Brezplacno glasilo krajanov Cetrtne skupnosti Šentvid SPREMNA BESEDA UREDNICE Dokaj topel marec me je koncno navdal z nekim na pol upanjem, da se z brstenjem dreves, posajeno solato in cvetocimi narcisami vraca pomlad. Pomlad v prenesenem smislu seveda! Da se vraca svoboda, sem pravzaprav mislila. Zmotila sem se, kakopak. Ceprav so vremenoslovci napovedovali, kot napovedujejo politiki in strokovnjaki že eno leto vse ukrepe, nam je pošiljka snega takoj pokazala, da na naravne pojave težko vplivamo, še težje nanje pripravimo. Pa saj je sneg aprila kar prilegel, tako da so se otroci za slovo od zime spomladi uspeli še nasankati, sama pa sem krepila mišice z odmetavanjem snega in reševanjem dreves pred zlomi pod težkim snegom. Kar klavstrofobicen obcutek. Oziroma bi lahko rekla, da smo ga 'nasankali' s snegom in svobodo. Luci na koncu tunela pa kar ni, kot da bi to luc napajale tretjerazredne baterije in bi vsakokrat, ko se le prižge, takoj spet ugasnila. Nekako takole se pocutim ta teden. Otroci že predani v usodo, se tolažijo vsaj tako, da so v šoli ponovno lahko v pižami. Vsi, ki zanje skrbimo pa se z razumevanjem nastale situacije borimo kot z mlini na veter, saj prav noben vec ne razume, da 150 % ucinkovitost, ki vkljucuje skrb za otroke in delodajalca, ne bo uspevala v nedogled. No, se ne bom predala vsesplošni nejevolji. Ceprav moje tokratnopisanje to vsekakor je! Želim vam soncno in vetrovno pomlad, naj se odpihnejo vse tegobe in naj sonce prinese svobodo in zdravje vsem! Mateja Brus, odgovorna urednica 25. junija 1991 je slovenski parlament sprejel Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. V spomin na ta dan, ko je Slovenija tudi formalno postala neodvisna, praznujemo Dan državnosti. IZ VSEBINE: Novice iz knjižnice Šentvid .................................................................4 Šentviške metamorfoze ........................................................................6 30 let samostojne Slovenije .................................................................8 Pohodniška pot Krona Slovenije ...........................................................9 Erasmus+, izmenjava uciteljev ...........................................................11 Sorarmonica Duo ................................................................................12 O cem razmišljam tik preden grem na oder? ....................................13 Stran za najmlajše .............................................................................14 GCZZ -predstavitev in vabilo ............................................................15 Srecno v pomlad .................................................................................15 SD Dolomiti vabi v svoje vrste ..........................................................16 KKK Tacen...............................................................................16 Izdajatelj: Odgovorni urednik: Mateja Brus Uredništvo: Doroteja Mlakar, Jože Sever, Urša Sofranic Bogdanovic in Andreja Becan. Oblikovanje: Marko Vertacnik Številka 1. Leto izdajanja XII. Naklada: 5300 izvodov Tisk: Makor, d.o.o. Mestna obcina Ljubljana Cetrtna skupnost Šentvid Prušnikova ulica 106 1210 Ljubljana Šentvid mol.sentvid@ljubljana.si www.cs-sentvid.si številka 1. letnik XII., maj 2021 Šentvid nAd LjubljaNo Brezplacno glasilo krajanov Cetrtne skupnosti Šentvid Na naslovnici: zvoncki Delo SVeTa CS ŠenTViD Svet Cetrtne skupnosti Šentvid nadaljuje z delom v prilagojeni obliki v okviru danih možnostih, seveda z upoštevanjem vseh zdravstvenovarnostnih ukrepov. Tako je sejna soba na sedežu CS Šentvid na Prušnikovi ulici 106 postala premajhna, da bi zadostila zagotavljanju ustrezne razdalje. Seje Sveta so se tako preselile v prenovljene prostore v Guncljah – Kosijeva 3 v pritlicju. Ob zakljucku poslovnega leta je Svet obravnaval porocilo o izvedbiprogramov Sveta CS Šentvid za leto 2020 in z zadovoljstvom ugotovil, dajebilprogramvcelotirealiziran.ProgramiSvetasosevedanaravnani tako, da dosežejo kar najvecje število prebivalcev cetrtne skupnostiŠentvid. To je bilo v dani epidemiološki situaciji zelo težko izvedljivo, v nekaterih primerih pa zacrtanih programov ni bilo mogoce izvesti, zato je bilo potrebno poiskati nadomestne programe. Kjer je bilo le mogoce, so bile aktivnosti prenesene na splet, najveckrat z uporabo aplikacije Zoom. Tako so se lahko starejši pridružili razgibalnim vajam, prisluhnili Anglešcini, smucarji so spoznali kako pripraviti smuci, otroci pa so se lahko družili z Dedkom Mrazom in celo dobili skromnodarilo, ki jim je bilo poslano po pošti. Tudi lanski Šentviški dnevi so bili izvedeni pretežno virtualno za izjemo zakljucne prireditve vparku pred Osnovno šolo Šentvid s katero smo ravno ujeli sprostitev ukrepov.Jesenskega srecanja Cetrtne skupnosti Šentvid lani ni bilo mogoce izvesti, zato smo se s predstavniki društev odpravili na sprehod po cetrtni skupnosti in poklepetali o težavah, ki jih prinaša epidemija ter možnostih sodelovanja v danih pogojih. Kot receno, številnih programov, ki zahtevajo udeležbo obcinstva, ni bilo mogoce izpeljati, zato je bilo odloceno, da se v casu, ko so otroci pretežno doma, izvede skupaj z osnovnimi šolami, vrtcem in športnimi društvi, program rekreacije šolskih in predšolskih otrok. To je seveda le nekaj poudarkov iz številnih vsebin, ki so bile izvedenev okviru programov Sveta Cetrtne skupnosti Šentvid. Tu velja povedatitudi to, da je bilo poslovanje Cetrtne skupnosti Šentvid lansko leto podvrženo reviziji, ki jo je izvedla Služba za notranjo revizijo Mestne obcineLjubljana.Zrezultatismozelozadovoljni,sajjebilougotovljeno,da je poslovanje Cetrtne skupnosti Šentvid v celoti skladno s predpisi. Svet Cetrtne skupnosti Šentvid je sprejel izvedbeni nacrt CS Šentvid za leto 2021. Ta temelji na nacelu dobre prakse preteklih let. Kot pretekla leta je nacrtovana vrsta športnih in kulturnih prireditev, prireditev zaotroke, Jesensko srecanje CS Šentvid, dneve požarne varnosti in kar nekaj drugih programov. Ceprav so okolišcine in možnosti izvedbe programov negotove, je bil Svet pri nacrtovanju mnenja, da je nacrtovane programe vedno mogoce prilagoditi danim razmeram. V okviru vecjih projektov Mestne obcine Ljubljana na obmocju CS Šentvid gre seveda v prvi vrsti omeniti dolgo pricakovano rekonstrukcijo Ceste na Poljane v okviru katere se nacrtuje ureditve vozišca, plocnika in javne razsvetljave. Narejene bodo tudi ovire za umirjanje prometa. Nacrtuje se prenova objekta Vrtca Šentvid, enote Sapramiška. Nadaljujejo se aktivnosti za pridobitev nadomestnih površin za NK Arne Tabor, tecejo tudi aktivnosti povezane s protipotresno prenovoOsnovne šole Šentvid in Gimnazije Šentvid. Za zakljucek naj vas povabimo še na letošnjo cistilno akcijo CS Šentvid, ki bo 17. aprila 2021 s pricetkom ob 11. uri na parkirišcu rugby igrišca Oval v Guncljah. Glede na trenutne razmere, vas vabimo, da se akciji pridružite kot posamezniki, nas pa o izvedbi obvestite na mol. sentvid@ljubljana.si. 8. maja 2021 ob 8 uri vas vabimo na otvoritveni pohod po pešpoti Krona Slovenije z zacetkom na parkirišcu rugby igrišca Oval v Guncljah. Pohod bo pripravil in vodil Viki Grošelj. Vec si preberite v clanku v nadaljevanju casopisa. Ker se razmere in pogoji izvedbe lahko kadarkoli spremenijo, vas prosimo, da preverite veljavnost povabila na naši spletni strani www. cs-sentvid.si. Damijan Volavšek, predsednik Sveta CS Šentvid noVice iz knjižnice ŠenTViD Dogodki preko spleta – knjižnica Šentvid Knjižnica Šentvid, Mestna knjižnica Ljubljana, vas vabi, da obišcete našo spletno stran https://www.mklj.si/ in se narocite, da želite na svoj e-naslov prejemati obvestila o naših dogodkih, ki potekajo preko spleta. Vabljeni k spremljanju naših dogodkov preko spleta, ki so zelo poucni in zanimivi. Spomini na šolske dni foto: www.kamra.si Preostalih sedem nagrajencev bo prejelo paket naravne kozmetike, ki ga podarja Odgovorna trgovina Natura. Vec o natecaju na www.mklj.si BRALNOSPODBUJEVALNA AKCIJA 2021 Mestna knjižnica Ljubljana in Slovenska sekcija IBBY Glasba besed Kristine Brenkove in besede o glasbi 110 kakovostnih bralnih predlogov ilustracija: Polona Lovšin Vabila k sodelovanju pri Robinzonijadi v informacijski džungli Ce imaš vsaj 9 in ne vec kot 15 let in se ob iskanju odgovorov v džungli informacij zabavaš, potem te vabimo k reševanju kvizov na https:// www.mklj.si/robinzonijada-mladi?view=quizzes Pri reševanju ne boš nikoli sam, saj je pri vsakem vprašanju na voljo namig, ki te preko spletne strani knjižnice pripelje do pravilnega odgovora. Brskanje po spletu je za Robinzonke in Robinzone torej obvezno! Ob reševanju se ti bodo razkrili nekateri skriti koticki knjižnice, saj boš našel tudi takšno informacijo, ki se bo v prihodnosti izkazala za koristno. Robinzonijada v informacijski džungli je spletni kviz Mestne knjižnice Ljubljana (MKL), namenjen mladostnikom druge in tretje triade osnovne šole, ki spodbuja razvoj elektronske in informacijske pismenosti. Kvizi, ki so objavljeni na otroški in mladinski podstrani spletne strani MKL, so poucni, zabavni in slikoviti, ponujajo pa razlicne možnosti odgovorov na zastavljena vprašanja: od vpisovanja pravilnega odgovora, do možnosti obkljukanja enega ali vec pravilnih odgovorov in možnosti povezovanja pojmov. S kvizi mladostniki spoznavajo razlicne elektronske baze podatkov MKL. Pri njihovem reševanju Robinzoni in Robinzonke niso nikoli prepušceni sami sebi, saj je ob vsakem vprašanju objavljen tudi namig, ki predstavlja kažipot od spletne strani Mestne knjižnice Ljubljana do spletne strani s pravilnim odgovorom. V Mestni knjižnici Ljubljana vsako leto v novembru pripravimo zakljucno prireditev s povabljenimi nastopajocimi gosti, ki mladim Robinzonom in Robinzonkam ponudijo obilo zabave in smeha, izvedejo pa tudi žreb nagrajencev. Podeljujemo tri nagrade: tretja nagrada so kino vstopnice, ki jih daruje Kinodvor – Mestni kino; drugo, knjižno nagrado podeljuje naš partner Mladinska knjiga Založba d.d.; glavno nagrado, tablicni racunalnik, pa letos zagotavlja naš novi sponzor podjetje Telemach, širokopasovne komunikacije d.o.o. (https://telemach.si). Vsak udeleženec prireditve prejme tudi potrdilo o sodelovanju v dani sezoni kvizov in manjšo tolažilno nagrado, zakljucna prireditev pa je tudi imenitna priložnost, da se mladi Robinzoni in Robinzonke med seboj spoznajo in se pri tem še malenkostno posladkajo s sladkarijami. knjižnica Šentvid vas vabi, da sodelujete pri natecaju za najboljšo zgodbo zGoDBe MojeGa kRaja: spomini na šolske dni. Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije pripravlja natecaj za najboljšo zgodbo z naslovom zgodbe mojega kraja: spomini na šolske dni, ki bo potekal od 1. aprila do 1. septembra 2021. Ce ste dopolnili 60 let in radi pišete, vas vabimo, da nam do 1. septembra 2021 pošljete kratko, resnicno zgodbo povezano s spomini na šolske dni v vašem kraju ali drugod po Sloveniji. Morda se spominjate sami ali pa je vašo pozornost vzbudila zanimiva pripoved, stare fotografije, zapiski. Zaželeno je, da priložite tudi kakšno fotografijo, povezano z zgodbo, ni pa pogoj za sodelovanje. Sodelujete lahko le z eno zgodbo, ki naj bo napisana v slovenskem jeziku in naj ne presega 1.600 besed. Oddate jo lahko tipkano ali v elektronski obliki. Zgodbe pošljite po pošti na naslov Mestna knjižnica ljubljana, kersnikova 2, 1000 ljubljana, s pripisom »za natecaj Zgodbe mojega kraja« ali po elektronski pošti na mojkraj@mklj.si, ter hkrati posredujte ime in priimek avtorja zgodbe, leto rojstva, stalni naslov, morebitni e-naslov in telefonsko številko. Prispevke bo v septembru 2021 ocenjevala žirija in izbrala deset najboljših, ki bodo nagrajeni in objavljeni na spletni strani Mestne knjižnice Ljubljana (www.mklj.si) in na portalu digitalizirane kulturne dedišcine slovenskih pokrajin Kamra (www.kamra.si). Prva tri najboljša dela bodo posebej nagrajena: 1. nagrada: bon za voden ogled Po poti Cankarjeve mladosti na Vrhniki 2. nagrada: letna karta za obisk Živalskega vrta Ljubljana 3. nagrada: 2 vstopnici za obisk Arboretuma Volcji Potok Preostalih sedem nagrajencev bo prejelo paket naravne kozmetike, ki ga podarja Odgovorna trgovina Natura. Pravila in pogoje sodelovanja boste našli na spletni strani Mestne Knjižnice Ljubljana www.mklj.si ter na promocijskih letakih za natecaj. Za dodatne informacije poklicite na 01 308 51 75 ali pišite na e-naslov mojkraj@mklj.si. Natecaj so podprli: Arboretum Volcji Potok, Odgovorna trgovina Natura, Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika, Živalski vrt Ljubljana. knjižnica Šentvid vas vabi, da sodelujete pri bralnospodbujevalni ak­ciji Mestne knjižnice ljubljana s Slovensko sekcijo iBBY ob 2. aprilu: Glasba besed kristine Brenkove in besede o glasbi: 110 kakovostnih bralnih predlogov. Glasba besed -Poslanica ob 2. aprilu, mednarodnem dnevu knjig za otroke Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY) vsako leto 2. aprila, na rojstni dan pravljicarja Hansa Christiana Andersena, praznuje mednarodni dan knjig za otroke. Praznovanje 2. aprila kot mednarodnega dneva knjig za otroke je predlagala Jella Lepman, soustanoviteljica Mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY), na 10. mednarodnem kongresu IBBY, ki je potekal leta 1966 prav v Ljubljani. Vsako leto v drugi državi pripravijo poslanico in jo pošljejo po vsem svetu. Lani je bila sponzor poslanice Slovenska sekcija IBBY. Gotovo se spomnite poslanice Lakota po besedah, ki jo je napisal Peter Svetina, ilustriral pa Damijan Stepancic. Oba sta tudi naša nominiranca za Andersenovo nagrado 2022. Letos je sponzor poslanice sekcija iz Združenih držav Amerike -USBBY, poslanico Glasba besed je napisala ameriška pesnica kubanskih korenin Margarita Engle, ilustriral pa brazilski ilustrator Roger Mello, med drugim prejemnik nagrade Hansa Christiana Andersena. V slovenšcino je poslanico prevedla Nada Marija Grošelj. Glasba besed Margarita engle Ko beremo, zrastejo duhu peruti. Ko pišemo, nam zapojejo prsti. Besede so bobni in flavte na listu, so ptic, ki se s pesmijo vzpenja, in slon, ki trobenta, so reka, ki tece, in slap, ki teleba, metulj, ki zakroži visoko na nebu! Besede nas vabijo k plesu – ritmi in rime, utripi srca, peket in prhut, stare in nove povesti, take izmišljene, take resnicne. Kadar si udobno ugnezden doma ali cez meje drviš proti novim deželam in tujim jezikom, so zgodbe in pesmi vse tvoje. Kadar delimo besede drug z drugim, glasovi postanejo glasba prihodnosti, mir, prijateljstvo, radost: melodija, ki upa. Slovenskasekcija IBBY je skupaj zMestno knjižnico Ljubljana zasnovala tudi bralnospodbujevalno akcijo ob 2. aprilu: Glasba besed Kristine Brenkove in besede o glasbi: 110 kakovostnih bralnih predlogov. Letos namrec mineva 110 let od rojstva Kristine Brenkove pesnice, dramaticarke, prevajalke in urednice, ki je pustila neizbrisljive sledi na podrocju mladinske književnosti. Letošnja poslanica tako opisuje tudi delo Kristine Brenkove: Kadar delimo besede drug z drugim, glasovi postanejo glasba prihodnosti, mir, prijateljstvo, radost Vec o praznovanju 2. aprila in bralnospodbujevalni akciji najdete na: www.ibby.si. mag. Ana Zdravje vodja knjižnice Knjižnica Šentvid Mestna knjižnica Ljubljana | Knjižnica Šentvid | Prušnikova 106 | 1210 Ljubljana Šentvid T: +386 (1) 308 52 10 | M: +386 (31) 311 498 | www.mklj.si ŠpoRTViDoV izziV V casu epidemije Covid-19, ko so bila vrata šol in telovadnic trdnozaprta, smo ucitelji športa na OŠ Šentvid našim ucencem in njihovim družinskim clanom želeli ponuditi nekaj, kar bi jim krajšalo sive zimske dni in jih skozi igro motiviralo za gibanje. S športno akcijo, ki smo jopoimenovali Športvidov izziv, smo zaceli 23. 12. 2020 in koncali zadnji dan v mesecu januarju. Ceprav je bila vkljucitev v izziv prostovoljna in neobvezna, se lahko pohvalimo, da se je akciji pridružilo kar 115 clanov (graf 1) Tocke smo zbirali z 12 športnimi in zabavnimi aktivnostmi, ki jih prikazuje spodnji graf (graf 2). Na dan je bilo dovoljeno vpisati le trirazlicne aktivnosti. Število ob športu nam pokaže tocke, ki smo jih skupaj dosegli za to dejavnost. V dobrih petih tednih smo skupaj zbrali 26420 tock in izvedli 4457 dejavnosti. Najvec tock smo pridobili s pohodi, kar pa nas še posebej veseli, saj se zavedamo, da so na teh pohodih v veliki meri sodelovali tudi ostali družinski clani. Ceprav osnovni namen izziva ni bil tekmovalno naravnan in smo z njim želeli doseci predvsem to, da poleg pozitivnega vpliva športa na telesno zdravje vplivamo tudi na izboljšanje pocutja naših ucencev, bi vseeno izpostavili, da je skoraj polovici udeležencem uspelo preseci 200 tock. Najuspešnejša od vseh sta bila Zak in Maks, ki sta dosegla neverjetnih 685 tock. Od deklet je najvec tock zbrala Lina, ki je svoj športni izziv zakljucila pri 552 tockah. Ssloganomakcije»Bodišporten,bodizdrav«sešeenkratzahvaljujemovsem, ki ste nam s svojim sodelovanjem omogocili, da je Športvidov izziv odlicno uspel. Diploma Športvidovega izziva, ki so jo dobili vsi sodelujoci šole v neposredni bližini na takratni »Vojdovi ledini«. V toku casa se je v prvotni šoli izmenjalo kar nekaj namembnosti, odvisno od casa in oblasti. Nekateri se spominjate, da je v pritlicju hiše stanoval šentviški zborovodja in skladatelj Franc Bricelj, tu je imel krojaško delavnico priznani krojac Franc Menart. Kasneje je v teh prostorih delovala ekspozitura NLB, vse do preselitve v prostore nekdanje tovarne usnjenih izdelkov imenovane Galant. Prvotno Ljudsko šolo je župnišce po denacionalizacijskem postopku leta 2008 porušilo in zgradilo popolnoma identicen objekt. V nedeljo 17. junija 2012 je bil Vidov dom, kakor se danes imenuje in vzorno deluje svecano blagoslovljen. Druga od vidnih hiš je bila v lasti Jerneja Belca, klamfarja in veleposestnika. Kasneje je hišo prevzel v upravljanje njegov sin Anton Belec, sposoben in napreden gospod, o katerem bomo v naslednjih prispevkih povedali še marsikaj. Ocetovo hišo je obnovil in nadgradil. Pritlicne prostore je namenil trgovski dejavnosti (Belceva trgovina) in obrtni dejavnosti, pomožne objekte na dvorišcu tudi za zdravstvene namene (decji dispanzer od leta 1928 do 1932, ko je bil zgrajen prviZdravstveni dom v Šentvidu. Tretja v nizu hiš je bila v lasti g. Kauptmana, o katerem ni dosti zapisanega. Med starejšimi krajani je znano, da je v tej hiši domovala lastnikova sorodnica Cirila Zakotnik, ki je živela v pritlicnih prostorih. Zgornje prostore je gospa Cirila po 2. svetovni vojni prepustila za domovanje tedanjemu šentviškemu župniku Francu Jeglicu (1945­1969), ki so ga oblasti z nacionalizacijo mežnarije (Milica) pripeljale do take odlocitve. Poleg navedenih stanovanjskih enot je hiša v pritlicju nudila prostore tudi za obrtno dejavnost. Tu je svoj poklic opravljal brivec in frizer Bertl Doležal, ki so ga takratni šentviški možje zelo cenili. Tudi ta hiša se je morala leta 1977 umakniti infrastrukturnim potrebam kraja. Nova štiripasovna Celovška cesta, ki poteka odgostilne Žibert na Trati do Kosmaceve ulice v Vižmarjih, je narekovalaglavni prikljucek za Šentvid ravno na tem obmocju. Zadnja od vidnih hiš na desni strani makedamskega cestišca je bila v lasti Janeza Zormana, ki je imel v pritlicnih prostorih manjšo trgovino z živili in mešanim blagom (špecerija). Leta 1910 je omenjeno hišo odkupila gospa Matilda Arhar po poklicu trgovka. Obstojeco trgovino je povecala in domacinom ponudila širši izbor artiklov. V casu izgradnje betonske ceste leta 1936 je bilo potrebno hišo porušiti. Lastnicina hcerka Marija, ki je tedaj že samostojno vodila trgovino, je rušitev in izgradnjo nadomestne stavbe organizirala tako spretno, da trgovina v casu omenjenih del ni bila zaprta niti en delavni dan. Po vojni je tudi ta novi objekt doletela nacionalizacija. Lokali v pritlicnih prostorih so se menjavali, kakor je odrejala takratna oblast. Zanimivo, od tedaj do danes tu deluje le trgovina s tekstilom, nekdaj imenovanaVOLNA, kasneje LANIT, danes PE STIL Šentvid. Viri: 900 let Župnije Šentvid iz leta 1991, Župnija Šentvid nad Ljubljano skozi cas in prostor iz leta 2007 in osebno pricevanje Marije Kladnik roj. Arhar, podprto z dokumenti, razglednice in fotografije iz arhiva Jožeta Jagra. Aktualno ŠenTViŠke MeTaMoRFoze 3 Leta 1886 so clani Katoliškega društva rokodelskih pomocnikov s prihranki na svojem zemljišcu položili temeljni kamen za izgradnjo društvenega doma, kasneje imenovanega Rokodelski dom. Graditi so zaceli kmalu za tem, denar je hitro kopnel, popustila je delovna vnema. Da bi se zgradba dokoncala jim je na pomoc priskocil njihov clan Anton Belec in z lastnim financnim vložkom omogocil dograditev stavbe v letu 1888. Zgrajena stavba društvu ni dolgo služila, prepustili so jo za delovanje citalnice, prirejanje dramskih predstav, pevskih vecerov in raznih zabavnih dogodkov. Narašcajoca zadolžitev Katoliškega društva rokodelskih pomocnikov je clanstvo prisililo, da so stavbo leta 1904 prezidali v stanovanja, vendar tudi to ni bila rešitev društva. Prisiljeno je bilo dom prodati, kar se je zgodilo leta 1917, ko je društvo tudi razpadlo. Kupec doma Vincencijeva družba, je dom preuredila in leta 1918 odprla Zavetišce svetega Jožefa, namenjeno deckom, vojnim sirotam, za katere so skrbele nune iz Maribora. Zavetišce je delovalo do 2. svetovne vojne. Po koncani vojni je bila stavba nacionalizirana in je leta 1948 dobila ime Dom ucencev v gospodarstvu Šentvid. Prva leta delovanja je bilo v domu kar nekaj gojencev vojnih sirot iz razlicnih delov Jugoslavije. Tu so ostali tri leta in se v tem casu izucili za kakšen tehniški poklic. Z leti se je dom preimenoval v Vajeniški dom, v katerem so živeli gojenci ljubljanskih poklicnih šol. Leta 1984 je stavbo v uporabo dobila Gimnazija Šentvid, ki je prostore uporabljala za dodatne ucilnice, šolsko kuhinjo, Galerijo P74, kjer se je zvrstilo kar nekaj kulturnih dogodkov. Nudili so prostore za vaje razlicnim glasbenim skupinam (Siddharta), Društvu psihologov Slovenije in zasebno šolo varnostno izobraževanje Cas. Leta 2014 se je zacela celovita prenova objekta, z dokoncanjem obnove je že v naslednjem letu prešla v upravljanje Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, ki uspešno posluje in sodeluje s krajem. Viri: Ob 60 letnici Blaž Potocnikove citalnice iz leta 1926, Župnija Šentvid nad Ljubljano skozi cas in prostor 2007, fotografije iz arhiva Jožeta Jagra. Nekdaj Rokodelski dom, svoje namembnosti ni doživel, po veckratnem poskusu oživljanja, je bil prodan Vincencijevi družbi, po vojni nacionaliziran, danes obnovljen in dan v upravljanje BIC Ljubljana, Center kulinarike in turizma KULT 316. Tekst in slike: Jože Jager 100% elektricen NISSAN LEAF Prihrani z vsakim kilometrom na mesec z 199 € Že za kreditom in 1,3 % obrestno mero*** PORABA: 1,33 €/100 KM* | DOSEG DO 385 KM** | 40 % NIŽJI STROŠKI VZDRŽEVANJA Akcija velja do 31. 3. 2021 oziroma do razprodaje zalog. Pridržujemo si pravico do napak in predcasne prekinitve ali podaljšanja akcije. *Ob prevoženih 20.000 km na leto (1.666 km/mesec) znaša strošek elektricne energije za Nissan LEAF e+ 62kWh 100 km vožnje 1,33 €/100 km*, strošek bencinskega goriva ob porabi 6,4 l/100 km (Nissan QASHQAI 1.3DIG 160 DCT N-CON CLD), 6.86€/100 km, 22. 1. 2021)). Prihranek za energijo/gorivo na mesec znaša 92 €, na leto 1.106 €. Za izracun je uporabljena neto poraba Nissan LEAFA e+ 62kWh 18,5 kWh/100 km (bruto poraba z upoštevanjem izgub ob polnjenju 22,2 kWh/100 km). Strošek elektricne energije je izracunan po mali tarifi E3 paket Napredni. 40 % nižji stroški vzdrževanja glede na vozilo, ki ima motor z notranjim izgorevanjem. **Doseg 385 km (kombinirana vožnja po WLTP ciklu) velja za Nissan Leaf z 62 kWh baterijo. ***EKO SKLAD na svoji spletni strani https://www.ekosklad.si/prebivalstvo/pridobite-spodbudo/seznam-spodbud/elektrina-in-hibridna-vozila/elektricna-in-hibridna-vozila-kredit po vnosu v rubriko ‘hitri informativni izracun kredita’ nudi naslednje kreditne pogoje za vozilo v vrednosti: informativna mesecna anuiteta za model Nissan LEAF N-CONNECTA 62kWh s kovinsko barvo iz zaloge v skupni vrednosti 34.086 € z DDV s pologom v višini 11.692 € in financirano vrednostjo 22.395 € za obdobje 120 mesecev znaša ob najemu kredita EKO SKLADA 199,12 € na mesec. Obrestna mera za najem kredita znaša 1,3 % letno. EOM = 2,78 % se lahko spremeni, ce se spremeni katerikoli element v izracunu. Skupni znesek, ki ga mora odplacati kreditojemalec, znaša 24.894 € od tega znašata zavarovalna premija 425,32 € in strošek odobritve kredita 175,00 €. Kreditojemalec mora kredit zavarovati pri Zavarovalnici Triglav, d. d., Ljubljana, v skladu s pogoji poziva. Vse informacije so zgolj informativne narave in temeljijo na informativnem izracunu kredita na spletni strani EKO SKLADA. Vec o kreditih EKO SKLADA za elektricna in hibridna vozila si lahko preberete na uradni spletni strani https://www.ekosklad.si/. Renault Nissan Slovenija ne odgovarja za informacije objavljene na spletnih straneh EKO SKLADA kot tudi ne za tocnost, zanesljivost in celovitost teh informacij ter informativnega izracuna kredita, ki je na voljo na spletnih straneh EKO SKLADA. V ceno 34.086 € je že vkljucen redni popust in popust za vozila iz zaloge v višini 6.593,90 € ter subvencija EKO SKLADA v višini 4.500€. Slike so simbolicne. Pooblašceni uvoznik: Renault Nissan Slovenija, d. o. o., Dunajska 22, 1001 Ljubljana. Vec na www.nissan.si se od doma peš odpravil na Triglav. Zanjo ob številnih odpravah in potovanjih na razlicne konce sveta vsa ta leta nekako ni bilo casa. Ce bi že peš prišel do Triglava, bi se nazaj lahko vracal po grebenu Karavank in opravil z njenim najvišjim, Stolom. Potem se spodobi, da casu nastajanja te poti nenehno v mislih, lahko doma doživim imeniten treking, ki prav nic ne zaostaja za nepalskimi. Do šestnajstega avgusta, ko sem dokoncal se med vracanjem povzpnem še ne zadnjega od treh prvakov naših najvišjih gorskih skupin, na Grintovec v Kamniških Alpah. Po spustuna kamniško stran pa bi se cez Šmarno goro in Grmado vrnil nazaj domov. odsekov da mi in najbolj sem po predelih, kjer naj bi potekala. Poleg carobnosti hoje in njenih koristi za telo in duha sem na že poznanih predelih lahko obujal številne spomine na pretekla doživetja in dogodke. S pravo zakladnico slovenske naravne in kulturne dedišcine pa so me presenetili odseki, kjer do tedaj še nisem hodil. Saj sem vedel, da je Slovenija pravi biser, pa vendar me je še dodatno prevzela in ocarala. Ves cas pohajkovanj in raziskovanj sem razmišljal tudi o tem, kako naj to lepo krožno pot poimenujem. Krona krog, recimo, bi bil prevelik poklon enemu glavnih vzrokov, da je nastala. Iz Guncelj v Gunclje bi bil dodatna promocija moje lepe in prijazne rojstne vasi, a tako ali tako že slovi kot najbolj himalajska slovenska vas. Njeni vašcani, danilo Cedilnik -Den, Marjan Brišar, Viki Grošelj, Slavko Švegelj in kasneje še Tomaž Jakofcic, smo ob številnih obiskih Himalaje, med drugim, kar trinajstkrat stopili na vrhove njenih vec kot osem tisoc metrov visokih vrhov. Nazadnje sem se odlocil za ime Krona Slovenije. Gre namrec za najvišji slovenski pohodniški krog, ki lepo dopolnjuje »kraljico« slovenskih pohodniških poti, Slovensko planinsko pot oz. transverzalo. Sam krono Slovenije razumem in doživljam z vec plati, a prav vse so pozitivne. Gre za pravi pohodniški paradiž v eni najlepših pokrajin Evrope. Za vse, tako za Slovence kot tujce, je lahko zanimiv dodatek športno rekreativni ponudbi slovenske prestolnice, iz katere je moc peš doseci, ne le okoliške grice in hribe, ampak tudi najvišje slovenske gorske skupine. Deluje povezovalno na ljudi, ki hodijo po njej, živijo ob njej in na obcine, preko katerih vodi. Ob tem pa vzpodbuja »mehki« turizem, ki minimalno škodi okolju. Viki Grošelj reševalec in gorski v izvenevropska V Himalaji je opravil enajst Potep po Sloveniji Viki Grošelj je o poti napisal in izdal licen vodnik v slovenskem in angleškem jeziku, z opisom celotne poti in številnimi fotografijami, med katerimi še posebej izstopajo letalski posnetki podrocij skozi katere vodi. Dodanih je še 15 zemljevidov z vrisano potjo, zato se bomo na njej res težko izgubili. Iz vodnika razberemo, da je pot v celoti dolga 310 kilometrov, na njej je za 15 000 višinskih metrov vzponov in spustov, opraviti pa jo je moc v 10 do 15 dneh. Avtor jo je opravil v desetih, a kot pravi, »…verjamem, da bodo »tekaci« zanjo potrebovali celo kak dan manj od desetih, »uživaci« pa , upam, še kak dan vec od petnajstih.« Najlepše pri poti je to, da nima nobenih casovnih omejitev. Lahko jo prehodimo v enem kosu, še bolje pa je po etapah, ki jih nacrtujemo glede na fizicno pripravljenost in cas, ki ga imamo na voljo. Krona Slovenije se zacne in konca na parkirišcu pred centroma za golf in rugby v Guncljah. Zato je zamisel podprla tudi Mestna obcina Ljubljana s postavitvijo velike informativne table na tem mestu in z željo, da bi se cim vec mešcanov, pa tudi drugih obiskovalcev, odlocalo za hojo, ta zdravi nacin rekreacije, pa tudi za spoznavanje lepih in zanimivih predelov naše domovine. Otvoritev poti in informativne table pripravljamo za cetrtek 22. aprila ob 11. uri. Prvi organiziran pohod po njej, ki se ga bo udeležil tudi pobudnik poti Viki Grošelj, pa bo v soboto 8. maja 2021 ob 8. uri. Seveda ne bomo opravili celotne poti, ampak le del prve etape od Guncelj do Bormesa, Slavkovega doma, vrha 774 m visokega Jeterbenka nad Katarino in nazaj v izhodišce. Izleta bo za pet do šest ur zmerne hoje. Vsi tisti, ki so morda fizicno malo slabše pripravljeni, pa ga bodo lahko zakljucili že prej. To je pri Bormesu, na Slavkovem domu, ali pa kjer koli na poti. Zato je pohod še posebej primeren za družine in tiste manj pripravljene. Na voljo vam bo tudi knjižica – vodnik Krona Slovenije po znižani ceni. Na oba dogodka ste vsi prijazno vabljeni! Verjamemo, da se bodo v tem casu varnostni ukrepi v zvezi s pandemijo izboljšali in bomo oba dogodka lahko kar najbolje izvedli. V primeru poslabšanja stanja pa boste seveda tudi pravocasno obvešceni. Spremljajte nas na www.cs-sentvid.si! Damijan Volavšek Fotografije: osebni arhiv Viki Grošelj 23. 12. 1990 smo odlšli na volišca, izglasovali samostojno državo v 95%, rezultate razglasili 26. 12. 1990, dan samostojnosti in enotnosti. Pol leta priprav ljudi, ki so imeli pogum, vztrajnost in zaupanje v ustolicenje kulture, ki se je borila in preživela stoletja tuje nadvlade. Cudovite kulture slovenskega srca. 25. 6. 1991 smorazglasili samostojno Slovenijo, dan državnosti. Za cetrtno skupnost Šentvid si želimo, da bi vsak našel razlog za veselje in bi se v mesecu juniju združili v praznovanju. Vsem šolam in vrtcem našega obmocja je bilo poslano vabilo k sodelovanju v obliki natecajev-literarnega, likovnega, tehnicnega, kulinaricnega in fotografskega. V juniju nam bodo mladi pokazali, kako oni vidijo Slovenijo, kako doživljajo našo domovino. Geslo tokratnjih Šentviških dnevov je tako »Moja domovina je naša država«. V kolikor bi na kakršenkoli nacin želeli prispevati k praznovanju, morda s svojimi vtisi, fotografijami osamosvojitve, organizaciji dogodka v juniju, nam pišite na drustvobpc@gmail.com ali pa poklicite na 031 298 496. Vsak delcek naredi naredi slavnostni mozaik bogatejši. Andreja Becan (Društvo Blaž Potocnikova citalnica) Šentvid nAd LjubljaNo Aktualno Trudili se bomo, da bomo Slovenijo in lokalno skupnost v drugih državah dobro predstavljali in se hkrati veselimo sodelovanja na mednarodni ravni. Spodaj je nekaj utrinkov dosedanjih aktivnosti. vir: Tajda Štrukelj Šentvid nAd LjubljaNo stilne in tehnicne zmožnosti glasbila ob rabi klasicnega repertoarja. … Soigra dveh glasbil je izvrstna. … Sijajno je slišati toliko znane glasbe zaigrane na takšen nacin, tako domiselno prirejene.« (David Beer, Anglija) »Taka preciznost v izvajanju in taki tempi, pa dinamika …« (Jožko Kert, Slovenija) »Hvala za fantasticni CD! … lepo! Bravo! Sem zainteresiran za ponatis…« (Marc Reift, Švica) »Priredbe nikakor ne kažejo skladb v okrnjeni podobi, temvec zvenijo izjemno prepricljivo in ucinkovito. Pricujoci album ..… poslušalcu ponuja prijetno, estetsko bogato izkušnjo, v kateri lahko uživa povsem neobremenjen …« (Tomaž Gržeta, Slovenija) »Vse je tako srcno, custveno in domiselno. Fantasticna sta tudi izbor skladb in njihove priredbe.« (Gerhard Mueller, Nemcija) »Postavila sta enega od trajnih spomenikov slovenske ustvarjalnosti in poustvarjalnosti za ustno harmoniko.« (Valentin Bogataj, Slovenija) Zgošcenko je možno dobiti, ce se oglasite na e-mail: vladimir. hrovat1@gmail.com KD Sorarmonica – Simona Perme in Vladimir Hrovat PRETEKLO LETO Takokotvedno,sejetuditokratiztekloleto.Leto,kinasjezaznamovalo s preizkušnjo, kakršne si ni predstavljal nihce. Ni »ropotalo«, a življenje je kljub temu zastalo. Zgodilo se je toliko nepricakovanih stvari, ki si jih clovek niti v morecih sanjah ne želi. Objel nas je mec narave«, ne prvic, vendar v casu našega življenja grozece opozarec. Morece ni le obdobje vojnih norosti, ne naravnih katastrof, ki so do sedaj že tolikokrat zaznamovale posamezno leto po vsem svetu. Tokrat nas je objela epedemija imenovana CORONA VIRUS, mocan opomnik ravnanja in življenja na tem planetu. Cas bo pokazal, je to le svarilo in opozorilo clovestvu, v njegovem brezumnem hlepenju po hitrem napredku, ekonomski požrešnosti brez osnovnih pravil clovecnosti, katere poznamo že vec kot dvatisoc let, vse od Jezusovega rojstva. Morda, zelo si želim da ja, je nastopil cas, da se vsi mi, ta cas še živeci na zemeljski obli zazremo v sebe in poišcemo krivdo v »cloveškem egoizmu«! MEC IN SVET Lomi se nas cas, grozi nabrušen mec gorja, z rezilom brez dotika, vse okoli sebe pokonca. Svari nas mec sedanjosti, odšla lepota je s sveta, ni sledi krvi, ne boja v brezumnosti, prihaja cas resnicnosti. Vrti se svet in mec v rokah, vihra, mocno udarja sem ter tja, zabada v srce, ustvarja dvom in strah. Pokazal nam bo cas, kje pot je novega Sveta, prihaja dan skesanosti, resnicne vere v svet spoštljivosti. Jože Jager o CeM RazMiŠljaM Tik pReDen GReM na V Društvu za sodobno klovnovsko umetnost nestrpno cakamo, da bomo lahko spet na odru pred obcinstvom. A medtem ne cakamo križem rok – v manjših zasedbah vadimo nove klovnovske tocke, sicer pa zapisujemo svoja razmišljanja o klovnu. Tomaž Lapajne Dekleva je npr. takole zapisal o cem razmišlja tik preden gre na oder: Zdaj je Lingaling. Naslednja tocka je Politik. Razmišljam, zakaj Tina vedno napiše na seznam Politik, ce je naslov tocke Evroposlanec. Tako kot vedno napiše Labodje jezero namesto Na lepi modri Donavi. Ampak to zdaj ni pomembno. Moram se zbrati za tocko. In obleci kostum. Hlace, srajca, kravata, to imam. Oce me je naucil zavezati kravato, ko sem imel kakšnih dvanajst let. Bom jaz naucil svojega sina,ko bo imel dvajset let? Tomaž, zberi se. Še nogavice in cevlje. Gre za dva razlicna komada, enega je napisal Cajkovski, drugega Johann Strauss. Mlajši. Ampak, ok, mogoce sem jaz prevec pikolovski. “Kje je moja druga nogavica?” tiho vprašam Jolando, gospo s povecanimi prsmi in zadnjico, ki je stisnjena v oprijeto obleko iz samih blešcic. Igra jo Petra, ki je delno že v vlogi in na pol kot Petra in na pol kot Jolanda pricne iskati mojo nogavico. To je precej smešno. Gledam jo in poskušam razbrati kaj v tem je Petra in kaj Jolanda. Namesto, da bi sam iskal nogavico. Ki je crna. V garderobi pa je temno. Ce bi bilo svetleje, bi svetilo tudi na oder in to bi bilo grdo. Poslušam Lingoling, ki že zakljucuje tocko. “Tukaj!” mi šepne Jolanda/Petra in mi poda nogavico. Ne recem “Hvala!”, ker ocenim, da za to ni casa. Zdaj je treba biti skrajno racionalen. Hitro natikam nogavico. Cesa že ne smem pozabiti? Vdihujem. Ko izdihujem, dvigujem napetost z rokami in glavo. Cakam. Ko bom imel obcutek, da bo cas za nadaljevanje, bom še malo pocakal. Nogavice gredo težko na mokre noge. Zakaj imam mokre noge? Aja, vroce je v garderobi. In pri prejšnji tocki sem plesal in sem se preznojil. Izdihovati moram na skrivaj. Vdih je pomemben. Cajkovski je bil Rus, Strauss pa Avstrijec. Slovan in German. Custva in Nekaj misli razum. To je razlika. Lingaling je zakljucila tocko, Jošt napoveduje mojo tocko, jaz pa še obuvam cevlje. Vezalka se je strgala. Se bo to opazilo? Ne bo se. Cevlji so crni, hlace so crne in vezalke so crne. Ne, ne bo se. Je bil res Avstrijec ali pac Nemec? So Avstrijci sploh Germani? Ne bo se videlo, da je vezalka strgana, ce cevlje pokrijem s hlacnico. Kdo sploh gleda v cevlje? Je bil Cajkovski res Rus ali pac svetovljan? In grem na oder. Mirno, samozavestno. Kot da sem prej le zbrano cakal na ta trenutek. Tomaž Lapajne Dekleva Društvo za sodobno klovnovsko umetnost DACIADUSTER ECO-G NA PLINSKI POGON ŽE ZA89 € /mesec z kreditom* + 5 let jamstva/100.000 km Dac a. Zanes v partner GRZS *EKO SKLAD na svoji spletni strani https://www.ekosklad.si/prebivalstvo/pridobite-spodbudo/seznam-spodbud/osebna-vozila-na-plin/osebna-vozila-na-plin-kredit po vnosu v rubriko Hitri informativni izracun kredita nudi naslednje kreditne pogoje zanakup vozila: informativna mesecna anuiteta za model Duster Essential 1.0 TCe 100 ECO-G v skupni vrednosti 13.740 € z DDV, s pologom v višini 3.750 € in financirano vrednostjo 9.990 € za obdobje 120 mesecev, znaša ob najemu kredita prek Eko sklada88,82 €. Obrestna mera za najem kredita znaša 1,30 % letno. Vse informacije so zgolj informativne in temeljijo na informativnem in izracunu kredita na spletni strani EKO SKLADA. Vec o kreditih EKO SKLADA za osebna vozila na plin, si lahko preberetena uradni spletni strani https://www.ekosklad.si/prebivalstvo/pridobite-spodbudo/seznam-spodbud/osebna-vozila-na-plin/osebna-vozila-na-plin-kredit. Renault Nissan Slovenija ne odgovarja za informacije objavljene na spletnih straneh EKO SKLADAkot tudi ne za tocnost in zanesljivost in celovitost teh informacij in informativnega izracuna kredita, ki je na voljo na spletnih straneh EKO SKLADA. 5 let jamstva obsega 3 leta tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 4., in 5. leto ali 100.000 km,karkoli se zgodi prej, prejme pa ga vsak kupec vozila Dacia. Poraba pri mešanem ciklu: 4,9-8,4 l/100 km. Emisije CO2: 128-156 g/km. Emisijska stopnja: EURO6DFull. Emisija NOx: 0,0102-0,0325 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00033-0,00067 g/km. Število delcev (x1011): 0,44-0,82. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroca globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembnoprispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k cezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d. o. o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana. Dacia priporoca dacia.si Peter Koci 051 319 185 041 306 973 Simon Blaznik 041 601 750 041 306 620 Lep pozdrav iz uredništva. Marjeta Bilban Reši križanko! Poveži števila in pobarvaj sliko! Pomagaj princu do princese! (pazi se zmaja!) Zakrivljeni kremplji, velike oci, podnevi se skriva, ponoci lovi, podnevi je tiho, ponoci skovika, meso ima rada, je zrnje ne mika. (sova) Kdo je tisti sladkosned, ki cebelam krade med? Velik je in ves kosmat. V brlog pa hodi spat. (medved) koronavirusne bolezni 19 pri nas, tako tudi vztrajamo. Klovni delujoci v Društvu Rdeci noski smo za ta cas svoje obiske preselili pred zdravstvene in druge ustanove in na zaslone. Vec rednih programov je tako dobilo novo »online« podobo. Ce lahko izpostavimo samo enega, je to program »Dežurni klovn«, ki ga izvajamo na klinicnem oddelku za alergologijo v Pediatricni kliniki v Ljubljani, kjer spremljamo otroke in najstnike pri imunoterapijah in kožnih testih. Deluje! Ponosni smo na to, da smo obiskali skoraj vse domove za starejše v Sloveniji – nekatere vec kot enkrat – pred domovi smo nastopali v soncu, snegu in dežju – najpogosteje pa so na nas deževali zracni poljubcki in »cokolatini«. V prihajajoci pomladi nam vse želimo dobre volje, vzdržljivost inzdravja! Hvalženi smo, da smo del cetrtne skupnosti Šentvid in da bomo naše vaje in treninge lahko kmalu spet izvajali v živo v dvoranahcetrtne skupnosti Šentvid. Rdeci noski Koncno smo nazaj na vodi! Letošnja zima je bila za naš klub velika preizkušnja vztrajnosti in predanosti športu. Zaradi epidemije so nam bili treningi zelo oteženi, nekaj casa smo jih izvajali tudi na daljavo preko video konferenc in pogovorov. S tem smo uspeli ohraniti zelo tesne stike in smo se kot klub, tekmovalci in trenerji zelo povezali. Takoj po odprtju pa smo, seveda ob upoštevanju vseh smernic NIJZ, zaceli z rednimi treningi na vodi. Nekateri kadeti, mladinci in clani so uspešno izvedli že nekaj priprav v tujini, kar se je pokazalo na prvi otvoritveni tekmi v Tacnu 20. 3. 2021, na kateri je Benjamin Savšekzmagal v kanuju, Žan Jakše pa je osvojil odlicno drugo mesto. Tudi mladinci so se odrezali zelo dobro in nad pricakovanji. termine poletne šole kajaka na kajakaškem klubu v Tacnu. Termini šole kajaka so: 1. 24.5.–4.6.2021 2. 21.6.–2.7.2021 3. 6.9.–17.9.2021 K udeležbi poletne šole kajaka vabimo vse mlade od 6. – 14. leta starosti! Kot organizator velikih tekmovanj pa se bo kajakaški klub Tacen ponovno izkazal z organizacijo tekem svetovnega pokala za clane ter svetovnega prvenstva za tekmovalce do 23 let. Tekma svetovnega pokala bo potekala od 17. 4. -18. 4. 2021. Svetovno prvenstvo do 23 let bo potekalo od 6. 7. -11. 7. 2021. Ce bo le možno vas vabimo, da se tekem udeležite in podprete naše zveste tekmovalce! Jan Bregar, KKK Tacen