speaizioa« M imumM porai« w Poštnin« pilita* v (olovltl SLOVENEC Naročnina mesečna 18 Lir, ta tnozem« (tvo 31.50 Lir • na« deljska Izdaja ce* loletno 34 Lir, ca Inozemstvo 65 Lir. Cek. rafi. Ljubljana 10.650 za naročnina in 10.349 za tn.erat«, Podrnf nlealj Novo mesto« Izključna pooblaSFenlra w eglaSeraitfe HaTfJanste&a la Injega Izvora i Unione PubblicitA Italiana S. A* Milano. Izhaja Tsal dan zjutraj raze* ponedeljka ta dneva po praznik«. g CrednIStvo tn oprava« Kopitarjeva 4, Ljubljana. ■ | Bedazione, A-mministrazionet Kopitarjeva k, Lubiana, 1 g Telefon 4001—4005. g Abbonamentl: Me.« 18 Lire. Estero, mete 31 50 Lira. Edi-lione domenica. an-do 34 Lira. Estero 65 Lir«. C. C P.l Lubiana tO 650 per £11 sbbonamenti, 10.349 per I« in-•artionL Filial«! Novo me.to, Conceaslonar!« eschislra per la pubhTIeltU 31 provenienz« Italiana ed estera: IJoion« Pubblicita Italiana S. A, Milana. Bollettino No 1087 Porti della Algeria attaccati II Quartier Generale delle Forze Armate co- munica: Porti dclPAlgeria sono stati attaccati, con hno-ni risultati, da forinazioni italiane e germaniche. Stanotte Roma b stata sennlata da aerei nemiri che hannu pni sganciatn bomho sulla zona di Ostia; qualchc dauno cd alcuni feriti. Vojno poročilo št. 1087 Pristanišča v Alžiru napadena Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja : Italijanske in nemške letalske skupine so to no? z dobrimi uspehi napadlo pristanišče v A 1 -ž i r j 11. To noč so letela nad Rimom sovražna letala, ki so nato spuščala bombe na področje Ostijc; nekaj škode in nekaj ranjenih. Nemci vdirajo v sovjetske postojanke Posamezni sovjetski napadi zavrnjeni — Bojno delovanje pri Vel. Lukih Bombni napad na London ITitlerjcv glavni stan, 17. maja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: S prostora okrog Velikih Luk poročajo o uspešnem lastnem bojnem delovanju. Na raznih drugih oilsckih vzhodnega bojišča so nemške napadalne čete nepričakovano vdrle v sov ražne postojanke, razdejale številne bojne postojanke ter privedle ujetnike in plen. Posamezni sovjetski napadi so bili zavrnjeni delomu v sodelovanju z letalstvom. Pri načrtnem obstreljevanju sovražnega dovoza na južnem in srednjem odseku vzhodnega bojišča so nemška bojna letala tudi včeraj z uničujočim učinkom obstreljevale važne železniške postaje in veliko število prevoznih vlakov vseh vrst. Šibke angleške letalske sile so preteklo noč prodrle nad nemško ozemlje in vrgle na nekatere kraje majhno število razdiralnih bomb. Poškodovani sta bili dve dolinski zapori, silne množine vode, ki se je razlila zaradi teh poškodb, pa so izzvale težke izgube med civilnim prebivalstvom. Osem napadajočih letal je bilo sestreljenih, !) nadaljnjih sovražnih letal pa uničenih nad zasedenim zapadnim ozemljem, izmed ii jih eno po zaslugi oddelkov kopno vojske. 18 letnica gozdne milice Rim, 17. maja. AS. Gozdna milica je obhajala 18-lelnico ustanovitve, ne da bi pretrgala plodo-vito delo njenih oddelkov. Vsa vneto zaposlena z delom, ki je tesno povezano z vojnimi dogodki, je ta ponosna in vztrajna milica v prvih IS letih obstoja vidno dokazala, da jo popolnoma vredna nalog, ki 60 jih ji zaupali. Budno so čuvali nad gozdnim bogastvom domovine ter junaško vzeli nase vojno breme in se izkazali z napadalnim duhom svojih legionarjev ter tako zaslužili občudovanje in hvaležnost vseh Italijanov. Ob priliki le proslave se je domači vojaški poveljnik v spremstvu častnikov odpravil na generalno poveljstvo milice, kjer so je poklonil pred spomenikom padlih legionarjev. Častnike je nato sprejel načelnik Slaba milice, ki jim je izrekel pohvalo in najlepše željo črnim srajcam Gozdne milice. General Galbiati je poslal tole brzojavko: >Ob 18-lelnici gozdne milice pošiljam topel pozdrav legionarjem. ki v neomajnem požrtvovalnem duhu delujejo zdaj na bojiščih zdaj doma za večjo silo fašistične Italije.« Vojaški dogodki preteklega tedna Po 45dnevnem ndporu so junaški branilci Tunisa morali položili orožje. Od '20. februarja so se morali italijansko-nemški oddelki I. armade upirati na Marethovi črti Montgomeryjevim četam, katerim je stalno pritekalo vojaštvo in vojno gradivo iz vseh delov sveta. Ni se torej čuditi, če so se morali Messejevi vojaki pred petkrat številnejšim nasprotnikom in dvajsetkrat bolje opremljenim, naslanjajoči so na polotok Rta Bona po odbitem Freybergovem predlogu za vdajo in po odbitem napadu Novozelandcev na Zaguansko gorovje končno predati. Med njimi so bili najlepši vojaški liki: od starega polkovnika do mladega fašista, zagorelega od sonca v puščavi Siwa. Sovražnik je bil presenečen in jih je moral pohvaliti. Ta pohvala vsebuje vsekakor zaskrbljenost za bodočnost. Za nasprotnika pa je pdložaj naslednji: 1. Belisha je izjavil, da so zavezniki izgubili (i mesecev časa; 2. junaški odpor osi so izrabili Japonci na Daljnem vzhodu; 3. Cangkajšek toži, da preživlja sedaj »najbolj črno uro v svoji kratki in nesrečni zgodovini«. Istočasno z angleško-ameriskim napadom na Tunis so Sovjeti izvedli mogočne napade na ku- banjsko mostišče. S tem pa še ni rečeno, da bi bili v tem znaki vzporednega napada nasprotnikov osi. To le pomeni, da se Slatin boji močnih nemških protinapadov na odseku pri Krintskaji. Rdeče armade, ki so zgubile 200 tankov in 30.000 mož v zadnjih 12 dneh, 6e zbirajo za nove obupne napade na Kubanj. Sprejeli pa jih bodo drugačni ljudje in drugačno orožje kakor pričakujejo. Podoben sprejem je doživel tudi Wawell na bengalski meji, kjer so Japonci zasedli Bithudaung in Maungdavv. Japonci 60 prodrli do reke Maju, od koder imajo odprto pot v Indijo. Kaj pa delajo sovražniki? Živahno se posvetujejo v \Vashingtonu. Na morju so bile ta teden potopljene 3 podmornice, 2 torpedov-ki ter 8 prevoznih ladij z 12.000 tonami. Letalska vojna. Sestreljenih je bilo 438 sovražnih letal, od teh 242 ruskih. Angleži in Amerikanci so nadaljevali s strahovalnimi napadi na civilno prebivalstvo. Tu so se zlasti izkazali Amerikanci. Angleži 60 bolj previdni, ker vedo, da žive v območju nemškega letalstva. Ne morejo pa se nadejati, da bo ostalo nekaznovano početje letečih gangsterjev. (II Gazzettino.) »Pravda« biča sovjetski birokratizem Stockholm, 17. maja. AS. »Pravda« je objavila pomemben članek, v katerem pravi, da se mnoge sovjetske organizacije točno zavedajo odgovornosti trenutka ter žrtvujejo vse sile v delu za približanje ure zmage nad sovražnikom. So pa ustanove — nadaljuje list —, ki se še niso zavedle svoje naloge v dobi narodne vojne. Tako Plemenita gesta ministra Bombierija • Rim, 17. maja. AS. O zaključku junaškega odpora naših čet v Tunisu, odpora, ki ga je ginlji-vo občudovala vsa Italija in ga je odkrito priznal tudi sovražnik, se je izvedelo iz Rima, da opolnomočeni minister Bombieri, ki je bil v Tunisu ni holel zapustili italijanske skupnosti v Tunisu, ki jo je do zadnjega navduševal in vodil s svojim zgledom. Minister Bombieri in z njim generalni konzul Fontana, vicekonzul Manfredi, pisarniška uradnika Bochetto in Rossi so tako sledili usodi junaške Messejeve armade, zvesti plemeniti tradiciji zunanjepolitičnih uradnikov v 6lužbi domovine. 366 milijonov dela za os Rim, 17. maja. AS. Po zadnjih uradnih" statistikah združuje os v Evropi 366 milijonov prebivalcev. Od tega predstavlja 186 milijonov delovne sile, zaposlene z vojno izdelavo. Japonska ofenziva na Kitajskem Tokio, 17. maja. Glavni japonski stan poroča: Letalstvo japonske mornarice je 11. maja napadlo Merauke na Novi Gvineji, 14. maja pa Gualdal-kanar. 13. maja je bilo sestreljenih 38 sovražnih letal. Dvoje japonskih letal se ni vrnilo v oporišče. Iz Kitajske pa se je izvedelo, da so japonske sile zasedle glavni stan 10. čungkinške armade v provinci Hupeh. Razpršenih je bilo na stotine vojakov, ki so se nameravali še nadalj? upirati. Japonske sile so s treh strani izvedle ofenzivo na Kungan. Pri tej ofenzivi je bila zapodena v beg 62. čungkinška divizija. Japonski oddelki so zasedli tudi glavni stan 55. divizije v Kjangsjenu. Japonci napredujejo tudi na drugih odsekih. Skfip-no ogrožajo 5 divizij s 50.000 možmi, ki se skušajo upirati na novih utrjenih postojankah ali na naravnih obrambah v. visokih gorskih kotlinah, na primer mnogokrat važni dokumenti potujejo cele mesece po uradih od komisariata do krajevne industrije. Sovnarkom je poslal iz komisariata. za industrijo 14. februarja 1943 naročilo za izdelavo nekega predmeta. Ta predmet je bil potreben za opremo rdeče armade. Važen dokument je ležal nedotaknjen do 30. marca. Nad 40 dni je moralo preteči, dokler ni prišel na namembni kraj. Kdo je temu kriv? To pa še ni vse. V pokrajini Altaj je ostalo nedotaknjeno naročilo Sov-narkoma z dne 19. novembra 1942 v zadevi gradnje opekarn. Do 8. aprila 1943 se ga nihče ni dotaknil. Dobro je znano, da rdeča armada stalno potrebuje za vojskovanje novo gradivo vseh vrst in da moramo v vojni graditi stailno nove tovarne, popravljati stare in da za to potrebujemo mnogo opeke. Vendar pa so uradi v pokrajini Altaj zadrževali to povelje do 8. aprila. Točno delo mora biti zakon za vsako sovjetsko podjetje. V velikanski kolektivni proizvodnji lahko nemarnost ene same ustanove ali ene same osebe naredi veliko škodo. Zadošča, da ena tovarna ne izpolni določenega programa, pa mora na desetine drugih tovarn stati. Vsak najmaniši vijak v velikem državnem stroju ima svojo veliko nalogo. To se ne sme nikdar pozabiti. Hitra nemška bojna letala so t noči na 17. maja več ur nepretrgoma napadala vojaško važne posmezne cilje v prostoru Londona z bombami težkega kalibra. Dve lastni letali se nista vrnili s trga napada. Višji narednik Kuri Jorg je v eni noči sestrelil 4 sovjetske bombnike. Berlin, 17. maja. AS. O množičnem nemškem napadu na važno angleško industrijsko središče Sunderland so se izvedele naslednje podrobnosti: Za manjšim številom letal, ki naj bi poiskala cilje, je v nizkem poletu prispela skupina bombnikov nad mesto in ga bliskovito napadla. Zažigalne bombe so ga razsvetlile, da je bilo kakor podnevi. Na tisoče zažigalnih bomb jo bilo vrženih na pomole, doke in druge pristaniške cilje. Povsod so nastali veliki požari. Nekaj trenutkov nato je padlo mnogo velikih bomb, ki so povzročile velikanske eksplozije. V polno so bile zadele tovarne, skladišča in drugi cilji. Nemška letala je Kraljica In Cesarica ter kneginja Piemontska med ranjenci Rim, 17. maja. AS. Nj. Vel. Kraljica in Cesarica je davi obiskala v Domu pohabljencev »Prin-cipessa di Picmonte« pohabljence in ranjence. Po-mudila sc je ob posteljah vseh bolnikov in jih tolažila. Ko jc zapustila dom, jo je množica pozdravljala in ji izkazovala svoje simpatije. Rim, 17. maja. AS. Davi jc princesa Piemontska obiskala bolnišnico »Littoria« in sc ljubeznivo razgovarjala z vojnimi ranjcnci, zanimajoč se za njih zdravje. Ranjcnci so sprejeli princeso z manifestacijami simpatije in ji izrekli svojo zahvalo. sprejel močan zaporni ogenj. Med napadom pa je streljanje popustilo in verjetno so bombe zadelo več topov. Ko pa so se letala vračala, je bila pristaniška ter industrijska četrt v morju ognja in letalci so mogli še iz velike razdalje videti požare. Lizbona, 17. maja. AS. Iz Londona se je izvedelo, da so imeli v londonski pokrajini že tretji letalski alarm. Berlin. 17. maia. AS. Včeraj pozno popoldno so angleško-ameriški lovci prišli posamično nad zasedeno ozemlje. Po dosedanjih poročilih so bila sestreljena 4 sovražna letala. Anglo-ameriške letalske izgube nad Nemčijo Berlin, 17. maja AS. Berlinski pristojni krogi opozarjajo, da so angleške in ameriške le-tulske sile po desetdnevnem mirovanju z izjemo napada nu zahodno Kvro|>o dne 10. maja morale 15. in 14. pri svojih napadih čutiti težo nemške obrambe. Povsod, kjer so sovražna letala prišla nad zahodno zasedeno ozemlje ter nad Nemčijo, so padla v klešče nemških lovcev. Nemški lovci, ki opravljajo dnevno stražo, so v smelosti in hrabrosti prekosili junaške eska-drc nočnih lovcev. Poleg tega pa jc protiletalsko topništvo kakor tudi mornarica s stalno ču-ječnostjo preprečevala, da sovražnik ne bi nikogar presenetil. Cesto so branilci prestregli tudi bombnike in lovce, ki so leteli silno visoko, preden so mogli dospeti do svojih cil jev. Tukajšnji krogi pripominjajo, tla tudi veliko opevani novi lovci >1 hunderbelt« niso mogli preprečiti poraza angleških ter ameriških bombnikov, ki so napadali podnevi. Nemški lovci vrste »1'ocke Wulf« in »Mcsserschmidt« so še vedno boljši kakor ta sovražna letala, saj so nemški lovci pri nekem napadu v zahodni Evropi 14. maja sestrelili 4 nove angleške lovce. Istega tfne pu je sovražnik izgubil na zahodnih evropskih in severnih nemških obalah 50 strojev, med njimi 14 štiriniotornikov. S tem ni bilo zgubljeno le važno vojno gradivo, marveč tudi 1(K) mož posadke. Bilanca 13. iu 14. maja pove, da je sovražnik izgubil ta dva dni 112 letal, med njimi 82 večmotornih letal. Po močnih letalskih dvo-bojih nad Bokavskim prelivom in nad obalskim področjem se 7 nemških lovskih letal ni vrnilo, včeraj je bilo sestreljenih še 17 letal, tako da so izgubili sovražniki skupno 129 letal. Neosvojljiva trdnjava Evropa Nemška armada bo v prihodnji ofenzivi nastopila z novimi jeklenimi orjaki Berlin, 17. maja. Povečano ogledniško delovanje na vsem bojišču od Baltika do Črnega morja in zlasti naraščajoče letalsko delovanje kaže, da se bliža velikanska bitka. Na stotine divizij je razvrščenih na raznih odsekih in pripravljenih za naskok. Kdo bo prvi napadel? Kje bo začeten napad? Kako se bodo boji nadaljevali? Ali se bo slabši zopet poslužil taktike elastične obrambe, ali se bo postavil v bran? Na ta in podobna vprašanja odgovarja vojaški sodelavec v »Neues Wiener Tagblattu«. Nemški člankar pravi, da ta vprašanja _ .. .11 I _ C...UI. 2« ni^U/Min nnrtlocicl/o T n t n 1 U O nosti, individualne in kolektivnve pravičnosti za posameznika in za narod. Značilen jc tudi članek posebnega vojnega dopisnika Gerharda Emskotterja v listu »Volkischer Beobachter«, ki piše o presenečenjih, ki jih je po pisanju »Krasnaje Zvezde« pripravilo nemško vrhovno poveljstvo. V resnici ne gre za presenečenja, kajti nemški tank »Tiger« je že nastopil na raznih bojiščih, tako na vzhodu kakor v Afriki. Presenečenje obstoja v novih tankih, velikanskih orjakih, ki naj bi sc pojavili v bodočih bitkah in proti katerim bi Sovjeti verjetno lahko postavili mučijo Sovjete in njihove anglosaške zaveznike, I le stare lipe kakor »T 34« ali angleški »Mak 4». nam pa se ni treba mučiti s takšnimi vprašanji. 1 Neki nemški dopisnik je tudi zvedel, da je Smo popolnoma mirni in zaupni, kot smo bili ' imel spočetka sovjetski pehotni polk v oporo le prejšnje poletje. Ne zanima nas, kdo bo napadel prvi, kako bo odgovoril sovražnik. Zadostuje nam gotovost, da bo Hitler vsekakor dal povelje za napad, da bo napad izveden pravočasno in na pripravnem odseku in da bo boijševiški orjak dobil smrtne udarce, pa najsi se posluži elastične obrambe ali pa sprejme bitko. Ravno te dni — nadaljuje nemški časnikar — smo opustili postojanke, ki so bile preveč v ospredju. Splošen položaj pa se ni spremenil. Ni treba posebej pripominjati, da bi moral Tunis po načrtih v Casablanci pasti že pozimi. Za-vlačevalna taktika osnih armad je prekrižala te načrte, kar dokazuje dejstvo, da sta se morala Churchill in Roosevelt zopet sestati, pregledati položaj in pripraviti nove načrte. Odpor italijanskih in nemških vojakov pa ni le prekrižal angle-ško-ameriških načrtov, marveč je omogočil osi nove zmagovite bitke na vzhodu ter dogotovitev velikih obrambnih naprav, tako da je postala Evropa nezavzetna trdnjava. Če so nemški krogi zaupni, pa to ne pomeni, da bi si delali nevarne utvare. Nemci vedo, da jih čakajo trde preizkušnje. Sovražnik na vzhodu je še zelo močan, ima velike rezerve ter je opogumljen od uspehov v prejšnji zimi in se bo zato boril s fanatično zagrizenostjo. Tudi Angleži bodo skoraj gotovo poskusili z vdorom v močno evropsko trdnjavo. Ker pa bo ta poskus trd, bodo pomnožili divje strahovalne napade na nemška in italijanska mesta. Vse to dobro vemo. Vemo pa tudi, da bo na koncu zmagalo orožje protiboljševiške in protiangleške zveze, mogočno orožje, izdelano od ljudi, ki se ne bore kakor »roboiniki« divjega moskovskega materializma ali najemniki anglosaškega kapitalizma, marveč kakor vojaki svetle ideje: večje socialne pravič- Dvoje nasprotujočih si stališč Berlin, 17. maja. Kakor je izvedel »Hambur-ger Fremden Blatt« poročajo nevtralni opazoval-di iz Washingtona v zvezi z novim sestankom med Churchillom in Rooseveltom, da bo imela sprememba načrtov, sprejetih v Casablanci, širok odmev in veliko važnost tudi v političnem pogledu. Zdi se, da bo zmagalo Rooseveltovo stališče, ki pravi, da se mora poleg dosege nekaterih vojaških ciljev, kakor je istočasni odločilni napad na Evropo, ofenzivni napor Angloamerikancev osredotočiti na tihomorski odsek, ker je treba preprečiti nevarnost, da bi Japonska utrdila svoje postojanke in naredila iz njih napadalna oporišča na življenjska anglosaška živčna središča. Med tem časom naj bi bila Evropa načrtno bombardirana, kar hi zmanjševalo nemški pritisk na vzhodu. Sovjeti naj bi nadaljevali svojo dosedanjo taktiko. Čez nekaj mesecev pa naj bi anglosaške silo skupno napad. s Stalinom izvedle istočasni odločilni Po mnenju omenjenih nevtralnih opazovalcev pa Churchill vztraja, da jo treba najprej končati v Evropi in šele nato na Japonskem. Angleški ministrski predsednik je prepričan, da lahko splošni letalski ofenzivi brez nadaljnjega sledi vdor. Poskusiti je treba vsekakor, da bi sovjetski zavezniki dobili več poguma. Kalero stališče bo zmagalo, nihče ne dvomi. Hamburški list dostavlja, da Beneš, ki ima zelo dober nos, ni zaman odšel iz Londona v \Vashington in se postavil pod Rooseveltovo zaščito, ker ima Roosevelt do Sov-jetov močnejše stališče kakor pa Churchill. Ce bi se Sikorski podal v Ameriko, bi mu morda ne bilo treba podleči y zadevi, ki jo vsi dobro poznajo, 80 do 100 oklepnih vozil. To število se jc pozneje povečalo. Toda tukaj odloča kakovost. Samo en sovjetski tank je dokazal, da se lahko upira Nemcem, to je »T 34«. Mogočna oklepna armada pa še ne zadošča. Imeti je treba prav tako protitankovsko obrambo, ki je Sovjeti nimajo. Imajo velike rezerve topov vseh vrst, toda nobeden teh topov doslej ni izpolnil svojih najtežjih nalog. Pokazalo se je na primer, da »Tiger« mirno vzdrži ogenj cele baterije in da je le poljski top sposoben prebiti njegov oklep, ako dobro zadene. Moskva se hvali z novimi 105 mm protitankovskimi lopovi, toda to je le baharija in tolažba za Anglo-sase. (Piccolo.) Vatikan ne more dobiti poročil o ujetnikih v Rusiji Rim, 17. maja. AS. Vatikanski poročevalski urad javlja, da dobiva dnevno mnogo vprašanj o vojakih, pogrešanih na ruskem bojišču. Na željo svetega očeta si je vatikanski poročevalski urad prizadeval že od leta 1941 s prošnjami za podatke o teh vojakih in je skušal tudi posredovati, da bi smeli pošiljati v Rusiji ujeti vojaki svojcem kratka pismena poročila, kakor je to v navadi pri ujetnikih v drugih državah. Sveta Stolica je pomnožila svoje prošnje in dala na razpolago vsa svoja sredstva za to človekoljubno delo. Doslej pa vsi ti poskusi niso dosegli zaželenega uspeha. Vatikanski poročevalski urad pa izpolnjujoč naročilo svetega očeta brez prestanka nadaljuje s prošnjami in ne opusti ničesar, s čimer bi se dalo utešiti trpljenje vojnih ujetnikov v Rusiji. Tako jc bilo prejšnje tedne preko tega urada odposlanih 150.000 velikonočnih voščil ujetnikom in internirancem. Sovjeti zahtevajo novo pomoč od Amerikancev Buenos Aires, 17. maja. AS. Listi, ki pišejo o Rooseveltovem sporočilu, da se bo za eno leto zopet obnovil sporazum s Sovjetsko zvezo, ki bo dobivala podporo na osnovi zakona o posojilu in najemu. V zvezi s tem poročajo, da je Moskva odločno zahtevala bistveno povečanje dobav, zlasti, tankov in živil. Finančni minister Morgenthau pa je zahteval nov dodatni davek v znesku 10 milijard dolarjev. Amerikanci so na Aleutih uporabljali strupene pline Tokio, 17. maja. AS. General Nakao Yahagi, vodja poročevalskega urada pri glavnem stanu, je izjavil, da so severnoameriške sile pri napadu na otoke Attu 14. in 15. maja uporabljale strupeno pling proti japonskim četam. Dodal je, da so Japonci pri obrambi niso posluževali plina, Ali je v Rusiji res zavladala verska svoboda? Poročilo švicarskega lista o okoliščinah, ki so Stalina privedle k začasnemu popuščanju glede preganjanja vere Z dne 8. aprila t. 1. je švicarski list »Basler Nachrichten« objavil naslednje poročilo: Podpredsednik Združenih držav, llenry A. \Vallace je na tozadevnem zborovanju v De-lawaru govoril o »Krščanskih temeljili miru« in je omenjal verski položaj v Rusiji, rekoč: »Zadeva verske svobodo v Rusiji je pritegnila pozornost anglikanske in rimske Cerkve. V neki številki revije »Commonwealth«, kateri se brez dvoma ne da pripisovati marksistične miselnosti, je urednik navajal dve knjigi, ki so ju napisali ruski emigranti, ki obravnavajo verski položaj v Rusiji. Govoreč o teh knjigah, v katerih je bila ona objavljena pod pokroviteljstvom anglikanske Cerkve in je druga izpod peresa univ. prof. Fordhama, je urednik prišel do zaključka, da je stanje krščanske Cerkve v Rusiji doseglo precejšnje izboljšanje.« Podpredsednik se je potrudil, da bi podal svoja izvajanja na podlagi točnih podatkov, ki o njih ni moči zdvajati. In vprav zato smemo pregledati, ali dejstva ustrezajo resnici, na primer glede na versko svobodo v Rusiji, in ali je to dokazovanje, ki ga je navajal VVallace, resnično. Ali je ustnijenjenje verske svobode v Sovjetski Rusjji zares krenilo v drugo smer, Res je, da jo od 1. 1918 boljševiška vlada povsem ukinilu krščansko, dalje židovsko in mo-liamedansko verstvo. BrezboŠtvo in uničevanje cerkva sta bili temeljni načeli vlade. Pri tem se niso omejevali zgoij na razliko med Cerkvijo in državo, ampak je bilo odvzeto tudi sleherno osebno udojstvovanje cerkvenih ljudi, Župnije in samostane so ukinili, zaplenili so ccrkvc-no lastnino in verski predstavniki, narodni duhovniki in redovniki so bili pregnani. Se leta 1927 je dejal Stalin odposlanstvu ameriških delavcev: »Stranka ne more brez svojega vmešavanja gledati na vero in se mora udejstvovati protiversko. Nekaj članov stranke je že naletelo na te/koče v protiverski propagandi. Zato je bilo več strankinih članov že izključenih. Po vsem tem v naši stranki ni mesta za komuniste te vrste.« Asa obširna hierarhija pravoslavne Cerkve je v rokah samo treh metropolitov in to so: Sergij v Moskvi, Nikolaj v Kijevu in Aleksander v Leningradu, dalje je še tO ali 12 škofov in nadškofov. Kar 90 odstotkov izmed 43.000 župnij »Svete Rusije« jc bilo ukinjenih in tudi oslale župnije so bile znižane na najmanjše število in so v najslabšem stanju. Vseh 25 let ne sme v Rusiji iziti nobena knjiga verskega značaja. Tiskarno Svetega Sinoda so zaprli. En sam nliogi listič, ki je bil nekakšen cerkveni vestnik, je tudi kaj kmalu umrl. Vsakršno versko udej-stvovanje je v očeh države protirevolucijsko ibanje in podvrženo kazni in samo starši lah-svoje otroke poučujejo v krščanski veri in to le do 16. leta, seveda, če jih prej ne zapazi CPU. Družina in zakon je na brezverski podlagi. Zgolj materialistična vzgoja mladine je povzročila, da jc zašel mladi rod v tako hudo moralno krizo, ki si jc niti predstavljati ne moremo. Takšno je bilo nastrojenje mladega rodu, ko je v juniju 1941 prišlo nemško vojaštvo v Rusijo. Nemci so poznali ta protiverski in brez-lnižiii položaj, ki so z njim tranili boljševiki ljudstvo, in so Čim prej uveljavili versko svobodo v zasedenih pokra jinah. Sijajni verski obredi pravoslavne Cerkve so iznova zaživeli in širili so jih tudi po radiju. Ljudje zadaj za rusko bojno črto so začeli spet versko živeti, spet se jim je vzbudilo upanje v božjo pomoč, brž so prinesli iz svojih skrivališč svete podobe, ki so jih bili poskrili pred komunisti. Kaj se je nato zgodilo v nasprotnem taboru? Opustili so brezbožniška zborovanja, brezbožniški muzeji so se zaprli, po radiju so začeli širiti govore verske vsebine, narodni svetnik Aleksander Nevskij je bil spet v časti, in — v Kre-melju so odredili ljudske molitve — in ljudstvo se jih je v množicah udeleževalo. V začetku rnsko-nem^ke vojne je neki tuji dopisnik med zborovanjem tiska, vprašal Losovskega, ki je predsedoval zborovanju, kako da so izginili vsi orezbožniški razglasi. Losovski je odvrnil: ">Ker ni papirja«, loda tisti časnikar se ni dal kar tako ugnati v kozji rog in je vprašal dalje: Zakaj pa izhajajo še zmeraj vsi drugi listi?« Losovski je odgovoril: »O tem bomo kdaj pozneje govorili.« Emili jan Gubelman, ki je bolj znan z imenom Jaroslavskij in je pisec številnih brezbožniških knjig, neupnani protiverski pridigar, šef-nrednik lista »Brezbožnik«, predsednik brezbožniškega društva in ki se je nekoč hvalisal, da je pridobil več ko 5 milijonov somišljenikov, se zdaj joka nad razvalinami ruske cerkve in ruskih svetišč. (Glej »Pravdo« z dne 20. januarja 1942). Še bolje je vse izraženo v elegantno veznni in razkošni knjigi: »Resnica o veri v Rusiji«. Ta knjiga hoče z besedami in ilustracijami ponazoriti in razložiti kako je v Rusiji v tem ožini sijajno poskrbljeno. Knjiga je izšla pod po- Vrcmenska napoved 18. maja (torek): dopoldne jasno, v popoldanskih urah številne krajevne nevihte. 19. maja (sreda): večinoma jasno. I kroviteljstvom »Moskovskega patrijarhata« in vsebuje sijajno sliko metropolita Sergija in slike številnih cerkvenih dostojanstvenikov (največ teh je seveda v inozemstvu) in slike'cerkva in obredov. Ta knjiga jc tem bol j vidna in opazna, ker vseh 25 let boljševiške vlade ni izšla nobena taka knjiga in ne molitvenik. Seveda knjiga ni drugega kot le propaganda za inozemstvo. Podpredsednik Wallaee jc — kakor vse druge besede — govoril tudi sledeče na |>odlagi resničnih i>odntkov. Nikjer ni vidno, da bi se bila sovjetska vlada glede na vero kako preokrenila. Omenjena razkošna knjiga ne govori nič o katoličanih, protestantih, j u d i h in mohnmeduncih. Od 454 pravoslavnih cerkva jih je zdaj resnično odprtih samo 25. Med ljudskim štetjem ietu 1956 je bila v seznamu tudi rubrika z napisom »verni«. Uspeli štetja »vernikov« ni bil objavljen, vendar je resnica ta, da je več ko 70 odstotkov vsega ljudstva med verniki. Sumo v Moskvi je 5—4 milijone zvestih. In za vse je le 25 cerkva odprtih! Med velikonočnimi prazniki leta 1942 so bili sijajni verski obredi v Moskvi, kjer je vodi! božjo službo sam mctropolit Sergij s 4 škofi in vse je bilo v morju samih luči, česar verniki niso mogli doživeti vseh 25 let nc. Dogodek je bil fotografiran in — izkoriščan. Mctropolit Sergij je čudna osebu, ki ni pu- Ducejeve nagrade dvojčkom Visoki komisar je iz Ducejevega sklao- svete brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Obširna stolnica je bila skoro nabito polna. Govoril je nameščencem in delavcem g. župnik dr. Janko Arnejc in jih navduševal za Marijo. Po pridigi so vsi zbrani na glas molili jiosvetilno molitev, nakar je imel pred izpostavljenim presv. Rešnjim Telesom pete litanije stolni dekan g. dr. Kimovec z asistenco. V nedeljo popoldne ob petih pa so se zbrale v uršulinski cerkvi nameščenke, ki delujejo po uradih, pisarnah in tvornicah, da se posvetijo Marijinemu Srcu. Cerkev se je napolnila do zadnjega kotička in ganljivo je bilo videti to slovensko ženstvo, kako mu je bila na obrazih videti tiha vdanost Materi, najvišji vseh žena, zaupanje v Njeno pomoč in odločno prepričanje, da je le Ona tista, ki nas 1k> povedla preko vseh ovir v varno zatočišče. Gospod škofijski tajnik Lenič je z izbranimi in iz srca prehajajočimi besedami razložil pomen posvetitve in vzpodbujal naše žen-slvo k tej pobožnosti. • Zadostilnim molitvam in posvetilnim slovesnostim, ki jih opravljajo ta mesec v ljubljanskih ccrkvuli in ki bodo dosegle svoj višek v skupni procesiji, so se pridružile tudi dijakinje. Potreba čnsa kliče po pokori in duhovni obnovi. Še nikoli niso bile pri nas verske prireditve tako dobro obiskane, pa naj gre za majniške šinarnice, za umetniške prireditve, o Kristusovem trpljenju (Gregorinova »V času obiskanja« ali Tontčev »Križev pot« ali za ma-rijanske akademije srednješolskih učenk in učencev. Dobro znamenje vidimo v tem, da reagira narod na stiske časa s stremljenjem po poglobitvi krščanskega življenja. Borba proti resnici Ob nastopu dr. Antona Mahniča pred več kot dobrim pol stoletjem je med Slovenci vladala neka »la sloga, ki pa ui bila sloga v resnici, temveč sloga na zatajenih načelih. Naša zgodovina imenuj« to dobo dobo slogaštva. Prodirajoče uvo-bodomiselstv o si jo pod pretvezo narodne edinosti ustvarilo obliko, kjer je moglo takorekoc neovirano širiti svoje pogubne nazore, ("e se jo zdaj kdo postavil po robu »emu slogaštvu, je bil takoj ožigosan kot nasprotnik narodne edinosti. Katoličani, ki so imeli »d le ile skupnosti nepopravljivo škodo, so bili prisiljeni k molku ter morali gledati, kako so slovensko ljudstvo razkri-stjanjuje. Ko je zla skupnost dosegla svoj višek in ko se je svohodomiselstvo zarilo s svojimi nazori tudi med najbolj izrazite katoliške plasti, celo med duhovščino, pa so pogumno nastopili odlični možje ter se niso strašili raibiti lo »slogo«, ki jo Slovence ratkristjanjevala. Med njimi je bil najbolj odličen in najbolj zaslužen borec dr. Anton Mah-nič. S svojo neodjenljivostjo je dosegel, da so so duhovi ločili ter s tem obvaroval katoličane svobodomiselne infiltracije. Toda borba je bila izredno težka. Mlado katoliško gibanje, ki so ga , , , ....... , , , . sprožili ti zaslužni katoliški možje z Mahničem na Malokdo v Ljubljani je vedel, da so pn- fl>,u jp na|ele|„ nil silovit odpor ne samo pri iz-pravilc učenke uršulinskih šol z.a včerajšnjo i raIj|jt, nasprotnikih, temveč tudi pri ljudeh iz trebuje predvsem trave in eena za koze in kunce, j ki jih redi v svoji »farmi« na nekdanjem Kollinan-novem posestvu pod Rožnikom. Kakor ie dve leti zaporedno, je tudi letoe me«t-na občina dala mnogoštevilnim delavskim družinam razne parcele v obdelavo proti le malenkostni najemnini ali celo brezplačno. Mestna občina služi v tem oziru kot resničen zgled raznim drugim ustanovam in drugim zasebnikom. Na robu mesta vidimo še zanimiv pojav. Tam so hiše obdane z vrtovi, ki jih obdajajo ograje. Doslej je bila zemlja obdelana le znotraj ograje. Sedaj pa so skoraj vsi posestniki obdelali tudi tisto zemljo, ki je med ograjo in cestiščem. Tako vidimo torej vrtove znotraj iu zunaj ograje. Ti vojni vrtovi in tako izkoriščena zemlja pomeni znatno razbremenitev Ljubljane v preskrbi s krompirjem, fižolom' in eočivjent. Saj kar ti pridelovalci pridelajo doma, jim ni treba kupiti na trgu in tako nastane več pridelkov za one iz srede mesta, ki nimajo koščka zemlje, da bi si mogli kaj pridelati. nedeljo globoko zasnovano akademijo, zu katero je spesnila M- Elizabeta dramutično zasnovano pesnitev »Slike iz. Murijinegu življenju« v desetih slikah- Kljub temu pa je bilu frančiškanska dvorana pri obeh uprizoritvah popolnoma zasedena, in prav bi bilo, če bi prireditev še ponovili. Medtem ko smo bili doslej vajeni, da smo gleduli pri podobnih dija- lastnih krogov, ki pa so bili miselno prežeti od svobodni,liselstv a. Že takrat se je naše časopisjo po svoji katoliški dolžnosti krepko postavilo v prve vrste borcev za resnico in čistost katoliškega prepričanja. In že takrat se jc tudi zgodilo, da jc dobilo najhujše nasprotnike iz bližnjega okolja. Proti njemu in njegovemu pisanju se jo začela gonja, ki mu je hotela odvzeti vpliv na lju- Razstava v Jakopičevem paviljonu V nedeljo se je brez svečanega uvoda odprla zanimiva ruzstavu mladih slovenskih umetnikov, ki nastopajo kot posebna tovariška skupina- Ti so: Zdenko Kalin in K. Putrih (kiparju), S. Kregar, Nikolaj Omcrsa, Maksim Sedej in Zoran Mušič (slikarji). Ruzstavljalci so s 70 slikami napolnili tri sobe Jakopičevega paviljonu ter so pokazali lep nupredek ter zuuimivo podobo svojega razvoja. V osrednji sobi se prikažeta najprej Nikolaj Omersa ter Maksim Sedej. Nikolaj Otnersa nas preseneti po svojem lepem razvoju ter barvitosti. Poleg portretov (lastni portret je središče razporeobel), družinskih skupin razstavlja Omersa tudi mnogo pokrujin ter pogledov na Ljubljano. Prepričani smo, da bo strokovna kritika mogla zabeležiti lep napredek. Sedej razstavlja večie kompozicije in skupine, pa tudi motive iz Ljubljane, nekaj tihožitij, največ pa interjerov. V tem je ostal zvest sam febi. Desno sobo zavzema predvsem Stane Kregar, ki nas je to pot presenetil z nekaterimi kompozicijami, predvsem pu s tihožitji. V teh zadnjih je že opaziti neko novo noto v razvoju (Nageljni), ki utegne biti zanimiva. Kregur razstavlja največ del na tej razstavi, kar priča o njegovi pridnosti in invenciji. Zoran- Mušič pa zavzema predvsem nekaj sten v desni sobi, kjer razstavlja nekaj gvašov z zanimivimi pogledi na ljubljansko in beograjsko pokrajino ter zanimive študije. Zanimive pa so njegove slike rib in svetnikov, v katerih iste motive podaja vedno v drugačni postavitvi in slikarski problematiki. Izmed kiparjev pa nastopata tokrat Karel Pntrih in Zdenko Kalin. Putrih ima večje plastike, izmed katerih se odlikuje ženski torzo in ženski akt, sicer pa močne individualne portrete. Kalin razstavlja poleg portreta pokojnega Vavpotiča še dve deli: lep izglajeni ženski akt v marmorju ter portret g. V. v bronu. V celoti napravlja ta razstava lep vtis in priča o delu in razvoju te skupine slovenskih j mlajših umetnikov. Strokovno oceno bomo še : priobčili. Sedaj poročamo o otvoritvi ter o ; trije duhovniki, do zadnjega napolnjena cerkev pa velikem zanimanju, ki ga je vzbudila že takoj I je odmevala v polnih akordih ,prosi za nas', zdaj prvi dan. I l1a zdaj pa so se sprostili glasovi: »Saj lepše rože Ljudsko petje pri križevniških šmarnicah V letošnjem majniku so ljubljanske cerkve podobne romarskim svetiščem. Tak vtis imate zlasti ob nedeljskih večerih, ko pojo pri šmarnicah pete litanije. Prav posebno se odlikuje v tem pogledu cerkveni zbor v Križankah, ki ima na sporedu pesmi, ki jih pozna vse ljudstvo, šmarnifcne pobožnosti, ki bodo dosegle letos svoj pomembni višek v 6kupni posvetitvi po namenu prevzvišenega ljubljanskega škofa, pomenijo vročo in toplo molitev, da bi se Gospod milostno ozrl na naš narod. Moč skupnosti čutite v vsaki cerkvi, napolnjeni s predstavniki vseh stanov. Vsakdo se počuti dolžnega, da doprinese e svojo molitvijo, s pesmijo, z zadostilnim premagovanjem, zlasti pa z dobrimi deli po namenu škofa svoj delež k obnovitvi krščanskega življenja. Po vseh cerkvah se vršijo iste šmarnične pobožnosti, vendar ima vsak božji hram svoje posebnosti in svoje lastno obeležje. V Križanke prihajajo radi zlasti oni, ki najlaže molijo v malih svetiščih. V nedeljo zvečer se je marsikdo podvizal, da bi se pravočasno vrnil t. običajnih nedeljskih sprehodov ali obiskov ter sodeloval pri ljudskem petju petih litanij v Križankah. V velikem številu so bili zastopani tudi hišni posli, ki imajo prosto popoldne. Poleg rednih župljanov je bilo opaziti tudi številne vernike od blizu in daleč, ki so jih razmere prignale v naše mesto; iste pesmi so prepevali, čeprav v različnih narečjih. Zdi se nam hvalevredno od križanskega cerkvenega zbora, da prepeva pri litanijah ravno one 6lare slovenske Marijine pesmi, kot so jih peli predniki v proš. procesijah za dež in dobro letino, prepevali so jih v gorskih vaseh za velike praznike, zdaj pa jih pojo v znamenju velikega časa, ko prosimo, naj bi nam doba trpljenja prinesla verske poglobitve in nove zarje resničnega krščanstva. Pri velikem oltarju z Marijino podobo so peli skih nastopih spored posameznih nepovezanih i d, - Okvalificirati ter ga tako sploh onemo-točk, so podale učenke uršulinskih šol umet- * ,d.. naspro,llikj katolicizma so namreč niško povezano celoto, prežeto z mislimi k. jih i vjde|. v ka,o|i8kcn) f>isnpisju veliko oviro za do-je poda škof dr. Gregorij Rozman kot navo- i gyojih naknn s„ zal0 up0rabliali vsa sred-dilo za letošnjo majniško posvetitev Slovencev. £ s organizirani si u Komunizma ne smejo norm z i enako ali bolje organizirnno silo, temveč z lju- , , : - . i i , u '. " t beznijo in idejno spravo, noma zadel, ko je napovedal, da bo večinoma ja- J T'0 Be nam "potrcbno omPniti j0iiko bolj, ker ta nekdanja zmota daje čutiti svoje propagandno prizadevanje tudi danes. Tudi danes se izvaja proti katoliškemu časopisju načrtna gonja ter mu skuša jemati vpliv na javno mnenje. Prihaja pa od tistih ljudi, ki se že dvajset let trudijo, kako hi katoliškemu časopisju škodovali in sno, podnevi pa še vetrovno. Res^ prehud vete pustil, da bi se ulilo kaj več dežja. Zato so mno- t gi izrabili lepo nedeljsko vreme za sprehode na ♦ različne kraje v bližnji okolici. Veliko ljudi se r je že dopoldne udeležilo uršulinske akademije v f frančiškanski dvorani, popoldne pa so šli ljudje ali f v opero ali dramo, ki sta bili obe razprodani, t . , . , ,. , , 1___,' j ga po možnosti zatrli. Resnica namreč bode v oči. prav tako se je precej ljudi nabralo na nogomet- J Ko so je prl nas rafeln partizanstvo. je naše nT igrišču Hermesa-. Izletniki pa so se se v poz- f , J je bi]a f' ,0 Dj (,nUnost, n.h večernih urah vračal, na svoje domove. J laVzclo do komunističnega parlizJnstva odklonil-Dopoldne je bila tudi odprta razstava neka-J no , c0,n fc fc gla|igfe" Ljudje ki 8cdaj terih članov kluba Neodvisnih. Pomladansko raz- J uprizarjajo gonjo pro(i nj(,m„ J J (edaj naš list v3«'*"3 m rv sodel,yeJ° Kal,,, S. Kregar - odpovedovali in se zgražali nad našim protikomu- Z. Mušič, M. Omersa, K. Putrih tn M Sedej. so f ni^tir.)tjnl stališčem. Ker pa so ostali v svojem brez posebnih slovesnosti odprli občinstvu ob pol J j osaln|jcni s0 seda{ poskasili „ driIRO ,ak. 0 Že prvi dan je razstavo obiskalo veliko ljube- J (jkn Jjpnla(i so nlu M?e)i Jna?aj resnicoljubnosti teljev lepe umetnosti. ^ ter razširjati vesti o lažnivih poročilih, ki da jih list na svojih straneh navaja. Ni težko ovreči to nečastno gonjo. Resnica jo dovolj močna, da prej ali slej pride na površje, prizadevanje po resnici tudi dovolj razvidno, da more ljudi prepričati. Treba pa je pri vsej stvari T poudariti to, kar marsikomu danes ni več tnko oveduje le|>o vreme. Zgodovinski paberki 17. velikega travna: L 1869 se je vršil v Vižmarjih pri Št. Vidu nad Ljubljano veličasten tabor, ki se ga je udeležilo okoli 30.000 ljudi. Prvi tabor se jc vršil I. 186S v Ljutomeru, nato so se vršili tabori skoraj po vseh pomembnejših krajih slovenske zemlje. Taborska doba pomenja za nas važen prehod iz ozko omejenih trških in čital-niških krogov na širše iu sumostojuo politično torišče. 18. velikega travnn: L 1291 jc padla trdnjava Akkon v Palestini v seldžtiškc ruke; s tem je bil uničen zadnji ostanek Jeruzalemskega kraljestva, ki so ga osnovali zahodno evropski križarji v prvi križarski vojni leta 1099. S križarskimi vojnami so hoteli papeži, ki so po boju za investituro (1122) postali duševni in večji del tudi politični voditelji zahodne Evrope, osvoboditi Kraje, v katerih je živel, deloval in umrl Kristus, izpod mohamedunske oblasti. Uspeh je bil sicer le začasen, toda kljub temu imajo križarske vojne za zgodovino Evrope v srednjem veku izreden pomen. Križarske vojne so združevale različne narode k skupnim, velikim ciljem ter odprle pot novim, svobodnejšim nazorom. Pape-štvo, ki je dalo pobudo in jih vodilo, je doseglo v križarskih vojnah višek svoje moči — 1. 1799 je umrl francoski pisatelj Picrre Augustin Cnron de Bcaumarchais. Rodil se je v Parizu 1732. leta, se preživljal kot urar in muzikant, ki si je utrl pot mimo dvorskih kuharjev do princes in kralja, se bogato oženil, 71 Bože In zdcaufe Bliža se čas nabiranja zdravilnih rož in zeli. Ta zdravila so potrtbna v vsaki hiši, pa tudi zaslužite lahko z nabiranjem. Najboljše navodilo o uporabi in nabiranju zdravilnih rastlin dobite v knjigi Miheičič Fr.: Zdravilne rastline 251 strani s 86 slikami v har-votisku, kart L 36.—, vezana v platno L 48,— Priporočljive knjige za vsako družino: Kun z le J.: Ziravi'na zelišča 61 strani, broširana L 3.— Humek S t.: Prehrana po novih zdravstvenih načetih, 224 strani, broš. L 12.—, vezana L 20.— Dragaš dr. B.: Pomoč novorojenčku fn dojenčku, 224 str., broš. L 10.— Ljudska knjigarna vLjubliani i Pred škofijo št. 5 in Miklošičeva cesta št 5 J ___A kupil plemiški naslov, bil spletkar, diplomatski agent in špekulant, trgoval z zamorci in puškami ter si nabral veliko premoženje, ki so mu ga revolucionarji zaplenili. V odličnih jedkih veseloigrah je opozarjal na napake svoje dobe — nncien regirne. Najbolj znani sta satirični komediji: Le barbier de Seville( Sevilj-ski brivec) in I.a falle journee on le mnringe de Figuro (Veseli dan uli Kigurojeva ženitev). 1. 1938 je umrl pisatelj Ivan Lah. Pisati je začel že kot gimnazijec, slovstveno je doruščal bolj pod vplivom ruskega realizma kakor za-padnegu naturalizma. S pridom se je učil tudi pri slovenski moderni. Napisal je kopo povesti, novel iu črtic. Dobrega pripovednika se je pokazal v zgodovinski povesti, zlasti oni, ki opisuje zgodovino Dolenjske. Izmed Lahovih sodobnih povesti so nujbo.jše dolenjske slike in novele, ki jih je pisal kot visokošolec y Domu in svetu (1901 — 1907), med njimi tvorijo nekakšno enoto povesti od I. 1903—1907. Pozneje je najrajši gojil psevdo-zgodovinsko novelo in povest v prozi in v verzih ter mladinsko in pa-triotično igro. Plodovit je tudi kot kulturni, slovstveni ter politični publicist in listkur. Novi grobovi + V Ljubljani jc neizprosna smrt spet zavihtela svojo koso v družini g. vseuč. prof. dr. Er. \ebra in pokosila hčerko Polonco. Pogreb bo v torek, 18. maja, ob 3 popoldne iz kapelice sv. Andreja na 2ulah. Naj ji sveti večna luči Žalujočim ostalim naše globoko sožalje! + V Ljubljani stu umrli: Gospa Knrolinn Čebohin roj. Kenda, soproga žel. uslužbenca v pokoju. Pogreb bo v torek, 18. maja ob pol 4. i/ kapelice sv. Jožefa na Žalah. — (kispa Franja Pretnar, stara 87 let. Pogreb bo v torek, 18. maja ob 4. popoldne iz kapelice sv. Frančiška na Žalah. -j- V Podbrezjah na Gorenjskem je 8. mnja umrla gospa Marica Pogačnik roj. Peter-nelj, krojačica. Sv. maša zadušnica za pokojno bo v sredo, dne 10. maja ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani. Naj rajnim sveti večna luč! Vsem, ki žalujejo za njimi, naše iskreno snžaljc! — Lepi majniški dnevi. Po izdatnem deževju trajajo lepi majniški dnevi že dober teden dni. so bo zdajci vlila huda ploha, toda padlo je lo nekaj kapljic in to le v gotovem pasu, ko so bile druge strani mesta brez vsake kaplje dežja. Že dva dni smo zjutraj brez megle. V nedeljo je znašala jutranja minimalna temperatura +8 stopinj, v (»onedeljek zjutraj +7.2 stopinje Celzija. Do 15. maja je bilo letos le 34 deževnih dni, toda razmeroma mnogo dežja, kajti padlo ga je do 335.4 mm, ko je bilo lani do tega časa že 04 deževnih dni. pa samo 266.3 nun dežja. — Rdeči križ sporoča: V pisarni Italijanskega Rdečega križa, avtonomni sekciji Ljubljana, Via Ariella Ren 2/11., se naj javijo med uradnimi urami: Golob Olga, Hočevar Marija iu svojci Bijelič Jelene ter Žundra Franca; dalje Soklič Ivana, Čok Ivanka, Peterle Ana, Peršiu Marija, Arko Andrej in Molk ter osebe, ki so poslale pakete naslednjim: Zupančič Polde, Zulur Matija, Slurušu Ivan, Čop Frunjo Ferda. — Dvo pomladanski sezoni. Na kopališču Ilirije v Ljubljani se je v soboto, 15. t. m. oficielno začela kopalna sezona. Naval kopalcev je bil oba dneva velik. Na prostem so se začeli trenirani kopalci kopati že sredi aprila, ko je bilo prav toplo in prijetno. Lahko pa govorimo, da se ie tudi na prostem ob Ljubljanici in raznih njenih pritokih začela prava kopalna sezona z nedeljo, ko je lahko človek opazil povsod vesele skupine mladih kopalcev. Sedaj pa se pričenja še druga sezona, namreč sezona pomladnih gob. Za to sezono se najbolj zanimajo siromašni sloji, ki računajo. da si liodo lahko z nabiranjem gob zaslužili kako liro in kak priboljšek. Mnoge ženice, ki so lani nabirale gobe po raznih golovških gozdovih. ki dobro poznajo vse kraje, kjer rasto gobe, se že pripravljajo, da bodo lahko hodile na Golovec in mirno nabirale jurčke. Letošnja pomladanska gohja sezona obljublja, da bo prav dobra za vse gobo. V nedeljo zjutraj so že mnogi izkušeni gobarji pohiteli v gozdove. Nekateri so imeli srečo, drugi so se vračali praznih rok. — Kosi so se zelo razmnožili. Letošnja sorazmerno mila zima je povzročila med drugimi naravnimi pojavi tudi to, da so se kosi v Ljubljanici in okolici zelo razmnožil ter sedaj spomladi gnezdijo celo tam, kjer drugače niso nikoli. Kadar so hude zime, namreč zelo mnogo kosov pogine, oziroma zmrzne in tako je bilo lani v primeri z letošnjim letom le bolj malo kosov. Mnenja o kosu so različna in nekateri imajo prav radi tega izvrstnega pevca in uničevalca mrčesa, drugi ga pa sovražijo, ker uničuje gnezda manjših ptic pevk in pozoblje mnogo grozdičevja, češenj, marelic in podobnega. Vsekakor pa je gotovo, dn kosa še tako hudi sovražniki ne bodo mogli zatreti, ker se pridno množi, nko pn preganja vrabca, ki je šc večji vsiljivec, tudi ni nobena škoda. Zaradi ukradenih konjskih komatov. Me- Pretekli ponedeljek je vremenska kronika še za- | seca aprila leta 1941 so bili posestniku Antonu znamovala, da je v '24 urah padlo do 15.7 mm Suhadolniku v Borovnici ukradeni konjski dežja. Ta ponedeljek zjutraj pa je dežoiner meteorološkega zavoda zaznamoval, da je padlo 0.4 milimetra dežja. V nedeljo, na dan sv. Janeza Nepomuka, je bilo primerno vroče, saj je bila do-sožena visoka di.^vna temperatura +26.5 stopinj Celzija, ko jc bila v soboto še nekoliko višja, namreč +26.8 stopinj Celzija. Najvišja temperatura doslej v maju! Nedelja je bila sončna. Bilo pa je tudi močno vetrovno. Popoldne okoli 16 so pridrveli od kamniške strani črni, kopičasti oblaki. ki so se nekaj časa v rt i I i nad mestom in krenili nato proti zapadu. Vsakdo je pričakoval, da konjski komati. Zaradi te tatvine je bil na okrožnem sodišču v Ljubljani obsojen rreki Dolfe Mišič. Lastnik je zahteval za komnte 9000 lir ter je ta svoj odškodninski zahtevek utemeljeval tako, da je sedaj zelo težavno kupiti nove komnte, da jc usnje racionirnno in da se je tudi cena zelo dvignila. Pred dnevi je bil zaradi teh komatov obsojen neki Jaknb. do 63% ne-zgodni invalid. Ta je bil obdolžen, da je Dol-fetu Mišiču pomagnl komate prenašati iz Borovnice v Logatec. Znradi prikrivanja ukradenega blaga je bil obsojen na 20 dni zapora. lz dela iai življenja - o pališču sem našel reven grob z lesenim, bor- oujenja pisec hčere edinke Ljube, ki jo je oče tako rad imel. O tej hčerki govorijo naslednje vrstice. Spomin na domovino Vrnimo se v davne čase. Bilo je pozimi leta 1870. »Kaj dela Ljuba?« je bilo prvo vprašanje, ki ca je zastavil Dostojevski Ani Cri-gorijevni, Ko se je zjutraj zbudil v svoji revni sobici v Draždanih, potem ko je prebil nekaj žalostnih in pustih dni na kliniki. Že sc je bil navadil ljubiti to svojo dugo hčerko, kakor je ljubil Sonjo, ki mu jo je bila Ana Grigorijev-na rodila v Ženevi pred dobrim letoin, ki pa je umrla že po treh mesecih in je zapustila uboga begunca v neizmerni žalosti. O Ljubi je pisni Dostojevski Strahovit: »...videl sem jo nekaj minut potem, ko se je rodila. Lepa je, čisto moja podoba.« Ljuba se je rodila v Draždanih dne 14 decembra 1869. Mati ji je bila Ana Grigori-jevna Smithin, druga žena Fjedorja Dostojevskega, o kateri piše Majkovu, da je ta žena njegov »angel varuh«. Prva žena je bila »umazana« Dmitrijcvna, ki je umrla v njegovem naročju, ko se ji je vlila kri in mu je zalučala v obraz nezvestobo. Podrobnosti o teli dogodkih obravnava Ljuba v svojih spominih »Dostojevski, opisan po svoji hčeri.« Ljuba piše brez vsake jezikovne nabreklosti in ne išče književnih besed in izrazov, in tudi ne modruje. Piše prav tako, kakor ji stopajo dogodki pred oči, in kakor jih je nosila v duši dolga leta daleč proč od svoje domovine. Na koncu življenja je in hoče povedati, kar ve. Po vojski 1. 1914. in po revoluciji 1917, si je privzela ime Aimee. To ime ji je u trajalo in kot znsmeh si ga je nadela kot potni list za Francijo, ker je domovina daleč, ona pa potuje po svetu, prav po istih cestih hodi, kakor jc hodil pred šestdesetim ileti njen slavni oče, prav v takšni revščini kakor sedaj njegova hči. Iu domovina? Na domovino misli jokajoč, v sanjali, in kadar se spomni, kako je pokojni oče govoril o Puškinu o priliki neke slavnosti v Moskvi. Spominja se Turgenjeva, velikana ruske literature. Mnogi pripovedujejo o tem dogodku, kakor o kakšni posvetitvi Dostojevskega. Najlepše nam ta dogodek opisuje Strahov, kt) pravi: »Ko je Dostojevski nehal govoriti,, sta se mu približala dva starčka, držeč se za roko in sta mu rekla: .Dvajset let smo si bili sovražniki. Zastonj so si prizadevali, da bi nas spravili, '/.daj ob tvojem govoru smo si pogledali v obraz, zdaj nama je jasno, da si moramo Miglavje o izgubljenem sinu. Oče je poslušal branje miže. zatopljen v globoke misli. Potein pa nam je rekel s slabim glasom: .Otroci, ne pozabite nikoli tega, kar ste pravkar slišali. Zaupajte vedno v Boga in ne dvomite nikoli nad njegovim usmiljenjem in odpuščanjem. Jaz vas ljubim, toda moja ljubezen ni nič v primeri z božjo ljubeznijo do vas in vseh ljudi, ki jih je ustvaril. Ne obupujte nikoli nad božjo dobroto! Bodite vedno njegovi otroci' Ponižajte se pred Njim, prosite gn odpuščanja, oko ste ga žalili, in On vam bo z veseljem odpustil, tnko, kakor je odpustil izgubljenemu sinu...' Oče nas je objel in nas blagoslovil. Jokajoč smo zapustili sobo.« pripoveduje hči. Dostojevski je umrl 28. januarja 1881. ob 8.35 zjutraj, star 59 let. Njegovo truplo so |>o-kopali v Nevskem samostanu. Krsto so nosili izmenoma dijaki in delavci. Ali je Se ta grob? Mogoče, da se kdo spomni groba. Carska vlada je skrbela za potomce Dostojevskega, boljše-viška vlada pa jih je pognala po svetu bedne in revne. Uboga Aimee, koliko Kalvnrij jo prehodila, preden je prišln v Božati o, kjer je našla svoj poslednji mir! Bilo je neke lepe pomladi pred enajstimi leti, ko sem počasnih korakov stopal nim križem, na kaierem sem razbral napis: »FrHulein Aimee Dostojevski. 11. 1. 1'. — gelio-ren 1869, gestorben 1926.« Po dolgem trudapolnem iskanju sem zvedel, da je bilu Aimee nekuj časa v sanatoriju v Griesu in sicer leta 1925, potem v sanatoriju v Arco, nekaj časa pa je bila gost princese Lcbcdov. Od tam so jo poslali spet nazaj v Gries meseca okiobru 1926. Bila je zelo slabokrvna in nekakšna malarična mrzlica jo je mučila. Stregla ji je neka Vera Cordelas i/ mesta Arco. A i niče je umrla 10. novembra 1926, ob 5 popoldne. Naslednjega dne je šestorica osel) prisostvovala beraškemu pogrebu. Marmor na grobu Torej velika revščina do zadnjega diha je bila usojena hčerki velikega ustvaritelja »Bratov Karaniazovovih«! Boljšcviška vlada jo io pustila umreti bedno, potein ko je zavrnila prošnjo za pomoči še istega leta pa je Avstrija nn pobudo nekega italijanskega časnikarja pričela zbirati denar za olepšanje revnega groba hčere Dostojevskega v malem Griesu. Obrnil sem se, kakor mi je bilo naročeno, do prefekta Marzia Marzialija s predlogom, ako nameravajo postaviti kak spomenik, bo to naredila Italija, kajti Dostojevskega hčerka je uinrlu in je pokopana nn italijanski zemlji. Perfekt Marzinli, vnet zn vsako dobro dejanje, kakor ku pomnijo še v Gornji Adige še danes, kjer jc prej služboval, je storil vse potrebno, da «e je moj predlog uresničil tako naglo. V nekaj tednih je zablestel na grobu Doslojevskegu hčere lep marmornat spomenik. Načrt za spomenik ji' napravil kipar Ernest Ehrenlioffer. Zgodovini v album pa naj zapišemo, da smo obvestili o tem dogodku ruskega poslanika v Rimu, ki pn se je oprostil, da na slovesnost ne more priti. Poslal je le brzojavko z nekaj lepimi besedami. (Cino Cucclictti.) Na dan narediš ? korakov Nihče so ne zaveda, koliko korakov napravi na dan. Šjiortniki sicer vedo, v koliko sekundah morejo njih noge odriniti 1000 metrov. Vedo, kako dolga je proga, ki jo obvladajo v trajnem teku, in poznajo rekordno mejo, ki jo je treba doseči. Nihče pa doslej še ni vprašal !>o delu nog pri poklicnih opravkih. Moderna psihologija deln se jc lotila tudi tega vprašanja. Profesor Basler iz Vratislave je sestavil posebni števcc za korake, ki tozadevno prekaša vse dosedanje poskusne naprave. S tem aparatom so preiskali pri številnih ženskah, koliko korakov so morale narediti pri svojih poklicnih opravilih, kjer morajo veliko stati ali hoditi. Nekemu 16 letnemu dekletu ki je pol leta nastavljena kot vajenka v neki trgovini, so vložili novi števec v podlogo desnega čevlja. I a števce je tanka, štirikotna ploščica, ki je vajenka pri hoji tli nič čutila, n je bila pri gibanju nog v zvezi z uro za štetje, katero jo imela v žepu jopice. Vajenka je opravljula svoje vsakdanje delo. Čez uro je oddala ploščico iz Postojanka topov velikega kalibra v obrambo italijanske obale ob Sredozemskem morju. čevljn in uro iz žepa. Dekle je v eni uri napravilo 8000 korakov! Priredili so še nndnline poskuse in sicer v prvi vrsti pri pericah. Medtem ko so prale, je aparat meril njih premikanje. Ena od peric je napravila v eni uri 900 korakov, druga pa 1100. To zavisi od tega, kako si zna kaka perica bolje urediti delo in kako so razne pralnice bolj primerne. Perica pa napravi mimo naštetih korakov povprečno še po lcOO korakov nn uro zgolj za pranje perila. Več korakov pa napravijo služkinje pri kuhi in pomivanju. Števec je pri n jih na-tcl 2400—2600 korakov nu uro. Gos|«idinje napravijo različno število korakov, kakor si pač znajo urediti svoje opravke, torej od 600—2000 na uro. Prodajalke jih s svojimi 2:00—5000 koraki na uro daleč prekašajo. Preiskali so delo žensk, ki skoraj samo stoje opravljajo svoje delo, to so luborantinje v ke: mičnih laboratorijih. Te so se le zdaj pa zdaj odstranile s svojega mesta in vendar je Števec naštel pri laborantki, ki sc je najmanj premikala, 500 korakov na uro, pri vseh drugih pa po 1000. Izsledki teh" preiskav nas presenečajo, saj nam povedo, da sploh ni mirnega izvrševanja kakega dela, če človek sloji, ampak da so t ti vedno kake kretnje, ki so nastavljene iz vec ali manj korakov. Pri tem se je tudi izkazalo, da je stopicanje z noge na nogo, le samo obramba telesa, ki ne bi moglo prenesti popolnoma mirne stoje na mestu. Višine števil, ki so jih pri prvih poskusih dognali pri ženskih poklicih, so velikega pomena zn zdravstveno skrbstvo delavskih torišč. Prostor za delo ženske, bodi v kuhinji, pralnici ali v trgovini, I11 moral biti tako smotrno urejen, da bi Ini prihranjen sleherni nepotrebni koruk. Ta števila ku- l.n« F«tur „ , , Roža in Kopriva (Pripovedka) »Noriš?« pravi mati, pa gre le z njo ln vidi, da še igra Koža i biseri iu s prelepo delitečini cvetjem. Pa hudobna mačeha se znajde hitro. Vzame pastorki bisere in cvetje, jo bije po hrbtu, da se mora jokati od bolečin in jo vprašuje, da vidi, če prihaja ros cvetje iz njenih ust. »Vila je to naredila,c se joče Roža. »Vila je to naredila,« ponovi mačeha. »Za košček črnega kruha! Kaj bo šole naredila njeni hčerki, če ji ponudi predobro potico!« Pu pouči svojo hčer, kako se mora ravnali, Če pride tista beračlca. Drugi dan prido ros ista bernčica in Kopriva ji ponudi preprijazno velik kos medene potice. Beraflca se ne dotakne potice, samo zanumra: »Naj ti bo, kakor zaslužiš!« Iti gre. »Kaj no bom jokala biserov?« kliče Kopriva 7.a njo. Pa gorje! Komaj je odprla usta, ji pudajo i/, ust žar no koprive, ji opočejo usta, brado, vrat in roko. Doklo zajoče in glej — novo nesrečo: blato ji kaplja iz oči, pol/.i po licih in bradi, lože za srajco, umaž.o obleko. Mati stoji kakor skalnat kip: nič ni dosegla! Menila Je, da spravi pastorko lahko v kraj, kadar bo njena hči jokala druge kamne, pa ji hudobna beračim tako zagodi! Kdo bo liotol za Seno dekle, ki zamnžo vse? Kdo so no bo ogibal kopriv? Pa nič ne del Sklicala bo zdravnike in čarovnike z vsega svetu in ozdravili bodo njeno hčerko. Rožo bo preto-pala, da bo najokala tako bogastvo, kakršnega nima nikjer nobeno deklo. (Dalje.) CBaaaitnanaBBsaaaaBSRBaaBaBaBBaBa rakov, ki so jih /daj prvikrat dognali, pa nam tudi povedo, kako je važno zdravo, primerno obuvalo, ki mora noge v njihovem naravnem opravilu podpirati, ne pa jih ovirati uli izmali-čiti. Kakšno bodi tako obuvalo, pu nemara doslej še nobena moda ni iznašla. Socialna beda ob Nilu V Ankari, v maju. — V egiptovskih listih so se nedavno pojavile vesti in številke, ki so kakor delci iz mozaika in ki skupnj tvorijo sliko socialne bede, ki prestruši celo liste, ki so poznali Egipt pred »o vojno in ki torej vedo, koj je v tem oziru pričakovati v deželi ob Nilu. Na podlagi teh vesti in številk nain postane ltmljivo, zakaj sedanji egiptovski socialni minister A j) d el 1 lak bolj in bolj opozarja nu socialni nered, na krivičnosti in napetosti, ki so tem bolj nevarne, čim dalj bodo trajale. List »Bourse Egvptienne« je v neki opazki omenil, dn je v Egiptu najmanj 6000 beračev, ki jih policija navzlic vsemu prizadevanju z aretacijami in vzgojnimi poskusi in navzlic delavskim taboriščem in kaznovanju ne more od- Zanimivosti iz vsega sveta Sto šest ln trideset jezikov \ Po najnovejšem raziskovanju je dognano, da v sovjetski Rusiji govorijo 136 jezikov. Medtem ko poedine jezike govori na milijone ljudi, tako ruščino skoraj 100 milijonov, pa govori druge jezike tudi le po 500 ljudi, čeprav so tudi ti jeziki popolni in niso nikkkršna narečja. Sadni sok v praških K jačnim, mlečnim in mesnim praškom, ki jih imajo zdaj v Združenih ameriških državah, so dobili ondi še sadje in sadni sok v praških. V kemičnih laboratorijih so si že dolgo belili glavo s tem, kako bi iz človeških živil vzeli čim več vode proč, ker bi s tem prihranili prostornine v skladiščih, na vlakih in na ladjah. Nedavno so povabili zastopnike tujih držav na kosilo, kjer so bila vsn jedila, od juhe do slaščic prirejena iz živil v praških. Gostje so bili jako zadovoljni s tem kosilom, čeprav so se nekateri norčevali, češ da so sc pred kosilom že doma mesa najedli Vendar je res, da je v Ameriki vsakršno' živilo že predelano v praške in da so taki praški povsod na prodaj. 111.600 km na uro S to neverjetno brzino kroži naša zemljo krog sonca. V srednji Evropi pride zraven še 1401) km obratov zemeljske osi, medtem ko na ravniku 1660 km na uro. Veliko denarja za ljubavna pisma V pariškem hotelu Drouotu je bila te dni sodna razprodaja ene najbolj zanimivih roko- pisnih zbirk. Tako je nekdo kupil za 161.000 frankov zbirko 186 pisem zgodovinsko znane Madame de Maintenon, ki vsebujejo številne podatke o Ludoviku XIV. in njegovem dvoru. Nekdo pa je plačal 60.000 frankov za 39 ljubav-nih pisem grofice Dubnrrvjeve, medtem ko so za 30 pisem Marije Leczinske izkupili 50.000 frankov. Z vohanjem najdejo petrolej Še nedavno je bilo iskanje petroleja z vrtanjem v zemljo več ali manj odvisno od sreče. Zdaj pa poiščejo petrolej prej, preden izdajo denar za vrtanje, ki je tolikrat še brezuspešno po vrhu. , Na tisti kos zemlje zdaj trkajo, knkor zdravnik trka po prsih kakega bolnika. Dnlje izmerijo tisto zemljo nn vse načine 111 jo z letala fotografirajo, češ ali je tista pokrajina res taka, da bi bilo vredno pričakovati petroleja v njej. V najnovejšem času pa petrolej iščejo z. vohanjem. V ta namen kopljejo 2 do 3 m globoko in si vzamejo prst iz te globine, ki jo koj neprodušno zapro in preiščejo glede na zemeljski plin. Iz nafte se dviga zemeljski plin tudi skozi najmanjše luknjice in ta plin — emanacija — natančno pove, ali je kje petrolej v zemlji ali ga ni. Divjih zajcev ni moči udomačiti Čeprav je divji zajec ena od najbolj raz-širjenin gozdnih živali, pa so vendar mnogi podatki iz njegovega življenja še netočni, la vrzel v našem znanju o divjem zajcu pa je zato nastala, ker je divje zajce skoraj nemogoče imeti v ujetništvu. Prvikrat se jc to posrečilo leta 1883 v zoološkem vrtu v Miinstru nn West-falskem. Od leta 1885 dalje pa se ni to več zgodilo. Divji zajci se v ujetništvu tako besno borijo za prostost, da tekajo po kletki sem in tja in butajo v ograjo, tako da si razbijejo glavo. Leta 1941 se je v živalskem vrtu v Berilu vendarle posrečilo opazovati divje zajce v ujetništvu, kjer se je izkazalo, da ima samica štirikrat na leto mladiče in sicer vsega skupaj 9. Po teli poskusili upajo razširiti marsikatere zu-gonetke iz življenja divjega zajca. Skrivnostna kožna bolezen V neki veliki tovarni za strelivo nekje v Nemčiji, kjer je zaposlenih mnogo ruskih delavk, je lani izbruhnila huda kožna bolezen, ki je ni znal pojasniti noben zdravnik. Ženske so dobile po vsem telesu rdeče lise, ki so bile jako srbeče in so se slednjič spremenile v mehurje. Bolezen je bila kaj huda in nadležna. Zaman *e je taboriščni zdravnik ubijal z njo. Več in več rlelnvk se je nalezlo tc bolezni, tako da se je razširila ko epidemija in vndctvn ip žr mislilo, in« vodstvo je že mislilo, da se je v talioriščii razpasla kaka neznana, iz Busije znnesena kožna kuga. ne za.._...... Slednjič so poklicali na pomoč zdravnike 7 bližnje klinike, ki so Vzeli stvar drugače v roke. »Koj spočetka smo nagonsko mislili v zvezi s to boleznijo na kako rastlino,« piše prof. Bommor, »in začeli smo iskati in raziskovati. Nekaj časa smo se zamnn trudili.« Slednjič so zdravniki eno od ruskih delavk tnko spravili v zagato, da je priznala, da si je neka njena tovarišica sama prizadejala bolezen in sicer * pomočjo neke strupene rože. Zdaj so zdravniki začeli isknti in so spravili šop suhih, rtimenil cvetk izpod pograda na dan. Ženske so vse priznale. Na kožo so si polagale zlatice in si same povzročile bolezen, tipajoč, rla iih bodo potem'poslali domov. Pa so jih seveda kaznovali in jim odredili polovico manj hrane. strn niti- Od teli 6000 beračev je več ko polovica žensk in mladoletnikov. List »Elokattuin« piše, du je v Kairu najmanj 8000 moralno ogroženih in osirotelih otrok. Takih, ki so brez potrebnega nadzorstva staršev, pa je skoraj 20.000. V poslednjem času je policija že večkrat prijela tolpe mladoletnikov, ki so kradli in ropali, kjer koli so mogli. V listu »Al Musaver« je navedeno, dn se zaradi bede in ker jih jc mož spodil s hiše. kakih 2000 žensk v Kairu vdaja prostituciji. Sam socialni minister Egipta pravi, da je v Kairu zmeraj bolj pereča zadeva vprašanje, kam bi z ljudmi, ki so brez strehe. Dulje omenja, da je v industrijskem delti Kaira, v šubri, kjer je med vojno nastnlo knkili 100 novih industrijskih podjetij s kakimi 50.000 novimi delavskimi močmi, še zmeraj več kot polovica brez stanovanja in strehe. Nasprotno pa zvemo iz lista »Anrnm«, da je v Egiptu 12.000 oseb, ki imajo v rokah 95 odstotkov vse-^n denarja v deželi, medtem ko sc morn drugih 16 milijonov ljudi zadovoljiti z ostalimi petimi odstotki kapitala. Športni drobiž Zbor lahko atletskih sodnikov. Naprošamo vse gg. sodnike, da se v torek, dne 18. t. m. javijo ua Sladionu ob Vodovodni cesti ob 3.45. Na domaČih igriščih je bilo včeraj več nogometnih tekem, o knlerih objavljamo v naslednjem samo izide: Mladika rez.: Za lijak rez. 2:0. Mars subj.:Žabjak subj. 1:0, llermes jun.:Mars jun. 5:0. Madžarska:Svica 3:1. Včeraj so igrali v Ženevi mednarodno nogometno tekmo med Madžari in Švicarji. Sloves obeh moštev je privabil nič manj kakor 25.000 glodalcev, ki pa so se razočarani vračali iz stadiona; morali so gledali, kako so prevladovali v areni madžarski gostje, ki so nazadnje zasluženo zmagali s 3:1, Sodil je nemški sodnik Dr. Bauvvens. V Storkholmii bodo gledali 30. maja hoksnrsko tekmo za evropsko prvenstvo težko kategorije. — Spoprijela se bosta Olle Tandberg (švedska) in Kari Sys (Belgija). Prireditev, za katero viada med vsemi boksarji veliko zanimanje, bo v nogometnem stadionu v Stockholmu. Belgijec Svs se je kvalificiral zn tekmo z zmago nml Italijanom Musino, Tandberg pa gre v borbo brez odločilne tekme, ker je njegov tekmec Neusel (Nemčija) na bojišču. Knkor znano, se bosta boksarja horiln zn Schmclinpovo dediščino; Sclimeling ie bil nnnireč zadnji evropski prvak težkega razreda. Okrog 100 nemških ranieneev se je udeležilo nlavnliiih tekem v Prnpi. Tekmovali so v raznih štafetah, nazadnje pa so tudi igrali vvaterpolo. S. S. VAN DINE: 71 Umorjeni Kanarček »Tudi on je stavil vse na eno točko, če hočem uporabiti tvoj način izražanja.« »Res ie, a ne na enak način. V primeru s Spotsvvoodejem je Mannix boječ io oprezen igralec. V začetku sva imela isto možnost in enako stavo; Spotsvvoode pa ni imel nobene možnosti, ker ni imel v rokah ničesar. Stavil je vse zgolj na nek miselni račun. Mannix pa je moral samo dvigniti karto in tu ni mogel nič računati. Povedal sem vam pa, du je bil zločin temeljito pripravljen in preračunan do zadnje podrobnosti ter izveden s skrajno drznostjo... Kateri pravi igralec bi si upul zahtevati od nasprotnika, da podvoji stuvo pri drugem poskusu in bi pozneje še sprejel |>odvojitev? Nalašč sem postavil Mannixa na to preizkušnjo, du bi izključil vsako pomoto. Nu ta način ga nisem samo izključil, ampak po|iolnoma izbrisal. Poskus me je sicer stal tisoč dolarjev, a odstranil sem vsako senco dvoma. Tedaj sem z vso gotovostjo vedel, kljub navideznim nasprotnim dokazom, da je Spotsvoode umoril ,ku-narčku'.« Murkhama je Vancejevo dokazovanje bolj prevzelo kakor je to hotel pokuzuti. »Tvoje sklepan je vendar presega vsako verjetnost!« je vzkliknil. »Le pomisli nekoliko!« Umolknil je za hip, nato pa naduljevul: »Ti trdiš, da je Spotsvvoode morilec. Vendar pa veš, da so zanesljive priče iziHivedule, du je nekaj minut [>o njegovem odhodu plesalku klicala nu | ki moč. Bil jc pri telefonski centruli ter so skupaj z Jessupopi približal vratom in govoril s plesalko, ki je tedaj brez dvoma bila še živa. Nuto je odšel skozi glavna vratu, sedel v avtomobil in se odpeljal. Četrt ure pozneje gu ie videl sodnik Redfern, ko je stopil iz. avtomobilu tu pred klubom, ki je zelo odduljen od ple-sulkinega stunovanju. Bilo bi nemogoče, du bi mogel to pot narediti v krujšem času. Poleg tegu imamo šoferjevo izjavo. Torej nikakor ni mogel izvršiti zločina v času, ko je zapustil plesalko pa do tedaj, ko se je sešel s sodnikom. Ta je tudi zatrdil, da je Spotsvvoode igral poker do treh zjutraj, torej več ur potem, ko je plesalku bilu umorjena.« Po krutkem molku je še dostavil: »Dejstvu so popolnoma gotova in izključujejo Spotsvvoodejevo krivdo.« Vnnce pa se ni dal tako hitro premogati. »Priznam vse to.« je dejal. »A že večkrat sem ti dejal, da kadar pridejo psihološka dejstva v nasprotje z materialnimi, obveljajo vedno le psihološka. V tem primeru so inuterialna dejstva morda resnična, a valjivu.« »Prav dobro, dragi moj psiholog!« je vzkliknil Markham. »Dokaži mi, kuko je Spotsvvoode zadavil dekle in opustošil stanovanje in nemudoma boni lleathu dal povelje, naj ga aretira.« »A prav tega ne morem storiti. Nikakor nisem vseveden. Mislim pa, da sem nekaj le dosegel s tem, da sein ti pokazal krivca. Nisem ti pa obljubil, da ti bom pojasnil način, kako je izvršil dejanje.« »Torej sega tvoja bistroumnost samo do tu?« Vance gu je očitajoče pogledal in vzdihnil: »Vidim, da bodo moje sposobnosti priznane šele po moji smrti. Potrpežljivo hočem prenašati vse roganje in sramotenje.« Pogledal je na uro in se zamislil. »Ob treh grem h koncertu; imum torej še eno uro časa. ^e enkrat bi si rud ogledni plesalkino stanovanje in oba vhoda. S|K>tswoodojeva zvijača je bilu izvedena tam in le na mestu jo bomo mogli odkriti.« Imel sem vtis, da Markhamovo prepričanje o Spotsvvoodejevi nedolžnosti ni bilo več tako trdno kljub temu, da je tuko odločno ugovarjal prijatelju. Zato se nikakor nisem čudil, ko je po kratkem obotnvljanju pristal ua to, du odide z Vuncejem. XXIX. Beethovnov »Andnnte«. Torek, 18. septembra, ob 2 pop. Ni minulo še pol ure, ko smo bili zopet v veži hiše na 71. cesti. Spively je, kakor navudno, sedel pri telefonski centrali, policist pa je sede! v čakalnici v naslanjaču in dremal s cigaro v ustih. Ko je zagledal načelnika, je nemudoma skočil pokonci. »Kdaj boste pojasnili to zadevo, gospod načelnik?« je vprašal Markliomo. »Ta prisilen počitek me bo |>o|K)lnonia uničil.« »Upam, da kmalu.« je odvrnil Markham. »Ni bilo nobenega obiskovalca več?« »Nikogar ni bilo,« je odvrnil policist in le s težavo zadržal zehanje. »Dajte num ključ od stanovanja. Ste bili kaj v sobah?« »Ne. Naročeno mi je bilo, da naj stražim zunaj.« , Vstopili smo v Kanarčkov salon. P°lkna s? bila odprta in sonce je prodiralo v sobo. Videti je bilo, da je v sobi ostulo še vse nedotaknjeno; tudi prevrnjeni stoli so ostali na svojem mestu. Markham je šel k oknu, sklenil roke na hrbtu in ves obupan gledal ta nered. Bil je zelo vznemirjen, čepruv tegu ni hote! pokazati in je gle-dul Vunceja s porogljivim nasmehom. Vance si je najprej prižgal cigareto^ nato pa si je začel pozorno ogledovati obe sobi. Stopil je tudi v kopalnico, kjer je ostal nekai minut. Ko se vrnil, je držal v roki brisačo, ki je im'ela nekaj temnili madežev. »S to brisačo je Skeel odstranil prstne odtise,« je izjavil in jo vrgel na posteljo. »Čudovito!« se je norčeval Marklium. »Ali je to dokaz proti Spotsvvoodeju?« »Na vsak način potrjuje mojo teorijo o tem zločinu.« Stopil je k toaletni mizici in si ogledoval srebrno posodico za dišave. »Ali je to tudi kak dokaz?« je vprašal Marklium. »Dragi Markham, vedi, da se skušam vživeii v okolje. Pusti me, da se v miru prilagodim.« Nekaj časa je skrbno pregledoval povsod, nato pa je stopil k vratom, ki so vodila v predsobo, jih držal z nogo odprta in nekaj pozorno opazoval. Čez nekaj časa je pogledal Markhuma in se zvito nasmehnil. »Ta zadeva je zares zapletena. Priznam, da se kar ne morem znajti.« »Upam, da boš kmalu umaknil svojo obtožbo proti Spotsvvoodeju?« Lepa zmaga šiška rs k i h nogometašev Okrog 800 gledalcev je krenilo včeraj popoldne v Šiško na igrišče Hermesa ter ugibalo med |K>ljo o novi postavi Hermesa in o dobri formi Marsa. Kakor vedno, tako tudi tokrat ni bilo nobenega dvoma o izidu tekme; niti za prijatelje Marsa, niti za prijatelje šiškarjev. Oboji so bili prepričani, da bodo pospravili dve točki. Oni, ki so bili na prostorih okrog igrišča že ob dveh popoldne, so morali kajpada potrpeti, preden so prišli na svoj račun. Najprej so gledali nastop rezervnih moštev, ko je enajstorica Marsa odpravila Hermežane z 2:0. Rezervni moštvi sta tehnično še zelo šibki, kar pomeni, dn igrata dolgočasen nogomet. Sodil jo g. Salošnik. Ilormes : Mars 3:0 (0:0) Pred začetkom tekme je prevladovalo med nezainteresiranimi gledalci mnenje, da bo igral Hermes podrejeno vlogo. To pa zaradi tega, ker je preživljal v zadnjem času nekakšno krizo, medtem ko so Marsovci preteklo nedeljo pokazali, da so v prav dobri formi. Sreča v nogometu pa je opoteča... Moštvi sta se predstavili sodniku g. PerLiju v običajnih postavah, le v Marsovih vrstah smo opazili novega moža Volkarja, ki je igral svoje-časno za Celjane. Ze precej pred začetkom tekme se je začelo nebo oblačiti in marsikdo se jo zbal plohe ter ostal raje doma. Tako je bilo v vsem pri glavni točki včerajšnjega nogometnega sporeda v Šiški okrog 800 gledalcev. Začeli so z razgibano igro. ki je potekala v znamenju borbe za žogo. Prevladovali so šiškarji, Marsovci pa so se morali zadovoljiti s tem, da so tu pa tam pametno začeli z napadalnimi akcijami, ki pa so se razbile ob nasprotnikovi obrambi. IEL 2].]) KINO UNION Pretresljiva drama mlade nezakonske matere »Učiteljica« V slavnih vlogah: Marta Denis, Nino Be- sozzl, Enrico Glorl ln drugI... Predstave: delavnik ob 16.30, 17.30 ln 19.30; ob nedeljah ob 10.30, 15.30, 17.30 ln 19.30 1 IEL, KINO SLOGA 27-50 Tiha tn vsakdanja epopeja morskih lovcev v najmanjših edtnlcah vojne mornarice znr- »M. A. S.« V gl. vi.: 'Andrea Checchl, Vera Bergmann, L. Pavese. - FIlm Izdelan B pomočjo Ministrstva kr. mornarice. Dodatek: Bela opojnost I Zaradi velike dolžine filma predstave ob 14.30, 16.45, ln 19. V nedeljo pa $e ob 10.30 1 ,EU KINO MATICA 22 41 Kot veša v plamenu se ženska pogubi v ljubezni..; Odličen ftlm češke produkcije s liano Vttovo v glavni vlogi. »Nočni metulj« f**- ICrasna ciganska glasba, petje ln globoka vsebina 1 PREDSTAVE dnevno ob 15, 17 tn ob 19.151 Tako se ni zgodilo v prvih 45 minutah nič posebnega in v odmoru je stanje še vedno 0:0. Vtis, ki so ga zapustili igralci Hermesa v drugem delu igre je bil dober in reči moram, da so zasluženo zmagali. Ves Čas so bili jiožrtvoval-ni, precej lepo so podajali, zlasti pa se je odlikoval Accetto v krilski vrsti. Rogelj v vratih ni imel posebno težavne naloge, bil pa je priseben, kadar je prišla vrsta nanj. Med napadalci moramo omeniti Brodnika, ki ima lep delež v zaslugi za nepričakovano zmago 3:0. Poleg Brodnika sta zabila po en gol tudi Aljančič in Zupan. Poljanci so izgubili igro, čeprav 6i je napadalna vrsta ve« čas prizadevala, da bi privedla vsaj do častnega gola. Toda, pomočniška vrsta je odpovedala, med obrambo in napadom pa so bile prehude vrzeli. — Prvenstveni spored prihodnje nedeljo je tale: Vič:?.abjak (II. razred), Ljubljana :Tobačna tovarna (I. razred). Mladika : Korotan 5:1 (3:0) Precej živahnejše je že bilo sredi popoldneva, ko so začeli na zelenem travniku z drugim dejanjem, 6 prvenstveno tekmo drugega razreda med Mladiko in Korotanom. Igra je bila razgibana, čeprav vse do 37. minute ni prišlo do gola. Koro-ianci so se otepali in so bili lep čas nasprotniku enakovredni, niso pa imeli v napadu razen Hu-marja moža, ki bi se zavedal svoje glavne naloge — streljali. Igra je potekla v znamenju tehnične premoči Mladikarjcv. Posebno srečen dan je imel Trškan v napadu, ki je sam poslal trikrat žogo v mrežo. V vsem bi rekli, da je zmagala Mladika z nekoliko previsoko razliko 5:1. Tako se je polastila vodstva v drugem razredu s šestimi točkami. Korotan ima štiri točke, Zabjak in Vič pa sta doslej še brez izkupička. Sodil je g. Vesnaver. Med tem so prihajali na igrišče vedno novi gledalci, ki jih je zanimala zlasti glavna tekma. Iz domače lahke atletike Prihodnji dve nedelji bo dvoje propagandnih tekmovanj Poročali smo že, da priredi Lahkoatletska zveza v Ljubljani v nedeljo 23. t. m. atletsko tekmovanje za moške. Teden pozneje pa se bodo zbrale na igrišču Hermesa tudi dekleta in bodo tekmovale v naslednjih panogah: tek na 60 m, tek na 100 m, skok v višino in daljino, suvanje krogle (4 kg) in metanje kopja (600 gr.). Prijave se sprejemajo do 28. maja pri Zvezi, Bleivveisova la. Vpisnina znaša 1 liro. Vsaka tekmovalka mora pri vpisu izjaviti za kateri klub, šolo ali organizacijo bo tekmovala, predložiti mora športno izkaznico ali pa začasno potrdilo. Tekmovanja se laliko udeležijo samo atletinje, ki so vpisane v anagrafskih spiskih za prebivalstvo pokrajine; posameznica sme tekmovati samo v eni panogi. Ker je prireditev propagandna, se ga lahko udeležijo atletinje, ki so prvo leto vpisane pri Zvezi, ki pa še niso dosegle pri dosedanjih nastopih prvih pet mest. Vabijo se tudi ostale, ki še nimajo športne izkaznice, poskrbeti pa si morajo začasno izkaznico, katero bo izstavila Lahkoatletska zveza v Ljubljani. Nagrade: CONI bo podaril vsem plasiranim tekmovalcem spominska darila. Šola, organizacija ali klub, ki bo v obeh propagandnih tekmovanjih (moško dne 23. t. m., žensko pa 30. t. m.) dosegel najboljšo skupno oceno, bo dobil pokal CONI-ja. Za pokal se bo štelo prvih šest kvalificiranih v vsaki panogi. Prvo mesto šteje šest točk, drugo pet itd., šesto pa eno točko. g Službe j Perico za prnnjo hotelskega perila Iščemo za enkrot na trden. Naslov: Sv. Petra cesta št. 9. b Prodamo Suho sadje prodaja GOSPODARSKA ZVEZA, Ulelvvelsova cesta št. 29. Slamo prodaja GOSPODARSKA ZVEZA, Ulelvvelsova cesta št. 29. Brezove metle, držaje za lopate, motlke ln ometa dobite pel Gospodarski zvezi, Ulelvvelsova 29 in Maistrova 10. (1 Prcklje za fižol In paradižnike dobite v skladišču Gospodarske zvezo v Maistrovi ul. 10. Dva šivalna stroja orlg. »Slnger« v brezhibnem stanju, zelo poceni prodam. Kamniška ul. 13, pritličje, levo. Pritlična vila v Novem mestu, krasen položaj, pet sob, vse prl-tlkiine, vodovod, elektrika, velik sadni In zele-njadnl vrt. vodnjak, so bo prodala na dražbi pri okrojnem sodišču 22. maja ob 10 dopoldne. Izklicna cena 300.000 lir. kupimo Kupimo vseh vrst snažno pohištvo in druge uporabno predmete. Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). k j Poizvedbe 1 Ukraden je bil ročni voziček na štiri kolesa, last tvrdko Belič, Verovškova G11. Kdor bi ga videl, se naproša, da sporoči. Kupce svarimo pred nakupom. Več triciljev nekaj rabljenih, nekaj novih, zelo ugodno naprodaj. Gasogcno-Merkur, | Puharjeva 6. • Globoko potrti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla po dolgi in mučili bolezni, v 88. letu starosti, naša nad vse ljubljena, nepozabna mama, stara mama, teta in tašča, gospa Franja Pretnar Pogreb nenadomestljive pokojnice bo v torek, 18. maja 1943, ob 4 popoldne z Zal, iz kapele sv. Frančiška k Sv. Križu. Ljubljana, Tržič, Zabreznica, 17. maja 1943 Žalujoči: Ivana por. Peric, hčerka; Ivan, Anton, Martin, Josip, Alojz, sinovi, in ostalo sorodstvo Umrla nam je naša ljubljena soproga, mama, sestra in teta, gospa Karolina Čebohin roj. Kenda soproga žel. uslužbenca v pok. Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 18. t. m, ob pol 4 popoldne z Zal, iz kapele sv. Jožefa k Sv. Križu. Ljubljana, Berlin, Rodik, Stjak, Boršt, Divača, dne 17. maja 1943. Žalujoči: Andrej, soprog; Milovan, Branko, sinova; France, Zofi, in ostalo sorodstvo. Vdani v Njegovo voljo sporočamo, da je danes po Kratkem presledku enega tedna sledila svoji zlati mamici y večnost naša neizmerno ljubljena hčerka, sestra in nečakinja Polonca K večnemu počitku jo bomo spremili v torek, dne 18. T. m. ob" 3 popoldne z Zal, iz kapelice sv. Andreja na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo bomo položili k njeni ljubljeni mamici, Ljubljana, 'dne 16. maja 1943. Globoko žalujoči: Dr. Veber France, univ. profesor; Fanika, sestra; Tomaž, brat, in ostalo sorodstvo chšfl ebipii3u5kebr pbdkrflkan 32- U. Ml oni Priznal je vse. Baketov namen, da vdere v hišo podkralja in ga oropa, iu način, ki se ga je posluževal, da pride v milost pri Jožefu in bo mogel odpreti vrata svojim zločinskim tovarišem. Ni pa povedal čisto vsega. Ni povedal, da so hoteli Jožefa ubiti. Bal se je povedati; ako bi podkralj za to izvedel, bi še povečal kazen. Boljše je, da ga ima le za roparja, kot za roparja in razbojnika. Ko ga je vprušal, zakaj so hoteli krasti, mu je odgovoril, da zaradi lakote. Nimajo ne živine, ne polja ali hiš, da bi dali v zameno za žito. Hoteli so ukrasti zlato in srebro, da si kupijo živež. Jožef pa ni hotel verjeti tem trditvam. Preveč je bil prepričan, da so hoteli krasti, da bi obogateli. Vrata so odprli, toda na cesti ni bilo žive duše. Zato ni bilo mogoče prijeti Rumuzcntije-vih tovarišev. Tega so zaprli v ječo, poleg celice pijanega vratarja. Jožef si je prihranil, da ga sodi pozneje, bolj razsodno, in se umaknil v svojo sobo ter skušal zaspati. A spanec ni hotel priti. Ramuzenti pa je imel priliko zavidati vratarja, ki ga je upijanil, in objokovati dobro varjeno vino. Zavidal je vratarja, ki se v vinskih duho- vih ni zavedal svojega težkega položaja, medtem ko je njemu hrbet gorel; jiredajal se je mračnim slutnjam strašne bodočnosti. 10. POGLAVJE. Benjaminova vreča. Ennjsteri bratje so prespali krasno noč v gostišču. Zvečer prej jih je spraševal gostiščar s tisoč vprašanji. Ilotel je vedeti, kje so bili, in v svoji kmetski preprostosti so se hvalili, da so bili gostje podkralja, ne da bi se zavedli, da so vzbujali s temi besedami jezo vseh, ki so bili na dvorišču gostišča, to je postopačev, ki so lenarili, se često združevuli v krožke, da ubijajo čas, love novice, raznašajo in pripovedujejo drugim požrešne novosti in pozabijo krulečo lakoto ter prazen želodec. »Kako?« godrnjajo. »Podkralj vabi na obed tujce in jih nasičuje z našim kruhom, sadom našega znoja, medtem ko mi umiramo iakote?« Nerazpoložen je proti Jožefu se je večalo v gotovih meščanskih krogih. Modre in poštene osebe so mu bile hvaležne, ker je v svoji modri skrbi uspel, du je vse preskrbel s kruhom in preprečil vso strahoto lakote; ko so ti razumevali, da ima pravico zahtevati najvišjo ceno za žito in se posluževati polnih žitnic, du ustre-že zadevi svojega Faraona in premeni pravno stanje posesti pa ni manjkalo mnogih neza-dovoljnežev, posebno v nižjih socialnih plasteh, med ljudstvom, ki bi najrajši lenarilo vseli sedem let lakote in bi bilo hranjeno od vlade na državne stroške. Ti so bili nezadovoljni z Jožefom, ki jih je držal ob skromnih obrokih in ni ruzinetuvai žita, marveč ga prodajal za zlato, živino, tkanino ali pa tudi za marljivo delo. Bratje niso tega zapazili. Bili so zelo veseli, da je šlo vse posreči in da bodo lahko odpotovali. Povedali so gostiščarju, da bodo odpotovali naslednje jutro ob zori. On ugovarja: »Ostanite še kak dan.« »Ni mogoče. Smo že uredili svoje zadeve.« »Tu v Memfih je toliko videti. Piramide, sfinga, svetišča,« pravi gostilničar, ki mu je bilo na tem, da ne izgubi tako kmalu gostov, ki dobro plačujejo; toda brutje so bili neizprosni. »Jutri odpotujemo.« In so polegli spat. Drugo jutro so vstali še v temi. Osedlali so osle, pritrdili nosila za breme in zbudili gostiščar ju. »Tako zgodaj? Ob tej uri niti pes ne hodi,« godrnja. »Prav zato gremo, ker nismo psi,« odgovori z nasmehom Ruben. »Saj ste slabši od psov, ker bi lahko spali, pa nočete; nočete se odpočiti in komaj včeraj ste prišli, pu danes že odhajate.« Se enkrat jih skuša zadržati, pa se mu ne posreči. Dolgo se prerekajo in pogajajo za zapitek. Gostiščar zahteva mnogo več, kakor so se bili pogodili. Hoče, da mu plačajo najemnino vsaj za en teden, toda ako je on Egipčan, so ti Hebrejci. Nikukor mu ne uspe dobiti, kolikor zahteva. Končno se le on vda. Plačajo, kolikor mu dolgujejo zn en dan in eno noč in odidejo. »Oziride naj se vas spomni še danes!« vzklikne gostitelj zelo jezen in grozi za njimi s pestjo. »Skopuhi! Stisnjenci! Nagnusni židjel Ušivci!« Gredo po tihih memfiških ulicah. Prebivalci velikih mest niso nikoli zgodnji; tudi v Egiptu niso bili v teh davnih časih, še manj pa zato, ker je pomanjkanje ohromelo življenje in ni bilo vredno truda zgodaj vstajati. Spali so, da so v spanju pozabili lakoto; čeprav je Jožef za vse preskrbel kruha, je zelo varčcvul z njim. To je bilo šele tretje leto pomanjkanja, ki bo trajalo še štiri leta. Moral je zelo varčevati, ako je hotel, da bodo živila vzdržala štiri leta in pol ali tudi pet do žetve prvega leta po sedmih letih pomanjkanja. Prišli so do žitnice, kjer jih je upravitelj že čakal. >Vreče so pripravljene,« pravi in da vsakemu bratu svoje. Vsak jih naloži na svoje osle. Vsi . so bili oženjeni in imeli več otrok; žito je bilo za njihove družine. Le Benjamin je bil še samski. On je vzel žito zase iu za svojega očeta. »Ali je ta posebna vreča tvoja?« vpraša upravnik, ki je poznal skrivnost vreče. »Da,« odgovori Benjamin in naloži na svojega osla vrečo, v kateri je bila čaša podkralja. »Zukaj, zlodja, je dal Zafnatpanea zaviti svojo dragoceno čašo v to vrečo? A'li zato, da poplača morda sinovsko ljubezen dobrega mladeniča?« se upravnik sprušuje, ki se mu je vsa zadeva zdela tako čudna. Čaša neprecenljive vrednosti; Faraonov dar, slavna v vsem Egiptu; vedeževalno čaša, o kateri so vsi govorili, pa v vreči tega malopridneža! Toda ni si upal niti črhniti. Naročili so mu molčati iu on je molčal. Izdajatelj: Ini Joža Sodla Urednik: Viktor Centii