja javljajo, da so se socijalisti purazuuueli s progresisti in da bodo glasovali za kandidate progresistov, k« so obljubili, glasovati za splošno in jednako volilno pravico. S tem je zagotovljena zmaga jedoajstih progresistov v Bruaelju. Glavno mesto pa voli osemnajst poslancev in progresovci so skupno z liberalci postavili kandidate. Ker liberalci, kateri imaio sedem kandidatov, nečejo socijalistom obljubiti, da bodo glasovali za splošno volilno pravico, jih socijalisti tudi ne bodo podpirali. Sploh so liberalci odklonili vsako zvezo s klerikalci in socijalisti in bodo vsled tega izginili iz parlamenta. V Bruaelju se mudi eedaj vodja francoskih socijaliatov Jules Guesde. Prišel je tja, da čestita socijalistom na njih uspehu in se ž njimi dogovori o osnovi mejnarodoe socijalistične parlamentarne skupine, tako da bi socijalisti ob jedneca On pride domov, kjer ga je čakala samotna večerja, katere se pa niti dotaknil ni in komaj da se je ozrl na svojega psa, ki je skakal okolu njega. Dolgo je tako zamišljen sedel v isti sobi, v kateri je pred štirimi meseci razmišljevnl o svetih St. L->ui-sovih in prišel do sklepa, da je ta žena, pri vsi svoji lepoti, venderle prevzetna, nepristopna, nedo-umno mišičava in v vsem vsa drugačne nravi, kakor pa on. A sedaj je bil vanjo strastno zaljublien; vedel je, da je tudi on nanjo napravil globok vtisek; mislil je, da mu je treba samo še prašati, da jo dobi — a vzlic temu je še vedno omahoval. To je bila zanj ženitev nad ženitvami; on jo je ukrotil in to z uspehom, ki je po vsi pravici mogel opojiti njegovo samoljubje, dasi je bil manj Bamoljuben in domišljav, nego drugi ljudje; zanašal se je popolnoma na njen značaj, ker je mislil, da je v njem neka neznana globoka plemenita črta in pritajena čuvstva, ki še počivajo in jih treba vzbuditi; njenih kapric, njene nestanovitnosti, vihravoati, njenega ponosa in prezira se ni najmanje ni plašil; bil je prepričan, da bode vse to nadomestil z drugimi blažjimi čuvstvi. A vender je obotavljal in bil neodločen; obotavljal se je, prevzeti vlado sad cesarstvom, katero je osvojil. v raznih državah nasvetovali te iste reforme. Taka akcijska jedinost bi kmalu prouzročila mejnarodno revolucijo. K tej skupini bi pripadalo trideset belgijskih, dvanajst italijanskih, petdeset francoskih, štirideset nemških, ter nekaj danskih, špaask h in sngleškib poslancev. Ta Guesdeova izjava osvetljuje, zakaj se je belgijski kralj tako močno ustrašil izida volitev v parlament, in zakaj se klerikalna stranka ne plaši nečuvenih falsifikovanj pri volitvah le da pomore svojim kandidatom k zmagi. Lepe razmere v Španski. Javna korupcija na Španskem je tolika, kakor v Italiji. Te dni je bilo sodišče primorano zapreti celo vrsto visokih drž uradnikov in jednega aktivnega ministra, ker so na debelo poneverjali državne denarje. Ali se je potem čuditi, če preti vedno ban-kerot? Domače stvari. — (Volitev deželnega poslanca na Notranjskem.) Po izdaji včerajšnjega našega lista smo dobili iz Cerknice še peti telegram, da je naša stranka prav za prav sijajno zmagala, ker je za svoje volilne može dobila 117 glasov, nasprotna pa samo 54. Izida te volitve so se tukajšnji narodni krogi tembolj razveselili, ker je bilo znano, kako je Cerkniška duhovščina vse moči celih štirinajst dnij napenjala, da bi volilce spravila na svojo stran v korist „Slovenčevemu" kandidatu. Ali veljaki Cerkniške občine tudi niso počivali in imajo danes v sijajni zmagi plačilo za svoje požrtovalno delovanje, s kateri m so tudi dali odgovor na verolomnost nasprotne stranke pri lanski volitvi. — G. J. P o d b o j, župnik v Planini, nam danes v posebnem pismu „svečano in lojalno naznanja, da niti lani niti letos ni mislil kandidirati za deželnozborski mandut v kmetskih občinah na Notranjskem, ker zaradi nestalnega zdravja ni sposoben za to častno in važno mesto." Mi to tudi lojalno na znanje jemljemo, pristavljamo pa, da mi v dotični notici tudi trdili nismo, češ, g. Podboj kandiduje, ampak smo le beležili, kar se nam je z volilnega bojišča poročalo, da namreč nasprotna nam stranka agituje tu z imenom g. Modica, tam z imenom g. Podboja, katerega bi najrajši imela pravim kandidatom. Torej dobro — g. Župnik Planinski ne kandiduje. Včerajšnji .Slovenec" pa poroča, da ga je g. Modic pooblastil .zdaj" ob aviti, da on kaadiduje. Iz tega le sledi, dt si je g. Modic v zadnjem trenutku zopet premislil; on naj le zdaj sam obračuni s tistimi priČHmi, katerim je govoril, da ne mara biti zopet kandidat, kar smo mi poročali. In še jedno. Včerajšnji »Slovenec8 nam priporoča, naj bi mi povedali svojim čitateljem, „kako surovo so se vedli nekateri volilci na voiišči v Planini". Ker kolega ne pove), čigavi so bili ti volilci, njegove ali naše stranke, nimamo mi nobenega povoda, dajati lekcije o „vedenji", tem manj, ker nam o .surovem" vedenji ničesar znanega ni. Ali pa „Slovenec" misli, da morajo naši možje roke križem držati in usta svoja pripirati, če njegovi agitatorji prestopajo meje vsega, kar je dopustno ? — (Slovensko gledališče) je včeraj zopet imelo lep večer. Fraucoska spevoigra „Mam'zell Nitouche", zanimiva v dejanji, polna važnih melodij in pikantnih prizorov, zabavala je občinstvo, ki se je sešlo skoro v polnem številu. Ploskanja ni bilo S kakšno drugo žensko, kateri nasproti je bil ravnodušen, za katero ni prav nič čutil, mogel bi se odločiti stopiti v zakon, ki ga predpisujejo razlogi pameti in obziri, tako hladno in mirno kakor vsak drug človek, a s to Ženo — za kaj tacega mu je nedostajalo moči. Srce mu je bi o burno in burneje spominjajo se, kako jo je držal v naročji, kako je nje ponosno oko sijalo samo zaradi njega z vso blagost jo! — Še nikoli ni tako bridko čutil in preklinjal svoje siromaštvo kakor ta čas, ko se mu je zazdeto, da ga je sreča obsula z vso svojo milostjo. D(isi jo je strastno ljubil, vender je malone obžaloval, — da njenega lici nikdar videl ni. Pa naposled, dasi plemenita, bila je tudi ohola in preje ali kasneje moral bi on čutiti, da je zlato žezlo njeno, ne pa njegovo. Njegovi naravi, dobro« dušni sicer toda napolnjeni povsem ponosom pra-dedov in fevdalnega plematva, se je tak položaj zdel neznosen. Tako je sedel in se uglobil v misli, dokler ni svetiljka začela ugašati in veter se javljati; šipe starih, velikih oken, obrobljene svincem, so se tresle. (Dalje prih.) )f tijrt «1. ne konca ne kraja. Največ ga je dobila in tudi zaslužila sama Nitouche, gospica P o I a k o v a , katera nas je v vsakem dejanji zamikala s svojo igro, še bolj pa s svojim nenavadnim, ljubkim petjem. Obširnejše poročilo o vsej predstavi moramo, zaradi pretesnega prostora danes, odložiti za jutranji .listek". Le toliko še rečemo, da bode Mam'zell Nitouche ostala biser našega repertoarja. J a t r i se bode sopet predstavljala. Svetovali bi le, da se „predstojnice zavoda" za bodoče menj dvomljivo, Nitouche pa v drugem dejanji bolj določno oblečejo: če se to zgodi, tedaj bode včerajšnja zaslužena velika hvala gotovo brezpogojna! — (Osobne vesti.) Notar gospod Fran Dubrovic v Podgradu je te dni prisegel in dobil dovoljenje izvrševati notaratvo. — (Italijanska odločnost.) Neustrašna odločnost, s katero branijo Italijani svoio dasi krivično posest, mora imponirati vsakemu. V Piranu je okrajni sodnik prosil, naj bi kateri mestnih slug, seveda proti plačilu, snel dosedanjo samoitalijansko tablo raz sodnega poslopja in jo nadomestil z dvojezično, a nobeden ni hotel tega storiti. Poklical je potem ključarje, drugega za drugim, a nobeden ni hotel prevzeti dela. Tablo je moral sneti sodni sluga, a lestve mu ni hotel nihče posoditi. Naposled jo je dobil v samostanu m i n o r i t o v , ko pa so ti izvedeli, čemu jo rabi, poslali so hitro ponjo, na srečo je bil v tem Bluga že svoje delo zvršil. Prebivalstvo je ves čas demonstrovalo. — Demonstracijo proti dvojezičnim napisom pri sodiščih bo uprizorili tudi v Kopru Ni bilo dosti, da je v seji mestnega zastopa župan Cubol protestoval proti napravi dvojezičnih napisov pri Koprskem sodišči in se je vzprejel predlog dr. Bellia, naj se predloži spomenica, ki zahtevs, da višje deželno BodišČe prekliče svojo naredbo. D.-mooetraciia se je prenesla tudi na ulico. Trg je bil razsvetljen z bengaličnimi ognji in trgovci so zaprli svoje prodajalnice v znak demonstracije. Isti trgovci pa gotovo ne zapirajo svojih prodajalnic, ko jim toliko sovraženi Slovenci dooašajo lepe novce. Saj pride tudi Koprskim trgovcem plačilni dan, kakor je prišel drugim in jih morda mine volja zapirati prodajalnice, ker jih ne bodo imeli komu zapirati. — (Vsi so jednaki.) Tako piše popolnoma opravičeuo .Edinost" konstatujoČ, da je katoliško-kooservativni list „11 Popolo" isto tako v narodnem oziru Slovencem sovražen, kakor vsi drugi Italijani. Saj se je vender glavni urednik tega lista izrazil, ko se je začela graditi šesta župna cerkev v Ricolu, da bi se to moralo preprečiti, ker si Slovenci hote tam sezidati ognjišče panslavizma. Potem se ni čuditi, da se je „11 Popolo" izjavil proti dvojezičnim napisom pri sodiščih. Glede mržnje do slovanskega jezika pač konservativci niso nič boljši nego iredentovci. — (Prvi „j o u r-f i xe*) zimske dobe, ki ga je priredil predvčerajšnjim zvečer „Sokol" Ljubljanski pri Ferliocu, je bil dobro obiskan in zabava jo bila prav živahna. Razpravljalo bo je o rasnih društvenih stvareh. Maškarada se bode morala prirediti zopet na pustno nedeljo, ker je streliska dvorana za pustni torek že oddana. Vzprejel se je kot vodilna ideja predlog, da se priredi maškarada kot japonsko kitajska vojska in da se sibirska železnica vplete v to podobo. Zt zabavni del je skrbelo vrlo pevsko društvo .Slavec". Pod vodstvom g. posl. Stegna rja, kateremu je nazdravil podstarosta dr. Kušar, so peli „Stavci" več novih zborov, ki so bili navdušeno vzprejeti. V prijetni mejsebojni zabavi so ostali Sokoli in Slavci skupaj do pozne ure. — (Koncert gospice Bronislswe W o 1 s k e , ) koncertne pevke iz Beča, ki bode v nedeljo dne 21. t. m. v redutni dvorani, pri katerem iz prijaznosti sodelujeta gg. K. Jeraj in K. II. ffueiBter , ima nastopni vzpored: I. oddelek: 1. a) Paderewjki: .Chfjpca mi zabrali"; besede £ ly eve, poljsko b) Nedusl: .Njega ni"; besede Gregorčičeve, slovensko c) Czajkowski: „Deri li caryt"; besede Apucbtinove, rusko, poje gospica Wolska. 2. Wieniawski: „Souvenir de Moscou" ; igra na gosli gospod Jeraj. 3. a) „Dumka"; maloruaka narodna pesem b) .Slovaške narodne pesmi" c) Zaje: „Domovini i ljubavi" ; besede Okrugić eve, hrvatsko, poje gospica Wolska. II. oddelek: 4. a) Skalick^: „Mo» dlitba"; besede Vrchl*ckyjeve, češko b) .Slanca"; srbska narodna pesem, e) Gerbič: .Pri zibeli"; besede skladateljeve, slovensko, poje gospica Wolska. ■V Dalje v prilogi. Priloga .,gfovcB8kčiTft Narodu" it 240, dnć 19. oktobra 1894. 5. Thomson Ceiar: a) .Skandinavska ukolebavka" ; b) „Passacaglia" po Handelu, igra na gosli g. Jeraj. G. a) .Tri godini* ; bolgarska narodna pesem, h) Chopin: .Mazurka"; besede Kanijeve, poljsko c) J raaek: BAch Haničko"; besede Celakovakv-jave, češko d) Ger-bić: .Želel bi" ; besede dr. Gr. Krek-ove, slovensko poje gospica Wolska. — Zadetek ob polu osmih zvečer. Vstopnina: Otele I, II. in III. vrste 1 gl. 50 kr., sedeži IV., V., VI. in VII. vrste 1 gold., drugi sedeži v dvorani in na galeriji 70 kr., vstopnina v dvorano in na galerijo 40 kr., dijaški listi 20 kr. Listki se dobivajo v trafiki pri g. Šešarku v Šelenburgovih ulicah, v dan koncerta pa pri blagajnici, katera se bode odprla ob 7. uri zvečer. — (.Slovensko planinsko društvo') napravi, kakor je že objavilo, v nedeljo dne 21. t. m. društveni izlet na Kurešček (831 m). Izlet vrši se le pri lepem vremenu po sledečem vzporedu. Izletniki zbero se v nedeljo zjutraj do Vi? ure Dft 8v. Jakoba trgu, od koder se točno ob Vi7> ari z vozovi odpeljejo. Vožnja tja in nazaj stane prilično 50 kr. za osebo. Ob ,/a8. uri pr.hod na Ig ter takoj odhod ped na Kurešček po zložni vožui cesti. Prihod na Kurešček ob Vi H. uri. Sr. maša ob 11. uri. Po maši ogled okolice in razgleda. Skupno kosilo ob 12. uri v župnijskih prostorih. Ob 2. uri odhod is hriba po drugem potu in prihod na Ig ob V« 5. uri. Tam ogled kraja in okrepčan j o. Ob 6. uri odhod po vozeh v Ljubljano, kamor se dospe* ob 7. uri. Ako bode vreme ugodno, bode ta izlet zanimljiv, ker je razgled s Kureščka krasen, pot jako zložen, troški jako mali in je prilika dana, da si Ljubljančani ogledajo kraj, kateri jim je večinoma še neznan Kdor hoče ves dan prebiti na svežem zraku in nekaj veselih ur v družbi planincev prebiti, pridruži te naj. — (Zabavišča in otroški vrti.) Z ozi-rom na naš I;stek .J^zičaraki drob'Ž" piše nam gospod Miloš K a m u šii i c, družb. vod. otr. zabav. V Trstu: Mej zabaviščem in otroškim vrtom ni posebne razlike. Prve imenuje Nemec »Kioderbe wahr-anaialten", a druge .Kindergarten*. Lahi je zovejo »asili, giardini infantili", Francozi ssalles d'aeyle*, Angleži . lufanta choola". Zabavišče vzprejema otroke Že pri vstopu v tretje leto, a otroški vrt vahteva vstop v četrto leto starosti. Zabavišče bi bilo bolj varovalaicA kot vzgojevalnica gojencev Otroški vrt vigojuie pa že sistematično po Froe-beljevih navodilih. Potem bi bilo zabavišče nižia, a otroški vrt višja stopinja t* h zavodov. Gospod minister za uk in bogačastje določuje v svojem od loku z dne 22. juaija 1872., št. 4711 v § 1. sa otroške vrte in v § 26. za zabavišča smoter in vredbo teh zavodov, ki je obema skoro povsem jednak. Na družbenih zavodih sv. C r la in Metoda sta oba združena, ker se sprejemajo v oje toliko gojenci tretjega, kakor oni četrtega leta; prvi so pridruženi nižjemu, a drugi višjemu oddelku; pouk se deli po predpisih Froebeljevih — Kar se pa tiče imena, ugajalo bi nam tudi .zabavišče", le njih odgojiteljica ostani — vrtnarica- — — ■ (Pevsko društvo .Slavec") priredi v nedeljo 21. t. m. svoj diugi pevsko-zabavni večer v gostilni pri . IVrlpsu" v Slonovi h ulicah. Začetek ob 8. mri zvečer. Cenjeni podporniki in prijatelji društva se uljudno vabijo k mnogobrojni udeležbi. — (Skuflnje za jednoletno prosto-v olju o službovanje) Kakor poroča uradni list, se bodo vsled premesjenih določb § 65. brambov-sitega zakona ustanovile v področji koroega povelj-nifttva v Gradcu izpraševalne komisije za osposobljenost za jednoletno prostovoljno službovanje in aicer v Gradci z nemškim, v Ljubljani s slovenskim in v Trstu z italijanskim izpraš ovalnim jezikom po finali z dnem 1. novembra. — (Matica Hrvatska in Jeronimsko društvo.) Poverjeui&tvo obeh teh literarnih društev za Ljubljano je prevzel č. gosp. Ivan Vrhovnik, žaipnik Trnovski v Ljuhljaui. Njemu sem oddal dotičan listine, zato prosim čč. člane, naj se v bodoče zgksu;ejo pri tem gospodu. — Aston Ž logar, bivši poverjenik. — (Cvetje v jeseni,) kakor se je letos kazalo v mnogih krajih na drevesih, je znamenje, da bode obilo snega. Tako trd.jo vremenski proroki. Za sdaj so imeli deloma prav, ker smo imeli res nenavadno zgodaj prvi sneg. — (Tedenski is kaz o-zdravstvenem stanju mestne občine Ljubljanske) od 7. do 13 oktobra. Novorojencev je bilo 14 (= 22 88 %„), ■NtvcTojoaci umrlih 13 (—»l 9-76 »/„), mej njimi so umrli za vr&tcj 1, ta jetiko 3, za želodčnim katarom 1, vsled mrtvouda 3, vsled starostne oslabelosti 2, za različnimi boleznimi 2. Mej umrlimi so bili tujci 4 (=33%), iz zavodov 5 (=416«/«)- Za iuf kcijeznimi boleznimi so oboleli: za ošpicami 1, za t.fuzom 1, za grižo 1, za vratico 3. — (Efektna tombola.) Finančno mini-sterstvo je dovolilo gasilnemu društvu v Mokronogu, da sine prirediti tekom I. 1895. t taktno tombolo, katere Čisti dohodek je namenjen za napravo gasilnega orodja. — (T r t n o u ft) ao zasledili v Velikih Žabkah v Kriški županiji na Vipavskem io v renSki Županiji! — (Zdravstveno stanje) Za legarjem je v Pustoj ini bolnih še 6 osob, na Slapu pa 10. V Koežaku je 11 otrok budnih za škrlatico in vra tico, istotoliko za škrlat co v Idriji. V Starem trgu pri Ložu je zbolelo 9 oaob za legarjem v Planini I a 3 oh c bi'. — (Umrl je) v Središči na Spodnjem Štajerskem g. Matija Ko Te v ar v visoki starosti 84 let. Pokojni je bil brat že dnvno umrlega rodoljuba dr. Stefioa Kočevarja. N. v m. p. — (Furlanska železnica) ima tako neznaten promet, da vlaki mnogokrat drdrajo popolnoma prazni semtertja mej Trž čem (Monfalcone) in 0 rvinjanom. Pač bolj potrebna bi bila železnica po Vipa-ski dolini! — (Za vinotržce in krčma rje.) Iz Pazina se nam piše: Vinsku trgatev je v Istri dovršena. Bila je srednja gli de kolikosti, a boljša glede kakovosti. Grozdje je dosti lepo dozorelo, zato bo pa tudi vino dobro — posebno tam, kjer bo je p- z io trgalo. Ž dovski trgovci z Ogerskega so sicer precej grozdja pokupili po 8, 9 kr. kg., a vender je še mnogo belega vina na prodaj v Trvižu, v Kaščtrgi, pri Sv. Ivanu in pri Sv. Pavlu na pa'inskera poju, deloma tudi v Đermu, GrdoBelu, Lindaru in Graćiš''u C *na je od 12 do 16 kr., Črnina je cenejša. S ovenski trgovci se uljudno vabijo, da pridejo kupo-v»t k hrvatskemu kmetu. Italijanski trgovci v Pazinu kupujejo vsi od kmetov, mešaio po svoje in potem z dobrim dobičkom prodajajo. Vsi so brez iz.eine fanatični Iredento*ci, ki mrze Slovane; le takrat se jim laskajo, ko jim Slovenci prinese tisočake ali jih gredo sami pobirati mej Slovence n. pr. Ivan Ucich, Smilovich, Mezzar i. t. d. — Zato: Svoji k svoj m! Kupovalci vina, ki pridejo v Pazin, naj se obrnejo na trgovca-poštenjaka Antona B-srtoša v sredini mesta blizo velike cerkve ali Ant. Buriič na Boraju, ta dva jim bosta vse pojasnila. Opozarjamo jih pa, da se na dado premamiti od nadležnih itali janakih agentov na Pazinskem kolodvoru. Pri pis menih naročilih obračajo naj se Slovenci na sledeče hrvatske rodoljube: Ivan Načiuović Štefanov v Pa ziuu, Ivan Pucć, Fran Gojtan v Lindaru (pošta Pazin), Ivan Ivić v Gračišču (Gallignana) Ivan 1)- f»r v T njanu (Autignaoa); zadnji bo mogel postreči tudi z dobro črnino. — (Razpisani službi) Pri okrajnem sodišči v Ptuji, eventuvelno pri drugem okr. sodišču mesto kaneelista. Prošnje do dne 16. novembra pri predsedstvu okrožaega sodišča v Cilji. —■ Pri okr. sodišči v Kotu (Wioklero) eventuvelno pri drugem okr. sodišči mesto kaneelista, ki ima skušnjo za vodstvo zemljiške knjige. Prošnje do dne 14 novembra pri predsedstvu deželnega sodeča v Celovcu. i Slovenci ln Slovenke! ne z&blte dražbe sv. Cirila in Metoda! k -4. 1 Bazne vesti. ♦(Okrožno sodišče v Šibeniku.) Cesar je dovolil, da se ustanovi okrožuo sodišče v Šibeniku v Dalmaciji. * (Spomenik Chopinu.) V Železovi Wodi pri Vr-rfiavi se je te dni odkril spomenik, ki ga je postavilo tamošnje glasbeno društvo poljskemu skludateliu Chopinu. * (Prepeljanje kosti ruskih voja kov.) V Moskvi ae je sprožila misel, da se prepeljejo smrtni ostanki v Bolgarski pokopanih ruskih vojakov iz zadnje rusko*tuiške vojue v Sebastopolj. Pričela se bode v to svrho javna nabira in se je nadeaati, da car v to dovoli. Tudi Peterburški listi podpirajo odločno ta projekt. * (Samomor zaradi neugodne kritike.) V Mi;usu na Francoskem se je usmrtil z nožem igralec Daru, prva moč tamošnjega gledališča, ker je lokalni list ga ? kritiki hudo napadel. Daru, ki je že mnego Lt uspešno deloval na gledališkem odru, je ostavil pismo, v katerem pravi, da je že davno dvomil o svojem talentu. Knjitevnost. — „Prosvjeta" ima v št. 20. naslednjo vsebino: Osveta ljubavi. Pripovieda Ladislav Z Ladanjski — Oiner-beg i Aiša. Slike iz sarajevskoga života. Napisali Osman-Aziz. — Odgovor ua poslanicu dr. A. Tresić Pavičić*. Spjevao Mirza Savfet. — Miukn. Pripoviest iz ribarskoga života, piše Stjepko IJ i j (i — Klarica iz župnoga dvora. Seoska pripovijest. Češki napisao J. L Hrdina; preveo Stjepan Karlov. — Polje od mejdana. Spjevao Ferdo Juzbašić. — Voltaire i Fridrik Veliki. Po T. B. Macaulayu. Preveo V. Kriškovć — Karloviča dvori. Opis stare gradine. Napisao Ivan DevČić. — Što će suza . . . Spjevao H. Heine. Preveo Nikola Ostojić — Pad mletačke republike i ulaz Austrijanaca u Dalmaciju. Po opatu Pavlu Pisani-u. Napisao Ferdo Šišić. — Narodno kazalište. Karlo Drački. — Staro-krščansko groblje u Manastirinama. — Opis slika: Dubrovnik. — Spljet. — Šibenik. — Henryk Sien-kievricz. — L'Btak. — Bthač. — Zagonetka. — Slike: Pred pretorom. Slika Bakalc.w!cia. — Šibenik. — Dubrovnik. (Pogled sa sjevera). — Dubrovnik. (Pogled sa iztoka). — H nrik Sienkiewicz. Portret Kazimira Pochw^lskoga. — Spljet. — Južno pročelje Dioklecijanove palače u Spljetu. — Kotor. — Sta-rokrščansko groMje na Manastirinama. — Heicegovka. Bizo j SL^r3s:e. Dunaj 19. oktobra. Sinoči se je vršil ljudski shod, na kateri se je zbralo nad 5000 delavcev, pred zborovališčem pa jih je bilo tudi nad 1500. Na shodu so govorili posl. Pernerstorfer, dr. Adler in Bretschueider. Ker je vladni zastopnik Peni.rstorferju večkrat pre-strigel besedo, je nastala velikanska razburjenost. Vzprejela se je resolucija: Će bi drž. zbor odklonil nujnost Pernerstorfer-jevega predloga glede volilne pravice, je na to odgovoriti s splošnim štrajkom. Dunaj 19. oktobra. Po ljudskem shodu razvrstili so se udeležniki v dolgo vrsto in pre-pevaje delavsko pesem korakali proti Ringu. Pri Stubenthor mostu jih je hotela policija raz-poditi, kar pa se jej ni posrečilo. Pri palači nadvojvode Viljema je padel konj nekega redarja. Redarji, po pomoti misleč, da je bil redar napaden, so z orožjem naskočili demonstrujoče delavce. Mnogo delavcev je bilo ranjenih, nekateri nevarno. Pred parlamentom so redarji novic z orožjem poskusili razgnati delavce. Nastal je zopet boj. Redarji so mnogo demonstrantov aretovali, tudi poslanca Pernerstorferja, katerega je pa policijski komisar koj izpustil. Dunaj 19. oktobra. Ponoči so razgnani demonstrant je na raznih krajih uprizorili izgrede. Prišlo je do boja z redarji. Ranjenih je mnogo delavcev in redarjev. Dunaj 19. oktobra. Pri današnji seji poslanske zbornice so vse galerije prenapolnjene. Pod. Pernerstorfer je utemeljeval svoj nujni predlog glede volilne reforme. Popisal je nocojšnje boje mej delavci in redarji, z ostrimi besedami grajai postopanje policije in rekel: za prelito kri je odgovorna vlada. Mi-nisterski predsednik knez Wiudischgraetz je naznanil, da predloži vlada svoj načrt volilni reformi še tekom tega zasedanja, in izjavil, da bo vlada vse izgrede z največjo brezobzirnostjo uduševala. Minister Bacquehem je opravičeval postopanje policije pri nocojšnjih izgredih. Za Pernerstorfer jev predlog so govorili še poslanci dr. Brz o rad, grof Kounic in dr. Gessmann Zbornica je nujnost odklonila. Ob poltreli se je začela proračunska razprava. Peterburg 19. oktobra. Zdravniki so izjavili, da ne morejo carju pomoči. Zdravnik Merzejevvski je odpotoval v Livadijo. Carjev brat je carici naznanil, da je vsak čas pričakovati, da car umrje. Pariz 19. oktobra. Včeraj se je v vseh katoliških in protestantskih cerkvah in v židovskih sinagogah molilo za ruskega carja. Pri službi božji v katedrali je bil prisoten predsednik republike. Zahvala. Vsem onim mnogobrojnim vrlim Slovenkam in Slovencem sirom nase domovine, ki so se blagovolili tako prijazno spomniti petdesetletnice moje ter so mi ali osebno aH pismeno ali brzojavno podali toliko blagodejnih izrazov in dokazov svojega somisljenja in SOCUVStVOVanja, — izrekam tem potem /. gmjeritm srcem najtoplejšo in najiskrentšb zahvalo. Bog živi vse moje prijatelje! r3og /-ivi nas narod! |$dg čuvaj domovino! N a C, i- a d i š č i, l 7. oktobra 1804. Simon Gregorčič, ITova opereta.! Zadetek ob ,8. ari zveder. Stev. 10. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.^e. Predstavljali! bo jo na . Thčfttro do» Viiričtćs" v Parizu nad 800krat zaporedoma. V Hobol«, -Iim- 20. oktobra 189-1. Drugikrat: IVIam'zelle Nitouchc. Opereta v treh dejanjih. Spisala H. Moilhac in A. Millaud. Godbo zložil IterTC. Dirigent g. profesor Gerbie. Kežiaer g, Rudolf lnuniami. V tretjem dejanji nova dekoracija: dvorišče v vojašnici. Novo kostume sta po fignrinah BThtatro des Varietes" v Parita priredila gospa Widm«yer in gardeiobiur „Drum. druStva" g. J. Sturm. Začetek točno ob '/»8. uri, konec po 10. uri zvečer. Pri predstavi svira orkester slav. c. iti kr. pešpolka št. 117. Vstopnino glej na gledališkem listu. Prihodnja predstava bo v torek, dne 23. oktobra t. 1. Blagajna se odpre ob 7. ari sveder. *^»w^aias*-i „LJUBLJANSKI »toji sa vse leto 4 gld. GO kr.; 2a pol lete 2 g!d. 30 kr.; za četrt lota 1 gld. 15 kr. Tujci i 18. oktobra. PriMlonn: Grimm, VVeltiuann, Porges, Schlesainger, Goldhamer, Weiov, Drab, Lowy z Dunaja. — Reich iz Gradca. — Tausig iz Inomosta. — Luzutto, Colene i* Trsta. — Singer iz Budimpešte. — (J-.rbjic is Londona. — Globocnik iz Velikih Lašč. PriMallM: Klimpfinger, Schadek, Putzkailer z Dunaja. — Hchlossur it Budimpešte. — Puuliuitsch iz Gradca. — Egarser iz Celovca. Pri bavarnkim dvora : C rer, Dergant, Terpinz, Žerovnik iz Kamnika. Meteorologično poročilo. n <"';in opa- Stanje barometru v mm. Temperatura Ve t rovi Nebo Mo-krina s mm. 0 t' 7. Kjntraj 2. popoi. f>. '/.vef.er 735-4 *w. 133 3 mh. : 31* 8 mm. 14° C 9 0" C 7 S" C brezv. hI. zah. si. zah. megla ohl. dež. 17-IOm. dežja. Srednja temperatura fi-1", ia .r> 0° pod normaloiu. XDTjLna.j3ls:3. borza dne" 19 oktobra t. 1. Skupni državni dolg v notah . , Skupni državni dolg v srebru Avstrijska zlata rt nta . . . , Avstvijsku kronska renta 4",'0 . . Ogerska zlatu renta 4w/0 . . . Okenska kronska renta 4°/0 . . AvBtro-ogersko bančno delnico Kreditne delnice...... London vista........ Nemški drž. bankovci za 10o m;irk 20 mark......... 20 frankov....... , Italijanski bankovci..... C. kr. cekini . . ..... Dne 18. oktobra t 1 4' , državne srečke iz I. 1854 po '250 gld Državne srečke iz 1. 18ti4 po 100 gld. Ounava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. Zomlj. obč« avstr. 41/,°/o tlatl zast. listi Kreditne srečke po 100 gld. . . . Ljubljanske Brečke...... Kodolfove srečke po 10 gld. . . . Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld Tranmav-cIruSt. volj. 170 gld. a. v. . Papirnati rubclj....... 19 gld. - kr. •M) t - t 1 *2.'t ■ 66 n P8 — > Pil , 70 * i'6 65 * 1025 „ —- H B60 1 75 n 121 a 25 rt eo ■ 97'/ 1 t 12 k 20 • 9 90 n 45 • 35 n ■ 89 it 148 gld. _ kr. 197 • 50 ■ 127 n 75 n 123 n 20 n 1'Jf) 1 75 m 24 • 75 r 23 ■ 50 n 168 a 25 m 356 n 50 n 1 m 33 r Prodaja posestva. Iz proste roku se proda polovica lepega, jako rodovitnega, v ravnini ležečega posestva pol nre od župnije Reke blizu Krškega (Dolenjsko), ki obstoji iz hiše z dvema hlevoma, dvema svinjakoma, podom, kaščo, senico za slamo, vezanim kozolcem in čebelnjakom. K hi&i spadajo trije sadni vrti, ved lepih in velikih njiv ki leže vse naokolo (največja teh njiv je tolika, da se lahko 15 mernikov pšenice vseje), in dva dela hoBte, od kojih jeden meri štiri orale. Vse to se proda za 800© k1«I., od katere kupnine bo treba plačati tak'jj dve tretjini, za tretjino se bude počakalo tako dolgo, dokler jo bo kupec hotel sam izplačati. — Več se izve na poŠti na, Raki pri Krškem. (1189—1) C. tr. glavno ravnateljstvo avstr, drž, zelenit. Izvod iz voznega reda -vroljeL-^rrrvegraL odL 2L- olttolora. 1894. Kanta pno omeujent priliajul i| In odhajalnl dul Oanačenl ao i *r^tlnJffvrnpMki>m runu. Srodnjenvropski uai j« krnjnemu otm v Iijut.-Ijarii r.a 9 minuti naproj. Odhod ls LJubljane (juz. kol.). Ob lit. uri S min. po nori osebni Tlak ▼ Trhla, Pontabel, Beljak, Ca Iotoo, Frauzonafotte, 1 .jiilmo, 6«a SolaUial ▼ Aua.ee, laohl, Gmun-doti, Soltibgrađ, IjOild-Gftlteln, Zeli n» Joiorn, Stnyr, Lino, limlojovicta, Pisanj, Marijine vara, Eger, Karlove vare, FranooT* Tara, Prago, litpaijo, Dunaj vin Amatatten. Oh 0. uri 7 m(n. rjufrof meianl Tlak t Noto meito, KočbtJo. Ob 7. uri lO miM. »J**trf9j oaobai Tlak t Trhli, Pimtal.nl, UeUak, 0»-1ot«o, Franteuafoita, I.julmo, Dunaj, uaa Salatlial t Soluograil, Dnuaj vla Amatatten. Ob 11. Mri 41 min, tlopoUul*** motani Tlak t Noto meito, Kočo»je. Ob 11. uri SO min. <1<>p>>lu 4. uri 14 min, pojtoturln« oaebni Tlak t Trblš, Beljak, OeloTeo, l.jiii.iiu, i.-«./. Selithal t Soluu(frail, Ijuuil-Oaitein, Zali na jaiaru, 1 no moat, Hro^rniu, Ourih, Geneivo, Pariš, Steyr, Lino, ftmunden, laohl, Budejevioe, PlaeuJ, Marijin« Tara, Kgor, FrauooT« Tare, Karlov« Tare, Pragu, Llpakn, Huiinj vl» Amatattoii. Ob O. uri 30 min. zvrrrr meianl Tlak t Noto meito, Kočarje. Prihod v LJubljano (juž. kol.). Ob 5. uri SS min. cjutruj oaabni vlak a Dunaja Tla Aroatetten, I.lp-»iju, Prage, Franoovib TkrOT, Karlovih varor, Kgra, Marijinih raror, Planja, BudejeTio, Solnograda, lilnoa, Stejra, Gmnndena, Iaohla, Aua* ■eea, Zeli« na jenom, Lend-QaaU)inat l.jul.noga, Celovoa, Beljaka, Francoiiafeate, Trblik. Ob 8. uri O min. zjtttruj meianl Tlak it KočOTja, NuTega mosta. Oh 11. uri V7 min. ttojtoluttne dhoi.h1 vlak a Dunaja rla Amstettan, LipiUe, Prage, Franoorih raror, Karlovih raror, Bgra, Marijinih »arov, Planja, BudeJevlo, Solnograda, Linoa, Stejra, Pariaa, Oeneve, Ouriba, Breguioo, Inoraoita, Zella na jeaeru, Lend-Oaateina, Iijubuega, OoloToa, Dtenaa, Pontabla, Trbiia. Ob fJ. uri 4G min. pvftotudrui meianl vlak I* Kooevji, Norega meata Ob 4. uri 49 tnin. jtopottslM -!- S^iia Največja Izber vencev STajboljso 1^1 se nalagajo glavnice ic ne ktipti.juju 4°o založnice galiskega zemljiško-kreditnega društva. I»te dum saj o dobička več ko 4 odstotke ter uživajo pravo pupilarne varnosti, se ne smejo oljdačiti in niso fatiranju podvržene, se lahko vlože kot kavcija in kot vojaika ienltna kavcija; razon tegs .',«• vsakih lnO «ld. založnic za-varoviuiib po hipotekami vrednosti 253 gld. 3ii kr. Založnice so dobivajo po vsakokratnem dnevnem kurzn pri banka in menjalnica v Ljubljani. (568-4D C. kr« priv> južne železnice družba. Razglas. Dne 23. oktobra 1894 ob 10. uri dopoludne prodalo se bode po očitni dražbi v skladiščili južne železnice v Ljubljani 252 žakljev posušenih češpelj (1183—S) Sp. 20.928 kg. Generalno ravnateljstvo. Otvoritev nove prodajalnice. P. n. slavnemu občinstvu si usojaiu uljudno naznanjati, da otvorim z jiitrajdnjim dnem 20. oktobra novo prodajalnico v lastni hiši v GrroLcli«<3i lx. »ta O v poprej Mauser jevi hiši Častite gjj. trgovce in slavno občinstvo prosim, da mi doslej ska/ano zaupanje tudi v prihodnje ohranijo in me blagovolijo podpirati z mnogobrojnimi naročili. Vsa došla naročila bodem skrbno in točno ter po kolikor mogoče nizkih cenah izvrševala. (1188—1) Z odličnim spoštovanjem Josipina Schumi. Največja zaloga sladčic in raznih času primernih izdelkov po najnižji ceni. 29 C. in kr. državno vojno ministerstvo Državno vojno ministerstvo namerava osigurati potom splošne konkurence predmete, označene v priloženem seznamu in zaradi tega poživlja da se vpošiljajo pismene ponudbe. Ponudniki imajo se po naslednjem ravnati : I. ) Oziralo se bode le na avstrijske in ogersk.i državljane, katerih verodostojnost in zmožnost ali usposobljenost je nedvojbena. Na tvrdke, ki so že članovi vojaških dobavnih konaorcij, se pri tej konkurenciji ne bode ozir jemalo. Ponuđeni predmeti morajo biti brezpogojno izdelani v tuzemstvu iz tuzemskega materijala. Pri ponudnikih iz dežel ogerske krone morajo biti predmeti, ki se imajo dobavljati in k njim potrebni materijal — v kolikor je to mogoče — izdelani v onih deželah samih. II. Ponudniki, ki niso že znani državnemu vojnemu ministerstvu, imajo s spričevali dokazati svojo solidnost in zalagalno zmožnost. V to, da napravijo taka spričevala, poklicani so: 1. ) glede tvrdk, protokolovanih v trgovskem registru: trgovske in obrtne zbornice, v čijih okrajih so firme etablirane. 2. ) glede onih ponudnikov, kateri niso protokolovani pri trgovskem sodišči : Politične oblasti I. instancije, v katerih okoliSi je bivališče ponudnikovo. Spričevala, ko jih napravijo organi, za to poklicani, se ne uroče strankam, temveč pošljejo premo državnemu vojnemu ministerstvu. Ponudniki morajo torej za napravo tacega dokumenta pravočasno uložiti prošnjo pri pristojni trgovski in obrtni zbornici (ali političnem oblastvu prve stopinje) in v prošnji morajo točno navesti: 1. ) Ime in priimek (besedilo tvrdke); 2. ) Obrtno stroko in bivališče; 3. ) Za izvršitev obravnave poklicano vojaško oblastvo (v predležečem slučaji državno vojno ministerstvo); 4. ) Dan obravnave in 5. ) Količino in kakovost predmetov, katere mislijo oddati. Odlok, ki ga na to prošnjo dobi podjetnik, priložiti se mora ponudbi. HI. Ponudba omejuje se le na predmete, navedene v seznamu in se more glasiti na vso množino ali le na kak kolikeršen si bodi dni. IV. Vsi predmeti morajo se zalagati po pečatenih uzorcih, ki so na ogled razpoloženi pri monturnih skladiščih v Urnu, Budimpešti, Gradci in Kaiser Ebersdorfu, katerih kakovost se ima zmatrati za najmanjšino tega, kar se zahteva. Take vrste, od kojih je normiranih več velikostij, in od kojih potrebščina v priloženem seznamu ni navedena po posameznih velikostnih vrstah, morajo se zalagati po predpisanih razmerah velikostno-vrstnega odstotka. Ponudniki hlač iz tkane bombaževine imajo z ponudbo vred predložiti uzorcev takih hlač v dveh velikostnih vrstah. Prva velikostna vrsta imej dolžino 112 cm, a druga dolžino 104 cm. Podjetniku je prosto, obrniti se na imenovane monturno upravne zavode, da mu proti plačilu prepuste uzorce (izvzemši hlače iz tkane bombaževine), ki so pooblaščeni, zahtevane uzorce proti plačilu podjetnikom izročiti. V plačilu, ki se zahteva od podjetnikov za te uzorce, obseženo je poleg cen, katere prav za prav stane njih naprava, tudi 15°/0 stranskih troškov, ki jih ima vojaška uprava. V. Oddaja ima se zvršiti vsaj do konca septembra 1895 v štirih jednakih obrokih tako, da se izroči po jedna četrtina naročene množine do konca marca, maja, julija in septembra 1895. Državno vojno ministerstvo si izrecno pridržuje pravico, oddajno množino «ventuvelno pomanjšati, ali pa eventuvelno za polovico naročene oddajne množine povišati; tako povišanje naročila se tudi lahko zgodi mej letom 1895 kadar si bodi in v tem poslednjem slučaji je ponudnik zavezan večjo potrebščino oddati vsaj v štirih mesecih po naročilu. Za tako naročbo veljajo iste ceno in pogodbeni pogoji, kakor za prvotno naročbo. VI. Ponudbe imajo se napraviti po lormnlarji, ki je naveden v tem razglasu, v njih se mora točno in jasno navesti monturno skladišče, v katero ee hoče oddajati, množino in nazvanje ponujanih predmetov, cena povedana v številkah in pismenih za vsak predmet in obrok oddaje. Ko bi se vojna uprava ne mogla ozirati na oddajni kraj, katerega si je izbral ponudnik, zavezan je na lastne troške in odgovornost odpošiljatev v drugo ali tudi več monturno upravnih zavodov preskrbeti. Zalagateljem more se pa sicer dovoliti, da oddajo predmete, katerih zalaganje bo dobili, v monturno skladišče, ki je najbližje njih etablissementu, da se ondu pregledajo in potem na njih troške in nevarnost, če bi bilo treba, pošljejo v druge monturno upravne zavode. Za one pošiljatve voznega blaga po železnici na monturna zalagališča, ki preidejo po vizitaciji, pri kateri se ni pokazalo nič pomankljivega, v last vojaškega erarja, dovoljeno je zalagateljem olajšilo vojaškega tarifa povračilnim potem, ter se zalagateljem na dotičnih voznih listih od strani monturnih zalagališč daje potrdilo, da je pošiljatev prešla v last vojaškega erarja. VII. Če pa več podjetnikov skupno stavi ponudbo, imajo v ponudbi izrecno izjaviti: 1. ) Da se zavezujejo solidarično jamčiti za točno izpolnitev zalagalnih pogojev; 2. ) Kdo je v njih imenu pooblaščen v tej zalagalni zadevi občevati z državnim vojnim ministerstvom. Ponudbe imajo podpisati vsi podjetniki in povedati njih značaj in bivališče, ime in priimek. VIII. Za zagotovljenje ponudbe je uložiti varščino v znesku petih (o) odstotkov vrednosti, ki odpade na ponujane predmete po zahtevanih cenah, pri kaki vojaški blagajnici (plačevalnici) nahajajoči se na uradnih sedežih okrajnih zapovedništev. Varščina ima se uložiti v gotovini, hipotekah ali vrednostnih papirjih pripravnih za vlaganje kavcije. IX. V ponudbi je navesti uložitev varščine in povedati, koliko da znaša in kakšna da je (gotovina, vrednostni papirji, listine). Depozitni listi, ki jih izpostavljajo vojaške blagajnice (plačevalnice) so tudi hkrati z zapečateno ponudbo, vendar v posebnem zapečatenem kuvertu (po obrazci navedenem na konci razglasa) doposlati državnemu vojnemu ministerstvu. Opomni se, da se kuvertovane ponudbe in depozitni listi ne smejo deti vkupe v jeden kuvert, temveč se morajo posebe, pa vender istočasno doposlati. Zastran ulaganja varščine imajo se ponudniki pravočasno — ne pa še le poslednje dni, predno preteče obrok za ulaganje ponudeb — obrniti na dotično vojaško blagajn ico (plačevalnico). ."'jzniijltiiT vabcniH* asi) ai auraJaaJ K oddelka 18, št 1988 od I. 1891. X. Ponudbe, ki morajo pri podjetnikih, ki niso znani državnemu vojnemu ministerstvu, biti opremljene s v točki II. omenjenimi odloki trgovinske in obrtne zbornice oziroma politične oblasti o prošnji za izpostavljenje spričevala o solidnosti in zalagalni zmožnosti, in depozitni listi, o polaganji vadija, ki se morajo hkratu pa vender posebe vposlati, morajo neposredno in vsaj do 1. decembra 1894 ob 12. uri dopoludne doiti pri vložnem zapisniku drž. vojnega ministerstva. XI V obliki pogodbenega načrta spisani podrobni pogoji ogledajo se lahko pri kornih intendancijah, pri monturno upravnih zavodih, navedenih v točki IV., pri trgovskih in obrtnih zbornicah avstro-ogerske države, pri trgovskem muzeji v Budimpešti in pri ogerskem deželnem industrijalnem društvu v Budimpešti. XII. Podjetniki imajo izjaviti v ponudbah: 1. Da so zalagalne in pogodbene pogoje pregledali in tudi razumeli in da se jim popolnoma podvržejo; 2. da so vzorce razpisanih predmetov natančno ogledali in tudi glede materijala, iz kojega so narejeni in o načinu, kako so narejeni, se natančno poučili. XIII. Ponudba pravno veže podjetnika od tistega časa, ko jo je vložil, vojaško upravo pa še le od onega časa, ko je onemu, ki dobi zalaganje, naznanilo državno vojno ministerstvo, da je njegovo ponudbo vzprejelo. Ponudnik odreka se pravici, odstopiti od ponudbe, in v § 8G2. obč. drž. zak. in v členih 318 in 319 avstrijskega in .'514 in 315 ogerskega trgovskega zakona nahajajočim se obrokom za vzprejetje obljube njegove. XIV. Državno vojno ministerstvo si pridržuje neomejeni izbor mej posameznimi ponudniki Ce bi se kaka ponudba ne vzprejela v polnem obsegu, temv č le z restringovanjem ponujene množine ali cene, ima dotični ponudnik v petih (5) dneh, ko dobi dotično obveščenje, pri državnem vojnem ministerstvu uložiti pismeno izjavo, če vzprejms spremembo njegove ponudbe ali ne. Ce se nasprotnik v petih dnevih ali nič ali pa le nedoločno izjavi, se bode zmatralo, da vzprejme modifikovanega odobrenja ponudbe. Če bi se pa od v kaki ponudbi skupno obseženih ponudkov vzprejel le jeden ali drugi, to takoj veže ponudnika. XV. Ponudniki so zavezani, ko so se njih ponudbe povsem ali deloma vzprejele ali tudi po njih potrjenji modifikovale, nanje odpadajočo varščino dopolniti do zneska desetođstotne kavcije in skleniti pismeno pogodbo, katere jednemu izvodu s-* na stroške ponudnikove pritisne kolek po lestvici. Ko bi se kak podjetnik, ko je dobil zalaganje, branil podpisati pogodbo — ali pa ne prišel k podpisu te pogodbe, če tudi se je pozval, tedaj nado-mestuje pogodbo zavsem, deloma vzprejeta ali ž njegovim pritrjenjem spremenjena ponudba v zvezi z pogoji, katere je pregledal podjetnik. Na predstojećim pogojem na kak način ne odgovarjajoče ali prepozno uložene ali brzojavno stavljene ponudbe se ne bode oziralo. Formular za ponudbo. (50 kr. kolek.) Na c. in kr. državno vojno ministerstvo. Ir* 01111 d l* * l.. Jaz N. N. stanujoč v...........v............... izjavljam s tem, da hočem po pogodbi oddajati nižje navedene predmete c. in kr. monturnemu skladišču v......v spodaj navedenih množinah po pride- janih cenah in obrokih. Množina Nazvanje Cena M v Številkah v pismenih ponujanih predmetov irl. kr. pld. kr. komadov jeden komad ti 14 j \ marca \ 1 Gu f i P [ maja f m Ml .... ( o g I julija I p< I /septembra) parni-1 tur jedno parni -t uro >/ 1 4 [ itd. itd. itd. Jaz potrjujem : 1. ) Da sem ogledal zalagalne in pogodbene pogoje, ki jih je izdalo državno vojno ministerstvo pod oddel. 13, Št. 1988 iz 1. 1894. in jih tudi razumel ter se jim popolnoma podvrženi; na dalje. 2. ) Da sem uzorce razpisanih predmetov natančno ogledal in se natančno poučil, iz kakega materijala in kako so narejeni. Za natančno izpolnitev svoje obljube jamčim s petodstotno varščino ......goldinarjev obstoječo iz.......(gotovine, vrednostnih papirjev, listin), ki odgovarja zalagalnej vrednosti .... gld. . . kr., katera se je kakor potrjuje v posebnem kuvertu hkrati doposlani depozitni list, uplačala pri vojaški blagajnici (vplačevalnici) v..... Priložen je uradni odlok s prošnjo za pridobitev spričevala o solidnosti in zalagalni zmožnosti. N......dne....... 1894. (Lastnoročni podpis [ime in priimek] ponudnika odnosno ime tvrdke, kakor je protokolovana pri trgovinskem sodišči.) Formular za kouvert ponudbe. Na c. in kr. državno vojno ministerstvo na Diuiuji. Ponudba I. I. za zalaganje oblačilnih in opravnih potrebščin vsled razglasa odd. 13 št. 1988 iz 1. ls«H. Formular za kouvert za varščino. Na c. in kr. državno vojno ministerstvo na Oiinajl. Depozitni list o . . . . gld. . . kr. (gotovine, vrednostnih papirjev, listin) k ponudbi I. I. glede zalaganja oblačilnih in opravilnih potrebščin vsled razglasa odd. 13, št. 1988 z 1. 1894. predmetov, katovi te o Imajo zagotoviti. Množina Nazvanje Cene so ponu-nuditi za Množina Nazvanje Cene so ponu-nuditi za garnitur parov komadov parov n komadov parov komadov dvanajatoric komadov parov metrov 13800 17100 7700 000 50 2100 5800 4300 10600 komadov garnitur n komadov kožušnih ovratnikov in rokavnih obšivov za dragonske kožuhe ...... kožušnih podšivov za dragonske kožuhe kožušnih podklad za kožušne ulanke . kožušnih ovratnikov in rokavnih obšivov za kožušne ulanke....... kožušnih okrajkov za atile \ v kožah B poklad »ni sestavljene neadjustovanih podlog za sedla iz klobuci ne ............ čevljev iz klobuči ne........ adjustovanih Čak za pešce, brez traku, orla in rože ......... adjustovanih klobukov za lovce, brez traku, glavne vrvice, emblema in brez peresnega čopa...... fesov s kiticami (4 prve, 38 druge, 5828 tretje in 1830 četrte velikostne vrste) kitic za fese........... cesarsko rumenih temno zelenih iroščevo rudečih temno modrih svetlo modrih iroščevo rudečih belih temno modrih ulanskih čapk brez orla, z Inskina-stimi trakovi, brez čopa iz konjske žime adjustovanih lmsar-skih čak, brez orla, (brez rože, brez čopa iz konjske žime in brez vervičn. okrasa J? obrobkov obodčevih grebenskih pokrovov grebenskih šin orlov stranskih vilic adjustovanih luskin, trakov konjskožimnastih čopnih ] verižic orlov brez številke 1 adjustovanih luskinastih j trakov \ obodčevih obrobkov j orlov za infanterijske čake brez številke „ artilerijske „ „ brez črk za tehnično artilerijo . s številko za husarske čake . . rož za infanterijske čake...... husarske čake........ številk ali pismenk iz pakfonga . . . oklepnih verižic z levovimi glavami . . emblemov za lovske klobuke 8 številko I ■ ( n .s orlom . držal za naboje.......... znamenj za telegrafiste....... artilerijsko strelskih počastil..... konjiško strelskih počastil...... kovinskih delavskih počastil..... zaponk za pasove ......... mesingastih kapselnov za legitim. liste \ z rožami za topništvo za dragonske čelade k ulanskim čapkam za nlanske čapke črnih rudečih črnih rudečih črnih rudečih pt'Č \ za husarje • < J am ™~\ z rožami za ulance. S , peresnih čopov za lovske klobuke . . naskočnih trakov s zaponkami za čake velikih! gladkih malih ) rumenih gumb iz velikih\ gladkih j kovine malih j belih j velikih ) rumenih gumb iz kovine s malih j številkami velikdi ^ rumenih gumb iz kovine za malih j ulance im! ! belih gumb iz kovine za ulance husarske malih J rumenih \ oliv iz kovi za belih i atile črnih ovratnic brez sukničev . usnjenih rokavic...... volnenih rokavic...... port za čake narednikov . , i n n korporalov . . naredniških distinkcijskih portic iz svile z napuščein naredniških distinkcijskih portic iz svile brez napušča ...... svilnatih pramov za prostovoljce hruščevo rudečih portic za častniške sluge port k sabljinim pasovom Ua podč. voj • sabljinili pasov igeog. zavoda vrvic za obešanje k atilam .... vrvic za\kožuiniin suknjam Hemno črne, obešanje/in kožuš. ulankam/svetlo modre naramnih petelj za kožušne suknje garnitur parov komad par Ji komad par komad dvanajstorico komad par Ji meter komad garnitura n i» komad 8700 47000 35900 1900 4500 4900 3300 2200 3400 3400 9800 5000 39200 4400 32400 13900 2250 1600 400 1100 1200 4900 6000 5700 13400 2200 2200 6700 12900 480 121000 700 60 160 5000 1270 3200 5500 50 100 4600 1840 770i 100 2320 330 460 2700 17900 41000 6a0 0300 6300 2400 22100 3900 750 1280 1500 1030 840 3600 600 331001)00 61000 2000 4300 2000 2100 250 650 2500 8200 5700 230 500 500 50 200 69000 41000 metrov komadov n » dvanajatoric komadov n Ji garnitur » komadov n parov komadov parov komadov metrov komadov garnitur komadov kgr. n komadov parov komadov parov n komadov vrvic za čake razvodnikov..... vrvic za ogerske suknene hlače . . . štirioglatih vrvic za atile...... podvez za čižme.......... vrvic za obešanje signalnih rogov . . „ „ „ samokresov brez kaveljev travnatozelenih strelskih počastil . . . temnozelenih krmilarskih počastil . . . rožic za atile........... pramov za kožušne ulanke..... vrvičnih okrasov za husarske čake . . vrvic za klobuke lovcev...... modrosivih petelj za plašče..... rujavih „ „ „ ..... portepee-jev za peštvo....... portepee-jev za konjico z usnjatimi obrobki Istremenov žval brez podbradic in kaveljev podbradic brez kaveljev q.jji i desno \stranskih podbradičnih j levo f kaveljev nepokositrenih kleštic....... „ hlevnih podvodcev brez pod- pon............. lopat za pešce s toporiščem..... česal brez ročnih jermenov..... vodnih majolik*.......... kuhalnega posodja po dva moža za konjico*........... kuhalnega posodja po dva moža za peštvo brez pokrova ...... pokrovov h kuhalnemu posodju za iu- fanterijo*........... kaserol h kuhalnemu posodju infanterije* jedilnih šalic s pokrovom1"..... kozarčkov za kavne porcije..... častniških vojnih kuhinj za 6 osob . . latern z nosilno zagvozdo 11 mm. . . vojaških čutar iz posteklenjene železne pločevine s probkovim zamaškom in vrvico........... adjustovanih mesingastih bobnov z vijaki brez kičkov (novi vzorec) .... obkovanih bobenskih kičkov..... kož obročev (novi vzorec) kotnih obročev strun napenjal, palčic z vijaki (novi vzorec) dvojnih t ulov za medi za kičke obešalnih kaveljčkov (podp. kaveljč.) kompanijskih signalnih rogov z ustnikom batalijonskih „ n n n ustnikov za signalne roge...... pičnih vrvij............ okrilj za roke k puški repetirki . . . motvoznih pasov za tomister z naboji nosilnih pasov za kuh. poso *je po 5 mož binceljev............. veder za napajanje......... okovanih konjskih količev...... konjskih krtač brez ročnih jermenov sedli nega sedahifga usnja v surovih govejih kožah izrisanega..... sedel z jeklenimi kobalji (1) vel. vrste** n • n Ji (m * n n n u » (Si n ti n ti » •» Cw) » n n n » n Cjv » » lesenih cvekov za čevlje (lahke) . . . n n n n (usnjene) . . železnih cvekov za podplate..... starovrstnih železnih opetnic s cveki črnolakovanih vrtilnih zaponk s trnom, manjših k tornistru M. 1888 . . črnolakovanih vrtilnih zaponk s trnkom večjih k tornistru M. 1888 . . . črnolakovanih natezalnih skrpcev k tornistru......... . . . pokositrenih igel k telečakom . . . . obešalnih kaveljčkov k sabljinim pasovom za moštvo okonjemh baterij . . . kaveljčkov h jermenom za rep. karabinko kaveljčkov h vrvicam za obešanje revolverjev ........... dragonskih ostrog z vijaki..... husarskih „ „ „ ..... (iz sivo melirane j ha * Predno se pokositrijo, pregledujejo se v etablissementu izdelovalca od organov dotičnih * * Sedla in jeklene kobalje je oddati nelukovaue, na kar se je ozirati pri stavljanji pon Na I) u naj i. dne' 30. septembra 1804. g j kapucnih sukenj M\ jopičev z rokavi g i zimskih hlač brez železja j hal ino za Erj „ „ z železom ( jetnike žepnih robcev iz modrotisk bombaževine jopičev\ iz tkano bombaževine (polovica gat i po 1., druga polovica po 2. ve likostni vrsti)........ monturnih zalagališč. ndbe. meter r> komad dvanajstorico komad garnitura ji komad par komad par komad meter komad garnitura komad 1 kgr. B 1000 komadov par komad par komad I/daiatelj ia odgovorni urednik: Juaip Nolli. Lantuiua in tisk „Narodne Tiskarne